V Gorici, dne 11. oktobra 1898.
Tečaj XXVIII.
Izhaja drnkrat na teden t Štirih Izdaiijlli, in
siser: vsak torek in petek, /jutranje Izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z „Go8podar8kim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti projemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.......gld. 6-—
pol leta........*   3-—
četrt leta ........   »   1-50
Posamične Številke vstanejo 6"kr.           "'?,*"•
Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici •¦ šiv. ft v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak Jan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 0. do 12. ure. Na naročila »rez doposiane naročnine se ne oziramo.
„PKIM©REC" izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20.,    _»»„..,.     .^
•Soča* in »Primorec* se prodajati v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarm Lav renči č na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte deliš Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravnIStvo
se nahaja v Gosposki ulici št, 9 v Gorici v H. nadsfcr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le. upravuiStvu.                                      *    J J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravništvo.                _____
Oglasi in poslanica
so računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
„Gorl§ka Tiskarna« A. GabrSčok tiska in zalaga razen .Soče,, m »Primorca* še »Slovansko knjižnico*. Katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20" kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.              -»»   Bog in narod!  <^           .Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
c. kr.
v Primorju.
Še vodno smo tam, kjer smo bili.
Slovenščino in hrvaščino v Primorju pode iz uradov, iz Sol, celo iz cerkve, z jedno besedo, preganjajo jo pdvsodt. Po uradih vlada v prvi vrsti italijanščina, v drugi nemščina, ki v primorskih pokrajinah niti deželni jezik ni, slovanščine pa ni nikjeri.
Letos svoj čas smo se bavili z interpelacijo poslanca Spin čira, v kateri je navedel nebroj dokazov, kako se dejanski ura-tluje v Primorju in kake vrednosti so »uradne informacije", ki prihajajo ministerstvu in v katerih govori sama neresnica.
Vse reči na sploh gredo tudi pod Goessom tak6 lepo naprej, kakor jo bilo za Časa Uinaldinijevega, obrača se celo na hujše, kajti začeli so ljudi poditi tudi iz „hiš pravice": —  Pojdite,   kamor hočete!
Poslanca Spinčič in Laginja sta zopet podala interpelacijo v jednakem smislu. Iz iste posnemamo to:
S prilogo uradne dopisnico v italijanskem jeziku, poslane nekemu hrvaškemu društvu, in s poročilom, vzetim na sploh iz prakse glede na občevalni jezik c. kr. poli-tiških oblastij v Primorju, sta po.p,*mca Spinčič in Laginja dne 30. marca iš9S. vprašala ministerskep predsednika, če je pri volji, odpraviti poitalijančevanje, katero je od sira« mj politiških oblastij postalo sistem v primorskih deželah.
Ministerski predsednik je odgovoril 21. aprila t. 1., da je bila navedena dopisnica le pogrešno sestavljena v Iaščiai, da se pa v Istri, kakor sploh v deželah, podrejenih na-mestništvu v Trstu, držijo načela, da je treba vsako vlogo rešiti v onem jeziku, v katerem je podana.
Kot odgovor na to je poslanec Spinči<J ilne G. maja t. 1. interpeloval ministerskega predsednika ter mu v nebroju primerov dokazal, da ona dopisnica ni en s a m slučaj, ampak pravilo, ter da se okrajna glavarstva v Istri, na Goriškem, oblasti v Trstu, c. kr. namestništvo in vsi drugi c. kr. uradi poslužujejo v občevanju s   hrvaškimi in slo-
Roman a tatov Krl»tuK>vlh.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravski.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
PETA KNJIGA.
Zmagovalec v borbi s pestmi je bil ru-tečelasi Saksone. Njegovo divje, brutalno lice je obrnilo nu-se Bcn-Hurovo pozornost. Posedal ga je pozornejše ter poznal v njem učitelja v borilni umetnosti, prš katerem je bil v Rimu učenec. Na to je obrnil svoj pogled na galerijo, iskajoč tam svojih prijateljev.
Estera je sedela nepremična kakor kip ter ga pozorno gledala; Iras pa je vstala s klopi, ga pozdravila s čarobnim smehom in namigljejem s pahljačo, kar mu je jako ugajalo, dasiravno bi bil tako pozdraljen tudi Messala, ako bi bil on zmagovalec.
Med radostnimi klici tolpe je odšel Ben-Hur iz cirka skozi prirejen slavolok.
Tako se je končalo gledališče. XV. Irazin pozi?.
Ben-Hur in Ilderim sta se prepeljala takoj  čez  reko,  ker sta  o polunoči  hotela
venskimi strankami skoro izključno italijanskega aH pa nemškega jezika.
S tem je bilo jasno dokazano, da so bila poizvedovanja, na katera se je ministerski predsednik skliceval, neresnična ter da se v Primorju po načelu, vsako vlogo rešiti v onem jeziku, v katerem p sestavljena, n e r a v n a, da se s Slovenci in Hrvati od strani c. kr. politiških in drugih uradov občuje v italijanščini ali nemščini ter da se primorske dežele sistematiški poitalijaneujejo.
Odgovora na to interpelacijo d o s e d a j še ni.
Sistem traje dalje in dela se s prisilnimi sredstvi na to, da ostane.
Iz vseh stranij javne uprave in iz vseh krajev dežele se da navesti dokazov, da c. kr. oblasti s hrvaškimi in slovenskimi strankami ne občujejo hrvaški ali slovenski *, kako pa čudno ravnajo c. kr. oblasti, kaže to, da rešujejo hrvaške vloge občine v Višnjanu nekateri c. kr. uradi hrvaški, okrajno glavarstvo v Poreču pa italijanski.
Potem stoji v interpelaciji dopis namestnika Rinaldinija od y. septembra 1897., s katerim se naroča škofijskemu ordinarijalu v Trstu, da je obvezan duhovnik v Gradini, sprejemali italijanske dopise, čeprav je župnija hrvaška, samo za to, ker je italijanščina v Istri deželni jezik!
Italijanskim župnijskim uradom pa še ni prispel nikdar kak dopis v hrvaškem ali slovenskem jeziku, čeprav ces. kr. oblasti vedo, tla je slovanščina pri nas tudi deželni jezik ! Z istimi se no občuje hrvaški, slovenski ali nemški, temveč edino le italijanski.
Potem je v interpelaciji naveden sličen slučaj izza časa Goessovega; odlok je iz meseca junija t. 1.
Dalje navaja še druge izglede, kako se ravna s slovanščino ter skončuje interpelacijo tako :
Glede na to, da na interpelacijo poslanca Spinčiča in sodrugov od 6. maja 189S. še vedno ni odgovora in glede na navedene prolipostavne, grozne, pravne države nevredne dogodke, si štejejo podpisani v dolžnost, ministerskega predsednika ponovno vprašati:
Kako more Njeg. ekscel. opravičiti neresnice,  katere so v njegovem odgovoru od
odriniti po oni poti, po kateri je trideset ur poprej šla karavana.
Šejk je bil ves, srečen. Želel je po kraljevo nagraditi Ben-IIura. toda mladenič ni hotel vzeli darov, govoreč, da mu ponižanje sovražnika zadoščuje za vso nagrado. Dolgo sta se pričkala.
,,Pomisli samo", je omenil šejk, »koliko hvale som ti dolžan. Po vseh črnih šotorih do Akabe in dalje do morja — ter po obrežju Eufrata in celo do morja Scitov — se raznese slava moje Mire in njenih potomcev in oni, bi bodo peli o njej, razglase tudi moje ime, dasiravno se nahajam že na koncu svojih dnij. Vsi meči se podvržejo pod moje poveljništvo in moja vojska postane nešte-vilna. Ti niti ne veš, kaj je to: biti vladar v puščavi, takšen vladar, kakoršen sem jaz. Pravim ti, trgovci mi bodo plačevali davek, kralji pridejo iskat mojo prijaznost. Ha! na meč Salomona! Ko bi sedaj poslal poslanca k cesarju, bi mi niti on ,.e smel ničesar odreči. Nii, in ti pa nočeš ničesar vzeti za to ?"
A Ben-Hur mu odvrne;
»Ne, šejk, dovolj mi je, da imam tvoje srce in tvojo roko, ki me ščiti pred nevarnostjo. Naj tvoja moč in bogastvo služi v prid Onemu, ki prihaja. Kdo ve, če nisi sprejel vse to radi tega? V poslu, katerega se hočem sedaj lotiti, mi lahko mnogo pomagaš. Na tvojo velikodušno ponudbo odgo-
21. aprila 1.1, obsežene glede na interpelacijo dr, Laginje in Spinčiča od 30. marca 1898. inVkaj misli storiti, da se naredi konec neresničnim poročilom c. kr. uradnikov v Primorju, ki so prisegli slovesno k Bogu, svoje stanovske dolžnosti po najboljši vesti in vednosti izvrševati ? Ali je Njeg. eks. pripravljena, v smislu temeljnih državnih zakonov odrediti, da bodo podrejene oblasti hrvaške ali slovenske vloge reševale tudi v hrvaščini ali v slovenščini, ter da se bodo s slovenskimi in hrvaškimi strankami posluževali tudi hrvaškega ali slovenskega jezika, ali misli storili potrebne korake, da bodo tudi druge c. kr. oblasti s slovenskimi in hrvaškimi strankami se posluževale njihovega jezika ter če namerava ustaviti v sistem povišano poitalijančevanje primorskih dežel, Istre, Trsta z okolico, Goriško-Gradišcanske ? —
Interpelacijo jo podpisalo 50 slovanskih poslancev!
