Ptuj, petek, 6. maja 2005
letnik LVIII • št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nekateri potrebujejo več prostora.
Novi Golf Plin
Dominlco d.o.o., Zadrulni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
M-7,4)niia km. Emliqe COf ME -171 g/km.
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
RADIOPTUJ
89,8-9B,S°I04T3
ŠtajmUTWHOXL
i > žerak
podlehnifc
Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio PtujI Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!

Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Zavrč • Je vroča kri glede odlagališča zaman?
Stran 3
Gospodarstvo Ptuj • V obrtništvu za rešitve v korist države in zavezanca
Stran 4 Po mestni občini Ptuj • Lokacije igrišča z umetno travo ne bodo menjali
Stran 6
Ekologija
Šturmovci • Laguna - prvič javno razkrita ekološka bomba
Stran 11
Po naših občinah Hajdina • Začetek investicije v Megala-xio že spomladi?
Stran 7
Šport
Nogomet • Drava v soboto z aktualnimi državnimi prvaki
Stran 15
Šport
Rokomet • Ormoža-ni v Slovenj Gradec s 6 zadetki prednosti Stran 16
9770040197060
Ptuj • Pogovor z direktorico Zdravstvenega doma Ptuj
Delajo tako, kot da sprememb ne bo
Zdravstveni dom Ptuj je v lanskem letu uspešno posloval. Prihodki so presegli odhodke v višini 9,9 milijona tolarjev. Uspelo jim je zapolniti kadrovsko vrzel pri zobozdravnikih, še vedno pa ni dovolj splošnih zdravnikov, letos jim sicer kaže boljše tudi v splošnoambulantni dejavnosti, saj jim je uspelo pridobiti dve novi specializantki splošne medicine. Vseh zaposlenih v JZ Zdravstveni dom Ptuj je 190, s čimer se uvrščajo med deset največjih zdravstvenih domov od skupno 63, kolikor jih je v Sloveniji.
Zelo dobro pa bi bilo, če bi dobili še dva specializanta, razpisa so dali, tudi v EU, vendar odziva ni bilo. Zato bodo z razpisi nadaljevali. Po novem je po sekundariju obvezna specializacija, kar pomeni, da bo minilo še šest let, preden se bodo mladi zdravniki lahko redno zaposlili v ambulantah. Program imajo, ni pa zdravnikov, vsak, ki se zaposli na novo, si mora pridobiti tudi paciente (glavarino), ker je sam program premalo. Plačilo je po glavi, ne po programu. Vsakemu, ki pride v Zdravstveni dom Ptuj, avto-
Uvodnik
Stališče direktorice do privatizacije
»Moje stališče je znano, če pa se bo že šlo v privatizacijo, je potrebno pravila igre jasno in nedvoumno postaviti. Podeljevanja koncesij ne podpiram, sicer pa bo to politična odločitev,« je o napovedani privatizaciji zdravstvenih domov povedala direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec.
matsko ponudijo možnost izbire zdravnika, ker če nekdo nima izbranega zdravnika, mu lahko nudijo le nujno medicinsko pomoč oziroma nujne storitve. Podatki o tem, kdo so zdravniki, ki še vpisujejo paciente, so objavljeni
Svoboda medijev - svetovna laž
Oni dan, ob svetovnem dnevu svobode tiska, 3. maju, meje kar zbodlo, ker so bili mediji polni sladkih besed Unescove resolucije, ki poudarja, da so osnovna sestavina vsake demokratične družbe svobodni, pluralni in neodvisni mediji. Le tu in tam je bilo slišati kakšno grenko resnico na ta račun; največ so si upali zapisati v Društvu in Sindikatu novinarjev Slovenije, ki so opozorili na neprikrite poskuse krnitve medijske svobode.
Človek bi rekel, da so minili časi, ko je politika vtikala nos v medije in z najrazličnejšimi pritiski podpirala vsemogočno oblast; pa še zdaleč ni tako. Še več, predstavniki oblasti in nekaterih političnih strank poskušajo v očeh javnosti medije in novinarje celo diskreditirati in si jih podrediti.
A hvala bogu se je ponovno pokazalo, da je javnost, torej bralci in poslušalci, največji zaveznik svobodnega novinarstva in medijev; dokaz za to so javnomnenjske raziskave, ki govorijo temu v prid.
Po dobrih 30 letih trdega dela v novinarstvu vam lahko iz prve roke povem, da je danes moj kruh grenkejši kot kdajkoli doslej. V lokalnih medijih sicer ne čutimo tako odkritega pritiska politikov na naše poročanje, vsaj vsi ne, bolj moteče in boleče je, da se vse skupaj suče okoli denarja. Izveš za neko packarijo, zadevo poskušaš raziskati in ugotoviš, da je ne moreš objaviti, ker ti nekdo pojasni, da o tem uspešnem podjetju ali zasebniku pač ne bomo poročali tako grdo, ker ima z nami podpisano pogodbo in nam celo redno plačuje. Ha, pa smo tam, evo ti svobodo tiska. Piši, če si upaš, pa te bodo udarili po žepu ali ti kako drugače "poštucali" peruti.
Naj bom odkrit: dejanske svoboda tiska ni, to je danes pravljica in svetovna laž. Še v socialističnih časih sem se čutil bolj svobodnega novinarja, kot sem danes. Moj novinarski kruh pa je danes trd, negotov in grenak. Tudi zaradi drugih pritiskov in vsesplošne poplave pišočih ljudi, ki se imajo za novinarje, lastniki medijev pa jim zelo radi prisluhnejo, ker jih stanejo manj kot mi, ki imamo to srečo, da smo redno zaposleni. Za vsak poklic se je treba izučiti, še mesar ne more biti nekdo, ki pač zna vihteti nož, v novinarstvu pa je na račun cenene delovne sile dovolj, če znaš vihteti pero, saj je novinar lahko že vsak, ki je kolikor toliko pismen. In malce iznajdljiv, seveda, kajti časopis, radio in televizija prenesejo vse.
Martin Ozmec
na vidnem mestu, pri kartoteki, tako da jih lahko vsak vidi. Glede na prosto izbiro zdravnikov si lahko pacienti izberejo splošnega zdravnika kjerkoli v Sloveniji. Ob prihodu v ZD pri vsakem preverijo, ali ima svojega zdravnika ali ne. Po programu zavarovalnice v ZD Ptuj trikrat tedensko dela tudi dermatolog. Celoletni program, ki ga izvajajo, plača ga v celoti Zavod za zdravstveno dejavnost, znaša okrog 1,5 milijarde tolarjev. Občine za dejavnost ne plačujejo. Trudijo se, da bi delali kar najboljše, v korist zdravja posameznika in celotne družbe, zato vlaganja v opremo in znanje. Iz leta v leto pa več delajo tudi v preventivi, v različnih delavnicah zdravja skušajo ljudi navaditi na drugačen življenjski slog, ki prinaša tudi več zdravja.
Lani so kupili več opreme za delo v posameznih ambulantah, posodobili so vozni park za potrebe patronažne službe, kupili novo sanitetno-reševalno vozilo, posodobili računalniško opremo. Naložbe v opremo (investicije in amortizacija) so znašale 65 milijonov tolarjev. Oktobra pa so pričeli tudi z gradnjo prizidka za nujno medicinsko pomoč na Ptuju. V Vidmu je ob splošni ambulanti pričela delati tudi zobozdravstvena. Letos pa so prenovili zobno ambulanto v Zavrču, zobozdravnik je pričel delati tudi v Žetalah. V večini zunanjih občin imajo že svoje ambulante.
Občine finančnega deleža pri novi investiciji še niso dorekle
V občinskih svetih petnajstih občin na Ptujskem se počasi zaključujejo razprave o odloku o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj. Direktorica Metka Petek Uhan pričakuje, da se bo do polletja letos že vedelo, v katerih občinah so se odločili za sousta-noviteljstvo Zdravstvenega doma Ptuj. V letošnjem letu bo ena najpomembnejših
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec., direktorica ZD Ptuj
pridobitev odprtje prostorov za nujno medicinsko pomoč, v kateri ne bodo samo prostori za reševalna vozila, temveč tudi za splošno ambulantno dejavnost, preselili bodo tudi finančno službo, ki zdaj še dela na drugi lokaciji. Nadaljevali bodo s posodabljanjem opreme in ambulant.
Finančno podporo gradnji prostorov za nujno medicinsko pomoč je od občin odločno zavrnila le občina Gorišnica, ostale bodo ali so že pristopile pod določenimi pogoji, Podlehnik pa še sploh ni odgovoril. Občina Trnovska vas bo na primer denar nakazala, ko bo z mestno občino uredila odnose tako, da bo za vložek postala solastnica, Destrnik bo denar nakazal po delitveni bilanci za gasilski dom, Majšperk sicer ni zavrnil sodelovanja pri investiciji, vendar v letošnjem proračunu za te namene nimajo denarja.
Glede novih koncesij v tem trenutku ni nič novega, o njih bo odločala politika, je prepričana direktorica Metka Petek Uhan. Pritiskov s strani občin za zdaj ni čutiti, znane pa so želje po koncesijah v zobozdravstveni dejavnosti in šolski medicini. S konce-sionarji, ki so izšli iz ZD Ptuj, dobro sodelujejo, vključujejo jih v dežurstvo in urgenco, po razporedu si delijo tudi delo v popoldanskih ambulantah.
V ZD Ptuj delajo tako, kot da bodo še dolgo delali v takšni sestavi, ker delajo dobro, je prepričana.
Potem ko so se nekoliko zredčile vrste pred posameznimi ambulantami zaradi viroz, se nove čakalne vrste pričakujejo v dopustniškem
času. V ZD Ptuj bi zato radi videli, če bi pacienti svojega le-čečega zdravnika obiskali še pred dopustom, da bi uredili vse, kar potrebujejo v času, ko ga ne bo. S tem se bodo ognili gneči, ki je tudi za do-pustniški čas običajna.
