PAZITE
IIK i« koristi dolov-oko#*l|ta4otvo. Dolov* •I oo tprtvléonf «lo voogo kor proëuclr»|o
noitovllko vnklopotu. ki oo aohol* polog vo* èogo noolovs. prtlopllo*
no ovitku* Âko (497)
|o éiovilko . . todol vom • prlhodnlo éfoviiko no èogo I loto p*-toéo noroônlno. Prosimo, ponovi to |o to kol.
IMaTci vseh dežela, združite se
CHICAGO, ILL., DNE 13. MARCA, (MARCH) 1917
LETO (VOL.) XII
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
koj napadejo subuiariuko, če se prikaži* periskop; nasprotno p« ituajo ostati padvni, če plove suhniarinka na površju in če ostane na površju v«'« čas dokler m» približuje ladji. To se pravi: Ce je sulnnarinka skrita, je to znatueujc, da hoče napasti ladjo; na to naj pa topničarji ne čakajo; če plove na površju, tedaj je pričakovati, da l>o ravnala, kakor je predpisano bojnim ladjam, preiskala tovor, dovolila nadaljevanje poti, ali pa, če je našla kontrabant, dala ljudem časa za rešitev življenja, preden uniči ladjo.
Pravijo, da so nekatere ladje že oborožene. Kdaj katera odpluje in kam, se pa ne bo objavljalo. da se ne povečava njih nevarnost.	*
Takšen je sedaj položaj. Vojna to še ni; ampak da je možnost vojne sedaj mnogo bližja, se ne, da tajiti. Niti če se izvrši resen spopad med a-meriško oboroženo trgovsko ladjo in nemško suh-jnarinko ni vojna absolutno neizogibna; ampak posješi jo tak dogodek že zato kaj lahko, razpali strasti na obeh st rauch.
Ce bi odločevale le besede državnikov, bi še vedno lahko ostali relalivno mirni. Predseduik Wilson pravi, da noče vojne, ampak le zaščito a-meriških pravic. Zimmermann, ko je bil vprašan, če pričakuje vojno z Ameriko, je odgovoril: "Ne vem. To je odvisno od predsednika Wilsons." Volje za vojno torej pravzaprav ni ne tukaj ue tam. Ali ta volja ima skoraj manj moči, kakor slepi slučaj.
Predsednik Wilson je sklical kongres na dan 16 .aprila na posebno zasedanje. Njegov tajnik Tnmulty je izjavil, da je predseduik — ki je zaradi prehiajenja zadnje dni ležal, sicer prepričan, da ima sam pravico ukazati oborožen je ladij, da je pa sicer toliko nujnih zakonskih načrtov, da se mu zdi v interesu dežele najbolje, čiiu-hitPeje sklicati 6."». kongres.
Med nujnimi zadevami, o katerih govori predsednik, Ik> nedvotfino v prvi vrsti ta, da odobri kongres njegov ukaz o oboroženju ladij. Kazuti tega pa pojde kajpada za vojaške načrte, zlasti za vojaške kredite, ki jih prejšnji kongres ni rešil.
Da bi se novi kongres postavil v opozicijo proti Wilsouu, pač ui pričakovati. Vsa dosedanja
Ammuë frétai ÄM* fc»r i iOTiljiiiil ft
čt, zobat fe roke. Par «itmitirtaristoV. Tri so itak
redko posejani po demokratičnih in republičan-skih gredami, ne bo mnogo opravilo zoper milita-ristično razpoloženje, ki se boljinbolj utrjuje; pa ti iti stvari ne bodo preroki mnogo koristili, ker se večinoma poslužujejo le »sentimentalnih fraz, bore tnalo pa jih je, ki bi prihajali do jedra stvari. Z boleha vini pridigaujem pa le škodujejo zadevi, katero je treba stvarno 'podpreti.
Vendar je pa na vsak način prav, da se sklicuje kongres. Kakršen je, tak je. Kakršnega so volilci .napravili, takega imajo* Ali kakršenkoli je. on je edina instanca, ki reprezentira narod in edina sila, ki mora preprečiti diktatffro. Če bo
Topove dobe trgovske ladje od bojne mor uarice; z njimi pridejo tudi mornariški topuičar ji in častniki na krov, in od časa, fotdar pritle ladja v nevarni pas, je prvi oficir mornarice vrhov ni poveljuik na njej.-	rs
Javlja se, da imajo topničarji nalog, da ta
se to zaradi obstrukcijc v senatu ni zgodilo. Nato Je ¡Wilson .vprašal člane svoje vlade, če ima saui legalno pravico za tak ukaz; generalni pravdutk Gregory in državni tajnik Lansing sta izdelala juristično izjavo, ki mu priznava to pravico, in Wilson se je je poslužll.
Predsednik Wilson je izdal ukaz, da dobe a-meriške trgovske lauje, ki plujejo \• nevarne morske pasove, topove na krov.
S teui je rešeno vprašanje, ki je bilo že dolgo na dnevnem redu iu se je tudi zadnji kongres ba-vil z njiui. tkaz za oboroženje ladij je logična posledica tiste politike, ki jo je pričel Wilsou takrat, ko je Nemčija napovedala brezobzirno vojskovanje s submarink^mi. Ko je prvič stopil pred kongres in, mu naznanil, da je prekinil di-plomatične stike z Nemčijo, je bilo pričakovati, da bodo temu sledili nadaljnji koraki; v svojem drugem govoril pred kongresom je pa Wilson o-značil stanje, ki misli vzdrževati, za "oborože-no nevtralnost."	♦ >
Wilsono vi nazori o položaju, ki ga je ustvarila suhmarinska kampanja, so splošno znani. Njegovo mneuje je, da so Zedinjene države vsled te kampanje blokirane. Na tem je toliko resnice, tla so od začetka tega vojskovanja številne a-meriške ladje ob»$ale v lukali, ker se iz strahu pred uemškim sta#ttarinkatni niso upale na mor-
V«, politiko, takrat, *o je vzeTna znanje7o*^Fw
plomatični >tiki / Nemčijo prekinjeni, Bilo je pa tudi nčitno. da odobrava večina kongresa oboroženje ladij. V senatu le zaradi tega ni bil storjen tak sklep, ker ga je obstrukcija dvanajstih članov preprečila. A med temi dvanajstimi tudi niso bili vsi zoper oboroženje, ampak so obstrni-rali zato. ker niso hoteli, da se preneso kongreso-ve pravice na predsednika samega.
lTkaz, da naj se ladje oborožijo, ni torej nikakršno presenečenje. Sklep je z vladnega stališča logičen, in čim je Wilson razvil svoje nazore o nemški suhmarinski kampanji, je bilo izven dvoina, da se zgodi kaj podobnega.
Kakor po planinskem snegu se drči po prosperiteti. Ampak kakor se skrivajo pqd sneženimi plastmi neznanih hribov razpoke in prepadi, tako ne ve drsač, kaj tiči pod prosperiteto, ki jo
Izprva je Wilson želel, naj mu da kongres izrecno pooblastilo za to. Kakor sin* že omenili.
je le vojna ustvarila in le za malo število športnikov. Gorje, če zasija prepad pred preveaelim drsečem!
imel dovolj trdne volje, tla jo prepreči, se bo seveda šele pokazalo.	^
Avstrijski odgovor
•'i
Dolgo jc trajalo, a naposled je vendar prišla v Washington nota avstrijske vjatle zaradi pomorskega vojskovanja. Pregovor pravi, tla je dobremu dHu treba časa; v tem slučaju se nam pa bolj zdi, da je bila zadrega mati dolgega obotavljanja.
Nerodni položaj Avstrije je razumljiv. 'Nemčija je njena vrhovna oblast, in če bi pisala v.
, Washington kaj takega, kar bi bilo v nasprotju s Zimmermanovo noto, bi bila v Berlinu zamera taka. da bi bil strah in trepet in škripanje z zobmi. Ali z Ameriko se Dunaj tudi ue bi rad popolnoma razprl, ker ima Avstrija po svetu že toliko prijateljev, da jih je treba z lučjo iskati; in mogoče je le, da boda imele tudi Zedinjene države pri sklepanju miru kakfcno besedo, za katero ui vseeno, na katero stran pade na vago.
Treba je bilo torej ua Dunaju sestaviti noto, ki bo dovolj " juristična'\ Najboljša bj bila taks, da m ne tiČ iie miš, gladka kakor jegulja, tla je ne moreš nikjer prijeti, raztezljiva kakor paragraf, korajžua iu miroljubna, «kratka diplomatoma. Ce hočeš zapisati navadno resnico s navadnimi besedami, jt» lahko zapišeš vsakčas, ker ni treba loviti izrazov ,ki pomenijo lahko 1o in ono ali pa nič ne. Nota. kakršno je potrebovala Avstrija, pa dela celo izurjenim tliplomatičniin stilistom preglavice. Ui zato zdaj vemo, zakaj jc potrt ho va I a toliko časa.
Resnično, sestavljena je tako, da v Washing-Itmu uiso vedeli, kaj naj počno k njo. Ali naj jo smatrajo za pVijazeu pozdrav, ali za provokacijo?
Nota začenja — kakor uekdsnjs nemška — z naštevanjem kršitev mednarodnega prava ob strani zaveznikov in opisuje po znanih vzorih hudobnost angleške blokade. Pritožuje se, da jc Anglija uvrstila skoraj vse blago med kontrabant iu da je zaprla vsak prehod čez Severno morje na tak način, da ni mogla dobiti Avstrrja nrti tistega blaga, ki tli bilo prepovedano. Taka blokada se ne vjema z londonsko deklaracijo in j« torej nasprotna mednarodnemu pravu . . . »
Mislili suio nekaj časa, da so izumili mednarodno pravo 'le zato, tla imajo kaj 'kršiti.» Zdaj vidimo, da ima še drug važen namen; obema strankama daje namreč lepo priliko, da si iniata kaj očitati.
Avstrija nadalje razlaga, kaj je hotela Anglija doseči s svojo blokado. Iu v tem oziru moramo njeni iznajdljivosti napraviti poklon. Beth-maun Hollweg in Ilelfferich iu Ziuimermann so nam doslej pripovedali, da je Inrtela izstradati Nemčijo. To gotovo ni bilo krščansko. Toda Avstrija.je odkrila v blokadi še nekaj veliko bolj satanskega : Anglija je hotela onemogočiti vsak dovoz v velika industrijalna središča iu v tovarne sploh, s tem ustvariti brezposelnost in dati delavskim masam povod, da — uprizore revolucijo.
Ne vemo, če so bili na Angleškem res tako dalekovidni. Nimamo jih baš za tepce, ampak da so 1ako premeteni in preračunljivi, skoraj ue bi mislili. Na vsak način pa kaže ta bdstavec, česa se boji Avstrija.
Ako hi se mogel z angleško blokado doseči tak namen — well, tedaj obžalujemo, da se ni posrečil.« Dunajskim gospodom verjaAtcmo, da jim ue bi bila revolucija prijetna. Kar se nas tiče, se uam le zdi, da je z revolucijo nekoliko težav. Ampak če bi jt» mogla blokada povzročiti, revolucijo, tedaj bi zaklicali na ves glas "Živela blokada!" — naj se vjema z mednarodnim pravom, ali pa ne. Kajti resnična revolucija v Avstriji bi bila signal, mogočen signal!
Toda če jc Anglija hotela, kar ji očita Avstrija, ni tlosegla namena. Pa ne moremo pomagati.
Ko je Avstrija razložila vso hudobijo, .pojasnjuje, kako je bila z Nemčijo vred potrpežljiva. Dve leti, več kakor dve leti je prenašala angleško zlohnost. Šele tedaj je sporazumno s kaj-zerjem sklenila, da vrne Angležem udarec za it-daree.	'
' -i Tukaj je nota pozabila povedati, tla se prej ne bi bil mogel TFfčati udarec za udarec^ ker —
submariiike še niso bile gotove. Ampak kdo more misliti na vse!
Cerninova nota zagotavlja, da so bile centralne sile edine, ki so dotlej spoštovale svobodo nevtralcev na morju. Avstrijski jurist pravi to takti, da sta Avstrija iu Nemčija priznavali nevtralno plovbo iz dobrega srca iu plemenite misli, ne pa zato, ker še nista imeli sredstev, da bi u-gaujali tak despotizem kakor Anglija. Ko sta spoznali, da morata kršiti to svobodo — to se pravi, ko sta imeli "dovolj suhmarink iu izvežbauega moštva — jima je krvavelo srce; ampak nista se smeli ozirati ua to, ker so tako zahtevali interesi njiju narodov in ker ima to zatiranje svobode namen, da razširi svobodo na morju. •
Nota napravijo tukaj saltomortale, ki jc juristično res imeniten.
"Podmorska kampanja, ki je bila meseca januarja ukazana, izgleda, kakor da krši pravice nevtralcev. Pa jih ne! Bog obvaruj! Ta kampanja vrača nevtralcem pravice, ki jih dannadan kršijo zavezniki."	»
Seveda bi bilo bolj enostavno, vf bi nota rekla: "Ljubi nevtralci, Angleži kršijo vaše pravice na svoj način, mi jih hotno pa na svojo sorto. Veste, mi se bojujemo, vi )>a ne, in zato se ne oziramo na vas." Ampak enostavne besede bi bile tukaj nerodne Itesede. Teh se je diploma-tičui avtor hotel izogniti, in je postal naravnost poetičen; ta odstavec o nevtralnih pravieah namreč zaključuje takole:
"Submarinke, ki križarijo okrog augleških obali, naznanjajo narodom, ki potrebujejo morje — in kateri narod ga nepotrebuje — da ni več daleč dan, ko bodo zastave vseh držav v gloriji prerojene svobode svobodno plapolale ua vseh oceanih."
Kadjr govori Avstrija o gloriji svobode . . .! Ampak Cernin vendar ni hotel pisati satire.
Njegova nota se završuje: "Cpamo. da najde. ta napoved odmev povsod, kjer žive nevtralni narodi; zlasti upamo, da jo bo razumel veliki na-
à
rod Zediiijenih držav, katerega dični represen-tant je ves cas, kar je vojna, z ognjevitimi besedami zagovarjal svobotio morja, pota vseh narodov." . . .
Tu ga torej imaš. Ali je bev, ali je mev?' .
Wilsona je morala prijeti zavist, ko je to ei-tal. Besede, besede, besede — kdo jih zna bolj delati, kakor on? In nič, prav nič ni v njih povedano — kakor v VVilsonovih govorih.
Iu — čudo božje — enkrat je prav, da je tako. V Wa*hiugtouu so parkrat prečitali ta papir, naposled so pa prišli ko zaključka, da sicer ne odgovarja na to, kar je ameriška vlatla vpra- ) šala, ampak da je nota vendar prijazna. No, če vprašaš človeka, kakšho bo vreme, on te pa ljubeznivo pogleda in pravi: "Dobro jtrtro, cenjeni gospod!" — mu zato vendar ne moreš dati klofute.
Tako imamo torej diplomatičiie stike z Av> strijo še neprekinjene, tlasi je gospod grof Tar-novvski še vedno "privaten občan*\ Ne tla bi precenjevali stike z raznimi avstrijskimi grofi, Afflh pak če bi bil zastopnik avstrijskega poslanika do- ' bil svoj potni list, bi se bila vojna nevarnost še% za eno stopnjo povečala. Tega je pa ameriškemu ljudstvu prav toliko treba kolikor slepcu ogledala.
In zato jc prav, da je avstrijska nota taka, kakršna je.
Seveda, za preveč optimizma tudi tukaj ni prostora; kriza z Avstrijo se je odgodila, odstranila se še ni.
v
Časopis " Aftenposten" v Kristianiji poroča, da je bila meseca januarja razdejana v Draždanih tla Nemškem ena največjih munieijskih tovarn. Nastala je bila hiIjih eksplozija, vsled katere se je tovarna porušila tlo tal. Pri tej priliki je bilo mrtvih več sto delavcev. Vzroka eksplozije baje» ne pozusjo.
Z vseh konceh iu krajev prihajajo take ve*ti. Toda koliko je podobnih .nesreč, ki jih utsjef
Irsko

Anglija je zabredla v liudo krizo. Irsko vprašanje je prišlo zopet na dnevni red, a če je v prejšnjih časih delalo težave, spravlja sedaj vlado v zadrego, ki ji pač lahko pobeli lase.
Irci so že nekaj časa napovedovali, da bodo zahtevali avtonomijo in Lloyd ticorgeova vlada je bila pripravljena na to. Za povod so vzeli irski voditelji razglas zaveznikov in znani Wilsonov govor, ki se oba barvita z avtonomijo narodov. Anglija — pravijo irski političarji — naj dokaže, da m eresnično, kakor pravi v pogojih, bojuje za pravico drugih narodov, naj.]>otrdi svoj resni namen s tem, da podeli avtonomijo Irski.
Obenem jemljejo Irci Angliji priliko, da bi označevala njih zahtevo za sovražno ali pa da bi jih kakorkoli spravljala v stik z 'Nemčijo. Na-glašajo namreč svoje simpatije za zaveznike in pravijo, da bo staJišče zaveznikov tem bolje podprto, če praktično izvedejo, kar teoretično razglašajo.
Svojo zahtevo so vložili v parlamentu v obliki resolucije. A dasi je bilo že prej znauo, da pride taka resolucija, je povzročila zadeva vendar tak vihar, kakršnega ni angleški parlament že davno videl. -Prišlo je tako daleč, da so irski nacionalistični poslanci demonstrativno zapustili zbornico.
V čem je pravzaprav težava? Je li večina angleškega parlamenta nasprotna irski avtonomiji? Ali ji nasprotuje Lloyd George?
Ne euo, ne drugo se ne more trditi. Med angleškimi konservativnimi poslanci jih je pač mnogo, ki ne morejo besede Home Rule niti slišati. «Ampak oni nimajo večine. Zakon o irski avtonomiji je bil že davno pred vojno sklenjen, uveljaviti se pa ni mogel, ker je naletel na opozicijo v gospodarski zbornici in tedaj je pričel Asquith svoj veliki boj z lordi. Če bi poslanska zbornica ponovno sklenila zakon, bi se uveljavil tudi brez soglašanja zbornice.
Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da je vlada odkrito nastopala za avtonomijo. Toda vmes je prišla vojna, ki je sama na sebi velika ovira za vse napredne notranje reforme. Vmes je pa prišlo še nekaj druzega, kar je kompliciralo vse vprašanje tudi brez obzira na vojno. In ta komplikacija obstaja Se sedaj in povzroča mno-
go vet*je težave, nego si povrôui opazovalci navadno mislijo.
Tudi narodna vprašanja ne leže ua krožniku kakor porcija kislega zelja. Če naročim kislo zelje, veni kaj dobiiu. Ljubljansko ali uioravsko je sicer boljše od berlinskega ali ameriškega, ampak kislo zelje je eno in drugo. Z narodnimi vprašanji ni tako. Jugoslovansko je drugačno od rusin-skega, to se razlikuje od finskega iu to se zopet ne vjeuta z irskim.
Večinoma misli ves svet: Irci zahtevajo Ho--me Rule. In vendar to mišljenje ni natančno. Tudi prebivalci okraja Ulster so Irci, pa nočejo niti slišati o irski avtonomiji, in ko je bilo še pred vojno pričakovati, da bo zakon o Home Rule v kratkem uveljavljen, jih je to tako razkačilo, da so organizirali iu oborožili prostovoljne čete za boj proti avtonomiji.
Položaj je torej ta: Irci zahtevajo avtonomijo; Irci ne marajo avtonomije.
To bi bilo zelo težko razumeti, če ne bi vedeli, da je irsko nacionalno vprašanje siluo pomešano z verskim vprašanjem. Nič ni preveč, ako se pravi,, da je verski moment v mnogih ozirih znatno močnejši od nacionalnega. Včasi izgleda, kakor da ne pomeni beseda "irska avtonomija" v reaniei nič druzega kakor "katoliška avtonomija".
V tem je vendar zopet nekoliko absurdnosti. Ako bi se problem tako nazval, bi se moralo predpostavljati, da je katoličanstvo zatirano. To se pa nikakor ne more trditi, tudi če po jo nekateri popi to pesem ; če bi človek njih poslušal, bi moral misliti, da je katoliška cerkev po vsem svetu zatirana.
Ampak da mislijo Irei neprenehoma na svoje katoličanstvo, tudi kadar zahtevajo avtonomijo, in da je vsled tega njih boj za Houie Rule katoliško pobarvan, sc ne more tajiti. To sicer ni •noben razlog zoper avtonomijo. Zlasti s socialističnega stališča ni to noben razlog. Socialisti zahtevajo za vsak narod pravico, da odloča sam o svoji usodi.
Ampak katoliška barva je razlog največje težave v irskem vprašanju. Ulsterci namreč niso katoličani; a ker so na Irskem v manjšini, računajo, <ja bi bili podvrženi katoliški večini, ako
dobi Irska avtonomijo. Iu teiuu se upirajo ua vso moč.
Da se govori resnica, je torej tre ha povedati, da je največji spor o irski avtonomiji med Irci samimi, 1» to je vzrok, da je rešitev vprašanja tako težka. Vsi poizkusi zadnjih letih so se ponesrečili — ne toliko zaradi odpora vlade, ampak zaradi ulsterskegs problema. .
Tudi sedaj stoji vsa zadeva enako. Komaj cj prišla od katoliških uaekinalističnih Ircev zahteva po avtonomiji, »o se oglasiti Ulsterci, ki so jo z vso odločuostjo odklonili, češ da bi bili s tem vsi njihovi upi pokopani. Dokler je pa to nasprotje med enimi in drugimi Irci, plavajo vsi upi, da se vprašanje uspešno reši, v oblakih;
Lloyd George je izjavil, da je vlada vsak čas pripravljena, dati Home Rule vsakemu delu Irske, jo zahteva. Ampak s tem niso zadovoljni irski uacionalisti; kajti oni zahtevajo avtonomijo za ves otok, torej tudi za Ulster, ki je ne uiara,
Smešilo bi bilo trditi, da je to zagata, iz katere je v*ak izhod nemogoč. Teoretično se lahko konstruirajo različne rešitve, s katerimi bi se pravičnost varovala do skrajne meje možnosti. Ako ua primer dobe vsi deli Irske, ki jo zathevajo, avtonomijo, Ulster se pa izloči, ne more nihče reči, da je v tem krivica.
Mogoče si je misliti izhod tudi na ta način, da »e uvede avtonomija za ves otok, ampak da se v njeni konstituciji za jamčijo iTlstereem tiste pravice, za katere se boje, če bi bili podvrženi katoliški vladi.	• ,
Tudi tako bi šlo, da se liSka razdeli, in da dobi vsak del zase Home Rule. Katoličani ne hi bili odvisni od ulsterskih protestantov, ti pa ne od katoličanov.
Ampak vse to so teorije, dokler ni mogoče obeh irskih delov samih pripraviti do sporazuma. In treba je priznati, da dovaja prav to nasprotje vlado v najtežavnejši položal. Vlada lahko izdela zakon za Irsko po svojih nazorih, iu gotovo dobi zanj t tuli večino v parlamentu. In z močjo svoje eksekutivne sile gotovo tudi lahko uveljavi zakon.
To pa ni rešitev irskega vprašanja. Rešitev kakšnega vprašanja pomeni, da je spravljeno s sveta. Rešitev irskega vprašanja zahteva zado-
voljnimi free v z novim položajem. Te pa ne doseže vlada z nobeno rešitvijo, ki nima sporazuma ir-skfh strank samih za podlago.
Tega sporazuma ni. In Irci se niti ne priza-
ilevajo, »la bi ga dosegli.