Zahteve »Jugosl. krščanske narodne zveze so minislerskemu predsedniku znane, slučajev ima navedenih dovolj, kako se ura-dujo v Primorju v smislu „ravnopravnosti", bomo videli torej, ali ima osrednja vlada kaj volje, izboljšati neznosne razmero v primorskih deželah, ali hoče še nadalje pustiti stari sistem in ž njim slovanščim vlogo pastorke!
Interpelacija
dr. tirogorčfda in tovarišev.
Naš poslanec, proč. g. dr. Gregorčič, jo dne 30. septembra t. t. v državnem zboru predloži! to interpelacijo:
»Število G3. v Gorici v slovenskem jeziku izhajajočega časnika »Soča" je zaplenilo c. kr. državno pravdnišlvo radi nastopnega v daljšem članku obseženega odstavka:
»Preširnost italijanske „ irredente" v Primorju pa bi med lem čusom rastla, pro-tiavstrijski čtu bi se širil bolj, iz namestniške palače v Trstu bi se še nadalje delalo v škodo Slovanom in v korist Italijanom, onim Italijanom, ki pripravljajo naše obmejne po krajine do tega, da bi jih čim prej priklopih blaženi Italiji".
(Nako sledi nemška prestava zaplenjenih stavkov).
vorim danes „ne\ toda kdo ve, ako v bodoče ne zaželim od tebe kaj veft ..«
Ob času nekega takega piskanja zijima javijo, da je dospel Malluh in neki drugi tuji poslanec.
Zvestega Simonidesovega služabnika spuste prvega v šotor.
»Moj gospod", reče vstopivši, ,me pošilja, naj ti naznanim, da med rimskimi privrženci se oglašajo glasovi proti izplačanju po tvojih konjih pridobljene nagrade."
Ilderim jezno plane po koncu.
»Na svetlobo božjo!" zakriči, zacope-tav.ši z nogam', ves vzhod lahko priča, daje stava bila pošteno dobljena!"
»Pomiri se, šejk", seže mu Malluh v besedo, »pretor jo že izplačal ta denar."
»Ha! tako; to je kaj drugega!"
»Na očitanje, da je Ben-Hur zadel z osjo ob Messalov voz, se je osnovatelj igre nasmehnil ter omenil, da je tudi Messala oplazil z bičem tvojo četvorko na ovinku pri znamenju."
»Kaj je čuti o Atencu?"
»Umrl je!"
»Umrl!" zakliče Juda.
»Umrl!« zakriči Ilderim. »Ah! čemu te ni doletelo tega rimskega spaka? Toda oni imajo pasjo srečo. Kaj se čuje o Messali ? AH je ostal živ?"
»Živ... Toda, o šejk, to življenje je
Predsedujoči svetnik dež. sodn. je pričel — po poročilih, ki so pred nami •- razpravo v italijanskem jeziku in ko je zastopnik lista proti temu protestoval ter zahteval r?zpravo v slovenskem jeziku, mu je zaukazal molčati (kakor je že čitateljem znano).
Ta v sodni dvorani nečuveni izbruh je predsednik storil samo radi tega, ker je zastopnik lista zahteval razpravo v slovenskem jeziku.
Ker se je tikalo to zaplembe slovenskega lista in ker je slovenščina materni in občevalni jezik dveh tretjin prebivalstva v področju okr. sodnije, bi se mislilo, da zah» tevanje slovenske razprave ns more povoda dati k spodtikanju,
(Nadalje pravi, da se je zastopnik lista odstranil iz dvorano, ker ni hotel prisostvovali italijanski razpravi, — kakor že povedano).
Zaključuje interpelacijo tako:
Podpisani proteslujejo proti postopanju okrožne sodnije v Gorici ter vprašajo Njeg. eks., jnstičnega ministra:
Jo Njeg. ekscel, pripravljen, stvar korenito pregledati ter storili potrebno, da se bo v Gorici v sodni dvorani jezik v področju okr. sodn. v veliki večini se nahajajočega slovenskega prebivalstva upošteval, kakor mu gre ?•
Interpelacijo je podpisalo poleg preč. g. dr. Gregorčiča še 21 drugih poslancev.
DOPISI.
Iz Prcscrja pri Komnu, 30. sept. — (Izv. dop.) — Po dolgotrajni suši je prišel, hvala Bogu, oživljajoči dež. Vsa narava se oživlja, ter vživa žel jeni dež. Tudi vodnjakom in lokvam je dobro došel, posebno pa istim, kjer ni bilo vode, ter so jih o suši očistili.
Posebno hvalo pa moram izreči nekemu našemu možu, ker je skrbel, da se je blato (po dom. »fasala") prodalo, in kamenje,; katerega je obilo tam, iz zidov zriešenega, pa noter pustilo. In sedaj ko bode voda in kamenje povsem razmetano, uboga živina, ko ide pit, si lahko noge polomi. Vse to je zasluga nekega, katerega smo bili opomnili, naj skliče roboto,  da  se kamnje  očisti in preč
hujše od smrti, ker mu ostane kot peza za zmerom. Zdravniki govore, da ne bo nikdar več hodil po svojih nogah."
Ben-Hur dvigne svoj zahvalni pogled proti nebu. Zdelo se mu je, da že vidi Mes-salo, prikovanega k sedežu nalik Simonidesu, kako ga nosijo služabniki na ramah. Trgovec, je celo v takem stanju znal živeti ter biti človek; toda on, tako ponosen in časti željen, kako bo nesrečen!"
»Simonides", nadaljuje Malluh, »mi je naročil še povedali, da se Sanballal nahaja v zadregi. Drus in oni, ki so ž rjim vred podpisali stavo za pet talentov, so dali to zadevo v rešitev konzulu, a ta jo je izročil cesarju. Tudi Messala noče plačati. Sanballat ga je zatožil pred Maksencijem, toda konzul še zmerom odlaša z obsodbo. Poštenejši izmed Rimljanov trde, da pravdo mora dobiti Sanballat. Vso mesto ne govori o'ničemur drugem."
»A kaj pravi Simcnides na to ?• vpraša Ben-Hur.
»Moj gospodar se smeji ter je vesel, da je tako prišlo. Ako Rimljan plača, pride ob premoženje; ako odkloni plačilo, pokrije se s sramoto. Bistroumje cesarjevo razsodi to zadevo in cesar ve, da spor s vzhodom ne bil bi dober pričetek vojske-z Parti a a žaljenje šejka llderima značilo bi toliko, kot oborožiti proli sebi puščavo, ob katero
popelje. Ali odgovor smo dobili, da se ona prepotrebna voda zasuje, Ceš, da itak je ni potreba. Tako, Ur se je prej postavilo na sploh v dobro, to naj se sedaj zasuje. Namesto, da bi se zaukazalo, razširiti in popraviti, ker celo poletje, dvakrat na dan, se živina napaja, ko ide na opčinski pašnik po isti cesti! Po zimi je pa še bolj prepotreben vodnjak, ker je blizu vasi, in ne kakor drugi vodnjaki, kateri so Četrt ure od vasi oddaljeni.  To si
Dalje smo se trudili, da se zid pod cesto, ravno blizu »fasala«, znova prenarodi in popravi ter nekoliko cesta razširi, kar je nujno potreba. Ker žalibog vsako leto pade po dve, in tudi veC živine, ko se sprejo Cez zid, dol v njivo. In tudi za voznike je velika nevarnost! Ako se dva srečata in to v naglici, se lahko kateri prekucne Ccz zid dol v njivo.
In oskrbništvo gleda malomarno, in niC potrebnega ne ukrene, dr bi se nesreče odvrnile, ampak pravi se, da kar vrh starega, itak že podrtega zida, nekoliko kamnja postaviti in bode dobro?!
Vsaki pa mora spoznati, da je potrebno nekolilco s 'ela vkupiti, in še le potem se nov trden zid, katerega je pri cesti neobhodno potreba, napravi. In tako b» bila živina nevarnosti rešena.
Tisti pa, ki je v prvi vrsti poklican, skrbeti za vse dobro in koristno, se za take reči premalo meni; menda čaka, da se prekucne sam čez zid, potem še le bi se naredile potrebne poprave!
Iz Aleksandre. Hud, strašen udarec je zadel našo Širno domovino, milo Avstrijo, in tudi mi čutimo to britko izgubo. Ni veC nje, ki je toliko solz obrisala jokajočim sirotam. Padla ;<?, izdihnila je pod kruto morilčevo roko. In zdaj, ko je ni več, nje, ki je bila zvesta družica svojemu soprogu, kdo mu bo lajšal in gladil pot življenja? ona dobra mati je umorjena, ona, ki je vživala toliko ljubezni in udanosti pri svojih pod-ložnikih. Kje ima srce ono bitje, ki je tako hladnokrvno porinilo bodalo v njene plemenite prsi? Zgodovina ne pomni strašnejšega čina in hujšega zlodejstva, kot se je dogodil koncem našega prosvitljenega devetnajstega stoletja. Ali si "more kdo misliti hujšo zver v človeški podobi? In kdo je rodil to zver? Italijanka. Ni dovolj izrazov, da bi se prav zaničevalo zločinčevo ime. Ni mogoče bre": studa, gnjeva in strahu misliti o teko propadlem bitju. Bo li kaznovano ?