MG
Privatizacija zdravstvenih domov
Napovedana privatizacija zdravstvenih domov, ki jo je napovedal minister Andrej Bručan, je zelo razburila del strokovne in druge javnosti. Načrtuje se sprostitev podeljevanja koncesij zasebnikom, zdravstveni domovi naj bi poleg zagotavljanja preventive in nujne medicinske pomoči postali zgradbe, v katerih bi zasebniki opravljali svoje delo, napoveduje minister, ker bi se s tem poslovanje in učinkovitost izboljšala. Socialni demokrati Slovenije so v izjavi za javnost, podpisal jo je poslanec Bojan Kontič, zapisali, da nasprotujejo takšnim ocenam ministra, ki nimajo strokovne podlage in niso v skladu z nacionalnim programom Zdravje za vse do leta 2004. V tem programu, ki ga bo že zaradi letnice potrebno dopolniti, je zapisano, da zdravstveni domovi ohranijo vsebino dela, ki jim jo nalaga zakon v obsegu, ki omogoča uspešno poslovanje. Pri podeljevanju koncesij se ne sme ogroziti obstoj zdravstvenega doma. SDpričakujejo, da bo javnost pred odločitvijo za sprejem napovedanih sprememb seznanjena spo-sledicami dosedanjega uvajanja zasebništva na področju primarnega zdravstva, predvsem pa, da bo povedano, za koliko so se zdravstvene storitve pocenile, odkar imamo v Sloveniji znotraj zdravstvene mreže zasebnike, ki so pokazatelji višje ravni kvalitete zdravstvenih storitev in za koliko seje zmanjšal primanjkljaj, odkar smo v Sloveniji uvedli zasebništvo. Šele natančna analiza obstoječega sistema je lahko kvalitetna podlaga za predlog izboljšav delovanja zdravstvenega sistema. Zdravstvo je področje, ne more in ne sme postati zgolj poligon za zasebne interese po boljšem zaslužku, so še prepričani SD.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Zavrč • Spori zaradi odlagališča NSRAO
Je vroča kri zaman?
Odločitev župana in večinskega dela svetnikov, da se občina Zavrč prijavi na natečaj za izbiro najugodnejše lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, je naletela na velik odmev, tudi v sosednji Hrvaški. A kot kaže, je vroča kri zaman, saj po vsej verjetnosti odlagališča v Zavrču ne bo.
Kot smo poročali, so zaradi omenjenih nesoglasij oziroma nasprotovanj trije od sedmih svetnikov zadnjo sejo sveta protestno zapustili, preostali štirje pa so kljub okrnjeni sestavi prisluhnili predlogu župana Mirana Vuka in ukinili funkcijo podžupana, ki jo je do sedaj vestno opravljal Peter Vesenjak, sicer edini, ki se je na odločilni seji jasno opredelil zoper prijavo občine za izbiro najugodnejše lokacije za NSRAO. Svetniki Peter Ve-senjak (LDS) ter Dušan Rojko in Jože Liber (SDS), ki so sejo protestno zapustili so se povezali s civilno iniciativo, ki so jo uradno ustanovili 24. aprila in jo vodi Franc Težak iz Hra-stovca 78.
Dosedanji podžupan Peter Vesenjak je ukinitev svoje funkcije sprejel z ogorčenjem: "Prepričan sem, da sem delal ažurno, vestno in pošteno, za dobro celotne občine, slehernega kotička v njej, delal sem celo več, kot je predvideno, svoj delež sem primaknil tudi s svojo kulturno dejavnostjo. Zato menim, da funkcija podžupana ne bi smela biti ukinjena. Prvič, ker to ni v skladu z zakonom, drugič pa, ker menim, da je bila obrazložitev odločitve o ukinitvi funkcije podžupana skregana z realnostjo.
Te dni je pogled na završki del Haloz še posebej prijeten.
Sicer pa, vedno močneje se čuti, da je bil sklep občinskega sveta o prijavi k postopku za iskanje najprimernejše lokacije NSRAO sprejet prehitro in na hitro. Že na seji 28. januarja sem opozarjal, da svetniki o tako pomembni strateški zadevi ne moremo odločati sami, da je treba o tem povprašati širši krog ljudi. V letu 1991 je bil potreben napis V miru rasti žitni klas, s katerim smo na kulturen in dostojanstven
Na vesti iz občine Zavrč seje oglasilo tudi hrvaško ministrstvo za zaščito okolja in gradbeništvo, saj je po pisanju hrvaškega dnevnika Jutarnji list hrvaška okoljska ministrica Marina Matulovič Dropulič izjavila, da Hrvaška ne bo dovolila, da bi radioaktivne odpadke iz NEK Krško skladiščili na ozemlju Hrvaške ali na slovenskem ozemlju v bližini hrvaške meje. Hrvaška bo vztrajala, da se v skladu s konvencijo o presoji čezmernih vplivov na okolje Espoo opravi raziskava o čezmejnih vplivih. S protestnim pismom, ki ga je poslal slovenski strani, pa se je odzval tudi Mirko Korotaj, župan sosednje hrvaške občine Cestica, ki meji na občino Zavrč, saj završki župan Miran Vuk o sodelovanju Zavrča v postopku izbire lokacije za odlagališče NSRAO ni obvestil te sosednje hrvaške občine.
način odpravili nevarnost za skladiščenje atomskih odpadkov na območju Haloz in Zavrča. In ta napis je znova potreben tudi letos, saj je prenagljen sklep občinskega sveta Haloža-ne spet pošteno razburil. Vse v občini Zavrč pozivam, da prisluhnejo civilni iniciativi in da s skupnimi močmi storimo vse, da radioaktivnega skladišča pri nas ne bo!"
Odločen in jasen je bil tudi
Foto: M. Ozmec
Župan Miran Vuk: "Izredne seje ne bom skliceval".
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Dosedanji podžupan Peter Vesenjak: "Delal sem ažurno, vestno in pošteno, za dobro celotne občine."
predsednik 9-članskega odbora civilne iniciative Zavrč Franc Težak, ki je pojasnil: "Po mojem je bila vsa zadeva malce nepremišljeno zastavljena, saj bi morali že pred odločitvijo sveta, da se prijavi na sporni natečaj za najprimernejše odlagališče NSRAO, sklicati zbore občanov in jih podrobneje seznaniti s svojo namero. Ker pa se to ni zgodilo, smo krajani ukrepali po svoje in ustanovili civilno iniciativo. Naše stališče je jasno, pod nobenim pogojem ne bomo dovolili, da bi bilo na območju občine Zavrč skladišče NSRAO!
Zadeva se je zaostrila z odstranitvijo podžupana Petra Vesenjaka. Menim, da gre za neke vrste maščevanje, ker je odkrito glasoval proti odlagališču NSRAO v občini. Tako se vendar ne dela z ljudmi, še posebej ne s človekom, ki je za te haloške kraje veliko naredil. Osebno pa tudi menim, da peščica štirih ali petih ljudi ne more odločati o zadevi, ki je za občino tako pomembna."
Na seji civilne iniciative so 28. aprila sklenili in zahtevali, da župan Miran Vuk skliče izredno sejo občinskega sveta najkasneje do 6. maja, nanjo pa mora povabiti tudi člane
predsedstva civilne iniciative. Zahtevajo tudi, da na omenjeno sejo uvrstijo točko o nezakoniti ukinitvi funkcije podžupana.
V zahtevi civilne iniciative pa je zapisano tudi, da mora svet občine Zavrč najkasneje do 10. maja sprejeti sklep, v katerem bo jasno in nedvoumno zapisano, da se na območju občine Zavrč prekinejo in ustavijo vse aktivnosti v zvezi s sklepom sveta občine 28. januarja. Če pa se to ne bo uresničilo, bo civilna iniciativa začela postopek za razrešitev župana Mirana Vuka in tistih svetnikov, ki so glasovali za takšen sklep. Takšne izjave je v nekaj dneh podpisalo 429 krajanov.
Kako bo ukrepal župan?
Poklicali smo župana občine Zavrč Mirana Vuka, ki je bil s celotno zadevo dobro seznanjen, v svoji izjavi pa razmeroma kratek in jasen: "Po zakonu o lokalni samoupravi je odločitev o tem, ali sprejmemo zahteve civilne iniciative o sklicu izredne seje in prekinitev vseh aktivnosti, v mojih rokah. Ker pa po mnenju Ministrstva za lokalno samoupravo s strani župana in občinskega sveta ni bil storjen noben prekršek, niti v tej, niti v katerikoli drugi akciji ali odločitvi, izredne seje ne bom sklical, ampak bomo o vseh zahtevah civilne iniciative razpravljali na redni mesečni seji.
Naj pa ob tem dodam, da sem iz zanesljivih državnih virov že prejel obvestilo, da je občina Zavrč izpadla iz ožjega izbora za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, tako da je zadeva zame v bistvu že brezpredmetna."
Županovo trditev smo želeli preveriti, zato smo poklicali Margareto Jeraj Kunc, samostojno mediatorko, ki deluje kot posrednik med interesi države, oziroma agencije za RAO in lokalne skupnosti. V telefonskem pogovoru je dejala, da je sicer res, da po prvih dosegljivih informacijah
in do sedaj zbranih podatkih lokacija za NSRAO na območju občine Zavrč ni najbolj primerna, zato verjetno ne bo prišla v prvi predizbor za možno lokacijo za odlagališče. Sicer pa naj bi bilo to po vsej verjetnosti dokončno znano šele po 20. maju, ko naj bi končali s prvimi kabinetnimi geološkimi preiskavami. Ko bodo določili prve tri možne, oziroma najbolj verjetne lokacije za NSRAO, pa bodo na dokončno odločitev odločilno vplivale še poznejše raziskave tal na terenu.
Mag. Nadja Železnik, ki v agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) vodi sektor za načrtovanje in razvoj, pa je povedala, da je postopek za ocenjevanje prijavljenih občin v polnem teku. Po tem, ko je od kandidature uradno odstopila občina Trnovska vas, preostalih 7 prijavljenih občin ocenjujejo iz družbenih, ekonomskih, tehničnih in prostorskih vidikov. V procesu ocenjevanja družbenih vidikov so opravili že prvi krog razgovorov s političnimi odločevalci in mnenj-skimi voditelji, sedaj pa prehajajo v drugi del, v katerem bodo organizirali več delavnic za občane, izvedli pa bodo tudi javnomnenjsko anketo na reprezentativnem vzorcu, in to v vsaki od prijavljenih občin posebej.
Na vse občanke in občane sedmih občin so že poslali pisne pozive, da na agencijo pisno sporočijo svoje osebne poglede v zvezi z odlagališčem NSRAO ter o njegovi lokaciji. Svoja mnenja in stališča o tem lahko pošljejo z elektronsko pošto ARAO, na poštni naslov ali na krajevno običajen način. V času od 9. do 13. maja pa bodo odprli tudi poseben brezplačen informacijski telefon št. 080 23024, ki bo deloval vsak dan od 12. do 16. ure, na vseh lokalnih in regionalnih radijskih postajah, tudi na Radiu Ptuj, pa bodo imeli vnaprej najavljene kontaktne oddaje, v katerih bodo lahko občani spraševali, kar jih zanima s tega področja.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik civilne iniciative Franc Težak: "Pod nobenim pogojem ne bomo dovolili, da bi bilo odlagališče v občini Zavrč!"