Avtonomija je simpatična reč. Tudi Ircem jo privoščimo od srca. Ampak dokler sami ne store ničesar, da bi ustanovili podlago zanjo, nimajo pravice, da vale vso krivdo na Angleže iu da napolnjujejo svet s tožbami o svojem položaju.
V irskem problemu opažamo to, kar se prav pogostotua kaže v narodnih aspiracijah našega časa, to, kar dela največjo razliko med buržvazniui in proletarskim pojmovanjem narodnega vprašanja JPod pretvezo koprnenja po svobodi se skriva stremljenje pa nadvladi. Katoliškim Ircem ni dovolj, da dobe Home Rule v krajih, v katerih je njih veČina nedvomna; prisiliti hočejo Ulsterce, da se jim pokore. Nacionalističnim Čehom ne gre za nsrodno svobodo Čehov, ampak za češko državo, v kateri bi vladali nad nemško manjšino. Na-ši buržvazui Jugoslovani hočejo Koraajorgjeviče-. vo državo, v kateri bi «olgare posrbili; na Koroškem in Štajerskem bi anektirali nekoliko nemških krajev, na Primorskem vse Italijanske. Nasprotno zahtevajo Italijani in Nemci kraje s slovenskim ali hrvaškim prebivalstvom. Povsok so teritorijalna ali podobna vprašanja merodajna. Povsod gre za hegemonijo nad kakšne manjšino. Nikjer ni resničnega čuvstva za svobodo ili za priznanje enakih pravic.
Tudi na Irskem je tako. Načelo irske avtonomije" nam je simpatično. To pa ne pomeni, da se mora mío navduševati za vse kolobocije irskih ¡nacionalistov. Če pravi Redmond, da bo moral Lloyd George vladati Ir-nko z mečem, ako aie uvede takoj avtonomije, kar se splošno smatra ža napoved novih vstaj, tedaj absolutno ne priznavamo, da je to svobodoljubno«t, junaštvo ki požrtvovalnost, ampak po našem prepričanju je brezvestnowt. Izzivati vstajo, o kateri se ve, da bo zahtevaJa urno-go krvi, da pa ne more doseči cilja, je infamno : se uifamuejc pa je, izzivati tako vstajo, ker ni rešeno vprašanje, za katerega rešitev bi îworalt najprej storiti odkritosrčne korake tisti, ki zahtevajo revit e v od drugih.
Ni vse zlato kar se sveti; ni vse pravičnost, kar se poslužuje fraz o pravičnosti.
Enrico Ferri:
Socializem in moderna znanost.
V. Socializem in verstvo.
Kar je Haeckel — in za njim toliko drugih — označil za nepremostljivo nasprotje med socializmom in darvinizmom, izgine v luči jasnega in nepristranskega raziskavanja prirodnih zakonov, * ki je »vezano z imenom. Karla Darwina.
Darvînizem pa ne le, da ne nasprotuje socializmu, temveč je osnovna znanstvena podlaga njegova, in socializem je, kakor je z ostrim očesom opazil Virchow, le del logične in prirodne descen-dence darvinizina in dvojček razvojnega natika Spencerjevega. 8 svojim dokazom živalskega rodu človekovega je teorija Darwinova hoté ali ne-hoté zadala težak udarec veri v Boga, ki je s svojo stvarjajočo besedo ustvaril svet in človeka. Zato je v imenu religije vstal najtrdovratnejši odpor proti njegovim osnovnim stavkom, in ta odpor je danes edini, ki darvinizem srečava. Ei-cer pa se nista priznavala niti Darwin niti Spencer za ifeista, in navsezadnje je nauk Darwinov in Spencerjev združljiv z vero v Boga, če postavimo, da je Bog ustvaril silo in snov in prepustil, da se v zmislu stvarilnega nagona dalje razvi-jata.
Če pravim, da se Darwin ni priznaval za a-teista, velja to le za njegove javne izjave: Haeckel je v svojem prizadevanju, da opere darvinizem, na zboru prirodoslovcev v Eisenachu (1882) izjavil, da Darwin ni ateist. Kmalu nato pa je Buechner objavil Darwinovo pismo, v katerem pravi, da ga je znanstveni študij po 40 letih dove-
del do ateizma. Nekaj podobnega je s Millom, ki se ni nikoli priznaval za socialista, ki ga pa njegov lastni življenjepis in pa 1879 v "Revue Phi-losoph", objavljeni odlomki o socializmu izdajajo za socialista.
Gotovo pa je, da morajo teorije, ki merijo na neupogljivo in brezizjemno vzročnost v pri rodi, odklanjati pojem Boga, zakaj napram temu pojmu ostaja vprašanje: Kdo je ustvaril Bogat Repliki, da biva večno, sledi duplika, da je vsemirje večno. Človeško mišljenje ne zapopade predstave, da bi učinek iti vzrok spletajoča neskončna veriga naenkrat nekje v zad obtičala. Bog je, kakor je dejal Laplace, hipoteza, ki je pozitivna veda ne potrebuje; zanjo je Bog, po besedah Herce-novih, k večjemu X., katerega vsebina ni, kakor hočeta Dubois-Reymond in Speneer, vse nedoumljivo, temveč vse, kar doslej še ni predmet spoznanja. X je torej izpremenljiva količina, čimbolj prodira znanstveno spoznanje.
Zatorej stojita veda in verstvo v obratnem razmerju, vsled česar slednje tembolj medli in peša, čimbolj se krepi in širi veda v boju z nepoznanim. V religiozni veri pa prebiva kot močan element podedovano in izročeno čuvstvo, ki vzbuja, koder se pojavlja bona fide, spoštovanje in tudi simpatijo, če odgovarja živi veri bogatejše čuvat Veno življenje. Troti verski vpliv darvinit-ma mora odmevati tudi v razvoju socializma. Če izgine vera na oni set, kjer postanejo siromaki izvoljenci Gospodovi in se vrača gorjč te doline
bridkoati s rajskim razkošjem, naravno oživi hrepenenje po koščku zemeljskega paradiža za bedne m nesrečnike, in teh je večina.
Tudi aocialiati, kot Hartmann in Guyau, so prezrli, da vsebujejo vsa verstva obečanje sreče, da pa štarejša verstva obljubujejo izpolnitev tega abeeanja še na tem sveta, ij katerega Jo pre-našajo stoprav poznejše religije na oni svet, končno pa iščejo izpolnitev teh želja zopet v zemeljskem življenju človeštva in sicer v neskončnem rasvoju do vse večje popolnosti. V tem pogledu nastavlja socializem na verski razvoj in izkuša verstvo nadomestiti; saj gre za tem, da si človeštvo iz laatne moči ustvari paradiž n& zemlji, ne da bi aa zanašalo na problematični 44 oni svet".
Često so naglašali, da ima socialistično gibanje mnogo znakov verskega gibanja, n. pr. prakr-ščanstva, tudi v ognju svojega idealnega prepri-Čanjpa, katero ga loči od suhega meščanskega skepticizma; zato mu pripisujejo tudi nesociali-stični raziakovalcoi kot Walaee, Laveleye, de Ro-berty i. dr. aposobnost, da s svojo človečansko veroizpovedjo iapodrine upanja starih verttev na oni svet.
Najvažnejši pa so odnošaji med socializmom rn vero v Boga. Na socialističnem zboru v Erfnr-tu (1891) so marsksisti po pravici izjavili; da je verstvo zasebna zadeva, in socialistične stranke pobijajo zatorej vsake obliko verske nestrpnosti, kulturni boj kakor antisemitizem, ampak to visoko stališče izvira le iz gotovosti končne zmage.
Četudi socialize mne vidi s Sergijem 1) v sedanjih verstvih bolehnih pojavov človeškega dušnega življenja, vendar so mu nepotrebni produkti nravpe okostenelosti, ki se morajo umakniti, četudi le elementarni prirodostovski izobrazbi: zategadelj ne čuti potrebe, da bi posebej pobjjal verske nazore, ki so itak posvečeni prejtadurTalre * temu pa vč, da je eden njegovih najvažnejših pripomočkov oslabitev vere v Boga; zakaj duhovniki vseh verstev so bili, odkar traja zgodovina, najmogočnejši zavezniki vladajočih razredov in so držali mase v njih jarmu z versko hipnozo, kakor se živali krote z bičem.
Zategadelj tožijo dalekovidni konservativci, tudi če so sami ateisti, o pešanjn verskega čuta v masah, kajti to dragoceno narkotično sredstvo smatrajo, četudi tega ne izpovedo, že i zsebičnih ozirov za orodje razrednega gospodstva 2).
Na nesrečo, ali pravzaprav na srečo pa se verski čut ne da zopet vpeljati na kraljevski ali predsedniški ukaz. Peša, ne po krivdi Tita ali Gaja, ne te ali one propagande, ampak ker je zrak, ki ga vdihavamo, preveč prenasičen s prirodo-slovnim naziranjem, da bi ostalo v njem čuvstvo, ki je našlo najugodnejše življenske pogoje v nevednosti in mistiki minulih vekov. Umika se pojmom prirodne vzročnosti, v čemer močan vpliv na hiter razvoj in znanstveno utemeljitev socializma. —	.
f	t' e
(Dalje prihodnjič.)
POTUESNA POVEST.
Spisal Podlimbarzkl.
"Kako bom pijan! Štiri svinjske lonce sem nesel iz Blagovice, dva za Cijazovko ,dva pa za Smoletovo in vse štiri sem cele prinesel v Gabro-vec. Pa ibom pijan? Oh, pustiva minljive reči, prijatelj!"
"Takrat sem se res bal, da ti kdo ukrade denar, ki ti ga je odštel Martan za delo. Dolbro sem ti hotel. Jaz sem bil vedno v skrbeh zavoljo te<be in rad sem te imel. Ko si pred tremi leti ležal bolan ,ker je bruno padlo nate, ko si pri Cijazov-cu pod prepahnil ... ali ti nisem postregel takrat?".'
- "Pnsti, Andrejka, kar je bilo! Derrote so zapisane pri Bogu. Ali nocoj sem bil pa malo jezen nate. Bog tako tepe «vet, ti pa vem ,da nisi iz-molil očenaša nad navadno mcTO."
"Oh, molil sem, prijatelj moj, molil. Za verne duše v vicah sem molil in za sovražnike," je odgovoril ravnodušno Andrej; rahlo je položil glavo nazaj na blazino, nepremično Zroč v strop, kakor hi imel misli, ki še niso dospele do odločne namere. "Ves večer sem molil . . . ki premišljeval sem ... in domov sem te želel, ljubi moj!"
"In ven sem te klical kakor kokla pišče, ti pa nad prišel," je rahlo pokaral tesar. "Ali ališiš, kako to zo}>et vrši na nribenh in v zemlji? Usmiljeni Kristus nam prizanesi! To je glas trobente bošjega sodnika. Oh, to so tista «namenja!"
Prijatelja sta se pokrižala in Andrej je zlezel a postelje ves tresoč se. "Orozovita noč je nocoj in res je najibolje pod milim nebom," je govoril prijatelju. "To'te prosim, Peter ,de mi straži* kočo, jaz moram precej k Oijaaovcu."
"Kaj boš po noči hodil, saj še po dnevi ne greš!" je ošteval tesar. •
"Brat je le brat. Svojega sina je poslal k meni, in jaz bi tudi rad pogledal, kako se mu godi in če ne trpi škode. Le poslohnl me in k?Ta-ži! Obresti ti odpustim za pol leta «a tisto; kar si mi dolžan.""
Peter ni dosti maral za tako velikfldušnoat, ker je bil prepričan, da se več ne bodo plačevale bresti nn tem svetu. 44Sam rte moreš iti, ka si bolan," je dejal tankočutno, da bi pokazal, da ga je ganila Andrejeva bratoljuhnost.
"Dobro se oblečem in sam pojdem z božjo pomočjo in oprt na palico."
"Jsz bi šel s teboj, da ti pomagam, ca te po-, silijo s1a*>osti. Vkup sva živela toliko let, pa še skupaj stopiva pred večnega sodnika."
"Ne, Peter, sam pojdem. Ti idi v svoj konec po kožuh in če si moj prijatelj, pazi na dom, dokler nazaj ne pridem. H«1i ph*l kočo gori in doli In tudi okrog voglov poglej včasi! Ne zaspi nikar! Le kar idi, tuksj bom zaprl!"
Ko je Andrej tako odslovil svojega prijatelja, je pos<*gel v slamo pod vzglavlje, izvlekel od tam zamazano knjižica, zavito v višnjevo ruto, pogledal plaho na okna, potem v knjUiCo ,ali nfcio odletele kako iz nje njemu drtbro znane številke», potem je odklenil težko skrinjo, ki je stala poleg postelje, In gloiboko pod obleko je vtaknil vanjo knjižico. Skrbno je pretipal vse «tvafl, spravljene v skrinji, In ko se mu je zdelo vse v redu, je zopet zaklenil. Tudi ni po«ahil poskusiti, če so okns še dobro zataknjena. Potem je oblekel aivo suknjo,
nadel polhovko na glavo in potipal v žep, če ima vse ključe. Še enkrat je pomikastil krov od skrinje in ko se nič ni podal ,je vzel palico. Stopil je v vešo in zaprl duri; trikrat je povrtal s ključem. Pred kočo ga je že čakal Peter. Ko ga je še enkrat poučil, kako naj straži dom, je stopil na izglajeno stezo, ki je vedla k Cijazoven.
In počaano ae je premikala med ozelenelimi njivami »pofnjena Andrejeva postava. Peter je bistro gledal za sključenim, mračnim prijateljem, pletočtm ae v črni noči po polju. Ko je ta zaprl ta tiboj leso Kotftnikove vrzeli in izginil v temi, tfcaar nevoljno zmajal z glavo ter rekel sam scfoi: "Kam tre skopuh drugam nego pod kozolec iakat vražjega denarja, če se ga je kaj nakapalo pO «0^1! PragrNhii mamon ga je izvaibil. Bog bodi milost i v njegovi duši!"
XVI.
Ko je Cijasotec, po opravkih grede okoli hiše, zagledal zopet svoj voziček pod kozolcem, se gs je obvesil kakor mati novorojenega deteta. Šel je oprezno btttc in bliže in ko je stal poleg vozička hi je videl, da je narejena in uležana na njem kaj pripravna postelja od sena, je rekel: "Vil a*. hudir rad po mehkem iztegne svoja kosmata bedra. Še moj koe si je prinesel h hleva. Navajen je pcklenake gorkote, pa ga je zeblo na zemlji." In ko je otipal v senu tolar, začudil sc je čudom in strahom ter govoril: "Čisto brez srca pa tudi nI hudir: tolar ml je pustil na vurn za nagrado. Tn leži pa še eden in tukaj še eden! Gotovo se je kam daleč peljal, da je imel toliko denarja a saboj, morda na Dunaj po tistega ministra, ki jemlje naše sinove k vojakom In jih pošilja daleč po svetu, kjer pogube dušo in telo, Če ne pa onega, ki nam naklada davke iu zatira našo elovenščino. Pa tolarji naj le čakajo do jutra; se-
daj se jih ne dotaknem. Če bodo zjutraj celi, onda jih vzamem v božjem imenu, dam po Devso-vem nasvetu gospodu župniku vse, kar jih je tukaj in doma, vse jim poneseni; naj se berejo svete maše za rajne starše in pa za tiste duše, ki so naše priprošnje potrebne, pa za cerkvene potrebe naj se obrnejo."
Po tem bogoljubnem samogovoru se je hotel vrniti nazaj za hišo, pa zdajci je zapazil, da gre nekdo po trati proti kozolcu. V došlecu je spoznal sina Toneta. Cijazovca je veselje zaradi najdenega voza do kraja razmohčato: nobene jeze ni «util več do sina. Ogovoril ga je mehko, kskor bi ne bilo nikdar nasprotja med njima. Ko je Tone videl očetovo dobro voljo, je faecl preganjati njegovo zmoto glede antikrista in hudirja in vse mu je odkrito povedal, kako se jc zgodilo z vozičkom, 1n tudi mu je natanko razložil svojo teorijo o potresih.
. 411 povej mi,. Tone, ksj je pa s tolarji?" je vprašal Crjazovec, ko se je nekoliko potolažil glede potmta in antikrista.
r
4'Ta stvar še ni popolnoma jasna. Najbrž je kdo ukraden denar «kril v našem kozolcu in jaz sem včeraj opoldne prepovršno pogledal za križ. Menda se je zemlja že včeraj kolikor toliko tresla, le mi nismo čutili lahnega gibanja, ki je bilo že toliko močno, da je streaalo tolarje izza križa. Ta skrivnost se še danes popolnoma zjasni, le meni verjemite. Tudi v tem ni nikakršnega čudeža. Ko se zdani, nam pride marsikaj v drugačno luč. Kafkor so se tolaTjl naull s kozolca, tako se aiplje-jo podzemeljske plasti, če izgube ravnotežje."
To teorijo o potresih je čital Tone v knjigah in silno mu je ugajala; čimdatjc bolj se je vglab-Ijal vanjo.
(Dalje.) ' .t S.I*
majniška izjava.
Sodrugi !
Bliža se praznik zavednega delavskega ljudstva, svetovni praznik prolétariats, prvi uisjnik. Ni ga praanika v koledarju, ki bi imel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. 2e sam na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar a svojimi delavniki, a svojimi cerkvenimi in državuhni prazniki sedanji družabni red, tako simbolkira praznovanje prvega majnika upor proti kapitalističnemu koledarju, in a teiu upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvega msjuika je določila tudi so-eia I »stična luternaeUuiala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnaše-ua v prahu. Sami aebe varajo nazadnjaki,« vlada-joči mogotci in njih oprode, ki ao tako kratkovidni, da ijsu branijo 'mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskih klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo, Ali rane, ki jih je vsekala Internaeio-»ali, dasi so skeleče in bodeče, niso smrtne, kajti Internaeionala je neumrjoda, dokler bo živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majnik je pa pracnik te Internationale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo «pravili v grob, tem vužnejša je naša naloga, da izprtfamo njeno življenje in svojo vero v njeno netim rjmS-nost. .
Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomeni jivejši je v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje.
Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov socializem. Zbudili so zavist ameriških mogotcev in tudi tukajšnji velekapitalisti, ki a«) izvlekli že ogromne profite iz evropske krvi, bi jih radi pomnoiili še z ameriško krvjo. Vojno buj-
akanjc se razlega od dne do dne glasneje, kajti udeležba Zedinjenih držav v svetovnem klanju bi pognala ddbiček brezvestnih oderuhov v strmoglave višine.
Poleg tega pričakujejo veltiekoriščevalei, da bi zanesla vojna novo zmedo v delavske vrate in tudi tukaj uničila razredno zavest, o kateri sanjajo, da je onkraj oceana mrtva..
< im predrznejše postajajo kapitaliMt^ne mali inacije, tem važnejše je, da strne delavstvo svoje vrate in okrepča svoje sil« — za današnje boje in za tiste boje ,ki nas še Čakajo.
Prvi majnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladim parado. Brigadni general pride iuspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, naposled "defilirsjo" čete pred njim.
Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat sam svojo vo>ko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki eo mlačni, svoje življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi uiajnik je agitatoričen dan dne vabimo v svoj zbor tovariše, ki «padajo vanj, pa so še izven njega.
Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vaeh, drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje dalevake Imternaeionale; s praznovanjem tega opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prole-t a rs ko a ni nad o in pripravlja tla socialistični zmagi, socialistični bodočnosti človeštva.
Direktorij .Jugoslovanske tiskovne družbe je akenil, da doprinese po najboljši »noči svoj delež za praznovanje tega <*neva in da stori letoa v tem oziru nov korak, že leč, da Čkn najbolje ustre*e sodrugom in da obenem čim krepkeje podpre namen tega praznovanja.
Inlal bo letos poseben
SLAVNOSTEN MAJSKI UST
neodvisen od "Proletarca."
Ta tiskovina bo urejena v obliki revije (ma-gazina) v velikosti 11.5 krat 8.5 palcev. Oblika bi)
torej enaka znani reviji "Čaa". Obsegala bo najmanje 16 strani
Če ae pa dobi vsaj za tri atrsni oglasov, Ih» šestnajst strani samega čtiva. Isdaja bo
bogato ilustriran.
Ureditev poskrbi uredništvo "Proletarca", kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dube lepo izdajo ,ki bo dostojna delavskega prs-zuika ki gotovo zadovolji vse čitatelje. Kolikor je ležete na upravništvu, bo tudi ono vse storilo, da se izpolnijo vse upravičene želje.
Ta izdaja izide
poleg "Proletarca'" ki izide redno brez obzira na slavnostni list. Naročniki torej dobe tudi za 1. maj redno "Proletar-čevo" številko. Kdor želi slavnostni list, ga mora naročiti.
Kakor ao doslej slovenski delavci v Ameriki prklno segali po "Proletarčevi" majniftki izdaji, upamo, da posežejo tudi po letošnjem slavnostnem listu. Ce se otniese ta poizkus, postane majski liat redna institucijo in se bo izdajal vaako leto. Z o-zirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, se direktorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ustreže s to izdajo željam najširših delavskih krogov.
Vsak sodrug ,kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki Is» vsakemu odjemalcu lep
spomin.
Cene slavnostnega lista so sledeče:
Posamezen iztis . .............. $0.10
10 iztisov . .................... 0.95
25 " ..................... 2.25
50 " ..................... 4.50
100	i v	........... 8.00
250 " ......................19.00.
500 " ......................35.00
1000 " ......................60.00
Majski slavnostni list izide
sredi aprila	v
hi prosimo vse organizacije kakor tudi pisiamezne odjemalce, da se čimprej naroče. Na vsak lurfin pa morajo biti naročila
najkasneje 12. aprila
v rokah upravnifttva. Z ozirom na velike stroške nam ne bo mogoče tiskal» več iztisov, nego jih bo naročenih; kdor se prekasno oglasi, mu toeej ne biano mogli post reči.
Vsa naročila sprejema upravništ vx> "IVole-tarea."
Da l»o izdaja zelo primerna za agitaeijo, nam ni treba naglašatl.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
Upravništvu "PROLETARCA"
4008 W. 31 st St., Chicago 111.
Pcftiljam..... ... dol......cent. za
..........iztisov majskega slavnostnega lista.
Poiljite na naslov:
Im*
Mesto in država.................
Kadar bo vojna končana, še dolgo ne bodo končane njene strašne )>osledice.
Barbarstvo sedanje vojne ni nič manj ostudno, ker »e sklicujejo cessrjl in »kralji pri tem na Boga.
Spomin na pariško komuno.
Francoska politifns hegemonija nad Evropo, ki je trajala nad 70 let, je bila zlomljena. Z njo je ipadlo tudi francosko cesarstvo, upamo — za vedno. In med tem, ko je po Franciji kar mrgolelo nemških vojakov, ki so že pred Parizom, se je v Parizu samem sestavila nova vlada. To via-r do so dobili v roke ljudje, ki ao bili slabši od Na-, poleona. Že pred začetkom vojne je izdala pariška ntternaciousia oklic na delavce, v katerem j* odločno protestirala zoper vojno. Temu oklicu so odgovorili ne mik i socialisti naravno v socialističnem duhu. NenAki general Vogel von Fal-kenstein je dal aretirati takoj, ko je bil izdan-protest zoper aneksijo Alzacije-Lorene, vse člane nemške socialistične eksekutive. Bebel in Lieb-kneeht sta bila obsojena zaradi malega manifesta -kot ve le izdaja len vsak na dve leti ječe, ki sta jo prestala v gradu Hubertusburg.
iPrusi so prodirali neprenehoma proti Parizu. V Parizu je vladala splošna zmedenost. Vsi stanovi, ki so bili v času eesarstva enostavno zasužnjen i,dobili sedaj prosto roko. Vsak je skušal uveljaviti svoje ideje, svoje nazore. Pariz je bil na predvečeru velike socialne krize.