Je li dovolj kazni na svetu za taki izmeček. Gospod Bog je pravičen.
Ko nam je prišla novica, grozna pretresljiva novica o smrti matere avstrijskih narodov, katero nam je prinesel g. Hubert Rant duhovnik, v Azilu, tresoč in omahujoč po stopnicah, smo Slovenke ostale, kot kamenih' kipi. In v prvem trenutku ni bilo mogoče verjeti. Potem pa se je vdrl potok solza gospi ravnateljici Fanici S e m č e v i in dekleta so zagnala glasen pretresljiv jok tako, da ni bilo slišati drugega, kot glasno ihtenje.
Ko pa so druga drugi na ulici pripovedovale to novico, se je zdeio, da ni mogoče,
da se ves svet v tem vara. Kako ljubezen j in simpatijo vživa ona in njen spomin.
Danes 22. sept. smo obhajali žalostno, pretresljivo slovesnost v cerkvi sv. Katarine. Mašo zadušnico je daroval C. g. p. gvardijan tukajšnjega frančiškanskega samostana v prisotnosti egiptovskega nadškofa. Bilje pa je imel nadškof sam. Prisotni so bili vsi visi dostojanstveniki in konzuli vseh držav. V vitkem, črno pregrnjenem hramu je bilo zbranega neizmerno občinstva ali bilo je tiho kot v grobu, le globoboki vzdihi so motili tišino.
Slišati je bilo tužno petje in žalostno bučanje orgelj, kot bi vse čutilo grozno izgubo te visoke in vendar tako dobre gospe.
»Ah kako je bila ljubljena", bilo je slišati od vsih stranij, in mrtva vživa še večje simpatije kot kedaj poprej. Kaki občutki morajo prevladati ljubeča srca podložnikov in podanikov, ko trepeta domovje v strašni bolečini, ob nenadomestljivi izgubi.
Bo U nekaznovano nebovpijoče hudodelstvo ? Bratje! in on, kako bo prenašal to izgnbo naš presvitli dobri cesar, katerega je že toliko žalostrHi vdarcev zadelo. — Zraven njene krste plakajo vsi narodi širne Avstrije. Pomagajmo mu nositi grozno gorje in hladiti britko rano, ter prisezimo pri spominu mile ranjce, ne pustiti med nami prostora prevratnim idejam. Kleta roka zversko podivjanega človeka je vgasnila to plemenito svetilko. Žalost je strašna, Avstrija trepeče grozne bolečine in ves svet se zgraža nad zlodejstvom, katerega ni mogel zvesti nihče drugi kot duševno in telesno propadli kleti anarhist.
In ravno njo si je moral podivjanec zbrati v žrtev, njo. ki ni nikomur nič zalega storila, pač pa povsod dobrote delila?!
Bolj kot kedaj pa se sklenimo prestola sedaj bratje, k pomoči potrebuje. Lajšajmo dobremu vladarju — očetu -— bolečine, katere sam že z vitežkim samozatajevanjem prenaša.                                      Slovenka.
Domače in razne novice.
Prcmcmtia v izdajanju   »Soče"; —
Od danes naprej bo izhajala »Soča" vsaki torek in petek opoludne, kakor doslej, kot jutranje izdanje in popoludne obr5.uri kot večerno izdanje.
Tržaški namestnik, grof Croess, je! P te dni pri cesarju v. avdijenci. Kdo ve, kaj nam prinese novega z Dunaja, morda kak nov sistem ?
Imenovanje. Za glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru je imenovan g. Fr. S p i n t r e, dosedaj nadučitelj v Kamniku.
Poštni komisar Fran H u m m e l v Trstu je imenovan poštnim tajnikom istotam.
Prek g. nions. Janez Cuniar, častni član metrop. kapiteija, župnik in dekan v pokoju, je služil zlato sv. mašo dne 23. sept. t. I. v hišni kapeli usmiljenih sester v Rimu. Zlatomašnik je bil rojen v Kojskem 20. dec. 1824., posvečen pa 23. sept. I84S. — Zadnja njegova služba je bila v Bolcu, kjer živi še vedno v prav dobrem spominu. Preč. g. zlatomašniku: Na mnogaja ljeta!
V mestnem svetu goriškem v zadnji seji je stavil Scppenhofer županu na-Icg, da mora poskrbeti, da bo odslej pri sv.
bi se imel opirati konzul na svojem pohodu. Premislivši vse to, me je Simonides poslal semkaj ter naročil ti povedati, da smeš biti brez bojazni. Messala plača.
Merim postane zopet dobre volje.
»Odrinimo sedaj*, je dejal ter si mel roke. »Naša zadeva v Simonidesovih rokah je varnejša, nego v naših lastnih. Bog je z nami! Ukazi mi podati konja."
»Počakajta še", seže mu v besedo Mal-Iuh. »Čaka te še drugi poslanec. Ali ga hočeš sprejeti?"
»Na hvalo Boga! Pozabil sem nanj popolnoma."
Malluh se prikloni ter odide. Čez trenutek se prikaže mladenič zelo mične rasti. Pokleknivši na jedno koleno, jame govoriti z laskavim glasom:
»Iras, Baltazarjev.! hči, dobro poznana Ilderimu blagodušnemu, ga pozdravlja ter mu čestita radi zmage njegovih konj."
»Hči mojega prijatelja mi je jako laskava", odvrne Merim in oči se mu zadovoljno zalesketajo. »Daj jej ta dar v znamenje, da mi je drag njen spomin."
Pri teh besedah sname s prsta bogat prstan ter ga da poslancu.*
»Tvoji želji se vstreže!» odvrne mladenič.
Potem nadaljuje:
»Hčerka Egipčana mi je dala še drugo naroČilo. Ona prosi, naj bi vrli šejk Merim
Antonu pelo izključno  le v italijanskem je- j ziku, dalje se imajo po vseh goriških cerkvah oklici i.  dr. vršiti  edino le laški   in   don Tomsigev  naslednik pri  sv.  Antonu   mora biti Italijan.
Tako delajo sistematično na poitalijan- j Cevanje povsodi in vtikajo se tudi v cerkvene ! reči. Radovedni smo, Ce cerkvene oblasti se postavijo po robu italijanski pretiranosti, ali jej vstrežejo. Skoro bi rekli, da se zgodi zadnje!
Veselilo nas bo, če se motimo. €. kr. okrajno glavarstvo v Gorici brije še nadalje norce s Slovenci v svojem uradovanju. V Kojsko so poslali tako-le po-zivnico: »Pozivnica za gospa Josefa Obidič, obsthundlerin in Quisca". Pričetek je torej slovenski, kakor običajno nepravilen, potem preide pozivnica v nemščino in skonča se z laškim krajevnim imenom!
Dokler bodo vladali v oni bledi hiši na Travniku razni naši prijatelji, ne bo drugače, pa naj Spinčič stavi še toliko interpelacij. Smo pač v Primorju, v deželi neverjetnostij! Vojakl-novaki. — Pretekli teden so prihajali v Gorico iz okolice in od drugodi slovenski fanije, ki so b«li potrjeni v vojake. Da ob takih prilikah tudi pojo, je umevno samo po sebi. Peli so, gredoči, na vozovih, tudi skozi mesto tako, kakor pojo, ko gredo na novačenje.
Italijani so se kar jeze tresli, ko so slišali slovensko petje in pa sem ter tje kak »živio!"
»Karjola" piha ter pravi, kako grdo so vpili slovenski mladeniči ter pozi vije zopet oblasti, naj prepoved6 petje Slovencem, se veda Italijanom se pri tem ne srne prepovedati, da bi ne smeli peti po ulicah Slovence izzivajočih pesmij.
»Karjola" trdi dalje, da so s petjem in vriskanjem kazali svoje »bolečine". — Ka-košne? V vojake gredo radi, ker naš narod je patrijotičen skozi in skozi, nasproti pa Italijani uhajajo v »svojo domovino", da jim ni potreba služiti v Avstriji. Tako je, prijatelji!
Zamorci. — Nekaterim našim zamorcem se je godilo in se še godi dobro, drugim gre tako srednje, tretjim pa prav slabo. V to vrsto spada tudi zamorce, kateri je služboval v bližnjem Št. P.
Tačas, ko so črešnje zorele, je bil ta zamorec oddal »Šolskemu domu" nekaj nabranih krajcarjev, potem pa je — kdo ve kako — odšel iz tiste hiše in vtaknili so ga v neko drugo hišo, kjer so reveža postavili v kot pod mizo, da se ni mogel ganiti in za »Šolski dom" je požiral k večjemu pajčevino. Ko ga je prišol obiskat iz mesta naš sluga, ga jr našel vsega zaprašenega, umazanega, rujavega, v trebuhu pa so mu rasle gobe in med njimi je bilo nekaj krajcarjev, tako okoli 1 krone.