Ptuj • O izpolnjevanju davčnih obveznosti pri obrtnikih
Za rešitve v korist države in zavezanca
Pritožbe oziroma tožbe zavezancev zoper odločbe davčnih inšpektorjev oziroma davčne službe so pogoste. V večini se nanašajo na postopke in roke. Kako je s tem na Ptujskem, pri članih OOZ Ptuj?
Čeprav naj bi bilo pritožb zoper davkarje v Sloveniji nasploh veliko, upravičenih in neupravičenih, je težko izpostaviti ta ali drugi davčni urad. Odgovore smo poiskali pri sekretarju Območne obrtne zbornice Ptuj Janezu Rižnarju, ki je odgovore pripravil v sodelovanju z Iztokom Mohoričem - ta v Obrtni zbornici Slovenije pokriva davčno zakonodajo. Oba pravita, da se slovenska davčna administracija premalo zaveda pomembnosti podjetništva. Praksa kaže, da je v tujini oziroma drugod po Evropi večji poudarek na pomoči podjetju, da se ga poskuša ohraniti in najti rešitev, ki bi zadovoljila tako zavezanca kot državo. Če država podjetniku pobere vse, postane ta breme državi.
Na splošno velja ugotovitev, da je praktično izvajanje omenjenih predpisov različno. Večji problem predstavljajo sami zaostanki, ker se ne upoštevajo zakonsko določeni roki, poleg tega pa v Obrtni zbornici Slovenije opažajo, da v postopkih odločanja ne prihaja v korist zavezancev, največkrat nasprotno, ker naj bi se zoper zavezanca uporabilo tisto sredstvo, ki je zanj najbolj prijazno, če se z njim lahko doseže namen. Načeloma pa velja, da je spoštovanje postopkovnih pravil bistvenega pomena, saj predstavljajo zavezancu garancijo pred samovoljo DURS-a.
Št. tednik: Pritožba zoper upravni organ ne zadrži izvršbe. Kaj menite o tem?
J. Rižnar: "Takšno rešitev poznajo vsi davčni sistemi.
Nemogoče si je predstavljati, da bi vsi zavezanci vložili pritožbe in bi država za nekaj časa ostala brez sredstev, ki so potrebna za njeno funkcioniranje. Problem ni v tem, temveč v nepravilnem izvajanju določbe, ki govori, v katerih primerih je mogoče zadržati izvršitev odločbe, če je pritožba utemeljena. O utemeljenosti pritožbe pa odloča inšpektor, ki je izdal odločbo in je običajno pred njeno izdajo tudi zavrnil pripombe na zapisnik kot neutemeljene. Težava je tudi v naložitvi obveznosti, saj največkrat o večmilijonskih obveznostih odloča ena sama oseba, ta je tudi lahko zmotljiva, poleg tega pa se pogosto zgodi, da osebam primanjkuje pravnega znanja. Večina inšpektorjev ima ekonomska znanja, toda naložitev davčne obveznosti predstavlja uporabo pravnih pravil, največkrat celo pravil iz drugih pravnih področij (obligacije, delovna razmerja, avtorske pravice), ki so samo posredno vezana na davčno področje. V davčnih postopkih so to predhodna vprašanja. Dodatno težo predstavljajo razne interne okrožnice, ki opredeljujejo davčno priznavanje odhodkov, nenazadnje pa je status podjetnika sistemsko neustrezno urejen, kar ustvarja dodatno nepredvidljivost in negotovost."
Št. tednik: Kaj pa, če se pozneje izkaže, da davčni zavezanec ni kriv, izvršba pa je bila izvedena?
J. Rižnar: "V teh primerih je zavezanec upravičen do vračila plačanega davka in zamudnih obresti. Toda že
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj
pri tej določbi naletimo na težavo oziroma neustrezno zakonsko določbo (95. člen starega zakona o davčnem postopku). Ta govori, da zavezancu pripadajo zamudne obresti šele po poteku pravnomočnosti dohodninske odločbe. Pri samostojnih podjetnikih pa zmotno ugotovljen dobiček zahteva izdajo nove dohodninske odločbe, o tem si tudi sodna praksa ni povsem enotna. Nekaj sodb je tolmačilo, da samostojnemu podjetniku ne pripadajo zamudne obresti, kljub nezakoniti odmeri davka iz dejavnosti, ker te tečejo šele po pravnomočnosti dohodninske odločbe. Dohodninska odločba pa postane pravnomočna šele tedaj, ko zoper naloženo davčno obveznost ni več pravnega sredstva. To pomeni, da bi DURS lahko leta obračal nezakonito odmerjen davek. Davek se namreč pobere že po nepravnomočni dohodninski odločbi, obresti pa so zavezancu priznane šele od pravnomočnosti dalje. V pri-
meru nezakonite odločbe bo ta v pritožbenem ali tožbe-nem postopku odpravljena, izdana bo nova odločba, po kateri se bo ugotovilo, da je zavezanec plačal previsoko dohodnino, ki mu bo vrnjena brez zamudnih obresti. Kot že rečeno, gre za vprašanje, ki se v praksi ne izvaja jasno in enotno. Novi zakon je to vprašanje rešil, ker je tudi za samostojne podjetnike predvidel oddajo davčnega obračuna."
Pomanjkanje denarja - največji problem
Št. tednik: Kako pa je z nastalo škodo, ali se v teh primerih povrne vsa nastala škoda z zamudnimi obrestnimi vred?
J. Rižnar: "Na načelni ravni, judikati o tem pa ne obstajajo. Že v ustavi je zapisano, da država odgovarja za protipravno ravnanje njenih delavcev. Pomeni, da je potrebno najprej doka-
zati protipravnost odločbe, hujša stopnja nepravilnosti, saj zgolj nepravilna razlaga predpisa ne zadostuje. Poleg tega mora zavezanec dokazati, da je obseg škode večji, kot pa znaša znesek izračunanih zamudnih obresti. Iz povsem nerazumljivih razlogov se ta ustavna odločba na področju davkov ne izvaja."
Št. tednik: Na kakšno pomoč lahko v davčnih postopkih računajo člani območnih obrtnih zbornic oziroma Obrtne zbornice Slovenije?
J. Rižnar: "Univerzalnega svetovanja ni, ker je vsak primer specifičen. V primerih neupravičene odmere davka jim svetujemo, da predlagajo, da se zadrži izvršitev odločbe do rešitve pritožbe. V tem primeru je v pritožbi potrebno pojasniti vse razsežnosti nepravilne odmere davka. Zavezanec ima tudi možnost odložiti ali obročno odplačevati davek, če neplačilo izvira iz razlogov, ki jih ni sam zakrivil. V primeru neupravičene odmere se to lažje dokaže. V davčni zakonodaji obstaja precej možnosti, da do tako neugodnih posledic ne pride. Potrebno pa je, da nas zavezanec pravočasno obvesti o vodenju postopka, da ga lahko sproti usmerjamo. Žal nas zavezanci, naši člani, obvestijo šele tedaj, ko je obveznost pravnomočna oziroma se je postopek izterjave že pričel."
Št. tednik: Kako dolgo lahko traja blokada bančnega računa, ali sme davčna uprava samostojnemu podjetniku pobrati vsa
sredstva z bančnega računa?
J.Rižnar: "Blokada traja tako dolgo, dokler davčne obveznosti niso poplačane. Če eno leto ni prilivov na račun, mora o tem banka obvestiti DURS. Z računa ne bi smeli pobrati vseh prilivov, zavezancu bi moral ostati vsaj znesek v višini najmanj 70 odstotkov minimalne plače, tako govori tudi odločba ustavnega sodišča. Če je davčna obveznost odmerjena zakonito in pravilno, se morajo najprej poplačati stare obveznosti, šele nato se lahko poplačajo tudi tekoči prispevki in druge obveznosti."
Št. tednik: Ali lahko rečemo, da so slovenski obrtniki oziroma podjetniki nedisciplinirani, ko gre za izpolnjevanje davčnih obveznosti?
J. Rižnar: "Ponavadi ne gre za nedisciplino, v večini primerov gre za to, da nimajo sredstev za plačilo davka, če je ta odmerjen neupravičeno, od davčne osnove, ki jo v resnici ni dosegel. Nepredvidljivost in negotovost sta precejšnji stalnici slovenskega davčnega sistema, to je že mogoče reči. Zaradi sistemskih napak in nedorečenosti, izjemno ohlapne zakonske ureditve davčni zavezanci ne vedo, kateri stroški mu bodo priznani, ali je knjigovodska listina verodostojna, ali se bo strošek reprezentance in reklame zdel inšpektorju upravičen ali ne. Lahko bi še naštevali."
MG
Slovenska Bistrica • Krivulja nezaposlenosti v porastu
Zaskrbljujoča brezposelnost žensk
Stopnja brezposelnosti in tudi zaposlovanje v nekem okolju je vedno aktualna tema, četudi se je lotimo iz tega ali drugega zornega kota. Tako so na zadnji seji slovenjebistriškega občinskega sveta obravnavali tudi analizo zaposlenosti in brezposelnosti v obdobju 2000 do 2004 na območju Urada za delo Slovenska Bistrica.
Iz analize je razvidno, da se je stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2000 do 2004 gibala med 14,8 odstotka v letu 2001 do 12,3 odstotka v letu 2003. V letu 2004 je bila stopnja brezposelnosti ob 1640 osebah 12,5-odstotna.
Seveda bi v statistiki o zaposlenosti in brezposelnosti lahko omenili marsikaj, od tega, da se na območju Urada za delo Slovenska Bistrica povečujeta deleža iskalcev prve zaposlitve in mladih do 26 let, kako je z izobrazbeno strukturo, kaj se dogaja z delavci, starimi nad 50 let, kateri so najbolj iskani poklici ... Brez dvoma pa je zaskrbljujoč podatek, da je od vseh brezposelnih za okoli 58 od-
stotkov žensk. Ta odstotek bi po besedah Žareta Markoviča - direktorja območne službe Maribor - zaradi odpuščanja delavk v poljčanski Varisti in bistriškem Crousetu prihodnje letu lahko narasel na okoli 65 odstotkov.