Kmalu po ipadcu eesarstva se je doigrala v Parizu strašna tragedija pariške konmne. Skrivnostna sila revoluciji je že leta 1797 potisnila v ospredje za trenotek delavski stan. Delavstvo pariško je bilo od nekdaj republikanskih nazorov. To je potrdil* tudi Cerboti, ki je slovel za najboljšega poznavalca pariškega ljudstva, češ da se imamo «zahvaliti onemu delu delavcev, ki so resnično inteligentni, ki se venomer bavijo s splošnimi vprašanji in ki neprenehoma zahtevajo demokratične reforme, da je bilo cesarstvo že prisiljeno dati delavcem gotove koncesije. Ta sloj de. laveev je bil republikanski, socialističen, in iz tega sloja so prišli tudi voditelji pariške komune in člani,<prve delavske vlade na svetu. Proti temu sloju delavcev se je bojevalo že cesarstvo, združeno z meščanstvom. Ti delavci so započeli socialistično gibanje in temu gibanju je bil napovedan boj.
Uradni, vladi m meščanstvu vdani učenjaki
so pridigali delavstvu poslušnost. Ceriber, ki je slovel kot učen ekonomist, je v reviji "Journal dea econotnistes ' napisal, da ni vreden socializem kot abstraktna teorija niti te časti, da se o njem resno «govori. Najslavnejši tedanji ekonom Louis Reihaud je pa dejal, da je socializem umrl in vsa-k a beseda o njem da bi bila kakor nagrohnica. Internaeionala socialističnih delavcev pa je bUa šele ustanovljena in ni imela ie nobenega vpliva. Vlada je socialiste preganjala, dobro vedoes, da «o ji najnevarnejši.
Ko se je razuesla v Parizu vest o strašnem porazu Francozov pri Sedanu, je bil Pariz takoj v revoluciji. Ljudstvo je demonstriralo in vdrlo v parlament. Tedaj je stopil republikanec Leon Oambetta na oder in dejal? "Mefcčani! Domovina je v nevarnosti; izvoljeni amo po splošni volilni pravici in izjavljamo svečano, da sta cesar Ludovik Bonaparte in njegova dinastija nehali vladati na Francoskem t" Takoj potem so se podali poslanci v "Hotel de Ville", kjer so sklenili diktaturo in razpustili parlament.
Gaiubetta je organiziral obrambo Pariza proti Nemcem. Sel je na deželo in organizirati novo 1,200.000 mož broječo armado. Ni pa mogel najti enega samega vojskovodje, ki bi bil wposoben, da pridobi Franciji zmago na bojnem polju. Povsod so bili Francozi pregnani, povsod so se morali umikati. Tretjina Francije je bila že v rokah Privsov. U Pariz se je še hrabro branil mesece in mesece. Prusi, ki so si domišljali, da se vda Pariz takoj, so si bili po težkih bitkah pridobili le par manj vrednih utrdil in pa sprednjih okopov.
Ko je prišla v Pariz vest o padcu trdnjave Metfz, da je general Bazaine ušel v Belgijo, proda vši Prusom 170.000 mož, je bilo takoj vse ljudstvo na ulici in zahtevalo, naj se vojna nadaljuje. Toda nova vlada je že naložiila Thiersu, naj sklene s Pruaijo premirje. Thiers je bil mož žalostnega apomina. Bil je lopov in ostal ho v zgodovini zapisan kot najbesnejši morilec ljudstva. Premirje je bilo sklenjeno. Cesar niso zmogli Pru-
si, je storila vlada. Prusi niso mogli premagati Pariza.
V premirju so zahtevali, da ae dovoli pruskim četam korakati po 13 glavnih pariških uliesh. Ampak pariška garda ali narodna hramba je poskrbele, da je bH pohod pruskih *et po Parizu bolj sramoten, kakor da bi se bili vrnili Prusi premagani domov. Po ulicah, koder so korakale pruske čete, ni bilo žive duše. Prodajalne so bile zsprte. Na vseh vratah so visele tsMice s napisom: "Narodno žalovanje", flpomeniki so bili zaviti v črne pajčolane. Na vogalih nlie so bili postavljeni sanitetni vojaki, kakor da bi branili mesto pred kugo. Prusi, ki niso mogli premagati Pariza, ki ga je branilo ljudstvo, so s svojim pohodom insultirali prebivalstvo. AtHa ni storil tega nad Rimom. Osrednji odbor narodne hrambe je poskrbel, da se je spremenil pruski triumf v sramoto. Ko je pariško ljudstvo izvedelo, da pridejo Prusi z vladnim dovoljenjem v mesto, se je ljudstivo izbalo, da mu vzamejo 227 topov in 7 mitraljez ,ki jih je samo nakupilo. Topove in mi-traljeze je prebivalstvo utrdilo z oklopi v okrajih M on t mat re, Beleville in Ornan. Oni dan je tudi parlament, ki je bil izvoljen za časa premirja in ki je sestojal iz 400 monarhistov in 200 republikancev — pravijo, da so pruski vojaki celo agiti-rali za monarhiste — sklenil s Prusi mir, prepustil pruski deželi Alzaeijo-Loreno ter obvezal Fracijo plačati 5 miljard frankov vojne odškodnine.
17. marca 1871 je hotel Thiers vzeti Pariša-nom prej omenjene topove. To je. bilo ljudstvu preveč. Izbruhnila je zopet revolucija. Na večer tistega dne je vlada zbežala iz Pariza in na vseli javnih poslopjih kakor tudi na kraljevi in vladni palači je zaplapolala rdeča zastava, zastava svobode in bratstva. Revolucionarji so imeli 160.000 oboroženih moi, 800 tipov i« najboljše utrdbe okolo Pariza. Vlada pa, ki je zbežala v Versailea dve uri ml Pariza, je imela na razpolago I* 6000 mož redne vojske. Revolucionarji so imeli v svojih rokah tudi francosko banko, ki je imela v svojih blagajnah še tri miljarde in 500
miljonov frankov. 8 tem denarjem, ki ga *lada ni utegnila odnesti, bi bili kupili ¿revolucionarji lahko polovico Francije.
Vlada, ki je »bežala v Versailles, je bila tista, ki je zavladala 4 septembra 1870 po padcu Napoleona in njegove dinastije, (lani te vlsde so bili zelo sumljivi subjekti.
Tajnik pariške Internacionale je pisal o tej vladi londonski Internacionali sledeče: "Kmalu po sklenjenem (premirju s Prusi je dokazal Milllč-
re, zastopnik narodne skupščine, ustreljen na u-kaz ministra Faura, da je živel minister Fsure I v konkubinatu z ženo bogatega »princa in si na nepošten način prilastil prineovo imetje, ki je znašalo 300.000 frankov.
Na te obtožbe ni odgovoril Faure ničesar. Prvič je Faure o svojemu življenju moral molčati. Po zmagi pariške revolucije je Faure povzdignil lopova Picarda in Tabeferja, ki sta bila obsojena že pod cesarstvom zaradi sleparij, v najvišje državne službe. Picard je postal član vlade in se sam imenoval finančnega ministra Že ob ča-.<u prvega obleganja. Ta Picard je bil brat nekega Arturja Picarda, ki je ukradel na pariški borzi 200.000 frankov. To je bUo uradno potrjeno. Tega uglednega brata je imenoval brat minister za glawega urednika uradnemu listu "Prosti V*lilec" za časa prvega pariškega obleganja in gladu pariškega prebivalstva. Vsi ti ministri so komaj čakali, da bodo smeli uganjati nečedne reči v imenu vlada. In ko so svoje hudobne ideje uresničili, so hoteli razdejati Pariz v imenu vlade, da se ne bi, razvedle njihove lopovščine. Take ljudi je Bismarck rabil. Kmalu se je pa pokazalo, da je bil Im spirator te vlade zloglasni Thiers, ki je pozneje postal njen vodja."
Thiers,* mali možiček, je, bil že pol stoletja nekakšen bog pariške buržvazije. Bil je najver-nejši zastopnik intelektualne meščanske korupcije. Preden je postal državnik, je poskušal bili zgodovinar in pokazal je, da ana prav nesramno lagati.
(Dalje prihodnjič.)
zedinjenje Slovencev
Avstro-ogrska vojna korespondenca, ki jo izdaja avstrijski vojni tiskovni stan, se bavi z mirovnimi pogoji zaveznikov in z narodnim načelom. 4'lanek je na svoj način prav zanimiv. Sledeče je v njem čitati:
"Med osnovnimi črtami za sklepanje miru na« glaša zavezniško časopisje vedno načelo narodno-sti, ali z drngimi besedami zaščito malih narodov. Vemo, kaj to pomeni. To je odevanje krivičnih zahtev r nacionalnim plaščem in neodkri-tosrčno pozivanje na nekakšne človeške pravice. Dovolj je znano, da uporabljala Francija in Italija to načelo le za avstro-ogrske državljane italijanskega jezika, popolnoma se pa prehaja preko dejstva, da so tudi v Franciji "nerešeni Italijani." AH to je njihova stvar.
t . ,v j _ ■ >
. Toda naša dolžnost je irpozoriti na dejstvo, da živi v italijanski pokrajini Udine več kakor •Četrt miljona «loveneev, lei nimajo niti najprlmi-tivnejših nacionalnih pravic od italijanske vlade, nastopajoče za obrambo človečanskih pravic. To precej veliko število Slovencev nima niti ljudskih lal v svojem jeziku, ampak ne more slišati niti božje besede v materinskem jeziku, kaj še da bi uiogn govoriti svoj jezik na sodišču In v uradih.
Njihovi bratje v jugozapadnem delu Avstrije uživajo vse te pravice in še več. Je jih pa nekaj čez poldrug miljon. Ni li zahteva največje pravičnosti za tisti del slovenskega prebivalstva, kateremu je določeno, da pogine pod italijanskim jarmom, da se zediui z velikim delom svojega bratskega slovenskega plemena T
Ker je pa moglo to pleme prav pod avstrij-skg vlado gojiti svojo individualnost in svoj jezik, se more to zedinjene izvršiti le v okvirju avstro-ogrske monarhije. Apostoli osvoboditve malih narodov bi morali z navdušenjem pozdraviti ta popravek meje."
Jc že res, da se «človek vsak dan lahko kaj novega nauči. Nekateri ljudje še danes ne vedo, zakaj je izbruhnila vojna. Socialisti govore nekaj o gospodarskih vzrokih, izvirajoči iz kapitalizma: katoličani pravijo, da je šiba božja; Berch-told je trdil, da jo je povzročil sarajevski atentat, Bethmatin Hollweg pa predava, da so jo zakrivili Angleži.
Iz te zmede prihajamo sedaj polagoma na jasno. Avstrija je f>ričela vojno, as osvoboditev in zedinjenje Slovencev. In če že ni bil to prvoN ni namen, jo vsaj sedaj nadaljnje za to. Angleftkc onvajanjc Bagdada ne pomeni torej menda nič
velikega; če je vojna tako nacionalna, kakor nam pripovedujejo od vseh strani, tedaj pač ne igra nemtfko-angleška konkurenca nobene posebne vloge in kar se govori o nemški trgovski poti čez • Balkan in Malo Azijo, mora biti samo prazno ugibanje.
Za pravice nialih narodov gre! Zavezniki trdijo to, in zdaj se ponuja tudi Avstrija za to zgodovinsko službo. Za nas pa mora biti posebno zanimivo, da smo baš mi Slovenci 'tisti, ki nas rešujejo od vseh strani. Tako se pulijo za nas in našo svobodo, da se nam lahko zgodi kakor suknji, za katero so se trgali vsi.
' Za pravicč malih narodov! Avstrijska korespondenca praVi, da že ve, kaj to pomeni. Radi ji verjamemo, kajti Avstrija ima stare izkušnje v tem, kako se odevajo kriviee z lepimi frazami. Saj mrgoli njen članek sam take imenitne hinav-ščlne.
Da je Avstrija našla Slovence v videmski pf». krajini, je veliko odkritje. Doslej ni niti prav ve- . dela, da jih je kaj na Primorskem. Sploh je imela n nj*h eksistenci le blede pojme. Sedaj pa hoče iz ljube eni do nas osvojiti Videm In je tako rado-darna, da eelo povečuje število Slovencev v Italiji. Skoda, da nas ni vsaj tri miljone ua Benočan-
skem. To bi bila šele krasna pretveza za aneksijo Venecije.
Avstrijsko glasilo ima zelo prav, če očita 1-taliji, da ne daje Slovencem niti ljudske šole. Pozabilo je le, da je tako tudi n .pr. v Trstu in skoraj povsod na Koroškem, kjer komandira avstrijska mamica sama. Ni torej popolnoma resnično, drts imajo Slovenci v Avstriji svoje šolstvo, da lahko rabijo svoj jezik v ursdtti in na sodiščih in da uživajo še več pravic. Na Spodnjem Štajerskem je bila n. pr. pred leti sodna obravnava, in obtoženec, Slovenec, ni razumel nemško. Razprava se je pa vodila izključno v nemščini; edine slovenske besed«*, ko je bilo že vse končano in je ob-toženec, videč, da že sodniki odhajajo, Vprašal, kaj da bo, so bile rs predsednikovih ust: "Na gauge prideš." ^
Verjamemo Avstriji ,da bi ji bil všeč popravek meje na ta način, da bi se povečala. Ne verjamemo pa ne njej ne Italiji, da jima je kaj za na*e narodne prtivice. Bojujejo se za povečanje svoje moči, za geografične koristi, ki so v prid njihovim gospodarskim interesom, to pa hočejo na eni in na drugi strani odeti z lepimi frazami o pravicah narodov. Saj je izgovor dober, če ga prinese pes na repu. .
PROLETAREC
SU9T IA INTIMI t DELAVSKBGA
LJUDSTVA.
IZHAJA V84 MI TOREK.
— Ltttaik im l*4«)«ttiji — . ■
Jagsslavaaska ialaeka tiikim Aitti v Ckitac«. ««»•••!
Romedyjevo izdajstvo.
Municijski delavci
Waieéuina: Za Am triko $2.00 im celo leto. 11.00 aa p«I leta. Z» Evrupo M M «elo teto, $1.26 ta pol leta
Oglati p* dogovor m. Pri sfrememti éipalsfta je /*>/// nov t ga naznaniti tudi stari našlo9.
Me
V AMriki. —
pritoibe glede nerednega pošiljanje is drugih neredno«ti, je poéiljatí predsedniku družbe
Fresk Udov ich, 1643 Blu« IsUnd Av., Chicago, III.
PROLETARIAN
mry T»wliy kr
iMffc Slavi« Varfcaaa't Nkiakiaf Ciapii; Ckicaga. Uliaait.
■obacription re tee: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year fl.ll for half year.	-:
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. SI. STKECT. CHICAGO. ILLINOIS
MULTIMILJORNAJI.
so
V Chieagi kuaino Štiri pcuamez nikc in tri dediščine, katerih dohodki znašajo vsekakor po en mi« Ijon dolarjev na leto. Kakor je .videti, smo torej v Chieagi pravzaprav reveži. Res se nf hi smeli preveč bahati, če ne hi bila v teh podatkih majhna pomota; namreč — «edem jih je, ki plačujejo v resnici davek od miljoitskih dohodkov. Sicer je pa javna tajnost, d* imamo 'h vala bogu že če nekaj več takih, ¡ki apravijo svoj nailjon-ček na leto, le da so dovolj previdni, da ne povedo tega radovedni davčni oblasti.
Plača joči multimiljonarji sledeči
Marshall Fieldova zapuščina, oenjena na 225,000.000 z letnim dohodkom od 10milj. dol;
J. Ogden A lm on rje v inietek 125,000.000 dolarjev z letnim Mo-hodkom 5 milj. dol.;
Harold F. MoCorinickov inietek 45,000.000 dolarjev z letnim dohodkom 1,700.000 dol.;
Cyrua H. McCormickov imetek 30 miljonov dolarjev z letjum dohodkom 1,200.000 dol.;
Nettie F. MeCormiekm imetek 27 miljonov dolarjev z letnim dohodkom 1,075.000 dol.;
Otto Youngova zapuščina 26, 500.000 dol. z letnim dohodkom 060.000 dol.;
G. F. Swrftova zapuščina 26,-500.0(X) dol. z letnim dohodkom 1,025.000 dol.
Revežev, ki imajo manj kakor miljon^pa vendar več kakor pol miljona letnega dohodka, imamo v Chieagi fetnajst; med 400.000 in 500.000 jih "zasluži" enajst; •med 300.000 in 400.000 osemnajst; med 250.000 m 300.000 petnajst; med 200.000 in 250.000 petindvaj-set.
Ce bi imeli le tisto, kar je pri teh imetkih. m dohodkih zamolčanega, pa bi bre« nevolje plačah davek, četudi bi bil precej visok.
Ohieaški državni pravdnik Hoy-ne pravi, da je brlo pri zadnjih primarnih volitvah v 18. wardi <*ddanih čez 1000 sleparskih glasov. Tudi na tircatc žensk je 4 'delalo* ' v raznih precinktrh. V 6. precinktu so bili trije volilni sodniki s dvema klerkoma aretirani, ker je prišlo po zaključku volitev na '»nepojasnjen način" 67 listkov več v žaro, nego je bilo oddanih glasov. Plačevalo se je za glasove po l do 2 dolarja. V času splošne draginje je to pravzaprav po ce ni.	»
Kennedy in Rodriguez sta člana chieaškoga mestnega sveta. Oba ata socialista. To je dovolj, da ležita nekaterim ljudem v želodcu kakor neprebavljiva jed. Nekateri sovražijo bolj etična, drugi drugega, v splošnem se pa oba ne smeta pritoževati zaradi pomanjkanja sovrnánikov.
Zadnji čas so se posebno ujezili nad Kenne-dyjem. Spoanali so v njem naravnoat izdajalca dežele. Na prvem shodu, (ki je Ml v Ohieagi sklica^ zaradi protesta proti vojni, je govoril tudi on. Kapitalističnim časopisom je bil ves shod zopeni ki zato tudi miso poslali svojih poročevalcev tja. Kljub temu so potem pisali o zborovanju, itérala napačno. Zlasti se je "Tribune" spravila nad Kennedy ja z vehementnimi napadi in a očitkom izdajstva dežele. Po njenih trditvah je Kennedy pozival delavoe na krvavo revolucijo, če se Amerika zaplete v vojno.
Nii pa bilo dovolj, da ao se po Časopisju raz-tekale vsakovrstne neresničnosti in neumnosti. V tej deželi se vsaka babniea lahko avtoritativno vmešava v javne zadeve, in tako se je našla neka rs. Rutherford, ki je hotela na cenen način postati slavna, pa je zahtevala, da naj se Kennedy izobči iz mestnega sveta, obtoži in zapre. To zahtevo je vzela tudi "Tribuna" za svojo.
Pravijo, da je Amerika dežela demokracije. Tudi take arogantnosti te ali one babure smatrajo za demokratične 1 Tako je tudi "demokratično," da vohunijo preblagorodne kiklje, ki ne vedo, kako bi zapravile čas svojega nepotrebnega življenja, po saloonih, gledališčih, plesiščih itd. in pravijo temu investigirati. Vse to pa nikakršna demokracije, ampak deuiagoška anarhija. Ce zahtevajo demokratična načela, da naj bo oblast v rokah ljudstva, ne sledi iz tega nikakor, da naj katerakoli predrznica na svojo pest izvršuje katerokoli oblast. Kajti to bi se le reklo iz podlega špionstva, zalezovanja in opravljanja napraviti čednost.
''Tribune" in njeno babje ozadje pa je s svojo denunciacijo vendar doseglo toliko uspeha, da so nekateri "patrioti" v mestnem svetu odigrali razburjen prizor in je bilo pravnemu odseku naloženo, da preišče Kennedyjevo afero.
Izprva je .sklep ostal sklep. Na prvo sejo pravnega odseka ni prišlo dovolj članov, da bi bil sklepčen, ker jih je bilo najbrže sram nastopati proti svojemu tovarišu na podlagi proste denun-ciacije. Ali dične dame niso mirovale, in tedaj je bilo mestne očete zopet teh sram .Tako je naposled zadnji teden vendar prišlo do preiskave preti pravnim odsekom ,a velika vojna zoper Kennedy-ja se je tam končala z velikansko blamažo denun-ciantov.
t. Da je bilo zanimauje za stvar veliko, je bilo videti iz tega, da ja bila odsefcova posvetovalnica do zadnjega kotička natlačena. Razpravo je
vodit odsekov načelnik Otto Kemer. Mestni svetovalec John Goughlin je predlagal, da naj se zadeva sploh odkloni, ker ni bil dopis velecenjene Kathryn Rutherford, predsednice. "Womens Fellowship League", podpisan od nobenega mestnega svetovalce in od nobenega mestnega uradnika, ,
Bilo bi popolnoma v ,redu, če bi bil mestni svet takoj, ko je prišla denunciacija, vrgel tisto pismo s primernim zaničevanjem v koš; sedaj, ko je prišla stvar že tako daleč, je predlagal sodrikg Rodriguez, naj se preiskava dovrši že z ozirom na zahrbtno pisavo "Tribune", ki izrablja vso zadevo za volilno agitacijo proti socialističnim kandidatom. Sedaj ima Kennedy pravico zahtevati zadoščenje.
¿Načelnik Kemer je naznanil, da je pisal 1 Tribuni ' in dami Rutherford, naj prideta z dokazi svojih trditev na odsekovo sejo. Tribuna je odgovorila,- da — nima nobenih dokazov in da je prevzela svoje poročilo iz drugega lista. Mrs. Rutherford pa pravi, da je napisala svoje pismo na podlagi tega, kar je čitala v Tribuni. Odsek
je pač že po tem vedel, na čem da je. prvi ovaduh ničesar ne ve, drugi ovaduh se pa sklicuje na prvega, tedaj je jasno, da ne vesta obadva ničesar. Če pa ne vesta ničesar, pa vendar trdita česar ne vesta, je sklep lahak. ----i—-
Toda Mrs. Rutheford sicer ničesar ne ve, i-mela je pa vendar pričo s seboj. To je bila neka Mrs. Baldwin. Ta sicer tudi ni bila na shodu, na katerem je Kennedy govoril. Ampak slišala je neko drugo žensko, ki je baje bila na shodu.
... V ftiški sem slišal, da pravijo v Dravljah, da so v &t. Vidu govorili, da je menda nekaj bilo v Medvodah ,..
Mrs. Baldwin, ki ni bila ne v Medvodah, ne v .^ent Vidu, je takoj zahtevala besedo in v velikem razburjenju razkladala, da je Kennedyjevo postopanje nepatriotičiio. Ce bi morala delati izpit 'iz tega, kaj je patriotično, bi dična dama najbrže propadla, kolikor je dolga in äiroka. V odseku ni mogla nič druzega dokazati, kakor da se zna razburjati do histerije, da ji teče jezik kakor namazano kolo in škriplje kakor neuamazano, da se pa iz vsega tega ftkripanja ne more sestaviti pametna beseda. Auipak ko ji je Rodriguez malo potipal žilico, je morala priznati, da je udeležena v agitaciji za Kpomladnc volitve. Po tem se že lahko nekoliko sklepa, zakaj hi kar eksplodirala, kadar sliši kaj o socialistih.