Sluga je vzel reveža s seboj v mesto, da se očedi in oživi ter potem odide drugam službovat, a ne več v nehvaležni Št. P O tej priliki naj ponovimo, da so ra-morca bili vrgli na cesto iz neke slovenske gostilne, nekod pa so bili jednemu tisti »pa-eifici" Italijani razbili roko.
Poznamo pa tudi1 hiše, kjer se zamorcem godi primerno dobro; odvisno je to seveda od tega, kakošnuga srca so gospodarji m gospodinje. Ce so ti dobri, uplivajo tudi dobro na svoje goste in zamorec dobi marsikaj za »Šolski dom", v obratnem slučaju pa se smeja zaman, skrit kje v kakošnem kotu. V Gor. Cerovem v »Čitalnici" pa je bil zamorec okraden v drugi polovici prejšnjega meseca. Svota je morala biti precejšnja.
Vse rodoljube in rodoljubkinje pa prosimo ponovno, naj  se o prilikah spominjajo
najavil židovskemu mladeni;.. Ben-Huru, da se je njen oče nastanil za nekaj časa v palači Ildernee in da ona iam sprejme sina kneza Hura jutri po četrti uri. Ako se šejk skaže naklonjenega tej prošnji, je naročila, ga v njenem imenu za to zahvaliti."
Šejk pogleda Ben-Hura. Na mladen-čevem licu se je pojavila velika radost.,    •<••
»Kaj misliš storiti?" vpraša Arab.; ?
»Ako dovoliš, šejk, rad bi se sešel z zalo Egipčanko.
liderim se nasmeji ter reče:
»Tako, tako, kedaj naj človek uživa življenje, ako ne v mladosti!"
»Povej oni, ki te je sem poslala", reCe Juda, obrnivši se k poslancu, »da jaz, Ben-Hur, jutri ob naznačeni uri dospem v palačo Ildernee, naj se ta nahaja, kjer hoče.
Mladeneč je vstal, se nizko priklonil ter odšel.
O polunoči je liderim odrinil dalje, po-puslivši konja in spremljevalca za Judo, ki bi imel naslednji dan odriniti za njim ter ga dohiteti na poti,
XVI.
V palači Ildernee.
Ben-Hur, podavši se na dogovorjeno mesto, kjer bi se imel srečati z zalo Iras, je krenil okrog Omfalusa, prestopil Herodovo
stebričje in kmalu na to obstal pred palače Ildernee.
Najpoprej je stopil v predvežo, v kateri so na obeh straneh držale stopnice do zalega mramornatega stebričja. Pri stopnjicah so stali krilati levi; v sredi na podnožju, z razprostrtimi krili za letanje, se je po.znašal orjaški ibis in iz njegovega kljuna je curljala voda v mramornato krnico. Levi, tič in zi-dovje, pokrito s hieroglifami, te je spominjalo na Egipt. Stopnice so bile izsekane iz sivega kamenja. Nad predvežo, tvorečo nekako streho nad stopnjicami, se je povznašal slavolok iz belega mramorja, iz snegu enakega.
Bil je kakor lilija, cvetoča na orjaški sivi skali.
Ben-Hur si je oddahnil za trenutek pod njegovo senco ter se čudil čistosti in ena-komernosti črt te stavbo.
»Samo izpod dletva Grka", je dejal sam sebi, »zamore priti kaj takega."
Na to je skozi odprte podvoje stopi v palačo.
Prešel je najpoprej skov: visok in ozek hodnik, v katerem je bil tlak narejen iz ru-deče opeke in tudi zidovje je bilo iste barve.
Ta skromnost, se ti je zdelo, hoče privaditi oko na izobilje- kakoršno, sodeč na videz od zunaj, se je moralo kazati v notranjih prostorih.
zamorcev in »Šolskega doma", kateri je nam toli potreben.
„Scnt.lnella" joka v uvodnem sestavkn zadnjega svojega števila, pripovedujoča svojim čitateljem, da* se je zgodilo v zadnjem času nekaj grozovito nečuvenega, ker se je odprla slovenska šola v Gorici, s kat°ro so doslej prave lopovščine uganjali Italijani tako, da celo vlada sama ni mogla več. gledati njihovega početja. Zarubili so jim nekaj denarja za slovensko šolo in potem — laško šolo v Pod-gori, katera ni imela nikoli potrebnega števila otrok, so zaprli.
»Sentinella" vpije, da se hoče iztirati italijanski jezik, da se hoče uničiti njihove »diritti storici e nazionali" itd.
Uboga Jaška zgodovina! Kadar se začno gbraniti", pa jo snamejo s police!
Pravi dalje, da so zarubili laški denar za slovansko šolo! Pri tem seveda ne pomislijo nič, koliko slovenskega denarja je v Gorici, ter kje bi bilo mesto, če bi Slovenci ne nosili v isto.
Slovenci izpolnjujejo vse dolžnosti kot avstrijski državljani, gredo jim za to tudi pravice, ali žal, ne dobivamo jih v pravi meri.
»Sentinellc " pa vse jedno pretaka solze, ker se dela tako kruto z Italijani in sicer zakaj? Zato, »da se podpira drug nar d, ki n i m a ni t i pričetkov civilizacij e".
O takih in jednakih rečeh s »Senti-nello" se pričkati, bi se reklo: bob v steno metati, ker jej ni do resnice, paepa do laži.
Vsaki dan se zgodi kaj v prilog Slovencem in v škodo Italijanom v Primorju?!
Reveži! O che poveri!
»Kažipot". — S posebnimi okrožnicami in polarni za odgovore smo se obrnili do vseh županstev in raznih uradov za podatke. Ker je to obCekoristna knjiga, upamo, da nam nikdo ne ostane odgovora dolžan. Prosimo pa prav uljtulno, da bi nam poslali izpolnjene pole čim preje, ker »Kažipot" se začne staviti.
Doslej smo dobili odgovore iz teh le ž u p a n s t e v :
Tolmin, Šempas, Šempolaj, Zgonik, Komen, Jelšane, Vrtmik, Grahovo ob BaCi, Gor. Trebuša, Rodik, Kojsko, Doberdob, Miren, Ajdovščina, Mavhinje, Avber, Sedlo, Deskle, Velikidol, Skrilje, Kopriva, Vojščica, Boljun, Kožbana, Prvačina, Sv. Peter, Dutovlje, A vet, Cepovan, Žminj, RoCinj, Idersko, St. Andrež, Sežana, Breginj, Gorjsnsko, Ponikve, Gojače, Dobrinj, Opatjeselo, Dubašnica, Renče, Trnovo, Kred, Soča, Št. Ferjan, Lokavec, Brje, Pinat, Tinjan, Ajba, Solkan, Pliskovica, Gnbrovica, Čczsoča, Kobiljaglava, Štanjel, L\,njšieo Sv. Duhu, Št. Viška gora, Kamnje, Meriuna. Slivno, Škrbina, Podgrad, Kobarid, Anhovo, Povir, Kiii, Štijak, Trenja, Baska, Brestovica, Selo, Žaga, Podgora, Bilje, Trnovo, Srpenica, Ldkavee, Sovodnje, Tomaj, Bu.e.
Prosimo tudi vse c. kr. sodnije in davka-karije, da nam kmalu blagovole poslati izpolnjene vprašalne pole, ker letos želimo izdati popolnejši opis vseh uradov, kakor lani. Prosimo torej.
Oglasi za lepake. — Lepak z um ki vseh železnic itd. dobe naročniki »S o č e* danes teden. Prosimo, da jih v s s? \ d o nabije ali nalepi na kak viden kraj!! — Oglase je naročilo več Slovencev. Najzadnji čas za naročitev oglasa je do petka. Zdaj je čas, da se oglasi vsakdo, komur bi utegnilo biti pozneje morda žal!
Opozarjamo gg. čitatelje na inserat g. Antona Breščaka v današnjem številu. Navedeni otvori v Gosposki ulici v Gorici novo trgovino z najmodernejšimi, kakor tudi navadnimi meblji.
Listnica uredništva: — G. J. B—k v Št—n. Prosimo Vas, da nam sporočite, če ji« vse  res,   kar  pišete nam ter če  jamčit e
Ben-Hur je šel in srce mu je močno vtripalo.
Čez malo časa zagleda Iras ... Ona ga čaka. Čaka s pesmijo in pripovedbami, bistroumna, sijajna in trmasta; čaka s smehom, ki je dajal pomen njenemu pogledu, in s pogledom, ki je budil v njegovi duši vroče in strastne želje. Poslala je po njega y oni pomenljivi noči, ko sta veslala po jezeru v palmovem gaju in sedaj ga poziva znovie. Cez kratko ima jo videti v tej zali palači. Bil je srečen in nekako omamljen.
Naposled je dospel do zaprtih vrat. Komaj pa se je vstavil pred njimi, kar so se jele odpirati kakor same od sebe; ni namreč slišal zaškripati ključa v zapahu, niti odmeva človečkih korakov.