Programi aktivne politike zaposlovanja v letu 2004
V letu 2004 je bilo na območju Urada za delo Slovenska Bistrica v program izobraževanja in usposabljanja na novo vključenih 383 oseb (leto poprej 401). V programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju za-
poslitve so vključili 135 brezposelnih (180 v letu 2003). V klube za iskanje zaposlitve je bilo napotenih 42 oseb (73 v letu 2003) in štiri (tri v letu 2003) v program projektnega učenja za mlajše odrasle.
V	programe izpopolnjevanja in usposabljanja so vključili 61 brezposelnih oseb (leto poprej 23) in 108 (66 v letu 2003) v programe za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
V	delovni preizkus so vključili 27 brezposelnih oseb (41 v letu 2003), v usposabljanje na delovnem mestu pa šest oseb (15 v letu 2003).
Konec decembra 2004 je bilo na bistriškem Uradu za delo v evidenci 178 invalidnih brezposelnih oseb. Pri
posebnih pristopih in programih za invalide in nekatere skupine težje zaposljivih oseb je bilo na strokovni komisiji za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe obravnavanih pet, v zdravniški svetovalni službi pa 97 ljudi.
Poleg že omenjenega so na območju Urada za delo Slovenska Bistrica izvajali 43 programov javnih del s 162 udeleženci, med katerimi je bilo 57 odstotkov žensk. Brez izobrazbe je bilo 22 odstotkov udeležencev in 54 odstotkov dolgotrajno brezposelnih.
Delež brezposelnih, upravičenih do prejemkov iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, je decembra
2004 na območju Urada za delo Slovenska Bistrica znašal 22,8 odstotka. Med 410 prejemniki denarnih prejemkov je denarno nadomestilo prejemalo 264 upravičencev, denarno pomoč pa 146 upravičencev.
Predlogi izvajanja skupnih ukrepov v letu 2005
Občina Slovenska Bistrica bo na področju zaposlovanja v novi industrijsko obrtni coni usklajevala aktivnosti z Zavodom za zaposlovanje in Uradom za delo Slovenska Bistrica. Za vzpodbujanje samozaposlovanja bo ob-
čina poskušala zagotoviti dodatna sredstva za razpis vzpodbujanja novih podjetij na področju proizvodnih dejavnosti, prav tako bo z vsemi institucijami, zadolženimi za zaposlovanje, pomagala pri preusposabljanju in zaposlovanju žensk v proizvodnih dejavnostih. Skupaj s šolami, zavodom za zaposlovanje in obrtno zbornico bodo povečali zanimanje mladih za izobraževanje v tehničnih poklicih. Skupaj s Centrom za socialno delo, zavodom za zaposlovanje in obrtno zbornico bo občina začela s postopki za pripravo strokovnih podlag pri ustanovitvi centra za varovane zaposlitve.
Vida Topolovec
Ptuj • O turizmu z ministrom mag. Andrejem Vizjakom
Prihodnost v kakovosti in izbrani ponudbi
Po najnovejših podatkih je slovenski turizem v BDP udeležen s 3,7 odstotka, njegova skupna letna proizvodnja znaša 400 milijard tolarjev, dodana vrednost pa šest odstotkov. Zaposluje 52.500 ljudi ali 6,4 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. Lani je ustvaril 1,3 milijarde evrov deviznega priliva ali 10 odstotkov slovenskega izvoza blaga in storitev.
Strategija razvoja slovenskega turizma temelji na načelih trajnostnega razvoja, ki upošteva enakopravno obravnavo gospodarske, socialne in okoljske komponente ter sledi temeljnim ciljem slovenske gospodarske strategije in novega strateškega pristopa, partnerstva javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe. V naslednjih desetih letih želi Slovenija postati razvita turistična država s primerljivo evropsko kakovostjo turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna do drugih turističnih območij. Že v letu 2006 naj bi turistični devizni priliv dosegel 1,6 milijarde ev-rov, število nočitev pa devet milijonov.
Z ministrom za gospodarstvo republike Slovenije mag. Andrejem Vizjakom smo se pogovarjali o slovenskem turizmu, njegovih možnostih in priložnostih.
Št. tednik: Minister Andrej Vizjak, kaj lahko poveste o razmerah v slovenskem turizmu?
Mag. A. Vizjak: "Turizem je ena od najhitreje razvijajo-
čih se gospodarskih panog v Sloveniji in tudi ena najbolj perspektivnih. Podatki o naraščajočem številu nočitev, obisku in o prihodku družb govorijo, da se splača ukvarjati in vlagati v to dejavnost ter širiti zmogljivosti. V Sloveniji je v teku kar nekaj investicijskih projektov, podprtih tudi s sredstvi strukturnega sklada, ki bodo prinesli občutno povečanje turističnih postelj in tudi nova zaposlovanja, najmanj 1500 postelj in približno toliko novih zaposlitev. Za slovensko turistično infrastrukturo smo doslej iz tega sklada uporabili že skoraj šest milijard tolarjev. Za posodobitev turistične infrastrukture pa bo letos na voljo še dobra milijarda in pol tolarjev. Turizem ima svetlo prihodnost ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi in svetu. Investicije v to panogo so več kot umestne. Sama investicije pa niso dovolj. Slovenijo je tudi v promocijskem smislu potrebno uveljavljati kot turistično deželo, kar je naloga Slovenske turistične organizacije. Na nek način sem vesel, da je 21. aprila
prišlo do spremembe v vodstvu STO in na nek način do možnosti, da zaveje hitrejši in učinkovitejši promocijski mehanizem. Pomembno pa se mi zdi tudi izobraževanje in usposabljanje ljudi, ki delajo v turizmu v smeri kakovostnejšega, strokov-nejšega in učinkovitejšega dela samih turističnih delavcev. Turizem je mešanica na eni strani infrastrukture, ki mora biti, in ponudbe ljudi, ki dajejo čar temu ter promocije tega, kar imamo. Vse to so naloge, ki so pred državo, lokalnimi skupnostmi in turističnim gospodarstvom."
Št. tednik: Kaj pa lahko poveste o vlogi civilne družbe v razvoju slovenskega turizma?
Mag. A. Vizjak: " Civilna družba preko turističnih društev je pomemben element razvoja slovenskega turizma, ki lahko nadgradi to, kar ne morejo ne država, ne lokalne skupnosti in ne turistično gospodarstvo. Gre za društven vidik, ki se kaže zlasti v popestritvi ponudbe, z običaji, kulinariko, enolo-gijo, kulturno in drugo po-
Komentiramo
Direktorske zagate
V ormoški občini se v zadnjem času dogaja nekaj čudnega z direktorji občinskih in državnih institucij. Zadnja blamaža se je zgodila pri predlagani potrditvi Maje Botolin Vaupotič za direktorico Mladinskega centra. Razpis je bil ponovljen že nekajkrat in kljub želji za delom Center zaradi tega lep čas ni mogel zaživeti, ker ni bilo kandidata, ki bi izpolnjeval pogoje za direktorja. Z zaposlitvijo strokovne delavke so omogočili vsebinsko delovanje zavoda, za formalno delovanje pa za nekaj ur na teden še vedno potrebujejo tudi direktorja. Predlagana kandidatka je bila sprejemljiva za vse politične opcije in je s svojim delom z mladimi že večkrat dokazala svojo usposobljenost. Nakar, glej ga zlomka! Tik pred sejo, na kateri naj bi Center le dobil direktorico, so opazili, da ima kandidatka naravoslovno in ne družboslovno izobrazbo, kot je zahtevana v razpisu. Tako se lov za direktorjem tega javnega zavoda nadaljuje, kot se je v preteklosti za direktorjem knjižnice in direktorjem razvojen agencije.
Se dva ormoška centra imata težave z direktorji. V Centru za starejše občane bodo prihodnji mesec ostali brez direktorja Marka Rozmana, ki je občino stal le 150.000 SIT na mesec. Po novem bodo k tej vsoti morali dodati par stotakov, da jim bo kdo hotel opravljati direktorsko delo. Že pred časom pa se je zapletlo tudi pri mnenju občinskega sveta k imenovanju direktorice centra za socialno
delo v Ormožu. Komisija za imenovanja je glasovala 2:2 in s tem podala pozitivno mnenje, svet pa je glasoval negativno. Menda je minister Janez Drobnič župana Vilija Trofenika pozval, naj pokomentira to čudno glasovanje, vendar se župan ne čuti pozvan obrazlagati glasovanja drugih. Iz njegovih besedje bilo razbrati, da ne misli jesti juhe, ki so jo skuhali drugi. Glede na nesoglasja, ki so bila med njim in direktorico Marjeto Stampar prisotna že leta, pa je zelo verjetno, da je glavne jušne začimbe prispeval kar sam.
Javni zavod za informiranje vodi direktorica Jožica Smodek in v zadnjem času je okrog radia relativno mirno, kar daje upanje, da radio ne bo ostal brez direktorice. Prav to pa se obeta zdravstvenemu domu, direktorica Vesna Mele je namreč nedavno odstopila z mesta direktorice, čeprav do izvolitve novega direktorja opravlja vsa dela in naloge. Meletova je povedala, da to delovno mesto zapušča iz osebnih razlogov. Če se bodo uresničile napovedi ministra Andreja Bručana o spremembah v zdravstvu, pa je možno, da je eksistenca tovrstnih direktorjev v prihodnje vprašljiva. Kakšen direktor pa bo po napovedanih spremembah odveč tudi v psihiatrični bolnici Ormož, ki je postala širši slovenski strokovni in laični javnosti znana v času, ko je zdravila Milico Makoter.
Kot lahko sami zaključite, so v Ormožu trenutno stvari v zvezi z direktorji zavodov zelo nejasne in od primera do primera različne. Nekatere je zakuhala politika, druge zamere, tretje pa spet popolnoma nepomembni formalni zapleti, ki Ormož v javnem sektorju spravljajo v direk-toromanijo.
viki klemenčič ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Republike Slovenije, je aprila za krajši čas obiskal Ptuj, kjer si je ogledal najnovejše pridobitve Term Ptuj, maja pa načrtuje obisk Kidričevega.
nudbo. Turist se mora dobro počutiti, zato tudi potrebuje vso to pestrost ponudbe, ki jo lahko ponudi nek kraj".
Št. tednik: V kateri smeri naj bi se v bodoče razvijal slovenski turizem?
Mag. A. Vizjak: "Sloveni-
ja je premajhna in prelepa, da bi razvijali množični turizem. Mislim, da je prihodnost slovenskega turizma v kakovosti in izbrani ponudbi. V tem smislu se tudi razvija infrastruktura in ponudba. V tem segmentu je
tudi več dodane vrednosti. Kakovosti pa ni brez kakovostnih ljudi, zato pozivam k temu, da bi se več pozornosti posvetilo izobraževanju in usposabljanju turističnih delavcev."