Mrs. Rutherford je bila jezna, ker je bila njena prijateljica spravljena v zadrego, pa je planila pokonci z razkritjem, da je Rodriguez prav tak kakor Kennedy, da sta oba takšna socialists in da hočejo socialisti uničiti vlado Zedinjenih držav.
fcj tem je veleučena lady ¡spremenila dramo v komedijo. Mestni svetovalci in poslušalci so se držali za trebuhe) ko so slišali to čudovito modrost.
Mestni svetnik Walker je izrazil mnenje, da se vsa zadeva sploh ne more resno jemati. Kaj bi se naposled doseglo, če hi si» tudi dokazalo, da je Kennedy rabil tiste besede, ki mu jih pripisujejo? Nič druzega ne, kakor da se je poslužil svoje pra^ vice, da pove svoje mnenje.
Mestni svetnik Kennedy je nato predlagal, naj se zaslišijo priče, ki so bile navzoče na onem shodu. Hod rug Howe je bil predsednik. On izjav-lja z vso odločnostjo, da ni Kennedy rabil besed, ki mu jih je pripisovala "Tribune".
Sod rug Novak je bil poročevalec za "Sprave-dlnost". <Po njegovi izjavi je Kennedy dejal, če je opravičena vojna, da bi bilo ameriško delavstvo že tisočkrat opravičeno do revolucije. Ampak krvava revolucija sploh ui metoda socialistienegu boja.
Sodrug Duncan M. Smith, urednik "American Socialista" izpoveduje v enakem zmislu.
Potem je še sodrug Kennedy prečital steno-gram svojega govora na drugem shodu v Coliseum inV>kazal ,kako je 4'Tribune" tudi ta govor izkrivila.
Mestni svetnik Walker je z ozirou» na to» da ni bila proti s^drugu Kennedy ju niti najmanjša stvar dokazana, predlagal, naj se vsa zadeva zaključi in odpravi. *
To je pa spravilo zopet mrs. Baldwin v histeričen napad. Hod rug Kennedy je bil poslal " Tribuni' ' dopis, v katerem je razložil svoje stališče in svoj poj m o revoluciji. Zdaj je mrs. Baldwin hotela vedeti, če je Kennedy res pisal ta dopis. Seveda ni prišlo Kehnedyju niti na misel, da bi bil to zanikal, in klerk je nato prečital ves dopis, v katerem se obravnava socialistično stališče napram vojni. Uspeh ¿it an ja je bil ta, da so poslušalci gromovito aplavdirali.
To je mrs. Bald in Še bolj razkačilo. Siknila je, siknila kakor gad. Pote mje položila na mizo slovar m čitala iz njega, kaj da,pomeni beseda 'revolucija.' S tem je dosegla vrhunce veselosti. Ampak vsi so tudi spoznali, da je bilo komedije že dovolj. Na predlog aldermana Bučka je bil izvoljen odbor treh članov, ki izdela poročilo, da so vse obdolžitve zoper Kennedyja brez podlage in da se smatra zadeva za odpravljeno.
Kennedyju so po seji od vseh strani gratuli-rali, mrs. Rutherford je pa slišala nekoliko zabe-ljenih, a popolnoma zasluženih.
Veseli nas, da je dobil Kennedy -svojo zadoščenje, denuncianti in intriganti pa po nosu. Tako optimistični seveda nismo, da bi sedaj upali v konec podobnih splet karij. Preveč jih je~še, ki jim tiče take nizkosti v krvi.
Odkar je v Evropi »bruhnila vojna, se je v* Ameriki municij-ska industrija tako razvila, da jo laihko smatramo za poglavitno dnevno industrijo v Zedinjenih državah. Poraba ubijalnili in uničevalnih sredstev v Kviopi je tako ogromna, da si je teČko napra viti pravi pojm o tem V moderni vojni igra artilerija tako veliko vlogo, kakor še nikdar ne, in vpra šanje eksplozivnih «novi je postalo nadvse akutno. Vse države se torej trudijo, da bi v tem oziru prišle na vrhunce in pre! osile svo je nuspro4nike.
Za Ameriko prihaja največ kvantiteta porabljene municije v poštev. V deželah, ki so nsravnost zapletene v vojno, imajo vsi kemi-čarji naloRp, da skušajo postati iz umite I ji, in sieer v popolnoma določeni smeri. Kdor imajde noVo eksplozivno sredstvo, ka je v uničevanju bolj uspešno od vseh doslej znanih, ima za državo toliko vrednosti, kolikor sposoben poveljujoči general. . » (V Zedinjenih državah si ne belijo glav z vprašanjem kvalitete, vsaj ne v toliki meri kakor v Evropi. Tam je muuicija zadeva patriotizma; tukaj je izključno zadeva profita. Kruppova, Škodova ali Putilova družba hoče sicer tn-d i imeti svoje dobičke. Ali ameriški kapitalisti nočejo nič druzega. Izvtemši nekatere, ki so s posojili in na podoben način direktno prizadeti, jim je večinoma vseeno, če zmagajo zavezniki aLi pa central ne sile. Žali jim je le to, da ne morejo prodajati municije na obe
Ali nesreče, ki jih povzročajo eksplozije, niso vse zlo tega dela. Materijal, ki s rabi za bombe, granate, šrapnede, ni tako nedii* žeti kakor len ali platno, in pri kemičnih procesih, ki so potrebni za to fahrikarijo, se razvijajo plini in pare, ki jih pri roda pravzaprav ni namenila človeškim plu-čam. Skratka, municijska industrija je nevarna reč."
Toda kapitalistom se noben materijal ne zdi tako inalovmlcn kakor človek. Železo, salpeter, žveplo, o4je — vse je treba plačati; če je uničeno, j>orneni to finančno* škodo. Ce je človek ubit, je treba najeti drugega; to pa ne stane nič, kajti na trgu dela je navadno več ponudlie kakor Zahteve. Zategadelj je razumljivo, da je büo za varstvo munieijskih delavcev do zadnjega časa škandalozno slabo poskrbljeno.
To se pravi: Razumljivo to ne bi Wlo, če bi se ta svet ravnal po takozvanih -moralnih načelih. Razumljivo ne bi bilo, Če bi vladalo na tem svetu tak-ozvano krščanstvo. Ampak to ni mogoče. V kapitalistični družbi vladajo in morajo. vladati kapitalistični interesi, ki poznajo moralo in krftčan-. stvo kvečjemu za dekoracijo. Večje varstvo delavcev pomeni nekoliko manjši profit; o vsem pa kapitalisti rajši kaj slišijo, kakor o tem.
Zdaj šele sta dobili dráavi New Jersey in Pennsylvania, v katerih je koncentrirana rfkoraj polovica vse municijske industrije, nekatere doiočbe za varstvo delavcev, ki
strani Ampak kamor jo morejo Ltopijo dne 1. aprila v veljavo, prodajati, tja jo prodajajo radi, Po w>vUl ^^ je gt ^ ne >. nacionalnih ali patnotičnih lir<mi4 ^nipul~ja ^ Ula-simpaUj t^nveč zaajdi ivoj^a j^ ^ ^ „^¡^
pnofita^In ker je prof,t tem ™f*. «trelne«a bombama, iirezdinniegs IZ, J^na^00,,• JerL,nno4ma smodnika, črnega smodnika, T t^MM	n,UnH«arnita in drugih eksplozivnih siKf-
k^itaall^ti vb ^P^ ^ejo tudi plinov ni . •	^ J . " ' ; P«r, «i »e razvijajo p»n rarnovrat-
tem oz ru npo «noffc pritoževati. Lh kfllH^h p^iT Določeno
iTr t?\U'.da sodir je, koliko ljudi sme največ delati na ^auiz.rah produkcijo streh-K y enem	^ kva^.
v a z vsemi sredstvi, naročali sam* t^|lo „ omejeil€	^ |o.
t	muu,i,je'vda JeUi*nUi snovi, ki se smejo
tnansatlasueoni promet^ komaj| ^ti iz skladišč
zmogel ves izvoz. Ameriška kontinentalna trasportna sredstva po gostoma niso zadostovala in znano je, kakovso bile lani vse železnice zahasane v skladiščih in na progah.
P^IPPHPP
prostore. Tudi se morajo ^jemari delovni prostori strogo s stavbnimi predpisi.
Trajalo je dolgo, preden se je dosegel ta kovček delavske pra-
A. F. of L. ima konferenco, na kateri hoče ob ravnati stališče a-meriškega delavstva napaein sedanjemu političnemu položaju. Temu posvetovanju bo treiha posvetiti pažn jo. f> se vzame v poštev, d® je Oomperu član "Narodnega otorambneira sveta," si jc lahko misliti, kakšni bodo predlogi.
O Zimemrmannovi zarotniški noti nimajo niti na NemSkem visokega mnenja. Zimmermann je sicer zagovarjal svojo spletkarijo v parlamentu, kakor je vedei in znal, ampak priznanja svoje diplomatične modrosti ni dosegel.
Iz Frankfurta javljajo, da je nemška vlada poslala brezžično brzojavko grofu Bernstorffu, ki je še na morju, da pojasni, ksko je prišla na
dan Zimmermannova nota. Obenem javljajo, da je vlada poslala posebnega sla, ki ima počakati Bernstorffa na nemški meji; Bernstorffu je zabičano, da ne sme govoriti z nobenim včasnikar-skim reporterjem, kadar stopi na suho v Kodanju.
"Vorwaerts" v Berlinu in socislistični listi v drugih mestih, zlasti v Kehnorajnu, Lipskem, Monakovem in Devmu ostro obsojajo noto in jo imenujejo "krono vseh nemAkih diplomatičnih o-slarij". — V "Berliner Tageblattu" jo kritizira Theodor Wolff, ki pravi: "Akcije ni obsojati zato, ker je izpodletela, kajti napako napravi včasi tudi najboljši diplomat; priznamo pa vendar, da ni bil baft najdragocenejši biser naše politike, ki se je izgubil nekje med Berlinom in Mehiko."
Sodišče
HfMlil..
v Florence, 8.C., je ob-losem častnikov nemškega párni k a Liebenfels, ker so name-, noma potopili ladjrf v charletonski luki, vsakega na leto dni zapora in 100 dol globe. Potopili so pamik dne 31. januarja, ko jc Nemčija naznanila mvbrnarmsko kampanjo »n je bilo pričakovati, da se preki-aiejo iliiiliinnm at Uri
t
Kanadska vlada se letos trudi, da privabi poljrfke delavce v deželo. Ponuja jim po 160 a-krov domoviščnega sveta kot nagrado za čas, ko delsjo pri drugem fsrmsrju. Doslej je morsl do-moviščar preživeli gotovo število mesecev tekom treh let ns domovifcču. Po novi ponudbi se skrči ta doba sedaj na dve leti% Baje primanjkuje Kanadi liO.OOO poljskih delavcev. To postane bolj razumljivo, če se spomnimo, da mora Kanada zalagati zaveznike, zlasti Anglijo, z žitom in krompirjevi.	'
Avstrijska tiskovna svoboda poganja res krasne cvetove! Razumljivo nam je, da črta cenzura, kar se ji zdi nevarno v interesu vojnih uspehov, razumljivo, da ustreli pri tem včasi kozla. Ampak v Avstriji se sedaj listom predpisuje, kaj morajo tiskati, da, celo kje morajo objavljati, kar se zahteva od njih. Tako poroča dunajska "Arbeiter Zeifang", da je bil suspendiran socialistični list "«Nordboehmische Volkstimme" s sledečim famoznrm odlokom:
"Kljub ukoru, ki ga je dobil list dne 18. avgusta 1815, ker ni (hotel priobčiti Članka o cesarjevem rojstnem dnevu, je pred kratkim zopet pokazal svoje nelojalno mišljenje s tem, da je priobčil naznanilo o lesarjevi smrti in proklama-erjo novega ci-sarja na eni izmed zadnjih sfrrani, in s tem, da ni pozval svojrh naročnikov rn čita-tcljev, da naj podpisujejo peto vojno posojilo."
Socialističen Ust naj torej postane cesarski, popolnoma potepta vsa načel«, ali pa naj trmre. Oj, Avstrija moja l — Vrag naj se obesi sam na svoj rep, ampak to postopanje je doka*, da drži Avstrijo le še pO»licajska sila skupaj. Oorjč, ks-<Wir poči ta obroč!
Razvoj nmnieijrfke produkcije v J1*™J »^enjenih dveh dr-Amertki je tako velik, da ni v\Uyaht w U zgodovini industrije primera P*™bn\kaj4>,tu 80 kra*> to. Stare tovarne za orožje in stre-H *ak.wfkoi «« druzega, kakor livo so se povečale. Og.romne no- mu™»Jsk* «Atrija. Glavna ve tovarne so se zgradile. Podje- sredl^a v dpžavl New Jerwy 80 v tja, kn so prej služiia povsem dru- Haifke,,u (Pa**ic County) in v gim namenom, so bila preurejena ( arney's Pomt (S*,em za izdelovanje orožja ali streliva.! V Mdniem okr«jw vrstj «b
Pri tem je razumljivo, da je pri- k* Pe'law*r* ™ <^ijave šlo v službo industrije ogromno mun,«M« tovarna za munieijsko število delavcev. Ali medtem, koP0^"10? Ajvečje so v Penn\s so kapitalisti dobro poskrbeli za (}rov«» <^»bbstown, Rep^ipo m v svoje interese, jih je prav malo Doverju (Morri« County). Vse ko brigalo, kako *e godi delarcem pni ,aflt	1)11 Po,lt Po*'der
izdelovanju ogromnih kapitalkti-	8e ^ predpisi izdali
čnih profitov. Saj tiso sprejemali pravočasno, bi se bilo lahko reši-naročil angleške, francoske tn ru- M° nekoliko stotin delavcev ki dru-ske vlade zalo, da dobe delavci v uslužbencev, kii so sedaj rnr-Ameriki dela, aimpak zato, da na-1In labko bi se bili izdali prej, grabijo sami kupe n<yvih miljonov. ** ** bili delavci v tej deželi Municijsko delo se v marsičem tako malomarni glede na svoje razlikuje od drugega. Dinamit, niwI lastne interese. Sredstvo, da bS se troglicerin, okrasit i. ,t. d. ubija ^^ to d<weglo, je zelo enostavno: na bojiščih, na morju, v zakopih; Politična organizacija, ubija pa tudi v tovarnah. Žrtve Taki predpisi so politična reč. eksplozivu Ki snovi pri delu so o- Dokler prepuščajo delavci poLiti-gronme. O eksplozijah v smodili- čno inoč svojim nasprotiuk<Mii, nio-šnicah in podobnih napravah pri- rajo za najmanjši košček pravice hajajo strah zbujajoča poročila beračiti in moledvati. Če bi rte-neprenehoma v javnost. Precej li to moč v svoje rake, bi si sami natančno se rzve, koliko materi- lahko napravili zakone, ki jih po-jalne škode napravi tak umeten trebujqjo. Tedaj ne bi bilo treba vulkaničen izbnrh ; veliko manj na stotine žrtev, preden se uvelja natančno so poročila o človeških vi najskromnejša varstvena po-žrtvah.	I stava.
iDa je v Ameriki kritičen polo-ni nikakršen razlog, da ne bi Slovene! poutajali ameriški državljani. Narobe! Kdor Je že dovolj časa tukaj, ravna le pametno, če si pridobi j*aviee državljana.
St. louiski astronom M. S. Breman napov«lu-, je, da se prikaže prihodnjo pomlad na severoza-padnem nebu komet B, .ki ga bo z zemlje tri me-sece v kleti. Me*eca junija doseže največji sijaj. S svojo velikostjo hi s svojim leskom presega ta komet vse repstice, kar jih je bilo videti v modernih čssih. Ns svoji poti proti solneu napravi 1,134.-246 milj na dan. — ftkoda, da so kometi točni kakor koledar. bi se bil prikazal lets 1914., bi vsaj vedeli, zakitj je nasrtala vojna.
Iz BI Paso, Te*., poročajo, da je baje Carranza sam «s posebnim kurirjem poslal Wilsonu Ztmmernia-novo noto, s katero je ta predlagsl zvezo Nemčije z Mehiko in Japonsko. Odkod vedo to bsš v KI Pa so, nam ni znano.
Mornariški tajnik Daniels apelira na časopisje, naj ne poroča ničesar o gibanju pamikov. — Dokler prihaja vlada 4e s takim apelom, se ji lahko ugodi. Sploh bi bilo pametneje, če bi ostafla pri tem, kakor da fekušajo vpeljevati msko-avstrijsko cenzuro.
Zarotniški procesi v Ameriki se množe. Koliko zarot je resničnih, koliko napihnjenih, koliko ¡«mišljenih, naj ufrane vra-g.' Na eni strani se dobe vndno fanatični ljudje, na drugi pa povečava strah bolj kakor nsjmočnejši telerfkop.
V Detroitu je »gorel elevator, v katerem je bilo 300.000 bušljev pšenice za zavwmrke. In ameriškemu ljudstvu manjka kruha!
▲ko čitai Proletarca, pa spoznaš, da ja dober list In ta zanima tedaj ga pokali še tovarišu in ma ga priporott, da bo tudi on to Uvedel, kar isveš ti in ee rančil, česar ee nčU tL To bo duševni dobitek late in tanj.
Damoklcjcv meč
Diplomat ični stiki med Zed ¡njenimi državami in Nemčijo so prekinjeni. Kljub temu je Arne* rika še vedno nevtralna. Treba je bilo menda tega stanja, da ae je pokazala beseda o nevtralnosti v svojem popolnem nezmialu. Kar bi morala uevr tralnost pravzaprav pomeniti, tega ni. Vsaj v o-gromnem delu sveta, ki je spojen z vezmi modernega gospodarstva in kolikor toliko tudi s kultur-uimi interesi, ni resnične, brezpogojne nevtralnosti.
Kakšnemu zamorskemu plemenu v centralni Afriki, kjer ni še nobena evropska vlada ustanovila svoje oblasti, je morda vseeno, če zmagajo v sedanji vojni centralne sile ali pa zavezniki; tam je mogoee, da sc sploh ne brigajo za vojuo in ne čutijo nobenega pomanjkanja, ker nimajo časopisov in ne dobivajo nobenih vesti iz bojišč.
<Po civiliziranem svetu pa ne le da ni resnične nevtralnosti, ampak je tudi nemogoča. Izjave raznih vlad, da ostanejo nevtralne, ne pomenijo nič druzega, kakor da se dotična država aktivno ne udeleži vojne na nobeni strani. To je pasivnost napram vojni; in še ta je pogostoma le na papirju . Od te pasivnosti do resnične nevtralnosti jc pa dolga, dolga pot. In skoraj nihče je ne prehodi.
* Kako bi bilo tudi mogoče f
Ob izbruhu evropske vojne je izdal Wilson a-pel na prebivalstvo Zedinjcnih držav, naj tudi ono ostane nevtralno. Po kinematografskih gledališčih so kazali vsakovrstne vojne slike in na platnu se je vselej pokazala prošnja, naj se gledalci z ozirom na Wilsonov apel vzdrže vsakega izraza simpatije ali antipatije. Lastniki gledališč so na ta način ostali nevtralni; to ae pravi: Pokvariti
, si niso hoteli kupčije. Njih apeli pa niso prav nič zalegli. Navdušeni Nemci so kakor besni aplavdi-rali, če se je na platnu prikazal VilČe ali Hinden-burg; angleška kri se je pa ogrela, če so marširali angleški ali francoski vojaki v dolgih vrstah na bojišče. Pa če ne bi bili aplaudirali, bi bile vendar simpatije ostale razdeljene.
Tiste nevtralnosti, katere ni pri posameznikih, pa tudi države in njih vlade nimajo. Ampak tukaj so simpatije in antipatije še veliko bolj o-snovane na realnih interesih, kakor pri posameznikih, pri katerih je čuvstvo pogostoma močnejše od hladnega razuma. Interesi držav niso nevtralni. Ve vlade ne zastopajo pravih interesov svo-
jih dežel, zastopajo vendar gotove interese v teh deželah; in po njih se rsvnsjo. #
Naravno, ds dandanašnji ni enotnih, državnih interesov. Prebivalstvo vsake dežele ae deli v razrede in interesi razredov po vsem avetu in v vsaki posamezni deželi posebej so ai nasprotni. Odločujejo pa tisti mtereai, ki vlsdsjo. Ti so za-rsdi aebe samih naklonjeni na eno ali na drugo stran; nevtralni ps niso. Če bi zavladali drugi interesi, bi se morda naklonili na nasprotno stran; nevtralni pa tudi ne bi bili
♦ Zedinjene države dajejo sedaj prekrasno ilustracijo, kako zaatare pojuii, kako izgube besede svoj pomen, koliko krvave ironije tiči v izrazU ^nevtralnost". Vlada nevtralnih Zedinjenih držav je v tisočerih brigah in akrbeh, ki se množe od dne do dne, in aredi teoretičnega miru ima celo vrsto pravih vojnih opravkov.
Odkar je prišlo na dan, da je Nemčija delala poizkuse za alianco proti Zedinjeniut državam, o čemer ae danes ne more več tajiti, ker je Zimmer-manr« priznal, da je poalal tisto noto svojemu zastopniku v Mehiki, ae kažejo vladi v Wash ing t o-nu strahovi na vseh konceh in krajih. In njene skrbi ao razumljive.
Iz pohiradnega vira je baje vlada izvedela, da je v glavnem mestu Mehike uatanovljena izredno močna brezžična brzojavna postaja, ki omogoča direktno zvezo med Mexico City in Berlinom in narobe. Ce je vest resnična, kar hoče vlada dognati a preiskavo,, tedaj je Nemčija za avoje pre-komorske zveze popolnoma neodvisna od cenzure, ki jo je Amerika uredila v Sar v ¡lie hi v Tucker-tonu. Nemške submarinke bi tedaj lahko dobivale direktne ukaze; lahko bi bile obveščene o odhodu vsake ladje iz kateregakoli ameriškega pristanišča. Nemški tajni agenti v Ameriki bi bili lahko vedno v zvezi z vlado v Berlinu.
Navsezadnje je razumljivo, da ne more biti nobena ameriška vlada ravnodušna napram takim rečem. Nihče nc more reči, da dokazujejo take priprave prijaznost Nemčije napram Zedinjenim državam. Resnica je, da tiči v vsakem takem koraku nova vojna nevarnost.
Nemška vlada bo iinela seveda izgovor za vsa ta podjetja. Vojna med Ameriko in Nemčijo je mogoča ;in ker je mogoča, mora hiti Nemčija pripravljena za vsak slučaj. Da jc taka vojna res mogoča, je pokazala Amerika, ko je prekinila di-
plomatične stike. Nemška vlada bi zanemarila svojo dolžnost, če ne bi atorila priprav za vsako cventualnost.
Toda poglejmo nekoliko natančneje na atvar.
Je li nastala nevarnost vojne res šele takrat, ko je bil Gerard odpoklican iz Berlina in je grof Bernatorff dobil svojo potnico? In ui li nemška vlada dotlej res nikdar mislila na konflikt!
Bilo bi treba pisati obširno zgodovino skoraj treh let, če bi hoteli našteti vse, s čimer je Nemčija — in z njo Avstrija — množila nevarnost vojne. Da ima berlinska vlada ves tas svojo špiona-žov v Zedinjenih državah, so pokazali različni procesi, pri katerih ao obdolženci sami priznali svoje zarotniško poslovanje. Da so se niti takih intrig zbirale v nemškem poslaništvu, je izven vsakega dvoma.