Njegovim očem se je prikazal rimsk »atrium*, obširen, bogat in sijajen.
Vstopil je, hoteč si jo bolje ogledati. Komaj pa je prestopil prag, so se dveri zaprle same za njim.
Stopil je po prsih Lede, laskajoče se z labudom. Vses tlak je bil namreč udelan iz raznobarvnih kamnov, predstavljajočih temeljito sliko mitologičnega prizora. Vsak stol, vsaka miza — je bila umetno delo; ob steni pa so mehki naslonjači vabili k počitku.
(Dalje pride).
za dopis zavse slučaje. Naznanite svoj polni naslov. — G. L—č v R. Dopisa ne moremo priobčiti radi tehtnih vzrokov. Oprostite!
Kot družabnik t katerokoli trgorino, bodisi jestvin ali z lesom, ali kot družabnik kake znane in dobro obiskovane krčme v mestu, ali na deželi, tudi če je obtežena z dolgovi, bi rad pristopil spreten trgovec s precejšnjim kapitalom. Ponudbe sprejema naše upravniSlvo.
Razgled po svetu.
K položaju. — Ministerski predsednik/ grof Thun, išče večine, da more vlada prodreti z nagodbenimi predlogi. Poljake ima že tako na svoji strani, z imenovanjem*-barona-Dipaulija trgovinskim ministrom je priklopi! na se nemško kat. ljudsko stranko, vprašanje je le, kako dobi na svojo stran Čehe ter »Jugoslev. kršč. nar. zvezo*. Tem mora dati, kar zahtevajo, pa kakošne zahteve so končno, kar hočejo imeti Cehi in Jugoslovani! Zahtevajo samo to, kar jim je zajamčeno v veljavnih osnovnih zakonih in nič drugega, To pa jim vlada vendar mora dovoliti, saj bi bila morala ono že zdavnaj storiti.
Pričakovati je, da bodo pa tudi slovanski poslanci oprezni ter se ne dad6 Ujeti na vla-iline iirnanice.
Kakošno razmerje nastane med vlado in desnico, se nam pokaže v prihodnjih sejah drž. zbora.
.Mattino" pravi, da se vlada p r i b 1 i-žuje italijanskim poslancem, hoteča jih pridobiti za večino. Za to jim je baje obljubila drugo železniško zvezo s Trstom, železnico Trst-Poreč-Kanfanar, nekatere koncesije za južno Tirolsko in pa odklonitev nekaterih slovenskih in hrvatskih zahtev na Primorskem in v Dalmaciji. Vederemo.
Iz govora finančnega ministra dne 0. t. m. posnemamo te stavke o proračunu: »Proračun se je v zadnjem času itak že preveč obremenil. Res je sicer, da so gotovine v blagajnah v dobi od leta 188*. do 169/. narasle od 128 na %i) milijonov, toda od leh je vezanih najmanje 70 milijonov po uravnavi valute. Sledrmi se mora enkrat izvesti. Ako odbijemo teh /O milijonov, ostane v državnih blagajnah še ISO milijonov, kateri znesek je s 120 milijoni od leta 18SS. v istem razmerju, kakor državni izdatki ud leta 1898. do onih od leta ISSN. Državni izdatki so znašali leta 1888. 53S, leta 1MIS. pa 748 milijonov".
Razgled po slovanskem svetu.
„SIo?ciiec" in „Hlovenskl minister",
— Ko se je bil bliskoma raznese! glas, da grof T h ti n se hoče tesno okleniti državno-zborske desnic e, smo se goriški Slovenci sicer razveselili, toda takoj smo si bili na čistem, da ne bomo verjeli, dokler ne vidimo dejanj. — Ko stlo pa culi, da ima ljubljanski »Slovenec* celo kandidata za poljedelskega ministra, in ko smo doznali celo njegovo ime. tedaj smo prestrašeni lomili roke in prijemali se za glavo, vzdihovaje, da Bog je nas Slovence zares, zares zapustil! Besede, ki so padale v tem pogledu od vseli stranij, *o tako rezke, da nočemo zapisati niti ene same! Vsakdo je bil prepričan, tla slovenski narod ne bi mogel doživeti večje blamaže nego bi bila ona, katero mu hoče naprtili „Slo-v e n e c* s to kandidaturo. — In vendar so molčala naša glasile na Primorskem; ni je bilo žal besedic© ne proti .Slovencevemu* kandidatu, ne proti »Slovencu". Kaj so pa itoteli reči ? Ves svet bi se smejal in p r a v bi imel!
Pozneje so prinašali listi drugo kombinacijo, t, j, da bi utegnili dobili Slovenci šn Hrvatje ministra brez portfelja, t. j. da bi bil le naš zastopnik v ministerstvu: za ta sedat sla se imenovala dr. F e r j a n č i č in vitez Hjfrrks, a največ upanja da ima prvu Vsakdo mora priznati, da med slovenskimi poslanci ni ravno preveč mož, o katerih bi lahko rekli, da so kakor rojeni za ministre. Poslanec S u k Ij e ima sicer s p o-s o b n osti vsaj za dva ministra skupaj, vendar ni med nami ne enega uplivnega moža, ki bi hotel njega za kakega ministra. In vsakdo priznava, da med slovanskimi poslanci je dr. F e r i a n č i č za to velevažno mesto najsposobniši. Ako dostojno zaseda mesto zborničnega prvega podpredsednika, kar priznavajo sami Nemci na levici, bi mogel enako dostojno zastopati v ministerstvu Slovence in Hrvate. In ako bi on ne prišel v pofttev, tedaj je med Slovenci in Hrvati še uekiij «»ož, ki bi morali priti png v kombinacijo. »Slovencev* kandidat pa kratko ni malo ne! Ako bi dr. Š u š t e r š i č ne bil odstopil, tedaj bi on po svojih sposobnostih ne naletel na nikak odpor ne s slovenske ne s hrvaške strani. To bodi povedano v dokaz, da proti »Slovenčevemu* kandidatu ne govore* strankarski, marveč stvarni faz logi.
»Slovenec pa se je silno razgrsl radi kandidature dr. Ferjančiča in pisal v četrtek tako-le:
»Židovski žurnalist Penižek že zopet straši po židovsko-liberalnih listih. Kar na niah je vrgel ime dr. Ferjančiča v razne žl-dovsko-liberalne liste kot morebitnega slovenskega ministra. Seveda ni na stvari nič resničnega, gre se namreč le za žid. liberalno
mahinacijo. s katero se hoče dr. Ferjančič v ospredje spravljati, kakor da bi bil on zaupnik slovenske delegacije. Ne moremo misliti, da bi grof Thun tako malo poznal naše razmere, da bi na kako tako kombinacijo za-mogel resno misliti. Vedeti marveč mora, da bi tak korak imel kot neposredno posledico najostrejo opozicijo katoliško-narodne stranke, kajti tega nikakor ne smemo dopustiti, da bi se povsod prezirala naša večina v slovenski ^delegaciji. Vlada ima, če se hoče ozirati na "Slovence, zadosti regnlčdih zmrpirikov ogromne večine slov, naroda na razpolago, da ni treba posezati po osebi, koje ime v resni kombinaciji bi občutila katoliško-narodna stranka kot udarec v svoj obraz".
V drugi rubriki, mej brzojavkam i. pa je »Slovenec" prijavil naslednje poročilo z Dunaja :
„Vest čeških »Narodnih Listov", da »Slovansko krščansko-narodna zveza" kan-diduje kako osebo za slovenskega ministra, bodisi dr. Ferjančiča ali koga druzega, je čisfo navadna tendencijozna iznajdba dunajskega korespondenta »Nar. Listov* in dunajskih židovsko-liberalnih novim Postopanje »Slovanske krščansko-narodne zveze" v tej smeri je popolnoma nemogoče, ker bi tak ukrep moral učiniti takoj krizo v klubu in v večini."
Tako »Slovenec !* Kaj naj rečemo na tako bandilsko ubijanje prvih mož, k i s o sposobni, da bi nas lahko zastopali na najvišjih mestih? Mi no moremo dru-g a č e nego d a n a j o d l o č u e j e p r o-t e s t n j e m o proti takemu ni h i-l i s t i 5 k e m u r o v a r s t v u l j ubij a n-s k e g a »S I o v e u c a". — Mi poznamo mišljenje raznih veljavnih mož v načelslvu klerikalne stranke kranjsko, in reči moramo, če tudi bi .Slovenec" morda zanikal, da njihovo mnenje v tem pogledu se ne razlikuje mnogo od našega. Nam je zategadel nedoumno, kako se more .Slovenec" snu tako silno tepsti za ministerski sedež svojemu kandidatu! Prejemati ministersko plačo in pozneje lepo pokojnino, to bi znal vsak eeper, toda žaii.stno hi bilo, ako bi Slovenci ne poslali iz svoje .-rede takih mož, ki bi tudi častno zasedali tako preodlično mesto.
Ali še proti nečemu moramo proteslo-vati! Iz pisave .Slovenčevc* doni grožnja, da vse se mora goditi tako, kakor hočejo voditelji klerikalcev, njim nasproten ukrep pa bi .moral učiniti kri z o v ki u b u i n v v eč i n i".