MG
Ormož • 24. seja občinskega sveta
Seja na robu sklepčnosti
Torkova seja bo ostala v spominu zaradi težav s sklepčnostjo, župan je moral celo odrediti odmor, da so sprehajajoči se in telefonirajoči svetniki našli pot v svetniške klopi, saj je bilo na seji le 18 svetnikov. Med odločitvami pa bo še dolgo odmeval ponovni in odločni "ne" ptujski občini.
Svetniki so potrdili osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda za arhivsko in muzejsko dejavnost v občini Ormož, s katerim želijo ormoško izpostavo odcepiti od ptujskega muzeja zaradi nemogočih razmerij z MO Ptuj. Ob tem so poudarili zgledno sodelovanje s strokovnimi delavci muzeja in njihovim direktorjem Alešem Arihom. Ormožanom je prekipelo iz dveh razlogov. V prvi vrsti zaradi denarja, saj je občina Ormož plačevala nesorazmerno velik delež za financiranje muzeja v primerjavi z drugim soustanoviteljem. Poleg tega so izpostavili tudi neprimeren in podcenjujoč odnos, ki so ga predstavniki MO Ptuj gojili do Ormoža in njegovih predstavnikov v svetu zavoda muzeja.
Komandir ormoške policijske postaje Miran Horvat
je svetnike seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine, pri čemer so si bili vsi edini, da bi bilo morda koristno, če bi izmenjali informacije tudi z drugimi institucijami, ki spremljajo trende v občini in bi jih neobvezno izmenjali in s tem dosegli večji pretok informacij in boljše delo. Svetniki so podali soglasje k pravilniku za sprejem otrok v vrtec in določilih o plačevanju oskrbnine. Pravilnik bo v pomoč predvsem takrat, kadar bo želja po vpisu presegala prostorske in kadrovske možnosti. Po določenih kriterijih bodo izbrali tiste, ki bodo imeli pri vpisu prednost. Dopolnili so tudi sklep o mesečni višini stroškov za vrtec, saj so pri zadnji podražitvi, ob kateri so uvedli nov način za obračun, spregledali nekatere podrobnosti. Tako so uvedli še
vmesne cene, ki za oddelke od enega do treh let s 13 do 14 otroci znaša 84.189 SIT, v oddelkih iste starosti z do 12 otroci pa 94.071 SIT (povišanje za 28 %!), v oddelkih od 3. do 6. leta starosti do 19 otrok pa 64.689 SIT.
Svetniki so rešili še več premoženjskih zadev in dopolnili letni program odprodaje občinskega premoženja. Župana pa so pooblastili, da poskuša najti skupni jezik za odkup parcel v obrtni coni in hiše na Kerenčičevem trgu 12 z denacionalizacijskimi upravičenci, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj na teh področjih.
Že na začetku seje so svetniki z dnevnega reda umaknili odločanje o soglasju k imenovanju direktorice Mladinskega centra, soglašali pa so s pravili omenjenega centra.
vki
Ptuj • Kaj se pripravlja
Osojnikova kmalu v drugačni podobi?
»V mestu se odločamo, da bomo za vse pomembne investicije izdelali strokovne urbanistične in arhitekturne zasnove. V tem trenutku so prioritetne tri ulice: Osojnikova, Ormoška in Puhova. Ptujski mestni arhitekt profesor Peter Gabrijelčič je tako skupaj z arhitektom Vojtehom Ravnikarjem in s študenti fakultete za arhitekturo izdelal urbanistično zasnovo Osojnikove ulice in dobili smo ponujene tri koncepte,« je ponedeljkovo urbanistično delavnico, ki je potekala v prostorih ptujske mestne hiše, povzel župan Štefan Čelan.
Trije modeli pozidave
Delavnica je bila namenjena obravnavi oziroma konceptom pozidave dela
območja ob Osojnikovi cesti; konkretno avtobusne postaje in sosednjega parkirišča. »Predstavljeni so bili trije modeli ali koncepti pozidave, in sicer gre za
model izrazite, zelo aktivne izgradnje, ki zajema pozidavo parkirnega prostora nad Potrčevo ulico, staro avtobusno postajo in parkirišče pri upravni stavbi PP, nato
pa je takoj za železniško progo predviden še dodatni objekt. Gre za kulturne, poslovne, stanovanjske in storitvene objekte, ki so zelo zanimivo infrastrukturno medsebojno povezani. Vsi ti objekti so podkleteni in imajo garaže, vsi imajo tudi podzemno cestno povezavo in vsi se navezujejo ter iztekajo v Intersparov center na Ormoški ulici. Prehodi so torej predvideni pod zemljo, pa tudi nad njo.«
Drugi model, kot pojasnjuje Čelan, je t. i. zeleni model: »V tem modelu potok Grajena predstavlja zeleno mejo, zeleni pas ob Grajeni naj bi se razširil, arhitektura pa bi se le delno naslanjala na to ločnico. Tretji model pa je pravzaprav kombinacija prejšnjih dveh, v katerem naj bi bila stavbna pozidava namenjena zgolj za kulturne in storitvene dejavnosti ter za stanovanja, manj pa v trgovske namene. Avtobusna
postaja se seveda prestavlja na zemljišče nasproti železniške postaje, kot je že znano, na sedanji lokaciji pa bi se gradila stanovanja.«
Vsi trije modeli morebitne pozidave so predstavljeni tudi v obliki maket, sicer pa Čelan še dodaja, da gre zaenkrat zgolj za načelne dogovore: »Po prvomajskih praznikih načrtujemo javno razgrnitev planov, namenjeno javni diskusiji o tem, kako urediti to območje v okviru predstavljenih variant; torej: ali to območje pozidati v poslovno cono ali sprejeti eko varianto z minimalno pozidavo ali pa ga spremeniti v stanovanjsko sosesko z nekaj storitvenimi prostori.«
Razgrnitvi planov, takrat bodo na ogled postavljene tudi makete vseh treh variant izgradnje, bo sledilo zbiranje mnenj in pripomb, ob zaključku pa bo po županovih besedah sklicana okrogla
miza, kjer bodo vsa zbrana mnenja tudi predstavljena: »Sledilo bo srečanje s potencialnimi investitorji, kjer bo potrebno upoštevati tudi njihov interes, saj gre za megalomanski projekt, tudi ali predvsem s finančnega vidika, zato bomo potrebovali resnega investitorja. Večina zemljišč, o katerih je govora, je v občinski lasti, zasebni lastniki imajo v rokah slabih 5000 kvadratnih metrov od skupno 17.000 in po dosedanjih pogovorih z njimi težav v zvezi z načrtovanim projektom ne pričakujemo.«
Sicer pa, kot še zatrjuje župan, naj bi se projekt celovite izgradnje območja ob Osojnikovi zagotovo začel izvajati še letos: »V igri so tri domače in tri tuje investicijske hiše, prostorski plan je urejen, naloga izbranega investitorja bo le pridobitev potrebne dokumentacije za začetek izgradnje.«
SM
MČ Ljudski vrt • O spremembah statuta mestne občine
Premoženje bivših KS v last četrti
V četrtih mestne občine Ptuj so se v glavnem končale razprave o spremembah statuta, ki naj bi ga spremenili v delu o premoženju, ki je v upravljanju ožjih delov četrti. V 79. člen statuta Mestne občine Ptuj naj bi vnesli besedilo, da je lastnik nepremičnin in opreme Mestna občina Ptuj, četrt pa z njimi upravlja.
S spremembami statuta naj bi uredili lastnino, premoženje nekdanjih krajevnih skupnosti, ki so delovale na območju sedanje mestne občine Ptuj. Dejavnost upravljanja naj bi uredili s posebnim odlokom, s posebno pogodbo, sklenjeno med županom mestne občine in predsednikom sveta četrti, pa naj bi uredili vprašanja premoženja v upravljanju in pravice ter dolžnosti četrti pri upravlja-
nju premoženja in način uporabe finančnih sredstev, pridobljenih z upravljanjem.
Najbolj odločno so proti spremembam statuta nastopili v mestni četrti Ljudski vrt. Zavrnili so predlog Mestne občine, da premoženje bivših KS postane last Mestne občine Ptuj in da se upravljanje tega premoženja uredi z odlokom. Od sedmih navzočih članov sveta četrti jih je takšen predlog podprlo pet. Predla-
gali so, da premoženje bivših krajevnih skupnosti preide v last novoustanovljenih četrti. V četrti Ljudski vrt so se tudi odločili, da ne bodo podpisali premoženjske bilance neposrednega uporabnika proračuna za leto 2004, je povedal predsednik sveta Stojan Žižek. Razlog je v spornem prenosu premoženja MČ Ljudski vrt na Mestno občino Ptuj oziroma delniško družbo. Tej je četrt že februarja napisala dopis o
prepovedi nadaljnjega upravljanja z nezakonito pridobljenim premoženjem KTV Ptuj in za vračilo premoženja, premoženjskih pravic in pravic upravljanja MČ Ljudski vrt kot edinemu zakonitemu upravljavcu. V mestnem svetu Mestne občine Ptuj sicer ugotavljajo, da kot pristojni organ z nobenim aktom niso KTV Ptuj prenesli na MČ Ljudski vrt. Iz obrazložitve sprememb premoženjske bilance MČ
MČ Jezero • Izredna seja o umetni travi
Ljudski vrt kot neposrednega uporabnika proračuna za leto 2005 pa je zapisano, da so izločili nabavno vrednost KTV in odpisano vrednost KTV iz premoženjske bilance, je še povedal Stojan Žižek, ki tudi opozarja na mnenje sektorja za sistem in financiranje lokalnih skupnosti Direktorata za proračun ministrstva za finance, da lahko občina skladno z 51. členom zakona o lokalni samoupravi svoje premoženje
Prejeli smo
odsvoji le odplačno, razen če ga podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.
Ptujski mestni statut ni vseboval zakonsko zahtevane ureditve pravnega nasledstva nad premoženjem obstoječih krajevnih skupnosti, ki so medtem postale četrti, in prevzema zaposlenih. Zakon pa je izrecno določil, da je prevzem premoženja in delavcev obstoječih krajevnih skupnosti mogoč samo na podlagi statuta mestne občine Ptuj. Zato naj bi veljalo tako za občino kot za nove četrti, da niso bile in niso upravičene do prevzema. Edina zakonita ureditev nastalega spora je dopolnitev statuta mestne občine Ptuj, ki bo uredil odnose med občino in njenimi ožjimi deli.