Če bi bilo šlo pri tem mračnem delu izključno le za podjetja zoper zavezniške interese, bi se, četudi nekoliko po sili, še našlo opravičen je. Toda v nemških uradih ne sede otroci. Oni vedo, da so vse take zarott pomenile nevarnoat konflikta. Ne glede na to je bila špionaza v nekaterih slučajih naperjena proti Zedinjenim državam samim. In prav tako je bila agitacija v mnogih slučajih tako pronemška, da je že vsled tega morala biti proti-ameriška.
Če se prav s tem ne more dokazati, da je Nemčija hotela vojno z Ameriko, jc vendar iz vsega razvidno, da je jemala možnost take vojne v po-Štev že v času, ko ni bilo v Ameriki nobenega razpoloženja zanjo.
V resnici je vse to popolnoma razumljivo. Takrat, ko je Nemčija napovedala brezobzirno^* vojskovanje s submarinkami, je že pozitivno čunala s tem, da pride zaradi njenega ukrepa lahko do vojne. To ni ugibanje. To vemo pozitivno iz Zimmermannove note. Nemška vlada se je zavedala te nevarnosti, ker je vedela, da je s svojim novim bojem na morju prekršila Ameriki dano obljubo.
To ao fakta.
Če je nemška vlada vedela, da pride lahko do vojne, pa je vendar storila korak, ki more dovesti do nje, tedaj je jasno, da je že prej izvršila priprave za ta slučaj. Zimmermannova nota, ki išče alianco z Mehiko in Japonsko šele po izbruhu vojne, ni mogla biti edina nemška priprava; prav zato ne, ker ne sede v berlinskih uradih otroci in
ker dokazuje- vas doaedsnjs vojna, kako so previdni in kako skrbe, da ae obvarujejo vsakega presenečenja.
Ako vzamemo vse to v poštev, se ne moremo nikakor čuditi, da je suntničenje v Washington!! zelo naraslo in da zasledujejo s skrajno nezaup* nosijo vse, kar morejo izvedeti o nemških korakih.	-V
Poroča ae ,da se Nemci v velikem številu izseljujejo v Mehiko. V New Yorku je mehiški konzul zadnje dni izdelal baje poprečno po sto potnih listov na dan. Sedaj je baje tudi v Ohieagj tako. Vlsda je dobila obvestila, ds imsjo Neme! v Vera Crus in Monterey tajne sestanke in da ae mrzlično pripravljajo za «lučaj, sko izbruhnejo sovražnosti med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Iz ta reda v Tczasu prihaja vest, da je dala Nemčija Villi velike svote na razpolago, zato da bi s Čim večjo močjo nastopal proti Carranri in Zedinjenim državam: Na drugi strani so pa nemški agenti na delu, da bi pridobili Csrrsnzo za Nemčijo.
Nismo pri volji, da bi vzeli vsako tako y eni meni ni nič tebi nič za sveto resnico. Nikdar pi bilo časnikarskih telegramov in opisov, ne ds bi se tu ali tam vmešale laži vanje. Strah ima Velike oči; strah v Washingtonu je razumljiv, in zato je tudi razumljivo, da se vidijo reči, ki so, pa tudi reči, ki jih ni.
Ali kakor je potrebno, da si človek v takem položaju ohrani skepso, vendar tudi ne bi bilo ni6 opravljeno s frazo, da so vse skupaj lo prazne tuaruje. Zlasti ne priatoja taka površnost socializmu, čigar naloga je vedno jasno in temeljito spoznavanje dejstev.
Fakta so taka, da nevarnoat vojne ne pojema, ampak narhšča. Hum jo pospešuje. In sum živi in ima celo podlago.
Nevarnost obstoja in tej nevarnosti je treba gledati v oči. Da mora tudi vlada računati a to nevarnostjo, se razume. Ampak čim večja je nevarnost, tem potrebnejša je hladnokrvnost haš na odgovornih mestih. Čim večja poataja na drugi strani možnost konflikta, tem nujnejša je previdnost in prevdarnost na naši srani. Tem bolj se mora od Wilsona, od ameriške vlade, od ameriške^ ga kongresa zahtevati, ds ne store nobenega koraka, ki bi pomenil, da dajejo Zedinjene države povrni za vojno.
Utopija
Od časa do časa se oglašajo v delavskem gibanju ljudje, ki imajo toliko temperamenta, da jim ga kritični razum ne more brzdati. Prav sedaj je zopet čas za take riullkalce, ki se opajajo z
besedami in potem prezro, da je med besedo in dejstvom velika razlika. Kdor hoče nastavljati svoja ušesa, sliši zdaj vsak čas lahko besedo o generalnem štrajku.
Tak štrajk, pravijo temperamentni Ijndje, mora biti odgovor delavstva na vojno. Tisti, ki ao najbolj entuziastični, gredo pa še dalje, pa kar pravijo, da bo v Ameriki generalni štrajk, če izbruhne vojne.
H temi zanešenjaki smo najhitreje lahko gotovi. Njim lahko enostavno povemo, da ne bo takega štrajka, že zato ne, ker ne poslušajo delavske mase v tej deželi njihovega povelja, ker te delavske mase sploh niso radikalne in ker so večinoma politično nešolane. Generalnega štrajka ne bi ameriško delavstvo uprizorilo, tudi če bi bilo to sredstvo tako sijajno, kakor jc utopistično. U-prizorile ga tudi zaradi tega ne bi, ker je najbolj odločujoči faktor med ameriškim delavstvom, kolikor ga ni popolnoma indiferentnega, American Federation of Labor, in ta ga ne bo razglasila.
Gompers sklicuje za pondeljek delavsko konferenco, ki naj razpravlja o stališču delavstva glede na vojno, obrambo, demokracijo in take reči. Kdor je čital poziv na to konferenco, bere v njem lahko, kar hoče. Sestavljen je tako kakor Bethmann Hollwegove note; kdor misli črno, mu potrjuje poziv črne misli; kdor je naklonjen na belo, mu potiguje belo. Ampak nam zadostuje, da sklicuje konferenco Gompers, Wilsonov prijatelj, zagovornik demokratične stranke in član narodnega obrambnega sveta.
Kdor pričakuje od "Oompersa, da bo priporočal generalni štrajk v slučaju vojne, jc enak tistemu, ki šteje zvezde, pa se »potika ob kamenju. Kar ih*oče£am, "i nič druzega, kakor sodelovanje delavstva v vojni.;za nagrado pa pričakuje nekoliko privilegijev za unije, kar imenuje varstvo de-mokratičnih pravic.
Ampak če ne bi bilo konservativnosti v A. F. of li., če bi bila ta organizacija sama navdušena za generalni štrajk, ostane dejstvo, da je v njej organiziranih okrog dva miljona delavcev, da je pa v deželi še nekaj več miljonov popolnoma neorganiziranih proletarcev, ki se od slučaja *do slu-
čaja pridobe za štrajk za boljše plače, kate«h pa ni pridobiti za politično, za revolucionarno stavko.
Toda pustimo še to na strani. Generalnega štrajka ne bo, ker je sam na sebi utopija in ker je posebno v slučaju vojne absurden.
Kako pa je bilo v Evropi, ko je izbruhnila vojna? Saj je to vendar kos zgodovine in iz nje se mora delavstvo učiti. Ukazana je bila mobilizacija. Nekoliko miljonov ljudi je v štiriindvajsetih urah zapustilo tovarne, delavnice, jame, polja • itd. Človek bi mislil, da nastane vsled te silne izgube delovnih moči hipoma delavska roka tako dragocena, da se bodo vsa podjetja trgala za vsakega proletarca, ki je ostal doma.
Tako bi človek mislil. A kaj se je zgodilo v resnici ?
(Prva posledica mobilizacije jc bila — silna brezposelnost. V eni tovarni je bilo vse tehnično osobje poklicano pod orožje; podjetje je ostalo brez vodstva in sc je moralo zapreti. Iz druge so poklicali toliko delavcev v kasarne, da se z ostalimi ni. izplačal obrat. In tako dalje. Delavske organizacije, ki dajejo brezposelno „podporo, so v kratkem času izčrpale svoje fonde; morale so skrčiti statutarične podpore; nekatere so morale u-staviti svoje poslovanje.
Vojna sama izprazni delavnice. Kaj naj jih prazni štrajk? Tisti, ki niso pod zastavami, iščejo takrat dela. Kako jih boš gonil v stavko?
Lahko bi se nam odgovorilo, da so v Ameriki drugačne razmere, ker nimajo Zedinjene države ogromne rezervne armade kakor evropske milita-ristične dežele. Tukaj torej ne bi mobilizacija izpraznila-tovarn, ker imamo sistem prostovoljcev.
Ne varajmo sami sebe. Tisti hip, ko faktično izbruhne vftjna, nastopi slučaj, ko pokliče predsednik lahko * 'vso neorganizirano milico" pod o-rožje. Za to ni treba šele zakona o prisilni vojaški službi. Konatitucija popolnoma zadostuje za to. In če se tisti, ki so poklicani, ne bi odzvali, je stalna vojska, pomnožena s policijo, konstabli i t. d. dovolj močna, da jih nažene v tabore. Kajti vojaki imajo, puške, delavci pa ne; prvi znajo streljati, drugi nc.
Tu ali tam sc da kdo lahko ustreliti, ker noče ubogati mobilizacijskega povelja. Ampak v splošnem ne bodo takih protestantov meni nič tebi nič postavljali ob zid in streljali, ker jih lahko
žive pritirajo tja, kjer jih hočejo imeti. In kdor misli, da se jih bo kar miljon dalo postreljati, ker je eden dal tak zgled, ne pozna ljudi. Američani so prav tsko iz Vrvi in mesa, kakor so bili Evropejci.
In ksj se sploh pravi generalni štrajk?
Besede gredo hitro iz ust, *4doch hart im Ran-me stossen sich die Sachen."
Ce ni generalni štrajk sama lepa fraza, tedaj pomeni, da se po vsej deželi, v vseh strokah, v vseh podjetjih, v velikih in malih, celo v domačijah ustavi vsako delo, vsak transport, vsak promet. In to je utopija, kakorkoli se obrne.
Da bi bila taka akcija mogoča, bi morala biti, ker se ne smemo zanašati na čudeže, qc ne vse delavstvo, vsaj ogromna njega večina organizirana. In organizacija ne bi smela biti le na papirju, ampak vse njeno Članstvo bi moralo stati na vrhuncu zavednosti. Kajti take ogromne akcije ne morejo izvršiti sami komandanti, če ne pozna vse Članstvo njenega pravega pomena, njenega namena in svoje naloge do zadnje podrobnosti.
Kakšen nezmiseln aan pa je v takem slučaju generalni štrajk?! Ako bi bilo ameriško delavstvo po svoji ogromni večini res tako organizirano in tako zavedno, hi moralo poznati tudi pomen politične moči. Tedaj ne bi bila ameriška vlada taka, kakršna je sedaj, ne kongres enak sedanjemu. Politične in eksekutivne oblasti bi bile v rokah delavstva; to pa menda ne bi uprizarjalo generalnega štrajka samo proti sebi.
To se pravi: Ce je delavstvo dovolj močno, da 'uprizori generalni štrajk, tedaj je generalni štrajk rjfpotreben.
Z besedami sc včasi izvajajo igre. Govorilo se je že večkrat o generalnem štrajku; poročalo se je že o njem. Ali v nobenem slučaju ni Slo za resnično splošno stavko. Omejena je bila na kakšno mesto, ali na kakšno stroko aH na kakšno skupino; omejena frtavka pa ni generalna.
Lahko se uprizori demonstrativna splošna stavka za 24 ur. To sc je že ¿godilo. Ampak to jc demonstracija, na pa boj, ki se prične z namenom, da se bo brezobzirno vodil do zmage.
Splošna stavka pomeni absolutno počivanje vsakega dela. Vsa produkcija v prvi vrsti ae mora ustaviti. Ravno tako vsa distribucija. In to jc u-topija.
Resnica je vendar ta, da ne producirsjo delavci le za vladajoči razred, ampak tudi sami zase. Ce ne bo nihče pekel kruta, gs ne bo zmanjkalo le kapitalistom, temveč tud! delavcem. Če
gredo danes tekstilni delavci ali kovinarji na štrajk, se dobi v groseriji vendar zelenjava in s svojo podporo si lahko kupijo mleka in kruha. V slučaju splošne stavke ne more nihče ničesar kupiti. Pomanjkanje in lakota ne napade le kapitalistov, ampak delavce same. In precej verjetno je, da bo v kapitalističnih kleteh in shrambah nekaj več zalog, kakor v delavskih kuhinjah.
Da bi se to izenačilo, bi ae moralo delavstvo poslužiti nasilnih sredstev. Uničiti bi moralo privatne zaloge kapitalistov in se polastiti velikih skladišč. To pa ne bi bilo nič manj kakor revolucija. In tu ne bi več odločevala štrajkarska solidarnost, temveč moč orožja. Dokler je politična moč absolutno v rokah kapitalističnega razreda, delavski razred pa golorok, ne more biti dvoma, kako bi se končal tak krvav konflikt/ Le lirezvest-nost bi mogla gnati delavstvo v tak pred začetkom izgubljen boj.
Beseda o generalnem štrajku'doni mogočno. Tudi močno vino ima velik vpliv. Mi pa nc pričakujemo delavske zmage od pijanega proletariata. Abstinenca od opojnih fraz je še potrebnejša kakor abstinenca od alkohola.
. Tistim, ki zdaj zopet raznašajo take bobneče fraze, bi svetovali, naj ohlade avojo kri in naj ne varajo sami sebe,*la ne bodo varali delavstva. Ce nam je kdaj bilo treba treznosti, je je treba sedaj. In če je bila površnost kdaj prokletstvo, je sedaj. Fraza pa je površnost, medtem ko je socializem poglobitev.
Socializem mora delavstvo poučevati o moči, ki tiči v njem, če jo organizira. Ampak varovati ga mora pred precenjevanjem moči, dokler je nima. Veliko slišimo deklamacij, malo vidimo dela. Pa vendar gre baš sedaj za delo, za organizatorič-no delo pred vsem. Kajti dokler ne bo proletariat organiziran, zadostno, temeljito organiziran, so vse dcklamacije brez cene. Če pravimo delavstvu, da je v njem moč, ki lahko prepreči vse vojne sveta, mu moramo pokazati, kako zbudi, zbere, organizira in potem porabi to moč. Vabiti ga na akcije, ki so obsojene na neizogibno blsmsžo,ae pa' pravi kompromitirati vse gibanje. In to je smrten greh.
Ali hoče Bolgarska irilr?
Iz Londona poročajo, da je bolgarska vlada naznanila nemški, da ne more nadaljevati vojne in da sklene separaten mir, če ne bo vojna do poletja končana. Ministrski predsednik Radosla-vov je podal podobno izjavo baje tudi v sobranja Vest prihaja čez Rim, in to je glavni vzrok, da nimamo najpopolnejšega zaupanja v njeno resničnost. Iz Rima telegrafirajo vse svoje želje kot resnice po svetu. Fantazija ondotnih poročevalcev je tako živa, da pogostoma sami verjamejo, kar so si izmislili. S tem ni rečeno, da mora hiti tudi ta vest na vsak način zlagana; če bi prišla iz kakšnega druzega kraja, bi jo brez obotavljanja verjelf. kajti rt»oŽno*tfzš h jene resničnost Je veliko.
Predvsem je vseskozi verjetno, ds ae je Bol-garaka naveličala vojne. Kajti naveličala se je
je vsaka dežela, in vsaka hi rada sklenila mir, če ne bi imele vse vlade tistega strahu, ki smo ga že večkrat omenjali. Naravno je, da pada breme vojne na male države Se veliko bolj kakor na veli-, ke in nič se ne bi čudili, če bi bila Bolgarska gospodarsko že izčrpana.	• Drugo je, da nima Bolgarska — tudi z vladnega stališča — v tej vojni ničesar več iakati. Sedanji položaj je zanjo tako ugoden, da ga z nadaljevanjem vojne nikakor ne more poprayiti, pač pa ni iifeljučeno, da ai ga poslabša. Če bi ae sedaj sklepal mir na podlagi vojnega položaja, bi Bol-gsrska lahko zahtevala tertiko Macedonije, kolikor si je kdaj želela, in vso Dobrudžo. Veliko dalje pa tudi Radoslavove aapirscije ne morejo segati. Res, da je imel Ferdinand nekoč še vse drugačne sanje; ali te se po sedanjem političnem po-
ložaju ne morejo izpolniti. Koburžan je v času prve balkanske vojne upal, da se preloži njegova prestolnica,v Carigrad in da se bo dal tam kronati za Simeona II. Ali sedaj je sam zaveznik Turčije in lahko bi se celo zgodilo, da bi moralo njegovo vojaštvo samo pomagati Turkom braniti Ca-rifrrad.
Nič se torej ne more več goditi na bojišču, kar bi prineslo Bolgarski kakšno korist, in če ae nadalje udeležuje vojne, se žrtvuje lc za Nemčijo in Avstrijo.
AH če je Radosla vov rca pisal v Berlin, kar poročajo Iz Rhna, vendar to še ne pomeni, da hoče resnično skleniti mir. Taka Ujava bi bila lahko zelo uspešen pritisk na Nemčijo, da podpre Bolgarsko finančno aH pa na kakšen drug način. Kajti če bi se res umaknila z boji^a, bi bil to za
Nemčijo udarec, ki bi lahko povzročil usodepolne posledice. In v Berlinu bi gotovo radi doprinesli znatne žrtve, da bi ga preprečili. Za dobro plačo bi Ferdinand prodajal bolgarske vojake tudi za t nje namene.
Če pa je v vesti vendar kaj več in če išče Ra-doslavov resno pot do miru, tedaj bi to pomenilo, da se je v Sofiji izpremenilo nekaj velikega. Separaten mir loči Bolgarsko od Nemčije in Avstrije, in če sc želi bolgarska vlada rešiti te zveze, tedaj je to znamenje, da je izgubila upanje v zmago Nemčije in hoče odskočiti, da ne bi bila deležna njenega padca. Taka politika ne bi bila presenetljiva, kajti Radosla vov in njegova vlada sta vse prej kakor sentimentalna. Matematična politika je zapeljala Bolgarsko v vojno; matematična po-' litiks jo lahko izvede iz nje.
▲DVHBT1BRJKVNT
SLOV. DELAVSKA
Ua** dM H irrtlU
uk«rvuhr*r« it «»rit* h v drtovt r«d "~
Scdei: Cone ma uy h. Pa.
OLATVI U1ADNIKI
PREDSEDNIK: Ivan Proatnr, 61 «D Sr Clair Ave. Cleveland, Ohio. IDliPHJCimEDNIK: Joatp Zorko, K. K. D. 2, bux 50, Weat Newton, I*«. TAJNIK Blan Novak, 80 Main Ht., (Vmooiaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Aadraj Vidru-h, 170 Franklin Main Ht., Couomaugb, l'a. iil.AtiA.INIK: Joaip Ävle. «i.'oj St. Clair A\r., CI.-vrla.nl, Ohio. iUJHOŽN I BLAGAJNIK: Frank Psvlovètf, ¿0 Muiu St, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1. nad/orni k : Ivan A. Kakar, 20 7 Hanovar St., Hilwauke«, Wia. i. uMdtoriiik: Nikolaj Povle, 1 Craib Ht., Nuwrey Hill, N. R. PitUhnrfk, Pa. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 £. 52d Rt., Clav aland, OK*.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lsvrii, box M, Yukon, Pa.
2.	porot u i k: Frank ltavdfk, O.lua GlaasAve., Cleveland, Oblo. S. porotnik: Anton Wally, bo* 83, ftitperlor, Pn.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
K. J. Kam, M. D., 6202 St. Clair Ava., Cleveland, Oblo.
POMOŽNI ODROR: Frank Ôkufea, 4M 2nd St., Conemaugh, Pa.
Ivan Jager, b. f>43 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Franc Koa, Conetnaugb, Pa.
Mihael Flek, R. F. D. 7, b. 143 a, Johniitown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. I van Hribar, 70» Brood St, .Johnstown, Pa.
(J LAVNI URAl) v hi Ai it. 20 Main St., Conemaugh. Pa.
Urada« Qlaailo: PROLETAREC, 4008 W. Slat St., Chieago, 111.
Ooajana druitva, oziroma njih uradniki, ao uljudno protoni, poiiljati va«
dopise aaravnoat na glavnega tajnika la nikogar drugega. Denar na ee poillja •nI i m« potom Poitnih, E*preanih. aH Banimh denarnih nakarnie, nikakor pa ne dopiae naravnoitt na glavnega tajnika in uikogar drugega. iMnar naj m> poAilja i*tiom privatnih čekov. Nakaznice naj «e naalovlja: UImh Novak, Couamaugli )>epo*lt Bank, Conemaugh, Pa., in tako na«lovlfene i>o*itja * me«efnim poroči-lom na naalov gl. tajni*«.
V aluéaju, da opatijo druitveui tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake poaaaajkljivotti, aaj to nemudoma naananijo uradu glavnega Ujnika, da m v pri-kod nje popra««.
K ZDRUŽITVI
Zasledujoč mnenje nekaterih >elanov S. D. P. Z. glede MdaojtgA po viška asesmenta, češ da je fc«ti razpisan vsled primanjkljaja, ka-»terega »o povzročili nekateri prejšnji gl. odborniki, ki da mora članstvo sedaj plačevati po njih knivdi višji asesment, moram reči, da je to neresnica. Večkrat sem slišal nekaj članov, ki razburjajo ostalo članstvo o tem, kiju*» teimu da je »tedanji gl. odbor natančno pojasnil sklep konvencije, katera je sklenila da: Najprvo mora po-stati 8. D. P. Z. solventua. Tako »o tudi pogoji S s. \. p. i.; brez solventnoati o združitvi ni govora, to «aj si tolmačijo vai tisti, ki vedoma ali nevednma razburjajo članstvo po svoji domišljiji. O-čitek je (pa natnerjen proti glavnemu odboru. Krivdo, da organizacija ni dovolj podprta z denar-
nimi sredstvi, je tikati povsem drugje ; poglejmo nekoliko zgodo». članstvo s tem zelo prizadeto, in
svr *' člane ter se bolj prepričevala o upravičenosti članov do bol. podpore, bi nam danes tega pt>-viška aaeHtnettta ne bilo treba plačevati v dosego solventnost i, ki je predpogoj za združitev. Csoda združitve je sedaj v rokah članstva, ne pa gl. odbora, zato naj gleda, da postanemo solventni, in potem se ho lahko prepričalo, je H glavni odbor za združitev ali ne.
Kot je razvidtM iz poročila gl.
odbora S. N. P. J. giede združitve, so vse zapreke odstranjene, ctue-njeni odbor je tudi zato, da se Zveza združi ali pridruži k S. N. P. ne da bi bila solventna, to pa pod pogojem, da bi se članstvo zveze vpisalo za toliko starejše kot je v resiurei, ter tako plačevalo višji a*te»ment (po starosti) in na ta način zvezm defieit v dol-gih letih potom asesment a pokrilo. (11. odbor zveze tega t>i mogel sprejeti, ker je mnenja, da bi bilo
1.	Slovanska Delavska Podpor-ua Zveza j« bila ustanovljena v
Conemaugh, Pa.
2.	Slovanska Delavska Podporna Zveza je bWa iukorporirana v Cmubria Co., država Pa,, da je sedež oziroma glavni urad v Conemaugh, Pa.
3.	Mi člani, ki živimo v okolici, kjer stoji glavni urad, tte vidimo nikjer, da je mesto Connemangh, Pa., krivo, ako kateri uradnik S. D. P. Z. napravi kako nepošteno aejanje.