Tako razume .Slovenec* delovanje za narod in njegov blagor! Ako njemu ni vseskozi ustreženo, ako se kakemu njegovih ljubljencev   ne   izpolni  kaka   pohlepna želja,
tedaj   pa  grozi  s krizo___   Drugi   poslanci
/daj vidijo, kam plavamo. Samo šest je kranjskih takozvanih klerikalnih (-— saj tudi Pilat je prišel v < Ircdo! Kaj more on za to l \ ) poslancev, njim na ljubo se drugi udajujo in i ubijaj o ob vseh mo?uih prilikah, da se le ohrani jediuos.l, ~- a evo resničnost stare prislovire: ,1'onudi um mezinec • - in on zgrabi za celo roko!"
Mi si dovoljujemo odločno svariti pred takim uihilističuim pulitikarstvom. .Slovenec1' naj nikar ne misli, tla ima posla s samimi paglavci, katere že preplaši dobra šiba, ali pa zarobljene Hovtarje, katerim treba le imenovati lioga in sv. cerkev, pa padejo pobožno na kolena. — Dovolj!
,Hotel Kuroua" v Pulju je kupil g. F. Pečenko in ne prevzel v oskrbni-tvo. V tem smislu popravljamo zadnjo vest o tej stvari.
»La   Pi'H»p>  Slave".             .Pei^iero
Slavo*' je namestil list z gorenjim naslovom.
Dobili smo dosedaj -2 števili tega lista in moramo reči, da je urejevati kaj skrbno tudi v francoščini. Dokler je izhajal list v italijanskem jeziku, ni bi! pristopen širšemu svetu, in vse lepe besede, kabre j.' »Pen-sicro Slavo" v svojih predalih napisa!, so ostale večinoma nepoznate, ker Italijani >e ne brigajo za težnje in prizadevanja Jugoslovanov, ostali jvet, posebno diplomatiški, pa ni razumel italijanščine.
V -novem preporodu pa bo list pristopen tudi dipiomatiškim krogom, informovai bo pa tudi druge države o naših odnošajih. Mi le želimo listu mnogo sreče vsestransko na novi poti! ('linitelji, ki so poklicani, uredili razmere na jugu, pa naj se uče. kaj iz listov, pisanih v slovanskem smislu, ter se. ravnajo po njih in marsikaj se utegne potem v primorskih deželah obrniti na bolje v blagor prebivalstva in cele države.
Iz učiteljskih krotroT Istre. — Pod tem zaglavjem smo čitali v »Edinosti" v številih od petka in sobote dopis, v katerem stoji med drugim tudi to:
»K a k o r n a G o r i š k e m, tako tudi v Istri je le redek učitelj, ki bi še veroval, da nam bi poslanci kedaj pomagali, če tudi bi bili naši v večini. Da so torej tudi slovanski poslanci Istre (kakor Goriške) zgubili toliko simpatij med učitelj-stvom, krivi so sami, kajti, kakor kdo komu posojuje, tako se mu vrača*.
»Edinost* je glede na istrske razmere g. dopisniku dobro povedala, kar mu gre.
Glede" na naše razmere, ki so slične istrskim, omenjamo le, da učitelji pač nimajo povodov, znašati se nad našimi poslanci. Kdor ni slep, mora videti in tudi razumeti položaj v deželi, seveda, ako si ga za navlašč ne prikroji po svoje.
Ni nam znano, če so vsi goriški učitelji nasprotni našim poslancem, vemo pa,da so nekateri, s katerimi smo govorili v zadnjem času, pač tožili o svojem stanju, toda proti poslancem se niso izrekli.
Na tak način napadati poslance, p-» pravi: zavijati resnico in po tem potu si jgg. učitelji gotovo ne pridobe ničesar, pač pa utegnejo po tem potu vzbuditi mržnjovnaj-merodajnejših krogih.
Kdor zasleduje delovanje naših poslancev z ozirom na položaj pri nas, vidi, da ti store, kar morejo; čudežev pa ne morejo delati niti v prilog učiteljem, niti komu drugemu.
Mi smo vedno pripravljeni potegovati se za učitelje, dokler se v svojem boju poslužujejo opravičenih sredstev, ali zavijanj resnice in neutemeljenih napadov na naše poslance ne more nikdo odobravati.
Mislimo pa tudi, da niso vsi učitelji jecinakih mislij glede na poslance, ker razširjenje takih nazorov, kakoršni so gorim ji, bi škodovalo pred vsem le   ¦- učiteljem.
Radi bi vedeli na sploh, kaj mislijo goriški učitelji o naših poslancih, ker ne grd nam prav v glavo, da bi mogel istrski njihov kolega v n j i h i m e n u tako pisati v »EdU nosti".
Prosimo pojavov.
V Sarajevu so dne 9. t. m. zvečer ob 8. uri čutili močan potres.
Narodnp gospodarstvo.
O trgatvi.*) - - Ker menim, da bode slehernika razveselila kratka \est o letošnji trgatvi, podajem v naslednjem sestavku majhno sliko o posledkih trgatve tega plemenitega sada. i'.e pogledamo sedaj, po dovršeni trgatvi, na pridobljeni proizvod, vidimo, da se je nada, kojo smo gojili minrm pomlad, oziraje se na cvetočo trlo, le deioma uresničila, ter, da je ostal naš up na bogato letino --žaUIa večinoma le up. Nikdo ni uvuževal, gledaje nadivni razvoj, raznih mogočih faktorjev, ki so tudi v resnici dokaj zmanjšali množino letošnjega pridelka. A kljub temu zamoremo vendar reči, da so letošnji doneski razmeroma po voljni ter da lahko govorimo o srednji trgatvi. Toda, da se je spoluilo, kar nam je v spomladni dobi obetala trta, imeli bi veliko bogatejo trgatev. Kako se je pomladi razveseljevalo oko na ioli prijazni sliki! Kolika je bila radost ! Koliko želja in nad je polnilo vinogradnikov!) dušo, ko se je prikazalo prvo bogato cvetje. Ali le kratka doba je nila določena opravičenemu veselju, v kulti, jo je zadušil razen nepridiprav, uničujoč deloma s kruto <ko to, kar nam je s prva nudila narava.
\ nektenh krajih je bila trla o času cvetenja še popolnoma zdrava, ter je bil do cela utemeljen up na povsem zadovoljivo pri-hodnjost, medtem ko so se morali v drugih krajih že o tej dobi bojevali zoper nepoklicane sovražnike.
Pred vsem moramo tu imenovati grozdno plonobo (Oiditmi), ki je posebno letos širila svoj k varljivi delokrog in kdor se ni pravočasno poprijel potrebnih pripomočkov, ni pozneje mogel v okom priti tej kužni bolezni, čeravno se je krepko branil, uporabljevaje najkorcnilejše sredstvo. Toda — prepozna pomoč ves trud brezuspešen. V mnogih krajih so žalibog tudi letos prepozno žveplali, akoravno se leto na leto najloplejc priporoča pravočasna uporaba tega izvrstnega pripomočku. Tam, kjer so pozneje štirikrat ali pa celo šestkrat žvepljali, bilo je vse delo najčesče popolnoma, ali vsaj večinoma brezuspešno in tako se je dogodilo, da se niso mogli iznebili te bolezni. Videti jo je bilo zlasti v lirdiii in ker niso hoteli v mnogih Kraah ali ničesar slišati o :tveplj.mju, ali so to prepozno storili, trpeli so tudi precejšnjo škodo. Znan mi je slučaj, kjer je neki vinogradnik (veliki posestnik), moral sklicati vse naseinike, ter jih prisilil, da so žvepljali. Ko bi ne bil omenjeni posestnik tega storil, bi ne bili izveslno ničesar ukrenili in množina posledkov bi bila zdatno manjša, medlem ko se sloprav tam zelo ugodne letine vesele! Trditi pa moram resnici na ljubo, da so vinogradniki, ki so pravočasno in večkrat, ter v zdatnej množini žvepljali, le prav malo ali pa nikakšne škode trpeli. V drugih krajih, ziasti v ravnini, je bil pa grozdni sukač, ki je povzročil znatno škodo, ter je. bila tem večja, ker so bili popolnoma nepripravljeni na njega zavratni pojav in nis:o pravočasno uporabljali pripomočkov, ki bi ga bili do cela uničili. Opozarjam na svojo o tem škodljivcu razpra-vljajočo črtico v »Soči" št. 47. od dne 14. junija 1898.
S posebnim veseljem pa zabilježim dejstvo, da je letos peronospora le neznatno okužila trte, iz česar sklepamo, da so zadostno škropili z mešanico apna in bakrene galice.
Ne glede na že omenjene bolezni, upli-vale so tudi elementarne sile kar najbolj neugodno na trtni pridelek. Mnoga spomladna deževja, za temi pa dolgo trajajoča suša, sta važna faktorja, ki sta zdatno zmanjšala množino vina, in zadnji trenotek, kratek čas pred trgatvijo,smo slišali žalostno vest, daje uničila toča ne baš majhen del najboljšega proizvoda, posebno v Brdih.