MG
Lokacije ne bomo menjali, zatrjuje ptujski župan
V zvezi z izgradnjo igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika se je zgodila nova razprava.
Na pobudo treh članov sveta MČ Jezero (Aleša Kolariča, Janka Čuša in Ljuba Juriča) je predsednik sveta četrti Edvard Strelec 3. maja sklical izredno sejo. To je dogodku, ki naj bi se zgodil brez javnosti, dalo novo dimenzijo dramatičnosti, čeprav naj bi bila seja sklicana izključno zato, ker v četrti Jezero o načrtovanih investicijah, še posebej pa o igrišču z umetno travo,
nimajo kvalitetnih informacij, prav tako ne izoblikovanega mnenja niti za investicijo niti proti njej. Na sejo so povabili predstavnike OŠ Mladika, MO Ptuj in Športnega zavoda Ptuj. Po informacijah članov sveta MČ Jezero »večstomilijonska investicija« v igrišče z umetno travo ni problem, problem pa je igrišče za otroke v MČ Jezero v Budini z naravno travo, ki je pogodbena obveznost MO
Ptuj, vezana na izgradnjo Gajk, ki pa je nerešljiv problem že tri leta. V MČ Jezero pa se tudi želijo vključiti v dogovore o dokončni obliki investicije igrišča z umetno travo na njenem območju.
Kot je po seji povedal predsednik sveta četrti Edvard Strelec, so razpravljavci v tem soočenju ponovili vse tisto, kar je bilo bolj ali manj že povedano. Umetna trava da, vendar ne na
tej lokaciji in ne v tem času, vztrajajo v OŠ Mladika, župan dr. Štefan Čelan pa, da je odločitev mestnega sveta znana, da bodo investicijski projekt dopolnili v smislu pripomb in predlogov, da pa lokacije zanesljivo ne bodo menjali.
Kot kaže, zgodbe o umetni travi še ne bo tako kmalu konec, na vidiku so novi pogovori in prepričevanja.
"Ne strinjamo se z načrtom za igrišče"
Danes, v sredo, 4.5.2005, smo se sestali člani Sveta zavoda in člani Sveta staršev na OŠ Mladika. Ponovno smo razpravljali o umestitvi nogometnega igrišča z umetno travo na zemljišče naše šole v neposredni bližini zgradbe. Ker se s tem ne strinjamo, smo podprli pobudo g. Aleša Vaupotiča za razveljavitev sprejetega sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj o planirani gradnji nogometnega igrišča z umetno travo na zemljišču v upravljanju osnovne šole Mladika, ki ga je sprejel na svoji seji 20. 4. 2005.
Predsednica Sveta zavoda: Irena Prelog Predsednik Sveta staršev: Aleš Vaupotič Ravnateljica: Sonja Purgaj
Foto: OM
Sp. Podravje • Upravne novosti
Overovitve zdaj možne tudi na krajevnih uradih
»Od letošnjega aprila so overitve dokumentov in podpisov možne tudi na vseh krajevnih uradih, ne le v prostorih ptujske upravne enote,« apelira na prebivalce spodnjepodravskih občin načelnik UE Ptuj Metod Grah.
Prenos dejavnosti overovitev z notarskih pisarn je bil sicer zakonsko uveljavljen že z začetkom letošnjega leta, zaradi pomanjkanja potrebne dokumentacije pa so se overovitve v prvih mesecih opravljale le na ptujski UE.
»Aprila so vsi krajevni uradi po občinah dobili overo-vitvene knjige in ustrezne pečate, tako da se občani zdaj lahko za rešitev teh zadev oglašajo kar pisarnah v svoji matični občini. Tako poslej za občane ni več smiselno, da čakajo v vrstah na ptujski upravni enoti, če potrebujejo overovitev podpisa ali kakšnega dokumenta, saj lahko to mnogo hitreje opravijo v domači občini,« še pravi Grah. V ptujski UE so v prvih mesecih letošnjega leta opravili kar 1939 overovitev, v petnajstih krajevnih uradih pa le 63.
Overovitve dokumentov, povezanih z nepremičninami oziroma vpisom v zemljiško knjigo, pa so ostale v pristojnosti notarjev.
Ukinitev registracij na Destrniku in v Vidmu
Z novimi predpisi, ki so stopili v veljavo, pa so po
drugi strani bili v UE Ptuj prisiljeni ukiniti nekatere dejavnosti v pristojnosti krajevnih uradov: »Gre za to, da so ti predpisi povzročili nove, neplanirane stroške. Recimo, zgolj ove-ritvene knjige in pečati pomenijo 600.000 tolarjev dodatnih stroškov, potem so potrebne nove pritožbene knjige, ker velja nova uredba o poslovanju, ki je bila sprejeta marca. Teh nepredvidenih stroškov je izjemno veliko in jih je treba vključiti v obstoječe poslovanje v letošnjem letu. Za letos smo planirali 86 milijonov materialnih stroškov, pravkar pa smo prejeli ukrep pristojnega ministrstva po sklepu vlade, da so se naša sredstva zmanjšala za 18 milijonov tolarjev. Varčevalni ukrepi za nas pomenijo, da bo manj denarja za pisarniški material ipd., zaradi tega zadnjega ukrepa pa bomo morali ukiniti tudi nekatere dodatne naloge krajevnih uradov, ki sicer po zakonu niso obvezne, smo jih pa uvedli na želje občanov.«
Med temi je ukinitev možnosti registracije avtomobilov in izdaje vozniških dovoljenj na krajevnih uradih v Destrniku in Vidmu. Občani teh dveh
občin bodo tako odslej morali te zadeve urejati ali na UE Ptuj ali pri podjetjih, ki imajo pooblastila za to: »Ugotovili smo namreč, da je bilo na obeh omenjenih krajevnih uradih v enem letu opravljenih le 1397 podaljšanj registracij (na ptujski UE preko 15.000, op. a.) oziroma prometnih dovoljenj. Povprečno to pomeni dve stranki na dan, kar ne bi bilo sporno, če ne bi prišlo do omenjenih varčevalnih ukrepov in zahtev s strani vlade. Vedeti je namreč treba, da morajo biti pogoji za opravljanje te dejavnosti enaki ne glede na število strank. To pomeni, da mora biti poleg tehnične opreme na voljo zadostno število ustreznih tiskovin, registrske tablice na zalogi itd., kar seveda povzroča dodatne stroške okrog enega milijona na delovno mesto.«
Z zahtevami po zmanjšanju stroškov se sicer ni srečala smo ptujska UE, ampak vse enote po Sloveniji. Kako se bodo znašle in kje bodo »priprle pipice«, je stvar vsake posebej, skupno pa naj bi se materialni stroški na vseh slovenskih upravnih enotah, teh je 58, zmanjšali za približno 740 milijonov tolarjev.
Lenart • Tiskovna konferenca civilne pobude
Nasprotujejo samovolji župana
V ponedeljek, 25. aprila, so člani civilne pobude Lenart predstavili svoja stališča in poglede v zvezi s prijavo občine Lenart kot možne lokacije za odlagališča jedrskih odpadkov.
V	civilni pobudi Lenart se ne strinjajo z načinom prijave in menijo, da gre za samovoljo župana občine Lenart, ki bi moral o tako pomembni zadevi poiskati vsaj stališče občinskih svetnikov, kot izvoljenih predstavnikov občank in občanov. Še pred prijavo pa bi moral o tem seznaniti občane, da bi le-ti lahko podali svoja mnenja.
V	Lenartu so za prijavo izvedeli iz medijev, kar je po njihovem mnenju v nasprotju z dobrim sodelovanjem in demokratičnimi odnosi v lokalni skupnosti med županom, občinskimi svetniki, občani in občankami.
Predstavniki civilne pobude Lenart so na tiskovni konferenci jasno izrazili mnenje, da odlagališče jedrskih odpadkov ne sodi v osrčje Slovenskih goric. Te naj ohranijo prvobitnost, naravno okolje in vrednost, ki jo imajo. Razvojna naravnanost Slovenskih goric naj ostane v kmetijstvu, turizmu in podjetništvo v ekološko zdravem okolju.
V	civilni pobudi so prepri-
čani, da je odločitev župana občine Lenart mag. Ivana Vo-grina o prijavi občine Lenart na tak način, o tako življenjsko pomembni zadevi, še en dokaz samovolje župana, ki so ji v Lenartu priča že nekaj let. Najbolj kritičen je bil predstavnik Zelenih Lenarta Ludvik Matjašič, ki je menil: "Če je župan sosednje občine zaradi zapletov pri prijavi občine Trnovska vas odstopil, so v Lenartu izpolnjeni vsi pogoji za županov odstop in župan mag. Vogrin bi moral odstopiti že pred dnevi."
Člani civilne pobude so še poudarili, da bodo zahtevali razpis referenduma, v kolikor bo občina Lenart izbrana med prve tri občine, razmišljajo pa tudi o protestnih shodih.
Zraven predstavnikov civilne pobude Lenart sta na tiskovni konferenci sodelovala bivši župan občine Trnovska vas Karl Vurcer in predsednik civilne iniciative Trnovska vas Danilo Muršec. Karl Vurcer je poudaril, da imajo Slovenske gorice druge po-
tenciale za razvoj, zato je nedopustno, da bi Slovenskogo-ričani živeli kot podpiranci od državne rente in bivšega kolega župana občine Lenart pozval, da naj prijavo umakne.
Predsednik civilne iniciative Trnovska vas Danilo Mur-šec je povedal, da je civilna iniciativa Trnovska vas prenehala delovati v petek, ko so svetniki Trnovske vasi prekinili sodelovanje z Agencijo za jedrske odpadke. Še naprej pa bodo člani civilne iniciative budno spremljali aktivnosti Agencije za radioaktivne odpadke na širšem območju Slovenskih goric.
Muršec se je dotaknil še slogana lenarškega podjetja Interles, katerega lastnik in direktor je lenarški župan mag. Ivan Vogrin in svoje proizvode trži pod sloganom: "Naše izdelke proizvajamo za vas v idiličnem okolju." Muršec je prepričan, da kraj z jedrskimi odpadki ne more biti nikoli več idiličen.
Zmago Šalamun
Od aprila zaradi overovitev ni potrebno več na ptujsko upravno enoto.