4.	Mi člani društva Borltelj it. 1, oziroma ustanovitelji S. D. P. Z., vidimo v tem izreku zadnje konvencije naj vet" je zasraruovanje iu nezaupnost napram it. 1, hi ae nahaja v teiu mestu. In kot ustanoviteljem S.D.P.Z. tudi našim bližnjim bratskim društvom,, in sicer st. 2, ¿t. 3, št. 9, št. 45, št. 4 in tudi št. 36, ki so le nekoliko milj oddaljene od tu.kaj.
5.	.Mi člani društva Horitelj st. 1 apeliramo na vse člane oziroma solna te, da priznajo želje društva Horitelj «t. 1.
ti. Mi člani društva Horitelj št. 1 ne vidimo v tem nikakega napredka, pač pa velike stroške za preme.ititev glavnega urada.
7.	Smo pa, ako pride do združenja .Jednot itt Zvez, popolnoma zadovoljni z mestom, ki «l>o za glavni urad nove orgaitizaeije odločeno po vetHui članstva.
8.	Mi člani društva Horitelj št. 1 Umno porabili vse pravice, katere unaino po ustavi, po pravilih in po državnih zaktutih.
Frane Dremelj, preds.
«John ^kufea, tajnik.
Vid Kovanfok, Idagajnik.
NAZNANILO Ôlanom MoannMiiM Trpin H. Ut,}
Na redni menečni seji dne 18. fe4>ruarja se j» sklenilo, da mora vsak član pltčati društvene prispevke društven, tajtuku najka-hi t eje do 24 tega v meoeru. Kdor n« lio pLačal <io omenjenogs dne, bo suapMidira« za dotióni cuooee.O-be n «nt priporočam članom omenjenega društva, da se öd j udeležujejo taeaiačuih sej. »	i. t S sobramkim pozdrasrom
Anton Patrovčič, taj.
DopisL
FINANČNO POROČILO 5. D. P. Z februar 1917.
vino S. D. P. Z., na primer kata strofo v Primero, Cota.; ravno v istem času še več smrtnih slučajev pri dtngili društvih. Organizacija je bila tisti čas tako prizadeta, da se je vtšnV mislilo, da .bo primo-rana prenehati ponlovati, kajti v blagajni ni bilo toliko denarja, da bi se bilo vsaj pol teh umrtuin moglo izplačati, n kje so bile še ostale J)ol. podpore in drugi tekoči stroški. Vztrajno yin .alvo je to prebolHo le t največjo požrtvovalnostjo, da si ohrani organizacijo; ta udarec nas spremlja še dane« s tem, da niso pristopali novi člani, kot bi aieer bili. Drugi vzrok pa je bolniška podpora; član*tv# naj zasleduje priobčene račune v glasilu, in naj jih iprimerja z dohodki in izdatki med društvom in zvezo. »U ver jen sem, da bodo kmalu .našli, (koliko nekatera društva več vzamejo iz zvezine blagajne «tamo za .bolniško podporo, kakor pa v isto vplačajo za vse posamezne sklade vred; to naj nekoliko razmišljujejo in kmalu jim bo jasno, kam da gre denar. Mnenje članstva o poslovanju se ztraii po delegatih na .konvenciji, ki so bili večinoma za to, da se članom plačuje bol. podpora kar v največji meri in nepretrgoma, a kako dobiti sredatva za to, to naj ima glavni odbor na svoji rami. To mn pa danes dela največje križe in težave zaradi potrebne solventnoati v finančnem oziru; v takih slucajib bi moralo članstvo zvesto stati ob strani glavnemu odboru ter ga podpirati, kar je mogoče, aaj deluje v korist organizaciji, ne pa webi. Opaža se tudi. da ae nekateri «člani prav malo za ohat o j « organ i za<si j e zai \ im a jt); glavno mu je, da on dol»i podporo. Vem za voč slučajev, da so se člani javili bolne za take mak-oko-sti, dn o kmki opravičenosti nI moglo biti govora, nakar so si vzeli na ta način kar po eele mesece počitka, seveda na račun zveze. Nimam pa namena kritizirati opravičene alnčaje* rečem le to da: a-kd bi bila društva bolj pazila Ml
morebiti zelo nezadovoljno, pač pa se je držal sklepa konvencije, ki določa, tla naj se potoni povišanja a«e»inenta dotteže solventnost, m čim Im stil vent na, se ima združiti.
Cital titero sklep gl. odboi a S. N. P. «)., da se naj v nadalje kar posamezna društva od drugiii t>rga-nizacij sprejemajo v Jednoto, ker so baje vsa |>ogajanja za zdruzi-tev pretrgana. Hotelo se je raztol-mačiti potom javnosti, da je krivdo iskat« pri drugih organizaeijah, češ da jim ni za združitev. Iu vendar temu ni tako. (H. odbor S. N. P. J. naj bi venaar nekoliko vpo-števal dogovor in sklep, katerega je dal gl. odboru S. D. P. Z., in zveza se popolnoma strinja s tem '.ik lep out, da je za združitev potrebna solventnost. In čim S. D. P. Z. dopolni to nalogo, tla p<rsta-ne solventna, tedaj se združi ali pa pridruži, kakor se že hoče, in to je upati v najkrajšem času. Praznih rok se pa S. D. P. Z. ne more združevati, ker nje članstvo mora biti enakopravno z -Ostalim v vseh ozirih. Upati je, da Zveza v kratkem času stori odločne korake za združitev, kliče pa k temu delu ac ostale -svoje slovenske posest rime, naj ji slede ter po dolgem času zopet narod zedinijo, ter tako napravijo skupno veliko organizacijo, kntt*ra bi bila v čast in ponos vsemu članstvu iu ugledna med drugimi narodi, («lavni odborniki: Proč z egoizmom, in na delo!
Hratski pozdrav!
Andrew Vidrich, pnm. gl. tajnik H. I). P. Z.
PROTEST.
Oonemaugh, Pa.
Društvo Horitelj št. 1 v Conemaugh, Pa., pripadajoče k S. J). P. Z. v Connemaugh, Pa. Mi člaui zbrani ua mini mesečni »eji 3. decembra 1010 ob 2 p«»polditc najodločneje protestirsmo proti sklepu zadnje konvencije v Pittsbnr-ghn, Pa., da se premesti urad S. I). P. Z. y drugo mesto.
1..........
2.........
3..........
4.........
6..........
ñ..........
7...........
8..........
9..........
10..........
U..........
12..........
1	3..........
1	4..........
15..........
16..........
17..........
•18..........
1»..........
20..........
•21..........
•22..........
•23........
24..........
•26..........
26..........
27..........
28..........
20..........
•30..........
- 31..........
3	2..........
3	3..........
3X..........
35..........
36..........
3	7..........
3	8..........
3	9..........
4	0..........
4	1..........
4	2..........
••43..........
44..........
46..........
46........
47..........
48..........
49...;......
•50..........
61..........
5	2..........
5	3..........
5	4..........
5	5..........
66..........
67..........
5	8..........
5	9..........
6	0..........
61.. ....... .
•62..........
6	3..........
6	4........
6	5..........
6	6.......
♦•67..........
•68..........
7	0..........
7	1..........
7	2..........
•73..........
74.. . :......
7	5..........
7	6..........
7	7..........
7	8..........
7	9..........
8	0..........
♦81..........
82., . . ;.....
83..........
••84..........
8	5..........
8	6..........
8	7..........
8	8..........
8	9..........
9	0..........
9	1..........
249.93 $ 79.81 134.73! 86.41 153.28 13.S6 7X.18 31.30
670.00 52.00 24.00
M 10.00 34.00 49.00

.
91.58 124.14 38.35 186.51
77.17
105.14 38.21 8.92 49.93
13.39
32.40 32.26!
110.76; 225.67 48.32 .. 128.83 91.88 48.73* 54.49 77.46 107.99 12.23 28.00 .. 68.70 99.09
97.41
72.66 . 101.05
71.27
62.28 168.91!
91.241. 76.93
57.36 15.12 33.09 67.69 103.62 81.33
363.60 58.00
11.41 19.60 13.41 17.73 176.70j 3 2*581 36.891. 75.851. 88.34 61.79 . 87.74!. 19.411.
......I
9.991. 22.261« 130.53: 47.831. 70.84 47.58 05.32 51.5* 45.001. 38.991. 35.311. 8.321.
• . . v • ' 93.89 .
21.161.
35.27
29.35 17.70 17.45 21.32
28.28
30.741.
76.00
1*3.60
......
21.60
53.90 563.00
... . IV 43.00 13.00 130.00 38.00 22.00 580.00 76.00
61.00 62.00 56.00 70.00
10.00 53.00 34.00 49.00
8.00
22.00
2*6. iÔ 79.00
30.00
40.00 49.00
39.00
146.00
15.00
2*6.00 43.00 103.00 46.00
12.00
Skupaj ......
S. H. in P. D . . Upravni str.,.'..
Springfield, III.
Vsak začetek je težalc, in tak je
bil tudi moj, ko sem se dne 1. marca napravil po naši alovenski naselbini, ee hi mogel dobiti kaj naročnikov za naš liat "Proletarec". MUHI bi človek, da je to Jabka reč. zakaj če pogledaš v aaloone, se ne manjka ^socialistov'\ Vsako nedeljo je "dober katoličan' in gre v cerkev, pri koaareu ječ. men ovca je pa "rdeč". Kadar mi-ne pivska navdušenost, pa ni nič. Nekateri se prlduši, da je volil so cialista, pa vendar ni nič bolje, 6e ga pa človek ptnabi, naj vstopi v klub. ima pa tisoč izgovonov; draginja je, denarja nima, časa mu manjka, in «ploh ne more.
("lovek bi moral prav vsakemu posebej razkladati, da ni a tem še skoraj nič storil, če je volil socialistično — če je namreč res; ne organizirani ljudje pogostouta niti ne vedo, kdo je kandidat te ali o-ne stranke. Pa če tudi voli sam za svojo osebo ewkrat, socialistično, kaj je to? Stranka ne ve zanj, ne more računati na njegov glas in nima od njega sploh nobene pomoči. Nasprotniki so za voHtve organizirani, ima celo mašinerijo, poznajo vsakega volilca, pritisnejo na tega tako, na onega tako, i-majo na kupe denarja in ga raz-mecejo, kakor da ga delajo. Kako naj delavstvo kaj opravi aoper to, če nima dobre organknetje, da lahko vodi agitacijo in d* pride do vseh voliieevf
Tak "aoebKst", ki enkrat voli, sicer se pa vse svoje ¿ivtjenje ne briga za socializem, misli, da dela stranica lahko čudeže. Ampak socialistična stranka »nore zmagati le z močjo, to moč pa le dobi, če se ji delavstvo pridruii.
Brez pomisleka Jahko pravim, da večina naših rojakov ne pristopa stranki, ker ne pozna socializma. Razun tistih, ki so najbolj za-griženi in trobijo le to, kar slišijo ori črne suknje, imajo simpatije za socializem. Toda n tem ni prav nič potna ga no. Socializem je treba poznati, in to vendar ni taiko enostavno, kakor naročati kozarec pri bari. Zato vabimo rojake v klub, zato jim priporočamo Prode-tarca, da se kaj nauče. Predvsem je treba, da se nanče misliti.
Zdi se mi. kakor da .se večinoma tega najbolj 1>oje. Zakaj če bi to hoteli, bi morali z veseljem posegati po Proletarcu, kjer dobe z vsakim člankom kaj navodila, da premišljujejo.
Vprašal sem staro go naročnika, ki ntu je naročnina potekla, če jo obnovi. Odgovoril mi je: "(''e bi ga kdo drugi a iskal, bi ga že. (Mislim, tla kakšna farovška srajca). Nimam časa brsti, imam toliko dela I'' — Seveda, dva biznisa ne more človek opravljati; ihodsti no šiht in v prodajalno delat, to je malo preveč.
Neki saloonkeeper me je enako odslovil, da nima časa brati in (ia je to že zadnjič povedal zastopniku.
Srečal sem dve ženski, seveda Slovenki, ki sta nekaj» pobirali za sveto rimsko cerkev. Ogovorili sta me, jaz pa nju. Hoteli sta k notarju in *em ji peljal k njemu: če sta tam kaj dobili, ne vem. • Z začetkom se torej res ne mo-UM i rp,ul P0^*18^» vendar pa še nisem ; izgubil upanja, da se tudi našim 19.00 j tukajšnjim rojakont še odpro oči. .!!.!!! i Pravijo, da je vse drago in tudi »...... jaz vem to dobro. Ampak če bi
}ie!oo ** mH,° P°,nKii,i brah "Prole-19]oo« tarča", ne bi le vedoli, da je dra-....... go. temveč tudn zakaj da je drago, temveč tudi zakaj dn je <ira-
naj se bolj mino udeležujejo sej in plačujejo asemneiLt. <'Vz štirideset tim je, j»a vidim vedno le ene na vsaki seji. Kje Hte drugi t Saj zdaj ni take zime, in dela se tudi dobro. Vsaka m«la jama je odprta, še take, ki so bile po dve leti zaprte.
Rojakom tudi priporočam, da pristopajo k S. N. P. J., da bodo zavarovani za bolezen iti sluoaj smrti. Sporočiti imam žalostim uo-vico, da nas je zapusti] brat J os. Skube. Bil je dober član S. \. P. J. in je tudi v vsakem slučaju rad pomagal, kjer j« mogel. Zapustil jc žalujočo v<tovo, tri sinove in hčer, vse odrasle; dva sinova sta oienjena. Star je bil 49 Let, umrl je pa 13. februarja.
Še enkrat pozivam rojake, naj otresejo zaspanost in postanejo Čkuii socialističnega kluba. In 44 Prolet&iva" naj si uarttče. <*'e se ga Itodo navadili čiiati, jim ue bo žal.
T. B.
Lorain, 0.
Le redkokdaj jc kaj slišati iz tega kraja, a glavni vzrok je pač ta, da so delavske razmere, kakor menda večinoma povsod take, da
di v hitrejšo izvršitev stavbe iu blagor naroda.
Vam kličem: S združenimi močmi za Slov. Nar. Dom!
Mat h NVarsek, tajirtk.
/
Bear Oraak, Moat.
Ker se nihto ne oglaša k medved jega gradnm, sem se namenil, da i«pt^eg«)vorim jaz o tukajšnji proU|MM*iteti. O draginj) pač ne b«*u pisal, ker bi umrsl nositi vodo v ui o rjo; saj veste, da je krompir po vstal ¿4» delikatesa. Kar se. pa dela tiče, misJim, da jo Immii tuoral kmalu tnlkuriti; jama, v kateri delam, je pričela slaln» <4>rato-vati, in še kadar se detlu, se slaJio zasliši- Dru»ri rovi še nekaj bolje obratujejo, aui|>ak uilnV ne ve, kaktt dolgo l>o to trajalo; nekako izgled«, kakor da prihaja čas, ko ImsIo rdabo obratovali ali pa nič. Drugega zaslužka pa tukaj ni.
Šel bi v Kanado; tam se dtabi delo, kii*»so večinoma vsi, kar jih je za to s|N>Notniih, v evropski klavnici. Ttula Kanada «e mi je zamerilu, ker sem preti par meswi se<ie| nekemu kanadskemu agentu ua limanieo. Vse, kar potrelstje
se
ni , njimi kaj	TitflhUe- j™'"¿.dra".0' "7?/ 'i* 'Ti
brot kakor v M^sih nikak,.r ne ' "	VOJm	ki
znaša poprečno 2.1 tslstotkov. Če
uiivamo, ampak teško se je trelut ! "T, ""	Vt/ r
— l \ a u v kupts za 10 centov tobaka, je tre-iMiritt, če se hočemo ob svojih ma- . . , . .. r ^ ..	,, •
... .mX .__.. ... . rj« plačati 5 centov "war tax ; če
lin plačah preživeti v času síHlaitje , . ..».«. H ;
nesramne draginje.	ñ	. . . *
OiMuiM àmm^ J"""""',,r<""
war
povabim brate in sestre društva
stamps"; ako gre človek v gleda-
Prešeren" št. 62 S. P. Z., naj!11*"''	r,^ntov vitopnnie
se palnoštevikK, udelc*c četrtletne ^^ 4»***; seje, ki bo v nedeljo, i. aprila vi . Pa to ,,,<4 ^ !le bl tak<> nje-navadnih prostorih. Crediti ima- Zl,<>- A,l,l,ak ko Htkm hil v malem mo več važnih reči, med temi tudi | mestu I^lhbri^, Alberta, sem zadevo br. Louls Jerai«a, bivšega lahkü dvajsetkrat na dan po tajnika št. 31 v Fannington, w. m<Ätu «op««dol, pa me je na voga-Va., čigar nemite usoda je gotovo ,u v«ak(Ärat vojak uwtavil z vpra-ilanstvu že ztiano. Kotuur pa ni, ^»J^n, če hočem pod puško. In izve natančneje na seji, na kateri i ko *e,n mi1 «tokrat povedal, da naj nihče ne manjka.	',u> to u* mikj»» me > »toprvič
Poadravl jam vse člane in člani- j zaPc*t vprašal. Da bi ga strel«! ee S. ft. P. Z. m čitatelje ttSe« vrle-1SfM} m« P® vpraševali, kaj da ga lista, kateremu želim obilo na- si>m' in
wWHiikov.	To se je zgodilo prvič na posta-
Matih. M. Ostanek, ¡ji- Tam sem moral ]x»vetlati, da tajnik, »ein Arnerikanec, potem še4e sem
--dobil vozni listek. A preden se jc
Moon Kun, Pa. odpeljal vlak, mo prišli pregleda-Naš socialistični klub v Moon vat potnike, in kakšnih usoni m Run prav dobro napreduje in šte- jih pridržali, preden sem prišel juz je že 43 članov. Pričakujemo pa, na vrsto. Ko je mene vprašal, da bodo rojaki v vetjem šte- kam da grem, sem mu pomolil pod vilu spoznali potrebo politične or- nos vozni liutek za tireat Kails, ganizacije in pristopali, da se bo- Mont. Tedaj je hotel vedeti, kaj in mo .«kupno bojevali zoper sedanji kdo da sein. Povedal sem, da sem kapitalistični sistem in njegov den- ameriški državljan, a zahteval je potizem.	izkazilo. Šele ko tem u u pokazal
Ne vem,kaj misli Martin Ronda, državljanski papir, uie jc neki je tukajšnjemu zastopniku G. j katerih vprašanjih izpustil. S. pisal zaradi svobodomiselnega Po teh izkušnjah priporočam kluba. Socijalistmi klub nam po- vsakemu rojaku, naj postane ante-pdl notna zadostuje; kar bi pa ris ki državljan, da ima v takih Konda rad, pa ni menda nič dru-i sktčajib vsaj nekaj zaščite. Razun zega, kakor kakšna nova zgaga, te*d ima pa tedaj tudi državljanki jo je delal že ob ustanovit vi ske pravice in lahko voli. Na vtulil-Proletarea. Ali bi rad aaČel zopet ni dan lahko glasuje za delavsko
kaj takega?
S st»c. ]>omdravom
$5,261.89 107.36
$4,662.00 ginja lahko odpravila in kako bi Hi* "	^ bi se organi-
zirali in ¿¡tali delavski IM, bi lah-
v*cga akupaj. ¡$5,359.25 $4,838.05	ko dosegli, da bi bila cena ihril
OPOMBA: Od druitev braa nav«-	tvAtons n« hi «i nri tnlikn dana «vote vplačila ao priap«vki doAli * ^ ™ *l^
v gl. urad po 28. februarju.	prihranili,' da se jim ne bi tisti
'Svota vplačilo značl priapevka zm	centi za naročnino m članarino ni-
maiee januar.	.. _j«, r-, . ...
♦•Svota vplačila ansči prispevke zs	U P0'"«»	misijo, da var-
meaer januar in februar.	čujejo, pa v resnici zapravljajo.
BLAt NOVAK, Ujnik. Clans kluba št. 67 tudi pozivam,
Waukegan, 111.
Sedaj se približuje lju4>a pomlad, katere se veseli mlado in staro. Ravno v tej dobi se spominjamo radi važnih dogodkov, kateri «e spremenjujejo v današnjih časih.
Društva Slov. Narod. Dom v miši naselbini praznuje letos praznik nove spomladi, ker se bliža čas gradbe stavbe Slov. Nar. Do: ma! To bo prva stavba v naselbini za izobrazbo in kuflturo ter za napredek sploh.
Na svetno nedeljo dne 1. aprila t. I. popoldne priredi društvo prvi slovanski banket, katerega namen je, združiti vse rojake in rojakinje v smislu koristi in splošnega delovanja v blagor naselbine. IV drobnosti glede banketa bodo razvidne na programih. —.HojaJci! Slovenci! Ne zamudite priti in se prijaviti do dneva, kakor bo določen od društva na meneč ni seji dne 18. t. m.
Ulede poročila računov bo vse priobčeno ka.kor po navadi ob zaključku meseca marca. Radi tega opozarjam vse delničarje Ln delničarke Slov. Nar. Doma, da se udeležijo glavne letne seje dne 18. m are a ob 3:30 .pop. v M. Slana dvorani. Apeliram ma vas še enkrat, pridite! Slov. Nar. Dom «e ne sme graditi brez vaših misli ni nasvetov; tudi to je le<pa vrednost ne pa ssmo denar. Torej odtrgajte si vsaj malo ča-.oi nt pridite na gl. sejo, ker bo na dnevnem redu vrlitev novega odbora. Izvolite si najboljše može iz Vaše srede, ki bodo delali vsepovsod v občo korist slovenske naselbine, kskor tu-
j stranko in kadar bodo tlela ve i ta-i ko zavedni, da bodo tako ravnali. A. Košir. nam ne bo treba prenašati draginje m brezpravno tavati za delom. Postanite državljani vsaj pred letom 1920., iu teda j oddajte glasove za socialistične kandidate!
Pozdravljam vse stxlruge, Proletarcu pn želim mnogo napredka.
Math. Skinner.
NEVARNOST PREVELIKEGA ZAUPANJA.
Splošno obstoja mnenje, tla je zaprtje bolezen, ki ne pusti ni-kakih zlih posledic. Ljudje navadno pravijo: "Ho že prešlo" ter počenjajo največje pogreške. Zaprtje v drobovju je vedno znak slabosti. Brez otllasMuja rabite Trinerjevo Ameriško Grenko Vino, ki bo sčistilo kri in povzročilo, tla bo telesni sestav spet v redu deloval. Ojači Vam tudi živčenje. Pri mnogih ženskih boleznih, ki. nastanejo vsled zaprtja, kakor glavobol, nervoznost in splošna slabost, je Trinerjevo vino izvrstno sredstvo. Cena $1.00. Po lekarnah. Trinerjev liniment je isto-tako priljubljen. Dokaz V a tu je sledeče piamo z dne 5. februarja: Vaš Liniment je zares izvrsten. Celo leto nisem mogel dvigniti desne roke. D« ne bi toliko trpel, sem rabilyTrinerjev Liniment, ki mi je foliko pomagal, da sedaj t. lahkoto svojo roko uporabljam. . Priporočam ga vakemu, ki ima r.t rdele ude.
S spoštovanjem, Krank Nova-*ek, White Mouth Laki»,Man.; Canada/4 Cena 25 in ."»0 centov po lekarnah, 35 in 60 eentov po po« iti. Josip Triner, izdelov«lee,1333 -1339 So. Ashland A v., Chicago, 111.	Adv.

«..-•' Éi .A" . 't.