In tako so razni neugodni uplivi pripomogli napraviti okvir ne ravno posebno ra-
( Radi preobilega gradiva zakasnjeno. Op. ur.
dostne slike, ki se po letošnji trgatvi nudi našemu očesu. Vsekako pa so cene letošnjega proizvoda ugodne — čujemo, da plačujejo briški mošt po 19 do 20 gld. — in se je tudi že oglasilo lepo število kupcev.
Slednjič omenim še neprijetnega gosta, ki pohaja sleherno leto naše poljane, iščoč vedno novih žrtev, t. j. trtna uš, kojo so zasledili letos v poprej popolnoma neokuženih vinogradih in sicer v Ločniku, Villanovi, Zdravščini itd.
Pripomnim, da mora slehernik, predno ustopi v neokužen vinograd, vsikdar namazati podplate čevljev s kamenim oljem, zakaj dogodilo se je že večkrat, da se baš s tem, da je kdo, prišedši iz kraja, kjer je trtna uš, zanesel kužno bolezen v zdrav vinograd, kot n. pr. letos v nekem vinogradu v Villanovi, kjer niso poznali do letos trtne uši. Istotako se mora tudi orodje, koje se je poprej rabilo v kakem od trtne uši okuženem vinogradu, pred novo uporabo, dobro osnažitiin s kamenim oljem namazati. Dobro je le, da spoznavajo čedalje bolj nemogočnost, nadalje gojiti stare trte, ter, da bodo prej ali slej brezpogojno žrtve trtne uši. Z veseljem toraj omenimo, da napravljajo vedno več vinogradov iz oplemenitenih ameriških trt, no, kteri edini način zamoremo v okom priti vseuničujočej trtni uši. Že v minolem letu in sicer v »Soči" štev. 52. od dne 24. decembra 1897. sem omenil, da opuščajo čedalje bolj stari način trtnih nasadov (filari), ker morajo lastniki sleherno leto opaževati, kako napačna je ta metoda, ter bi bila najsrečnejša misel, to vrsto nasadov popolnoma opustiti, Glavni vzrok, da ne donašajo na ta način nasajene trte nikakih ali prav neznatne zneske je ta, da se ne more škropiti visoko v drevesa sega-jočih mladik, koje je treba naslednjo leto upogniti, in posledica je: razširjanje raznih bolezaij, kot perono3pore, grozdne plesnobo itd., ki polagoma mladiko do cela oslabe, Upogne se H tako, od te bolezni okuženo mladiko, je toli oslabljena, da rodi le, neznatno število grozdov in mesto bogato obloženih trt, vidimo le tu pa tam kak posamezen grozdič, ki česlo niti ne dozori do cela, kar so i letos opazili na raznih krajih.
—  Ob jednem omenim, da je treba vino iz nezrelih grozdov vselej pretočiti v močno žveplan sod, ker se drugače spridi; ono poslano namreč rujavo, temno. Ce se pa komu
—  ne vedč za uporabljajoče sredstvo — vino na ta način pokvari, bodi opozorjen na do-lično razpravo v »Primorcu" štev, 8. od dn6 10. marcija 1898. Povedano bodi še, da naj se uporabljuje za nove vinogradne nasade le take trtne vrste, ki uspevajo pod našim podnebjem in kojim jo naša lega ugodna, druge naj se pa vso opusti. Tako bi se moral brezpogojno odstraniti Korvin, hi pri nas ne dozori do cela in povsem nadomestili s kraškim teranom, od belih vrst pa pridržati posebno razne vrste rebulje, ne omenjaje finih vrst, hol Tramincc, Rizling itd.
Pred sklepom svetujem Še vsakemu vinogradniku, da do'iči v moštu takoj po stiskanju množino sladkorja. Pusti se mošt ki ima premalo sladkorja vreti, je razvidno, da ne more bili iz njega narejeno vino dobra pijača, ker nima ni zadostne množine alkohola, ki je za njega trpežnost neobhodno potrebna, ni zadostne izvlečne množine, ki ivarja njega polen, harmoničen okus. Če nima torej mošt zadostne množine sladkorja — taista mora znašati IG—18% —se mu mora isti dodali. Vporabljati se sme le fini sladkor, ki se v moštu, koji vre, prav hitro pretvori. Nekojemu moštu bode pač treba dokaj sladkorja dodati, radi česar so troški precej veliki; a v poštev jemaje, da se zamore le na ta način pridelati dobro vino, ki ima potem tudi primerno visoko ceno, naj ne opušča nikdo tega dela in naj se ne zboji teh troškov, ki se mu pri prodaji vina v polnej meri poplačajo.                                            Dr. P.
Naznanilo.
Podpisanec uljudno naznanja, da je olvoril
svojo mizarsko delavnico
ter se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, bodisi gospodarska ali kmetska, kakor tudi za izdelovanje vsake vrste stolov, slamnatih ali brez slame in za vsako popravljanje pohištva po najnižnjih cenah. Nadejaje se blagohotnega podpiranja od strani si. občinstva, beleži spoštovanjem udani
Dragotin NabergoJ,
mizarski mojster 3—3                                v Gorici, Riva Corno fit. 14.-
*f        Ustanovljeno leta 1863.
«8-----------------------------------
$fj           Prvi primorski zavod za izde-
L§ lovanje aromatiških  izcedkov, likve-jj rov itd. tvrde
SFratefli Marega!
J|     Gradišča, Isonzo.
JI               Čistilnica mi par:
*§)    konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših
3       Tovarna vinskega kisa
^| po edino racijonelni sistemi »Fasteur*.
Dunajska borza
10. oktobra 1898.
Skupni državni  dolg v notah   .  .  .101 gld- 30    kr-
Skupni državni dolg v srebru .  .  .  . 101    ,    10     »
Avstrijska zlata renta.......120    ,    30     ,
Avstrijska kronska renta 4%   ... 101    „    jO     »
Ogerska zlata renta 4#......U9    »    ,f    *
Ogerska kronska renta 4%.....98    ,15    ,
Avstro-ogersfce bančne delnice  ... 902    ,    —     ,
Kreditne delnice.........352    ,    40    »
London vista...........120    ,    20    ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark .  58    »    87Va,
20 mark.............'l    «    7J    »
20 frankov............    9    ,    o3     ,
Italijanske lire -..........44    »    —     »
C. kr. cekini...........    5    ,    67     ,
Klavir v dobrem stanu
se proda, bodisi serhliidi v najem. Ponudbe na Vila Perko št. 3. Via Ponte nuovo H. nadstr.
Razpis.
Podpisano županstvo ima za podeliti tajniško službo z 1. novembrom t. 1. vsled tega se vabijo s tem v to sposobni prosilci, da vložijo dotične prošnjo opremljene z potrebnimi spričevali sposobnosti do 1>2. t. m. pri tem županstvu, letne plače je 400 gld. in navadni postranski dohodki; ker se uraduje le slovenski, tir j a se popolna zmožnost slovenščine, hrvatski, nemški in italijanski pa vsaj toliko, da se razumejo došli spisi višjih oblasti.
Prosilci,   kateri  so bili   že v taki službi, imajo prednost pred drugimi. Županstvo občine Jelša ne 3. oktobra 1898. 2—1                                           Župan:
Hrabor.
Na prodaj je več hiš ^™L^
ništvu,
Cdda se v najem
šfacuna, magazin in  klet.
Riva Gorno štev. 1. Prostori so pripravni za vsako kupčijo. — Več se poizvd v našem upravnistvu.
jLcta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
K Biessner, t NmsM nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pree. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.)              tiskarno Irk na perilo.              (P. el.)
Špcdicijska posloviiica
1 Ga^par HTaM y Eorici |
' "*, 30 51-35   v ulici Morelli IZ                     ;*"
se toplo priporoča Slovencem v
Gorici in z dežele.
J           ODLIKOVAN           k
^ fotografski ateliei f
4
na Travniku štev. 11 v Goriet,
podružnica
«a Acfiuetiotttt št. 25 v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu  r   mestu
na deželi v blagohotno podporo.
i r
Trgovina z Jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-Io blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  gris — drobne in debele otrobe — turšlco — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20   te
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega In belega vina.
Zahvala.
Potrtih src se najprisrčnejše zahvaljujemo vsim onim Castitim udeležencem, koji so prišli od blizu in daleč izkazati blago srce našemu nepozabnemu očetu (očimu) gospodu
Janezu Kadunc,
mlinarju in posestniku v Prvačini.
Lepa tolažba nam je to za hudi udarec, koji nas je tako naglo in nepričakovano zadel.                                                      .
Bodi tedaj izrečena najtoplejša zahvala domači, kakor zunanji častiti duhovščini, g. nadučitelju Orel-u, šolski mladini, slavnemu oddelku veteranov iz Dornberga, na čelu jim delujoči g. predsednik Josip Pau-lica, telovadnemu društvu «Prvaški Sokol»,na čelu jim brat podstarosta Vinko Gregorič, slavnemu domačemu pevskemu zboru za v srce segajoče petje pred domačo hišo, kakor tudi na grobu; enako zahvaljujemo j sokolsko godbo. — Bog vsem stotero povrni!