Odslej izključno računalniški matični izpiski
S prvim majem pa se je začel uvajati tudi novi zakon o matičnem registru. »Zakon ukinja ročno vodene evidence, kar pomeni, da se po tem datumu matične knjige ne vodijo več ročno, kot je veljalo doslej, ampak se evidenca vodi zgolj raču-
nalniško. Vsi dokumenti se torej lahko izdajajo le kot računalniški izpis, saj ročno izpisani izpiski niso več veljavni!«
Krajevni uradi v spod-njepodravskih občinah, ki nimajo ustrezne računalniške opreme in tiskalnikov, tako do nadaljnjega ne bodo mogli izdajati tovrstnih izpiskov, pač pa se bodo občani teh občin morali ponje napotiti v ptuj-
sko upravno enoto. Kot je še povedal načelnik Metod Grah, naj bi bilo do prvega maja, ko je začel veljati nov zakon, ustrezno opremljenih le šest od petnajstih krajevnih uradov, za opremo vseh ostalih pa bo morala v najkrajšem možnem času poskrbeti država, saj je to njena (finančna) pristojnost.
SM
Hajdina • Občina brez podžupana
Pričetek Megalaxie že spomladi?
Včeraj se je svet občine Hajdina sestal na 17. redni seji. Razpravljali so o dvanajstih točkah dnevnega reda. Dopolnili so statut občine Hajdina v 25. členu, kjer se med stalna delovna telesa občinskega sveta po novem uvršča tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
25. marca letos pa je postal pravnomočen ugotovitveni sklep, ki ga je občinski svet sprejel 16. marca, da je članu SDS Martinu Turku prenehal mandat člana občinskega sveta občine Hajdina. Martin Turk je bil tudi podžupan občine Hajdina. Njegov mandat člana občinskega sveta je za preostanek mandatne dobe prešel na naslednjega kandidata na listi stranke SDS, Alfonza Strnada iz Hajdoš.
Kot je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič, je 11. marca letos Martin Turk podal pisno nepreklicno odstopno izjavo in mu je tako predčasno prenehal mandat. V ugotovitvenem
sklepu ni naveden vzrok odstopa; po nekaterih informacijah naj bi se Martin Turk preselil v drugo občino. Župan Radoslav Simonič je povedal, da v tem trenutku ne razmišlja o novem podžupanu, do konca mandata bodo skušali vzdržati brez njega, čeprav je dejstvo, da podžupana potrebuje občina in ne župan. Po zakonu o lokalni samoupravi naj bi sicer vsaka občina imela najmanj enega podžupana, vendar ni tako, morda tudi zato, ker se »neimetje« podžupana z ničimer ne sankcionira.
Pred glasovanjem na včerajšnji seji pa so se organi občine Hajdina odločili, da umikajo blokado na ne-
premičnini dolžnika Huga Kuharja (Cross, d. o. o.) v Limbušu, ker naj bi s tem pospešili realizacijo projekta zabaviščnega parka na območju občine Hajdina, ki je od lanskega leta znan po novim imenom Mega-laxia. Z umikom blokade bodočemu investitorju omogočajo prodajo nepremičnine. S tem pa ne odstopajo od terjatve, ki je v tem trenutku že zavarovana na najvrednejšem zemljišču na Zgornji Hajdini, kjer je občina Hajdina vpisana kot prvi upnik. Po nekaj mesecev stari informaciji oziroma napovedi naj bi investicijo v Megalaxio pričeli že zgodaj spomladi.
Foto: SM
Markovci • Z19. seje sveta
Odslej več za ravnanje z odpadki
Svetniki občine Markovci so na 19. redni seji v torek, 3. maja, sklepali le o sedmih točkah, saj so na predlog župana Franca Kekca eno odločanje prestavili na naslednjo sejo.
Iz dnevnega reda so na županov predlog umaknili predlog za prodajo parcele v Prvencih, saj so menili, da mora o tem najprej razpravljati odbor za finance. Sicer pa so uvodoma sklepali o predlogu Čistega mesta iz Ptuja za dvig cen ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Zavrč, ki ga je v kratkem pojasnil njihov predstavnik Janez Merc. Od zadnje podražitve cene odvoza odpadkov je minilo leto in pol in v tem času se je nekajkrat podražilo gorivo, dvignile pa so se tudi cene življenjskih potrebščin, zato so v Čistem mestu predlagali 2,65-odstotno povišanje cen, kar naj bi bilo še zmeraj nižje od inflacije. Glede na dejstvo, da je nove tarifne pravilnike o oblikovanju cene ravnanja s komunalnimi odpadki sprejelo le 8 občin, so izračune pripravili še po stari metodi.
Po izračunih, ki so torej v skladu z vsemi zakonskimi normativi, naj bi tako za kubični meter odpadkov namesto sedanjih 5.776 tolarjev plačevali 5.929 tolarjev. Še bolj poenostavljeno povedano, za 1 zaboj (kanto) odpadkov bo po novem treba odšteti 69,88 tolarja več. Seveda pa to ni zgolj cena za odvoz ostanka odpadkov, saj so vanjo vključeni tudi prispevki za odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov ter ločenih frakcij ter prispevek za gradnjo centra za ravnanje z odpadki v Gajkah.
V razpravi so svetniki drug za drugim ugotavljali, da de-
lavci Čistega mesta svojo nalogo dobro opravljajo, tudi odvoz kosovnih odpadkov je vse bolj učinkovit, saj je v naravi ob robu vasi vse manj divje odloženih kosovnih odpadkov. In ker se je z omenjenim predlogom za povišanje cene strinjal tudi občinski odbor za varstvo okolja, so s povišanjem z večino glasov soglašali tudi svetniki. Na vprašanje, kako je z odvozom živalskih odpadkov, je Janez Merc odgovoril, da mora zanje poskrbeti veterinarska služba, na vprašanje, kako je z odlaganjem kritine iz azbestnih plošč, pa smo slišali, da jih do nadaljnjega še sprejemajo tudi v CERO Gajke, vendar je potrebno za kilogram odloženega, okolju neprijaznega odpadka plačati 19,6 tolarja.
Po obrazložitvi župana Franca Kekca so soglašali z osnutkom odloka o odkupni pravici občine Markovci in ga preoblikovali v predlog, o njegovem dokončnem sprejetju pa bodo sklepali kdaj drugič. V predlogu tega odloka so zajete predvsem parcele, na katerih je predvidena gradnja III. faze obrtne cone v Novi vasi, zemljišča za potrebe čistilnih naprav v Novi vasi, Stojncih, Strelcih in Markov-cih ter za potrebe športnih objektov v Prvencih, Stojncih in Borovcih, v centru Markov-cev, ter ob regionalki do kanala in mostu za predvideno stanovanjsko izgradnjo ter za potrebe širitve pokopališča. Po uveljavitvi tega odloka bo
Foto: M: Ozmec
Promet čez jez v Markovcih postaja ob konicah nevzdržen.
lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe moral pridobiti potrdilo občine, da na določeni nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice.
Na prošnjo sveta zavoda Osnovne šole Markovci so med štirimi kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje za ravnatelja OŠ Markovci, podali pozitivno mnenje k imenovanju dosedanjega
ravnatelja Jožeta Foltina. Kot je zapisal predsednik sveta zavoda OŠ Milan Gabrovec, so razpisne pogoje izpolnjevali štirje kandidati - Barbara Rozman, Brigita Nojič, Silvestra Klemenčič in Jože Foltin, ki je prejel tudi 99-odstotno podporo učiteljskega kolektiva.
Seznanili so se tudi z vsebino predinvesticijske zasnove regionalnega projekta Zaščita kakovosti podtalnice
Dravskega in Ptujskega polja. Za realizacijo tega obsežnega projekta, ki naj bi občino Markovci veljal dobrih 1,7 milijarde tolarjev, pričakujejo tudi pridobitev sredstev iz evropskih skladov, sicer pa so predlagali večfazni postopek izgradnje kanalizacijskega sistema v posameznih vaseh.
Na predlog župana Franca Kekca in direktorice občinske uprave Marinke Bezjak
Kolenko so soglašali s prodajo 33 kvadratnih metrov velike garsonjere v stanovanjskem bloku v Markovcih, katere vrednost je bila uradno ocenjena na 2,5 milijona tolarjev. Za nakup naj bi se zanimali že trije potencialni kupci, zato bodo pričeli z zbiranjem ponudb ter nato nadaljevali z licitacijo. Z denarjem od prejete kupnine pa naj bi v istem bloku uredili dve mansardni stanovanji. Tik pred zaključkom seje so brez razprave sprejeli na znanje še poročilo o notranjem revidiranju občine Markovci za leto 2004, ki so ga prejeli le člani sveta, v gradivu za novinarje pa ni bilo priloženo.
Med pobudami in vprašanji svetnikov je Marjan Horvat ponovno opozoril na nujnost ureditve razmer v nekdanji farmi v Sobetincih. Poudaril je, da objekti hitro propadajo, da je na enem od njih videti, kot da se bo streha vsak čas zrušila, ter opozoril na dejstvo, da je na uradnih mestih potrebno ugotoviti, kaj vse je v lasti Perutnine in kaj v lasti občine. Sicer pa so malce ozmerjali pripravljavce programa prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ki niso bile časovno usklajene ter opozorili na vse bolj pereč problem povečanja prometa čez jez v Markovcih proti Vidmu, ki je dovoljen le za lokalni promet, izkoriščajo pa ga kot "obvoz" do Vidma in Haloz v času prometnega zamaška na Ptuju.
M. Ozmec
Ormož • Zavod za muzejsko in arhivsko dejavnost v ustanavljanju
Na koncu je odločil denar in odnos
Muzejsko dejavnost v občini Ormož je minula leta opravljal Pokrajinski muzej Ptuj, katerega soustanoviteljica je Občina Ormož. Nesoglasja so bila bolj ali manj prisotna ves čas nesrečnega soustanoviteljstva, poglobila pa so se, ko so novonastale občine prenesle soustanoviteljstvo na MO Ptuj, občina Ormož pa tega ni želela. Zato so se Ormožani odločili za svojo pot in začeli z ustanavljanjem lastnega zavoda.