1",
mStranKjaM
MM I M»»M M»«
T
........ KLUBOM J, 8 S. NA ZNANJE
NACIONALNA KONVENCIJA SOCIALISTIČNE STRANKE
V SOllOtO je UIM-Ih IIMCItUUlIllU ekstk utivu Socialist icin* stranke i/.iv» i no ar jo, rut kaitcii se jii Imvila s .splošnim polit kiiim pUošajeni. X
ozirotu na k rit ione ••raamore je sklonila sklicati na dan 7. aprila nacionalno 'konvencijo v Cleveland, St. Louis ali Chicago.
Kak or je znano, je bilo predlagano, da se sklice konvencija za jesen. Po doseduujeiu glasovanju je videti ,da je večina članstva za ta predlog. Kkm>kutiva je pa z o-zirom na napete razmere mislila, da tie kaže ml lasa t i konvencije do jeseni, ampak da je bolje, če se skliče takoj, zlasti ker se kažejo v stranki različni nazori o potoiaju in želi eksekutiva, da se prkle do enotnega mnenja^
Sodrug Spargo se ni mogel ude leži t i m» je, ker so predavanja. '.ho vprašali brzojavno. Na sejo sol bili povabljeni tudi tajniki tujeje-j žičnih organizacij.
O konvenciji bi pravzaprav moralo glasovati članstvo, toda eksekutiva upa, da njen skilep naknadno odobri. Postavila se je ; namreč na stališče, da je v kritk*-nemi času treba nujno delati.
Konvencija ho štela 200 delegatov. Vsaka tu je jezična zveza bo imela svojega 44 Krater na 1-delegata". Katero iztucd omenjenih treh mest bo določeno za sedež konvencije, se naznani pozneje. Stroški se pokrijejo tako, kakor je «bilo predlagano za jesensko kouvenei-.
jo.
Ravnokar je izšla strankina
platforma (uacVlnaE Izjava) in program za 1. 1916. Ta izjava ho veljavna sedaj nadaljna štiri leta iu ho vodilo naše agitacije in propagande. Treba je torej, da jo po-/.nu in razume vssk aktiven član J. S. Z.
Ker je količina omejena — tiskalo se je j« samo 2000 — naj klubi selejo takoj po njej, da ne bo prejH>ziio.
Cene so sledeče* 60 istiaov 40c, l.iO istisov 75c, 200 iztiiov $1.00. Poštnina prosta.
Naroča se pri tajništvu J. S. Z., 803 \V. Madison St., Chicago.
Tajništvo J. S. Z.
Chicago, 111.
Zadnjo nedeljo je bilo v dvorani S.N.P.J. drugo predavanje, ki ga je priredil Jugoslovanski socialistični klub štev. 1. v tekoči sezoni. Predaval je sodrug Kristan o predmetu "Konec sveta" in znatna udeležba je pokazala, da nara-
. _ «a'	med tuk»A"in>i roJ"k'
Za nj.tr.,vo »n^ j* Ima"*«Bflnstven. vpraSanja
Tretje predavanje priredi klub
v nedeljo 25. marca,
ob pol treh popoldne v dvorani H. N. P. J., 2657 So. Lawndale Ave.
Predaval bo sodrisg Etbm Kristan o predmetu
Življenje sveta. Prirejajoči klub upa, da bo u-deležba še številnejša, kakor na zadnjem predavanju in ne išče d rti gc ga zadoščenja, kakor spoznanje, da je s tein delom ustreženo čim širšemu krogu tukaj-
razpolago volitev — morda ga drugi zunaj bolj poznajo.
S tem nočem sodrugom uiohis kaj sugerirati, da naj volijo tega ali onega. Ne. Vsak sodrug naj glasuje po svojem lastnem prepričanju. Saj so zato volitve. Ali vsak klub in vsak član ima pravico iu v gotovih slučajih tudi dolžnost, da izreče svoje mnenje in svoj svet.
Po naših nazorih ni v takeiu u-nadu, kakoršuo je Zvezino tajili-ništvo, dobro preveč eksperimentirati, Za uspešno opravljanje tega posla je treba izkušnje in prakse in oboje si je sodrug Petrich, kakor vemo, prklohil.
Klub štev. 1. ne smatra za privilegij, da je tajnik Zveze Slovenec. Saj ui doslej bil vedno Slovenec iu tudi pridejo še časi, ko bo Hrvat ali Srb na njegovem mestu. Toda praktično prihaja zelo v pošt ev, da razume sodrug Petrieh precej dobro srbo-hrvaščino iu da bi se delo v tajništvu zelo kompli-ciralo, če bi moral biti za slovenske posle še kdo drugi tam, ki bi bil takorekoč drugi tajnik.
Naša doba je zelo resna in polna krte. Že zaradi tega je važno, da se ohrani v stranki toliko stalnosti, kolikor je mogoče.
To ne pomeni nikakršne nezaupnice napliram drugemu kaudida tuj kjer je več kandidatov, morajo biti vedno nekateri pripravljeni, da ne bodo izvoljeni. Gotovo pa nam je vsem leJteče na napredku in razvoju naše Zveze in naše stranke.
Vse člane kluba štev. 1 |K*ebno vabim, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje. Razun volitev ima-
šnjih rojakov. Opazili smo tudi lepo število zunanjih sodrugov in mo **	ze,° važ,,e *a<ie?e na
veselilo nas bo. čc iih vidimo «u! dnevnem redu, ki se morajo re-
Klubom J. S .Z. na znanje.
Glavni odbor socialistične stranke je poslal pred kratkim I vsem našim in drugim socialističnim klubom apel za zbiranje denarja v prilog fonda $50,000, ki je namenjen za propagando in a- i gitaeije za L 11)18—20.
Vse prostovoljne doneske v ta namen je pošiljati direktno tajniku skupne stranke, sodr. Ad. Oer-incrju, aoii \V\ Madison St., Chi cago, HI., ali pa tajništvu J. S. Z., katero odračuna svoto tajniku \ skupne stranke.
Tajništvo J. S. Z.
veselilo nas bo, če jih vidimo zopet.
Predavanje je javno in brezplačno. Vsakdo je povabljen in dobro došel. Sodrugi in rojaki so le liaprošeni, da pridejo po možno- j sti pravočasno, ker se v razmeroma mali dvorani poslušalci s po-, znejšim prihajanjem motijo. Kdor! je bil z dosedanjimi predavanji zadovoljen, naj pripelje prihodnjič še svoje prijatelje.
Louis F. Truger, tajnik.
morajo šiti na tej seji.
Želeti je, da bi nekateri člani pogledali v člair.-fkc knjižice, koliko znamk jim še manjka do februarja.
S socialističnim pozdravom
Iiouis F. Truger, tajnik.
2759 So. A ve rs, Ave.
INDIVIDUALNE GLASOVNICE J. S. ZVEZE.
JUGOSLOVANSKIM SOCIALISTIČNIM KLUBOM V ZAPAD NI PENNSYLVANIJI.
lleruiinie, Pa. Naš kflub j«» na svoji zadnji ac-ji sklenil, da pozove vse socialistične klube v tej okolici, naj podajo v "Proletarcu" ali pa ikar4>'-
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 3. februarja 191 T.
Chicago, IU. ___
Za izvolitev gl. odbora, gl. taj-!lwmt tajniku našega khrba svoje
nika in slov. odbora za upravo ,,fc,lcnie o letošnjem praznovanju "Proletarca/ sem danes razpadal PrveK» niajnika. vsakemu posameznemu sodrugu P® našem «nnenjo bi bilo dobro glasovnico, katero naj vsak član prirediti v eni ali drugi naselbini kluba pravilno izpolni, ter jo do- «kuprto praznovanje. Zato bi bilo disi posije pravilno izpolnjeno j t reha, da se sporazumemo, kje naj Navz ji SO Godina, Petrih Du-ji: ir.rku kluba, ali pa naj jo prine- priredi. Nam je vseeno, ali sc bravac, Su.ša, Savs, Kokotov'ch in Ži- Se s seboj na sejo kluba, ki se vr-jnam pridružijo drugi klubi in pri-
Mavrich nadZ°rne*a °*b°r* n*VZ°* a n,arca <>»> zvečer.	dejo v Hennrnie, ali se pa izbere
n , . . o . ...	j Vse sodruge in vsakega pošalile c,rutf kraJ» kJer »o snidemo vsi.
čita in sprejme. Na znanje se vzame 111 }>nii,an.° mu «'^» nico ter jo iz-opravičenje sodr. Kokotovicha, ki se roii tajniku, to pa iz razloga, ker zandje seje ni mogel udeležiti radi 80 sedanje volitve glavnih odbor-1 dostojnejše praznovanje, bolezni. Po zapisniku poroda gl. taj-jnikov in posebno H2 glavnega taj- Na vsak način bi bil« skupna nik, da je nabavil od stranke J000 nika zelo važen faktor za nadaljni' proslava boljša, kakor če postopa "dime bank" in konf. odboru v Penn- j razvoj slovenske sekcije J. S. Z vsak klub na svojo roko.
I i A rwl nAc! 111 rlnlnllann .iiAt» L« |r	. .	. .
i\ot razvidno, sta predlagana za l e se sporazume m o zaradi kra-gl. tajnika sodrug Frank Petrich ja, je treba še sestaviti"program. v hi sodrug J os. Filipovich. Prvi — In potem bi bilo tudi dobro, da bi
Cleveland, O.
Slovenski socialistični klub št. 27, je sklenil prirediti letošnjo si- j mo več predavanj, katera bi morala zanimati vsakega delavea. Ta predavanja se bodo vršila on-krat na mesec za dobo G mesecev in sicer:
v nedeljo, dne 25. marca : "Naše politične stranke," v nedeljo, 22. aprila: "Naloge delavske politične organizacij e," v nedeljo, dne 27. maja: "Socialistična stranka in mestna uprava."
Ta predavanja bo obdržaval sod. Matt Petrovich in se bodo vršila v klubovih prostorih, na 5607 St. Clair Ave. Naineu teh preda-vanj je, podučiti slovenske delavce v Clevelandu, kolikor mogoče, o programu in ciljih soc. stranke in o nalogah politično organizacije.
Po predavanju bo vedno sledila splošna diskuzija in se bodo dajali odgovori na morebitna vprašanja.
Vsi rojaki v Clevelandu se vabijo, da se udeleže tega predavanja. Matt Petrovich, tajnik.
uiaKi&aEa
Hrbtobol
nastane navadno valed nereda v obiatih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost*
AU STE SLABIT
Ako ta iSIláa alaba. a*e «uttte sa
taH aSo et mata dobraga taka la «ko Je vel prabevol »Utan» Is rada, tedaj reMfe
Severe'* Balaam al Ufa
(Staate* ftlvljeoakl MaUam). OS od ara* i ia*rt>a Vi "t nil vat »lata«. Cam 7» oaetov V Itkamah
everas
Kidney and Liver Remedy
(8EVER0V0 ZDRAVILO ZA OSVT1 IN JETRA).
Vlivajte to zdravilo, da odpravite nerednoetl. Priporoča ee tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiŠŠanju ali odtoku motne acaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kielem želodcu. ^ Cena SOc in $1.00.
Hrbtobol ja ia|iniL4
Mr. Z.MUanakaa. II Hiffhtand Ave..
Uppar Falls, Ma»» . nain plia: "TrpaL »ein na hrlitoboljo In v>l«d bcv lefia ifi% »tr*tal. la ko mho Citai e Valant almanahu, um za£al rabiti Save ri>vo Z< Ire tilo ta oblati In iatra, la k malo aaoi po polín» ru a ukrevaL"
SEVEROVA ZDRAVILA
te aapaode) povaed v lekaraak. Zahtevajte tamo Severova. Zavrnite pona rad ba. Ako aa morete dobiti, kar lahterete, naročita a»> ia v Beti od	^
W. Fa SEVERA COe CEDA» RAPIDO» IOWA
ESiSEffiaraigoaigB
VAŽNO ZA 80DRUGE1
Poleg obligatne izdaje Proletar-oa izdamo letos "Prvomajniško" publikacijo še poeebej na finej-sem papirju, in v obliki leposlov neg» lista (Blagazin). Velikost te posebne izdaje bode liy2x8y3, to-raj ista dolžina in širina, kot jo ima liat "Čas". Ker bode ta posebna izdaja imela drugačno obliko kot regularni Proletarec, zato ne bodemo mogli iste razposlati po drugem poštnem razredu. Treba bode toraj gledati, da se pokrijejo stroški. Kako? Z oglasi! Sklenili smo, da ako dobimo za vsaj tri strani oglasov, da bodemo dali potem čitateljem najmanj 16 strani aamega izbranega čtiva in lepih slik. Kdor izmed aodrugov misli, da bi bilo mogoče dobiti kakšen oglaa, dotični naj takoj pi še po listine. Provizije od oglasov za to posebno izdajo damo ravno isto kakor od Koledarja. Mi upamo, da izdamo to posebno številko od 15.000 do 25.000 izti-aov. Vai oglasi morajo biti v rokah upravnika najkaaneje dne 14 aprila, ker takoj začetkom druge polovice meseca aprila to izdajo razpošljemo, da sodrugi lahko razprodajajo do prvega maja. Sodrugi na delo. Oim več bo ogla-aov, tim vač bo dohodkov, in več bo dohodkov, toliko lepša in večja bode "Proletarčeva" prvomaj-niška leposlovna revija.
Upravništvo.
Eazfilrlta tvoje cnanjet Poaiite ee o soeialisaiv! latvadrita si dukat 4'Proletarec" ima v svoji kajižeeai it logi slada«« kajige ia broiore. Pošlji
te naročilo Ae «lanet:
Makaim Oorkl: Mati. mehka Tesba...............................$100
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zarertnlk ta Iv. Kaker): DftuafaL P o vast
U chlcatklh klavnic ...........................................7S
Enrico Farrl: Socializem ia modaraa vada......................... jo
Proletariat.................................................... 4a
Etbla Kristan: Havana socializem ..................................
Kdo uničuj« proizvajanje ▼ malem ................................ .10
SocializPin ......................................................................................................10
Socialistična knjiinica. 2 zvezka in "NaAa bogatatva" .............10
Kapitalistični razred...............................................
Vojna in socljalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliike svotovae nazlraaje
in svobodna znanost.........................................28
O konsumnlh druitvib..............................................
Zadrutna prodajalna aH konsnm .................................. M
Katollika cerkav in sociallsem .......................;.............10
Spoved papeža Aleksandra .........................................jo
Vse te knjigo ta broture potljemo peltnlae preeto
PKOLETABBO,
4008 W. 31st St..	CHIOAOO. ILLINOIS.
nr
3BElBf==1Ell
priredi v naselbini, kjer je pričakovati čim veéjo udeležim in čini
KATOLIČANI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Katoliška
sy Ivani je odposlal določeno svoto, ka kor se zlasi sklep zadnje seje.
Prečita se pismo kluba št. 22 Chisholm, Minn., ki želi
dobili dobrega govornika, kar bi so 111«I i s skupno prireditvijo lože
Ker ni sedaj nobenega	^^ ~~ ^ ^ "T
bi šel v Min n oso to, se zaključi, da se znau ki!t dc,Rveib vztrajen, toeen H a kluhn v svrho azitacije $35 iz m nepristranski; vsak tajnik ka- doseglo, zvezne Ma*ajne, govornika pa da si I kor
posamezen -član klubov,; ('p >s<> tiikoj dogovorimo imamo preskrbe sami.	ve, da je «odru* Petrich izvrševal iah,ko lepo praznovanje delsvske-
Poročilo iz Sesserja, III., v katerem 8V°j« dolžnosti kot sedanji «lavni g* praznika m ne bodo mogli naznanjajo, da mora klub vsled od- tajnik v splošno zadovoljstvo član- «protniki govoriti, da hodi le jmr «Ia članov prenehati s poslovanjem, j st va J. S. Z. Sodrug Petrich je j poatopačev semintjs, ker se jim
kandidaturo -za ne ljubi delati. Ampak treJia se jc lotiti dela takoj, ker nam sicer čas preteče, preden kaj opravimo.
V tem zmfahi pričakujemo predloge okolišnih klubov. Klsva pneuiu majniku! Zivio mednarodni socializem!
Frank Kadovnik, tajmik kluba št. 69.
naznanjajo hoda
se vzame ha znanje.	sprejel ponovno
Gl. tajnik poroča, da je bilo v me- #1. tajnika z zavestjo, da je -storil secu januarju razpečanih 2»63 red- vse, kar je bilo v njegovi moči, da nih, 196 dualnih in G« izjemnih | proevita A. S. Z. in kot tak jc vre-Z ozirom na nominacije za j (Ien popolnega zaupanja in prizna-(Ti. tajnika poroča tajnik Pe- i	F
196 znamk, mesto
trich. da je nominlranih 7 kandidatov,
nja, da cenimo njegov trud in na-
iimed katerih sU dobila po pravilih.,K>n,(> (,e,°- ^«^ateri sodniROV skupne stranke, ki določajo, da pri- mLsli' da v^«lno, pravilno in tonejo na glasovnico samo tisti kandi-j^'00 izvrševanje urada gl. tajnika dati, ki dobe iz dveh dr*av pet glasov, i lahka in enostavna reč. Toda te-
«amo dva kandidata kvalificirano število glasov. Ta dva sta on in sodr. Filipovich. — Da se izogne nadalj-nim poteikočam, ki bi morda izhajale iz nedostatkov zveznih pravil v tom ozini. s« sklene, da se ravna po pravilih skupne stranke in priznata sodr. Petrich in Filipovich kot kandidata za
mu ni tako. Urad gl. tajnika je naporen, zahteva zmožnega, neustrašenega mi nepristranskega moža, ki ima ali je imel izkušnje ali pa c ne rži jo, da postane vesten, točen in vztrajen delavec, ki je glava, takorekoč vodja vse orga-
mesto gl. tajnika, medtem ko ostali nizacije.
od pod <► jo.	Naš klub je razmotrival vpra-
Mavrich prffora v imenu odbora za šanje sedanjih volitev in je iz na-n»«rt o gradnji Doma. da je odbor it- vedenih razlofvv priporočil čla-nrevidel, da je gradnja doma v večjem nonif nilj	za sodruga
t kHknr.** i#.*?m,A,jfcl. u Petrieba. To seveda ni obvezen 00oor — ne mogoča. Tak Dom s dvo-	, .	,	, ,
ranami in prostorom za tiskarno bi sk ^	^
stal nad $40,000.00, kar je vsekakor v*witve; klubu se je pa zdelo v 111 za te razmere preveč. Predlaga, da se teresu napredka naše zveZe korlst-odbor za načrt gradnje Doma rsz- j rt"» da izreče v tej stvari svoje purrti. To se vzame n znanje. — Dalje mnenje. *e zaključi, da se proda materij«l sts- tl .	. .
re tiskarne, ker se nerabljen mate- S°dTU*11 Ml«P*rielltl vsaj jaz rijal kvari. To prevzsme v oskrbo nmcm 6e	kakega dela.
«•odr. žiklch, upravnik R. S/	da bi mogel siiditi njegovo snanjej
Zaključek seje.	*	Radlt ega tudi ne moreni o njem
% R«	t: i. zapisnikar, 'veliko plasti. Smlrngom je psČ na
Olereland, 0.
Profesor Williaut Krancls Hsr-nard. znan socialističen pesnik in piantelj bo predaval v soboto, dne 17. marca ol> H. f večer v dvorani
slov. soc. kluba na 5607 St. Clair Ave.
Rojaki, zmožni angleškega jezika, sc vabijo, da se udeleže tega
predavanja.
M. Petrovich, taj.
cerkev jc povsod "preganjana", in četudi nimamo v Zedrnjenih državah-Carranze, so tukaj vendar vsakovrstni socialisti, framasoni, svobodomlsleei, ki jih je vse hudič izpustil iz torbe, zato da preganjajo ubogo sveto
KAKO ZASLUŽITI $80.00 DO $150.00 NA MESEC?!
Izučite se lahko v šestih, devetih ali dvanajstih mesecih. Dnevni mater cerkev. Kakor -kaže statisti-¡111 vc,"<>rni razredi, 11a katerih se poučujejo praktični predmeti, angle-
janje katoli- gramatika in višje šolska izobrazba. 'Nove razrede pričnemo s 20 prtleže. Po m*.r(,(,m- informacije, ¡11 kako zaslužiti $5.00 na dan, pišite r
ka, se pa 4o preganjanje
canstvu iisto dobro	___________f ____
pregledu, ki ga je izdala tvidka ,1«sl°v: Chancellor J. J. Tobias, Chicago Seminar of Science si W J. P. Kennedy and Son v New Jackson Blvd., Chicago, 111.	(4x '
Yorku, se je zadnje leto fttevilo
katoličanov v Zedinjenlb državah rado 110.987, »Scv. Dakota 104.371 pomnožilo za 458.770, tako da jih Montana 101.200, je bilo začetkom letošnjega leta 25,436.136; izmed teh jih je. na kontinentu 17,022.879, v drugih krajih pa 8,413.257.
V 64 diecezah se je njih število pomnožilo, v 4 se je skrčHo, v 37 je ostalo nespremenjeno. Dnhov-
Ave Maričica ni le učena, ampak l>i rada bila celo duhovita. Učenost si človek lahko pridobi, če je priden hi če nima ravno vode v glavi. Ampak poeta nascitur veljn tudi ta duhovitost nikov itnajo 19.893, od teh 14.602 Krompir je zelo koristen; ampak posvetna, 5.381 pa redovnikov, rožnega cveta ne morr pa ne mo-Škofov je 93, nadškofov pa 14. re imeti. Ave Mi ca je lahko «me-Prirastek duhovnikov znaša 411. šna, ampak šaljiva ne more liiti. Seminarjev imajo 102 s H.W8 di- Zato dela neznansko klavern
Oanonsburg, Pa.
Vse člane klirba Štev. 118 v CH-nonsburg iu okolici pozivam, da «e zanesljivo /udeleže seje dne 25. marca ob desetih dopoldne v navadnem proatorn. Na dnevnem redu imamo važne reči, ki jih jc trnS« rešiti in se ne morejo odla-šnti. Naj torej nikogar ne manjka!'
Paul Posega, tajnik.
<">z 100.000 katoličanov imajo Ü vrhunec domišljavosti, če sve-
sledeče države:	tuje komu, da naj bere "A. M.",
New York 2,962.971, Pennsyl-	r,A ** krtJ naučili Hog ji
vania 1.865.000, Illinois 1.482,587,	ho (Khnwtil. ker ne ve, kako
Maaiactiuselts 1,406.913, Ohio	j«' neumna; ampak če bi
832.894, New Jersey 712 000, Mi-	^ hi,° kHJ «« tern, ds pri-
ohigan 631.000, Wisconsin 586.857,	"ckatoli^e za katol^an-
Lousiana 549,700, Missouri 531.-	*tv<>' morala prositi in
000. California 524.233, Conectfout	l^l^ročatl, da naj čitajo kaj dru-
508.498, Minnesota 478.335, Texas	j«* kdo že z eno no-
411 ,790, Maryland z d iskri k torn	v hatoličanstvu, jo 4»o prsv go-
Columbia 278.000, Khinle Island! toy°	kadsr eita nje^ie
275.000, Iowa 263.431,- Indiana	"^cjehie klobasa rije.
255.255, Kentucky 181 686, New	Razumemo, da je clove* tudi
Mexiko 150.573, New Hampshire	lahko katoličan, u\ niČ nas ne boli
lofiS*	mr>27' Ktmn**	Ampak sedanje stoletje je
131.128, Nebraska 115*33, Cole*, naposled vendar i tudi za kato-
ličane dvajseto; Ave Mica se pa neprenehoma obeša ua uro in hoče po sili potegniti kazala nazaj. Ne gre, Ave Mivica f Pouči se vsaj, kako we zemlja suče, pa boš morda vendar razumela, da gre čas naprej. Le tmte zvezde, ki so tako daleč od na«, da potrebuje ka" par let, preden nas doseže, vidimo v preteklosti, na «einlji pa nimamo v^č ne Abrahamovih «in Tor<|ue-madtnšh Časov.