V P r v a či n i, 5. oktobra m
Žalujoča rodbina: Kadunc-Mozetič.
Konjedic & Zajec
prva slov. trgovina z železiem
pred nadškofi jo št. 5. Za zimsko dobo priporočata svojo bo- I
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. a. );op.jio<lom pekom v deželi, da ima v z.iiu-i
kvasu najboljše kakovosti
po r>{> kr. kg. Obrniti se je na d.   I).   Conforto   na Komu galo zalo»o vsakovrstnih poči j,   Sledilnih o-- j ji. Hi.. _vj»ifkame: Knrola ^n^,'l^ri^^! ^j;,;?' njiSC, CfVij.  predpecnikov,  pristno  pozh.iViiili      ^. ,/,'j"^^"1.^'in"!vana IJndinja« ulici Tarrir tlAti.
nagrobnih križov, vlil:h in bakrenih kollov ild.
Vse po najnižji ceni!!
Ambrož  Furlan
trgovce
z jedilnim blagom
— na Tržaški cosli štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor,  moko,
žito, otrobe, cement, vse  poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica jo:
v ulici Parcar št. 10 v Podturnu.
Postreže vest.io in po zmerni ceni.
Naznanilo.
Pocl|>issuii naznanja p. n. obfinsLvu, <la je vtm-vič. odprl svojo že znano kleparsko delavnim
na koncu Gosposke ulice, na Komu št. 1, v kateri ima vedno gotove štrealjke iz bakra pr.ili peronospori. dalje melin za žvcplanje raznih sislcinov ter žvepljalke za sode ild. Ima zalogo bakrenih kollov na izbere, kakor ludi onih za kuhanje, žganja. Vs(> po najnižji ceni, da se ne boji tekmovanja. Kupuje stari baker ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo v mestu in na deželi.                                       l'2—\-2
Spoštovanjem
Makso Ornella, klepar
in sodnijski zaprisežene*;.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Kamelja 1,
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, Icadilse in popotnike.
Najboljšo šivanko za Šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čev/jarfe.
Svctiiijicp. — Kožni vonci. — Musiic knjižico.
Hišna obuvala za vso letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za  knnoa.-je, krošnjarje, prodajale*- po sejmih   ir: mnh
Anton Pečenko
Via Giardino S
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
>ni in razpošilja po železnici n.t ske   monarhije  v sodih  od 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cena zmerne. Postrežba posteia.
Id. Pavlin v Sorici
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti gostilne ,Beleg-a zajca'
priporoča p reč. duhovačirii ia si. občinstvu svojo veliko zalogo nadrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, Šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek rakev vs.-ike velikosti, zlatiii črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih tiakov vsake Sirjave in barv, črno rumenih, tiobojnii,, bisernih vencev, papirja (nianSete) za Šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic Belega in čr-n<ya papirja in zlatih noj? za rakve, zlata za olepsanje. ttf*» Vse po nizkih cenah!!! -1*1 Opozarjam iinli, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to sli oko spadajoča dela.

Goriško pivo!
(na Coritčoku II).
I'.idpi-.an: priporočam -,\uj\u\ p. n odjem ih-«-.,i •uij.. p.rehn-i dobr.. u.fiar... uvo/.no. m.ircuo tu ti!.-žanr, pivo ri.ijlM.Iji-.' LiiL.Mo»(i. dobiva -.- v - J.-til. !'<¦• '',. '.., ', m •"« H. kakor hidi s po-elmili s'. t|-Hirali. Z.ijedno naznatijaio, da m-m v niitiolrm l<-'n; M...O |.ii.,v.inio znatno zboljšat in da -emiabii z.i n-riji« .lol»r.v.i piva b- nijbol;;.- bla^i: /a'.-.*ki lun-in hana.ški ječmen.                                            o ->t\    l
1'roseč p. n. .iiljeinalci'. «l.s -.i- zz.uij.anjetii ob racajo name in >.i obilno namč.ijo ;'..i-o?.ivijaiii, \\.\_ Io.-.,..j;i, postr.vbo. Z uiooditčii-j-im spiiVovaiijni;
Kr. Wsmt'k,
pivovar.
Krojaški iiiojster                 <J •
FRANC CUFBR|{
v Gorici                      ({i
v ulief  sv. Antona  štv. 1,  ^j>
izdeluje                         dfc
^        VSAKOVRSTNE OBLEKE        ^
4/, za moške po meri, bodisi fine ali priproste.   cif.
Li                                  —              10 ",-j   :>8    }Z
w  Priporoča se svojim rojakom v Gorici   t***
<%p  in na deželi, posebno pa ueencem ljiul-   '^
^i   skih in srednjih Sol za obila naročila.   ^
<Josi>oska ulicn št. 14 (blizu lekarno Gironcoli).
Podpisanec uljudno naznanja slavnoniu obC-tn^tvu, da otvori v Četrtek 13. oktobra t. I.
noio zalop po»a, oiMal, si 1
V   GOSpOSki   UliCL   Št.   14   (blizu   lekarne   Gironcoli).
Priporoča se posebno novoporoteneem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih eenah.
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečno ali tedenske. Zagotavlja točno postrežbo in ukiisne izdelke po najnovejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak.
Gosposka ulica št. 14 (.blizo lekarne Gironcoli).
Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli). Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žilo) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori,   poboljšani   sestav Verniorelov.   ati 20-10 Mlatilnice, mlini   za žito, stiskalnice   (preSe)   za vino   in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo ."koro  ono   llačilno   moč: kakor hidravlično vodovodne preže). Slamoreznice jako lahko za goniti in  po   zelo zmernih cenab.  Stiskalnice, za seno in slamo, ter v*e potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
iS. Hellcr na Dunaju
II/j Pratcrstrasse 49. I red ponarejanjem seje posebno treba varovali!       Zastopniki se iščejo.
1		Naznanilo		
1'"	Potit ubrom	isani naznanja, da 1SWK. prev/.e! In-ji	je s !	.sep-  1 odine  1
i  v jI   0'	bekavcii pri Ajilovšeiui h [vjn ilncva dalje siu/.ili otljciiialceui 7. mehkimi «1		r  da vsem •skan	more 1 P- r'- I '   >.a- I
I -; 1 ,h	lilC-ttll! jočiin \	ter fploh z vicni hladom to stroko na   drobno		.spa-  1 iti na 1
1 (<( 1 '" 1 il 1 !"	l»'lu.  k jijfaziiui Pros 1 se po ... najb 'sjre/.ho	ir se vse razpoSilj v Lokavim. 'it tf'^. posestnike, 1 Inžijo moje   zalu^t )ij^», t»ajločiielšo ter heie/.im	1 i'/. tn()je^a  1 uzarje i(<!..  1 •,   za^olav-  I n ktii.ititno  1	
		Z odSifnim s po-*	to\.m	cm      I
1 (')	\	Iv. Rollei.		
¦MB3	Loka	vee   v  sepleiiihrtl   l	S1,)^.	
Teodor Slabanja
srehrar
v Goriet, ulica Moreiii 12 pripi=sn\i »eleeii>tHi duhovščini tu cerkvenim pred Mtojnikom -vujit t5-ia-«uT.t'.>  /a   lzib-I.-v.inje   eerk>«n posode in orodja.  >;,!>.>   bi:.-.,   pujuns.   poslati : pe-rebn >  oirnju pi. tr.;Tii.":i eens, l».i -; p 1   -aJti-i:^ tudi b:»tj v. v »«• 0'ikv«» r.>iriv;';'!.-.'tlv,fTKvM kovinski. bla^a. nlajiu;«' ,;i'.u n: ;*4>'rej onn-njtni ^   •..•j.;, d.i y je pripravi;« n   napL-a\l;a!i   bia^o.   ak.>   mu   pule::: ' J7plač«jt»«i na ««brnke. tibnike-t [..« pre-'. p. n. & 'i naročevabr sat;: iahk-i »lulf.ii. ¦ -  !%.;»> v-;Ao li.i Ji'.)                          puJtniae ppi^to!
^fc&fr&L&L&Mim&€
«i
«5
kavo, čaj, olje,  riž.  makerone. delikatese. sadje, ribe, vina itd.
!\>iil$at\e v «>u.i>ttli po ,"> K. oddajaiti ¦ ¦i« piiJti, ene ud 'M) K. naprej pa pu ie-lezniei > pov^tjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur.
posebno p. n. trjr- krčtnarjetn,  drušinam in
onim. ki rabijo za dom različne jes*.vme ali
žele o raznih luilikah nabaviti  si speeijali-
tete, katere se na deželi ne dobi, aii pa le
zelo dra^o, n. pr. morske ribe In rake,
. sveže sadje, fino olje itd.
: Glavni mo| namen je razpošiljati
dobro blago in po nizki cent.
\   Cenike doposljeni radovoljuo in brezplačno. I          Za  p.   n.  {.'ir.   trgovce  imam  poseben
:   cmiik   in   zamorem   majali   blapu   po   tako
!   nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. i         Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka
j   posredovanja. j          Z odličnim spoštovanjem
:                                Eriu.st Pesun
I                                       TRST
j (cl.)                  v ulici S. Francesco 5tv. 6.