Ljuba Mičiea, ti bi morala dobiti nagrado od brezvercev. Ce bi bili vsi katoliški časopisi tako zanikani, ne bi bilo nikjer več nobenega katoličana, razun v tvojem uredništvu, kjer bi ostal morda za poznejši študij kakor petrefakt iz sekundarne d<*be.
Venustiano Carranza je bil v nedeljo izvdljen za predsednika republike Mehike. S teui se je pro» vfeorij v Mehiki končal in dežela bua zopet |H) dolgem času stalno vlado.
Y Washington!! so slišali, ds i-ma Nemčija baje tinll v Brazil! brezžične postaje. Skrbi 1
JAKO VAŽNO VPftA&ANJf!? "AÜ sem ie paalal taaetalo aa
roirrtno u "Proletarca"? ie ne!-
Na|več|a slovenska zlatarska (rftvlu
Frank černe
6033 Si. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč »loven.kih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
PUite po cenik, kateri •• Vam pošlje brezplačno.
Najboljšo blago.	Najnižjo ceae.	Hf
Betlunanova kritika.
"Norddeutsehe Allgemeiue Zeituug", glasi-lo nemškega kaueelarja, ae bavi z iuavguracij-skiai govorom predsednika Wilsona in ga ostro kritizira .V ta namen ima uvodni članek, v katerem pravi:
"Kna fraza v iuavguracijskeui govoru predsednika Wilsuua nas posebno bode v oči: Pravič-
Vlada ae maje i« strahu pred agrarei na eni in iz strahu pred ljudskimi masami na drugi strani-krJcor trstiika na vetru. Ako vztrajate na tem, da ae vadi vojna dalje, morate akrbeti za to, da s« bo ljudstvo moglo braniti. Ali ne zadostuje vladi, da je izzvala sovraštvo vsega sveta zoper sebe t Ali hoče še revolucijo davna t D o* ti dolgo ate krmili ljudstvo z lepimi besedami; zdaj zahtevamo živil."
M Vonvaerts" dodaja, da je sledilo govoru ve-
no ravnanje, svoboda iivljenja in obramba proti M^o odobravanje.
organizirani krivici! — Tega, kar je predsednik Wilsou s temi besedami pripravljen zahtevati za vse človeštvo, pa ue smatra za pravico Nemčije.
Od prvega dneva vojne pa do časa, ko so bili prekinjeni diplomatični stiki, je bila vsa naša politika napram Zedinjenim državam boj za pravično ravnanje, za pravičnost, za svobodo življenja in za obrambo proti organizirani krivici, priha-* jajoči od naroda, ki je bil od uaših smrtnih sovražnikov prisiljen na hoj. Kaj je prihajalo kot odiuev k jiam čez vodo? Komaj se je vnel požar svetovne vojne, ko s« se že glasovi organiziranega tiska v Zed i njenih državah trudili, da bi na vse mogoče načine Msdraiili javno mnenje proti nam. In vlada gospoda Wilsona je mirno gledala, kako Anglija polagoma odstranjuje pravico do rabe morja.
Ali to še ni zadostovalo. Ta vlada, ki je brez odpora trpela prerušitev vse trgovine med Ameriko in nauii ter našimi nevtralnimi sosedi, je izdajala protest za protestom, čiui se je začelo Angliji odplačevati z enako veljavo. In to vse kljub dejstvu, ki je bilo Zedinjenim državam dobro znauo, da ni nameravala Auglija s svojim brufal-
To poročilo dobi svoj pravi poiuen šele tedaj, če vzamemo nekatere poatraiuike momente v po-štev. 44Vorwaerts*' je dol^o zastopal staliii^etK rialiatične manjšine, a naposled je dobila /ečkia kontrolo nad njhn in list je s tem izgubil svoj ra-dikaJno opozieioualui značaj. Hoferjev govor bi pač tudi kljub temu lahke objavil. Toda opajftka, da je sledilo govoru veliko odobravanje, poataja prav vsled tega verjetna, ker ni 44Vorwaerts" gladilo lloferjevih ožjih Homi&ljeitikov. Iz tega se tudi lahko sklepa, da "Vorwaerts" srno odobrava Hoferjeve besede, ki dobivajo na ta način popolno verjetnost. Če kiiio prišli do tega sklepa, prečitaj-mo šc enkrat njegove besede in ustrašili se bomo ob njih. To je tako globok padec človeštva, da ne bi bil nihče verjel v njega možnost v dvajsetem stoletju.».
Po vseh okoliičinafl je smatrati, da so Hoferjeve besede resnične. Če pa ko, tedaj razodevajo grozo. Strranejiia je ta groaa od tiste, ki razsaja na bojiščih. Pred sabo vidimo posledice bedf, ki jo ustvarja vojna. Toda vojna ni edina mati bede; ona jo le pospešuje in stopnjuje. Tudi brez vojne je beda posledica vladajočega gospod a r-
' Svetloba v vodi.
Na ženevskem jezeru so m-eujaki »tu iiruli, kako globoko do»|>e svetloba v vod». Ženevsko aarSvoalovsko društvo je za ts rsiiskovanja dalo	fraa :
kov. Nvečaik n tremi priigaainti «V« čauri je »vetll v ¿lati votli metrov globoko. Električua luč j« svetila :t:i metrov globoko. Ce je pa dslj Asu« 1 svetila, je svetite 67 metrov, Prers 1 čunili 10, da no J n«-e razsvetljuje 250 metrov v vodi, toda globokeje je temao kskor v rogu.
zanimiv Članek o nadzorov a
njt7 banu evane "cle ari no
HOUSE".
__ ..
Kaj to pomeni u ljudstvo, če je banks pod aadaorstvom » Clearing Housa".
CARL STROVEB
Attorney at Law ^
ZitlMi si vssk iliUik
specialist za tožbe v odškodnino , kih zadevah. Št. aol>e 1009 IS1W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Mala 89*
Moderno urejena gostilna
Villagb nrv
i prostranim vrtom sa iilsU MARTIN potokar, Ofden Ave., blizo cestno ftsleot Aks postaj«, Lyons, HL Telafonsks štev.: 224 s^
KflS najboQüh revii t sujlifti jsaUni w
i Id js: '4IHTRRK ATIOM AL OIAJUST uran mesečno in slaas $1 00 aa Is* S
Naslov: Int Soo. Rsvlow, Ml 1 Ohio St., Chi**«*, HL
MODERNA KNIOOVBOaOA
Okusno, hitro in frjsios ins za privatniks in drufttva. BpraJ» mamo naročila tudi isvesi Imamo aodim stroja, te poštena pnsfcrrifca
BUWI KOLAS,
(Ad vor J
uim preziranjem nevtralnih pravic nič druzega, J	sistema, kapitalizma. Slika, ki jo je po<lal
LttL-AH »Hi>t ! »uutn.	..... !.. A__1____________•	I_____	.	__• „
kakor proti našim ženam in otrokom uamerjeno vojno izstradan ja, s katero naj bi se nase sile po-Isgouia pod kopale, ker se ji ni posrečilo, da bi nas premagala z orožjem.
Predsednik Wilson reklamira svoImhIo življenju za človeštvo. Le nemškemu narodu odreka to pravico .Obenem so vse Zed i njene države ena edina ogromna tovarna za izdelavanjc orožja in streliva. Ne povečavajo se le obstoječe tovarne, ampak ustanavljajo se nova podjetja in s tem nova mogočna industrija, ki iuia namen izdela-vati vojni materijal za sovražnike Nemčije.
In medtem, ko podpira Vlada Zedinjfnih držav kršitelje nevtralnosti, zahteva od nas odgovornost za življenje in varnost vsakega državljana, ki se upa kljub našemu resnemu svarilu v bojne pasove na morju."
Včasi se vpraša le, kaj je rečeno. Včasi pa ni vseeno, kdo kaj pravi. Marsikaj v članku 44N. A. Z." je popolnoma opravičeno, če pravijo to ame riški nasprotniki VViisonove vlade. Drugače je pa, če pravi ravno tisto kaneelarjevo glasilo. Uethmann Hollwegov list hoče s tem, da slika krivit» nos t Zed i njen i h držav, le lepo zakriti kri-vičaost nemške vlade, ki pa v resnici ne izgine, če je tudi angleška vlada uganjala krivičuosti vorddeutschc Allgemeine Zeitung ' dela zojiet za naivne duhove preračunjeni poizkus, prikazati vso vojno kot obrambo nemškega obstanka, lz-vzemši majhen del socialistične opozicije je Betli-mann Hollweg to mnenje sugeriral vsej Nemčiji. Zdaj bi ga rad sugeriral še vsentu svetu. Toda mi se lahko bojujemo proti ameriški vladi, če hoče ameriško ljudstvo zapeljati v nepotrebno vojno, od katere bi to ljudstvo imelo le neizmerno škodo» ni nam pa treba verjeti, da je nemška vlada ubogo nedolžno jagnje, na katero preže volkovi vsega sveta. Vojna mori Nemčijo: ampak nihče ni tega tako kriv, kakor njena vlada.
UTRINKI.
Neznansko velika pač ni bila čast, ki jo je krompir užival preu\vojno. Krompir—kaj bi bilo to posebnega! — Prišla je vojna in pokazala, fcakšen pomen imajo vprašanja hrane. Kdor hoče gledat i. mu razlaga vlogo, iki jo igrajo materijal-ne reči v našem življenju.
• Iz ncike interpelacije socialističnega voditelja Troelstre je prišlo na dan, da je Uolandija odrekla Belgiji k romjMT za setev. Troelstra je v parlamentu zahteval pojasnilo, zakaj sc je to zgodilo. Poljedelski minister je odgovoril, da je llolandiji nemogoče pomagati Belgiji, ker ima sama pomanjkanje krompirja.
Kdo bo pomagal Tielgiji, je vprašanje. Če ni krompirje, da bi_ue sadil, ga pozneje ne more bitka jed. In to zbuja misel na prihajajočo lakoto. Na katastrofo. Na umiranje.
Kaj je vpričo tega vprašanje znanosti, umetnosti! Kaj pomenijo vsi problemi kulture, če ni— krompirja! Kajpada, med bruseljskim rotovžom, Hodi nov i m ki popi, Maeterlinckovo dramo in vreča krompirja, to ao razlike. Toda klic po krianpir-ju je močnejši od klica po najžlahtiiejaih produktih duha.
I u vendar hrepenimo po vsem, kar je lepo in veliko in plemenito. Po znanju, po umetnosti, po vneli cvetovih človeškega uma koprnimo. Pomanjkanje .krompirja pa uničuje v»ak naš polet.
Socializem je proftikulturen, ker je tre buli ar-aki! . . . Tukaj vidite prvi pogoj vse kulture! U-redite družbo, da mine akrb za krompir, koruzo in zelje, pa se ne bo treba nič bati za kulturo.
V pruskem deželnem zboru je imel socialistični poslance, Hofer govor o vprašanju živil, in iz njega se lahko posname, da je položaj na Pruskem vse drugačen, nego ga slika nemšika vlada. Po poročilu "Vorwaert*aM je Hofer med drugau dejal:
'Tmrljivoiit med starejšimi osebami silno narašča. Fizična odporna sila prebivalstva je tako padla, da se «rijo epidemije. Položaj je annogo rcanejai, nego se je priznalo. Število samomorov se množit starši ubijajo svoje otroke, ker ne morejo nikjer dobiti hrane zanje. Kljub temu hočejo še tal j naviti ceno krompirja, katerega je že nekaj čaaa t H* o dobiti.
Hofer, nam pa kaže, da ne more imeti človeštvo v naših časih večje naloge, kakor napeti vse luoči, da ae reši kapitalizma in zamaši s teui enkrat za vselej vir bede.
"List "Bazon" v Bueuo* Aires poroča, da so vlade republik Chile, Brazilija in Peru odobrile predlog Argeutinije, ki gre za tem, da sc uvede akcija nevtralcev za dosego miru v Kvropi in da se prepreči prenos vojne v Južno Ameriko. Pričakuje se» da se kmalu snide konferenca latinWkih republik v Ameriki, da poda ta konferenca dolo-čeuo izjavo o politiki Južne Amerike napram vojni in da sc pridružijo temu gibanju vse ameriške države razun Zediujeuih držav. Argcutinija ne povabi Zediujeuih držav na to konferenco, ker zastopa mnenje, da se ne morejo smatrati za nevtralne, odkar je Wilson prekinil diplomatične stike z Nemčijo.
Nekaj je v tem poročilu vsekakor čudnega. Tako, kakor ga podaja list "Kazon**, bi bilo misliti, da nastopa Južna Amerika proti Zedinjenim državam. To se pa slabo vjcoia z vestmi, ki so prihajale prav iz te(h držav takrat, ko je izbruhnila kriza med Nemčijo in Zedinjeuimi državami. Mogoče je, da ni sedanje poročilo — vsaj v svojem tonu — liataučuo» mogoče je, da niso bila resničua tedanja poročila; mogoče je, da so bila resnična, a da so vlade med tem i ;n Tmenile svoje stališče. Čas za tako ¡spremembo nazorov bi bil pač zelo kratek iu nastalo bi važno vprašanje: Kaj jc vplivalo na to izpremeurbo *
Lahko si je misliti različne vplive. Na vsak način bi morala tudi vlada Zediojejlih držav razmišljati o ujih, zakaj tega, da uastanejo še v A meriki kakšna kritična nasprotja, si pač ni želeti.
Kar sc tiče konference, je njen namen hvalevreden. Da se hoče Južna Amerika obvarovati vojne, jc lepo, in kakor sc zdi, se ji ue bo prav pretežko obvarovati te katastrofe. Nevtralna akcija za dosego miru je pa sama -na sebi gotovo plemenita; ampak da bo praktično r<Miovitua. je več kakor dvomljivo. V sedanjem stadiju vojne ni mir odvisen od nobenega nevtralnega posredovanja, temveč od volje vojskujočih sc držav, da ga aklenejo. Vsa čast južnoameriškim republikam ;toda tisti, ki so si doslej prizadevali kaj s posredovanjem, so imeli vendar več vpliva, kakor-Argcutinija, Chile ali pa Uruguay. Pa litso dosegli ničesar.
Vse bsoke, ki iuisju xvcxo « Chirago (lesriug House, »o pedvržeae »trogemu nadsorovadju od uradnikov tega /avo Js. Pregledovsaje računov in imetja *e m«ra vrftiti najmanj enkrat na leto. Isvedeaci natančno preitčejo stanje mesta vaeke banke. Vro gotovino prefttejejo, preglednjo vae note, varAčine, vknjižb«' in druge vrednoatne listine, m» prepri-] čajo o fondih, ki so naložcai v drugih baakah iu pregledajo knjige iu račune. Ce najdejo izvedenci kake idabe ali dvomljive vreduoatue liatiue, a* t«* ue, itejejo več kot imovina banke. Ako ae je »krčila vrednoat bančnega premoženja, mora banka kfcsnti pravilno vred no«t v svojih knjigah. Če banka drsno Ipekulira in »e ji pride ua »led, mora t to takoj opustiti. V**, kar je »labo, ri »k i runo, »♦• mora takoj «niiitraniti iu ua «lom«'»titi s boljiim. t'e vsega tega banka kitro ne (»opravi in stori, iigubi vae nadaljuj« ugmiaoiiti iu pravice, ki* jih vživajo banke, katere ho združene v. Cleanng Houmc.
Ako želiš / čitati dobro novice, potem se naroči na '4Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od New York. Stane 26c na mesec. Milwaukee, Wis.
8L0VBM0I
-;	pristopajte k
najnovejše in SLOVENSKI NARODNI
pod.
LOUIS
moderno urejen salun
II 4M IMII AH., KEIOSNA,
Telefon 1199
VIS.
POENI JE D NOTI.
Naročite si devnik 44Prosve-ta". Lisi stane za celo leto $3.0C^ pol leta pa $1.50.
Vstanav Ijajtc nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Naivečia tlnvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
Blsc lalanO Avenue, ChlcafS, lit.
*'Telegraaf" v Amsterdamu piše, da so nemške oblasti v Belgiji ustavile vso industrijo. Prepoved obsega vse tovarne, v katerih je zaposlenih več kakor dvanajst delavcev, ali kjer se rabijo stroji z več kakor petimi koujskimi silami, ali kjer se porabi več kakor pet ton premoga ali drpgega kuriva na dan. Brez dovoljenja nemških uradov je Belgijcem tudi od 1. marca dalje prepovedano graditi tovarne ali pa dokončavati le začeta tovarniške stavbe.
Oči vidno ima ta prepoved namen, da se za* brani poraba materijala, ki ga potrebujejo Nemci za vojne uameue. Tako posega vojna boljinbolj v vse življenje in vse je podvrženo njenim interesom.
Kedar »e odvzamejo kaki bauki te ugodaonti ali če ni sprejeta v Clcraing House ima stedaja ca to dober vzrok. Na drug» strani \>u je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj janen do-kas. da ima dobro imovino, da je njefl kredit dober in da votli uvoj denarni promet po predpiidh, varno in »igurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clcaring Houna je bil izdelan v Čhicagu pred denetimi leti. od kstere^a čaaa na < prej ni bankrotirala niti ena banka, ki j je bila v zvezi it tem Clearing Housoui.. Ako je Alo na ali drugi banki «labo « vsled pauike »Ji \ojake. no ji takoj pri- | skočile na pomor druge Clearing Hou*e, banke in ji |Miauigale, dokler a<> niso; povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt ae , je pokazal tako vspeneu, da no povsod.! ; kjer koli »e nahaja kak Clearing llouae.i sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s Cleeriag Homom. je pod njegovim
amizoratvoai ia ima vae privilegije te; j banke, kateri poda vsako leto pet |»o-polnih računov.
Ameriean letate Hank» pa je tudi pod drJavnim nadzorstvom in wldu vsaki» leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmeuta države Uliuoia.
Napravite NA8C> banko za VAŠO banko in VaA denar bo varen iu ga lahko, dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za neznani naAil» First (tobl hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in #.>00.00 zlatih hipotečnih bondov.
i
predsednik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal Loouiis iu 18. ceste.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
.....................................................
J^ADAR potrebujete društvena potrebščina kot zastave, kape, re-galij«, uniforme, pečata in vsa drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenika prejiaete zastonj.	Vse delo garantirano.
eeesssoeeeeeeeeeeeeeesetseesisstiissssfsssseseeseeea
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINClČ 324 BROAD STREIT TS. 1475 JMNSTOWS. h
je poklical na nabor uiladcuičc,rojene v letih 1M99 in 1900; zglasiti se morajo do 10. ni src a." Poročevalec doda je, da kliče avstrijska vlada tudi moze od 55. do 61. leta, ki ko sposobni /a vojaško službo, pod orožje.
Nekaj je na tem poročilu na vsak način nenatančnega. Naborov v Avstriji ne razpisuje voj-Iz <-uriha poročajo: <4 Avstrijski vojni minister no ministrstvo. V normalnih časih mora rekrute dovoliti parlament, sklepe v teh zadevah pa izvršuje domobranci minister. Sedaj, ko ni parlamenta, nadomeščajo njegove sklepe takozvane cesar ske naredbe, za katere je odgovorna «pbiftna vlada ; «VTihije pa tudi se<laj iiotraJije vojaške reči domobranski minister.
Morda je v švicarskem poročilu |Kaiiota le v tej Stvari. Ampak na porofnla, v katerjii se wploh nahajajo pomote, se je na vsak način težko za na*ati. Kljub temu omenjamo vest, kajti sama na sebi ni nemogoča. Osemnajst letne fante je Avstrija le klicala pod orožje, mo&ke do 55. leta tudi, in če hoče dopolnit« armado, ak<»raj ne ostaja nič druzega kakor to, kar prav* pm^čilo.
Dr. Richtar's Pain Expaliar
sa revmatlCae to
otrpnaioetl In
Pravi se dobi le lavitku, kot kaie ta slika. N* vzemite ga, ako aima aa sa vi Ike aaée tria« suua ko s SI dre.
iS la 80 centov i vseh lekaraak, ai pa naročit« si os ravaoet od
F. Ad. RichttràCt.
74-S0
Street, New York, N. 1

Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je več vredno ko' bogastvo. Ako ae počutil dobro, nikar a« spravljaj v nevarnost svojega zdravja a tem, da poskuial raznovrstne alkoholne grenčiee, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takoreč. reka, ki Ti daje dragoceno tivljenje. Ona se preteka po arterijah in iilsh in prlnaaa hrano vsaki (»osamezai
telo. * * "
e.eliel in okrepčnjo vse
Istočasno odstranja nepotrebne anovi, ki
se prehitro zbirajo, in pokoučuje raznovrstne bacile. Radi tega se trebs ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne eeliee. Kdtnole silna, močna krvna telesca ao *{N>sobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati In varovati Cisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčujo ilvčnl sistem in usposablja telo, da iavrtuj« svoje glavne namenepravi dr. Armand Oauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga j« imel pred zdravniško komisijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz raslim, koreninic, ki ao priznan«zdravniške vrednosti, in is naravnega, • eislega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali «trupov. Pospešuje prebav«, okrepčuje organe, jih oiivlja ia daje moč tivcem. Pomaga pri
SAPEKI VETROVIH NAPENJANJU OLAVOBOLU
NERV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vae ponaredbe, ki ftro asmo densr! .Nase načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — ia
............1 ~ n»j ** fse tvarin, posebno vina, ie tako dvigajo —
i - PRI VSEH DRUG ISTIH.	*
nana cena ostane — na vedoo iate: $1,00
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna nezaialjene goste, posebno revmatizem in nevraleijo. Ali veš, kako jih .prejotit Najboljši način j«, da rabiš TRI^KRJEV OBLIZ. Je isvitao zdravilo, sko Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Ceua 2Z U, ¿Ot. pri vseh drugiatih, po poiti 35 in S0e.	r
m	kA Bf°j*'n« " kafiljem, rabi Trinerjovo zdravilo
35 ia Me	( °r S^DATIVE), cena 25 ia 50c, po poiti
JOS. TRINER
kemik isdelovalec,
13JHJJ9 Se. Ashland Ave.	Chieao«. m.
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. S
DINAR V DONOVBNO.
Sigurno jamstvo, da «ie Vam denar ne izgubi kadar ga pošiljate
oš il jate v.
•deevelSka orala kara kr
Jf1
«d raí
^eai j« le od ravi la ist« 4V*, OMesga TIraš aja «4 1 •el.; od 7 4« • ■*«% Iav«a Siteši be laiki pišaj« «lev
»laŠM—KI
« /
je~ko Vam ga »»ošilja. Mi jamiim«» za v-»ako p<
fOSlLjanO TUDI BRZOJAVNO
sa as.50 vsako denarno pošiljatev, ako naslov ne presega 6 besedi.
¿■BBf aa HfB Vsaki, kateri ieli potovati v domovino po MbIIJIIIIB voJni. naj si sedai osigura prostor na par-. . .	, . .niku ako boc« da potuje t enim od prvih
parobrodov, kateri otplujejo po vojni v Evropo. Ako ielite kakšne pojasnila v katerej koli stvari, pišite ali pa pridite osešno na:
> KA/PAR, >/TATE > B ANK>
BL«I ISLAND AVI. CHICAGO
pilml, prt bi t »k in If log« nad $6,000.000 00