Ormoški župan Vili Tro-fenik Ptuju očita, da je občina Ormož pretežno sama financirala delovanje zavoda na območju občine Ormož (enota Ormož), čeprav zavod opravlja javno službo, ki jo financira ministrstvo iz sredstev državnega proračuna. Ta sredstva naj bi skoraj v celoti porabili na Ptuju in jih niso bili pripravljeni enakomerno razdeliti na delovanje celotnega muzeja. Na Ptuju ima muzej 36 zaposlenih, katerih plače se menda v celoti krijejo iz sredstev državnega proračuna, od štirih zaposlenih v Ormožu pa menda le ena. Pri izračunu deležev sofinanciranja bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da ptujski zavod opravlja delo za 70.000 prebivalcev, ormoška enota pa za 17.000. V letu 2003 je občina zagotovila
za delovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj 10 milijonov SIT, lani pa po podatkih Poročevalca, uradnega glasila občine Ormož, 13, v razpravi na seji OS pa je številka dosegla 20 milijonov SIT. Ormožani so v pogajanjih, ki so se vlekla skozi daljše časovno obdobje, zahtevali, da mora biti sofinancerski delež za izvajanje javne službe sorazmeren obsegu dejavnosti, ki se izvaja na lokaciji Ormož z obsegom dejavnosti, ki se izvaja na območju MO Ptuj. V enakem razmerju pa naj bi se financirali tudi skupni stroški uprave muzeja. Za ureditev nesoglasij je bilo sklicanih ničkoliko dvo- in tripartitnih sestankov, vendar trikotnik ministrstvo-Ptuj-Ormož ni rodil želenih sadov. Tako so neslavno propadli desetletni napori in upi ormoškega žu-
pana Vilija Trofenika, kot je povedal sam, da se bo zaplet le rešil. Tako pa je bil primoran v ustanovitev lastnega zavoda.
Arhive so plačevali
O izkušnjah kot član sveta zavoda muzeja na Ptuju je na minuli seji OS marsikaj povedal tudi svetnik Boris Skok, ki je mnenja, da so na Ptuju na Ormož vedno gledali kot na privesek, ki je bil zato v podrejenem položaju. Ormož je imel v svetu zavoda dva predstavnika, ki sta opazila, da MO Ptuj plačuje za delovanje muzeja vedno manj, zadnja leta pa so menda znesek celo skrili pod postavko, iz katere ni bila razvidna višina sredstev. Župan Štefan Čelan naj bi menda celo posredoval na ministrstvu, češ da člani sve-
ta iz Ormoža ne sodelujejo na sejah sveta zavoda, resnica pa je menda ta, da predstavnik ptujske občine zadnji dve leti ni bil prisoten na sejah. Prav tako so v preteklosti zaposleni v muzeju predlagali, da naj bo predsednik sveta enkrat tudi iz Ormoža, vendar so predstavniki občine vztrajali, da to ni mogoče. Ko pa so na Ptuju slišali o ustanavljanju muzeja v Ormožu, so to po Skokovih besedah komentirali: "Zdaj ste pretrgali vse vezi s Ptujem!"
Drugi argument, ki govori v prid ustanovitvi zavoda, pa je zakonska obveza za ureditev lokalnega arhiva. Občina Ormož namreč že 10 let plačuje najemnino za prostore, ki so potrebni za delovanje državnega arhiva na območju občine. Združitev obeh zavodov, arhivskega in mu-
zejskega, pod eno streho pa ob uporabi režijskih služb ostalih zavodov postavi projekt v racionalne organizacijske okvirje.
Bitka za eksponate se začenja
Med razpravo je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, koliko eksponatov hrani ptujski muzej za Ormož in da jih je potrebno čimprej dobiti nazaj. V Ormožu so namreč svetniki zaskrbljeni, da jih ne bi doletela podobna usoda kot plastike velikonedeljskih križnikov ^
Za potrebe muzejske dejavnosti bodočega zavoda nameravajo zagotovili prostore v ormoškem gradu, predvidevajo pa, da bi za normalno delovanje na področju mu-
zejske dejavnosti potrebovali štiri strokovne sodelavce z univerzitetno in enega s srednješolsko izobrazbo. Od petih predvidenih zaposlenih so sedaj v organizacijski enoti Ormož zaposleni štirje, eden kandidat pa je na podiplomskem študiju iz področja arheologije. Arhivska enota pa bi za začetek zaposlila enega arhivarja. Po pridobitvi pooblastila za izvajanje javne službe pa obstaja tudi možnost sofinanciranja zavoda iz sredstev državnega proračuna.
V zelo živahni, s čustvi nabiti razpravi, so svetniki poudarili dobro sodelovanje s strokovnimi delavci muzeja in direktorjem Alešem Ari-hom in zelo uspešno delo ormoške enote muzeja.
Podlehnik • Izgradnja dvorane v teku, plačilo v zraku
Kako bodo plačali naložbo?
Že v lanskem letu so se v Podlehniku začeli resno »spravljati« k projektu izgradnje šolske telovadnice oziroma večnamenske dvorane ob šoli, kar naj bi predstavljajo prvo fazo sicer širše investicije, ki naj bi v naslednjem obdobju zajela še rekonstrukcijo stare dvorane, v kateri naj bi uredili vrtec in medioteko.
Nova dvorana bo po sprejetem projektu zavzemala kar 1385 kvadratnih metrov površine, kar je precej nad standardi, ki jih, glede na število učencev, sofinancira šolsko ministrstvo. To sicer ni nobena podlehniška posebnost, saj se za predimenzionirane dvorane odločajo tudi v drugih občinah pod opravičilom, da se pač gradi dvorana, ki bo služila še številnim drugim prireditvam, ki naj bi jih obiskovalo na tisoče ljudi, zato prostor pač mora biti velik. Sofinanciranje ministrstva tako ne bo znašalo zakonsko predvidenih 60 odstotkov, ampak v primeru podlehniške dvorane le slabih 26 odstotkov, kar v denarju pomeni 88,8 milijona tolarjev. Sklep o tolikšni višini sofinanciranja je Ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo že lani junija, avgusta pa je tudi finančno ministrstvo izdalo soglasje za investicijsko vrednost dvoranske stavbe, ki naj bi skupno stala dobrih 380 milijonov. Pogodba je bila sklenjena 23. septembra 2004, državno sofinanciranje pa naj bi potekalo v letih 2004 do 2006.
»Na pobudo občine je bila dinamika sofinanciranja spremenjena z aneksom z dne 30. 09. 2004 za sofinanciranje v letih 2005-06. Po prvem poročilu občine o poteku investicije z dne 30. 03. 2005 je občina sklenila pogodbo z izvajalcem Gradis GP Gradnje Ptuj, d. d., dne 15. 03. 2005, v višini 396 milijonov tolarjev in predvidenim zaključkom gradnje avgusta 2006. Po poročilu situacij še ni izdanih, zato tudi izplačila še niso stekla, sicer pa so postopki doslej tekli korektno,«
Možen obseg zadolževanja občin natančneje ureja 17. člen Zakona o financiranju občin (ZFO). Po prvem odstavku tega člena se občine lahko zadolžijo v obsegu, ki ne presega 10 % realiziranih prihodkov v letu zadolževanja (npr.: za izgradnjo osnovne šole, telovadnice, ceste, itd.), po drugem odstavku pa se občina lahko zadolži nad 10 % za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter odvajanje in čiščenje odplak.
so sporočili iz šolskega ministrstva in tako dali vedeti, da je njihov delež denarja še v državni blagajni in ne v pod-lehniškem proračunu.
Lizing bi zahteval skoraj milijardo
Gradnja dolgo načrtovane dvorane se je torej končno začela, kako pa bo vse skupaj plačano, je precej zavito v meglo. Sloviti podlehniški občinski svet je na prvi in doslej edini letošnji seji sprejel proračun, v okviru katerega je na postavki za šolsko investicijo letos predvidenih kar 211 milijonov tolarjev. Kje jih bo občina nabrala, si ne razbija glave nihče. Kot je bilo že lani na oktobrski seji slišati župana Vekoslava Fri-ca, gre za ogromen finančni podvig občine, ki ga ne bo možno kar tako izpeljati brez kredita ali lizinga. ob sprejemanju letošnjega proračuna je zato svetnike seznanil s
Ob podlehniški šoli že stoji ograjeno gradbišče, kjer nastajajo temelji večnamenske športne dvorane; dokončana naj bi bila naslednje leto ^
predlogom lizinga za dobo 15 let, kar pomeni, da naj bi se izgradnja in rekonstrukcija šolskih prostorov plačevala od letošnjega leta pa do leta 2020! Predlog lizinga je posredovalo podjetje Raiffeisen leasing, d. o. o., po predstavljenem planu pa naj bi občina z lizing pogodbo plačevala lizingodajalcu po 23 oziroma 30 milijonov tolarjev letno, v kar je vključena tudi ureditev vrtca. Končne izplačane vsote za investicijo po lizing pogodbi se, kot je prikazano na dokumentu, hudo razlikujejo od osnovnih projektnih investicijskih vrednosti. Tako bi z morebiti najetim in po planu izplačanim lizingom dvorana občino na koncu (leta 2020) stala kar 712,3 milijona tolar-
jev in ne 396, kot znaša njena dejanska vrednost. Preureditev stare telovadnice oziroma ureditev vrtca pa bi zahtevala še 203,5 milijona tolarjev, kar pomeni, da bi skupna investicija občino oskubila kar za 915,8 milijona tolarjev!
Kredita občina zaradi prezadolženosti ne more najeti
O kreditu za poplačilo stroškov šolske naložbe, ki bi lahko bila cenejša, pa v Pod-lehniku žal ne morejo niti razmišljati. »Občina Podleh-nik je možnost zadolževanja po drugem odstavku 17. čle-
na ZFO že izkoristila v letu 2003, zato se za izgradnjo telovadnice ne more več zadolžiti,« so nedvoumno sporočili z ministrstva za finance, kar pomeni, da občina do nadaljnjega ne more več skleniti nobene kreditne pogodbe. Pod določenimi pogoji pa so občini še vedno priškrnjena vrata za najetje lizinga ali finančnega najema: »V Zakonu o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005 so v 26. in 40. členu opredeljena zasebna vlaganja v javno infrastrukturo. Določbe 40. člena obseg možnega zadolževanja za lokalne skupnosti omejujejo. Ob upoštevanju teh določb je možnost sklepanja pogodb o finančnem najemu ali lizingu do višine, ko obseg
sredstev za plačilo pogodbenih obveznosti ne presega 3 odstotke prihodkov sprejetega proračuna preteklega leta, zmanjšanih za namenske prihodke,« še pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Li-zing, sicer v precej omejenih obrokih, je torej načelno še možen, zgornja meja višine obroka pa je že točno določena (pri, recimo, 200 milijonih prihodkov na 6 milijonov tolarjev brez ostalih omejitev).
Ministrstvo ne ve
Čeprav za najetje lizinga sklep finančnega ministrstva o odobritvi ni potreben, morajo s tem soglašati občinski svetniki, kar - vsaj doslej - še niso. Brez njihovega sklepa pa, če se upošteva veljavna zakonodaja, ne bo šlo.
»Na podlagi podatkov, ki jih ima Ministrstvo za finance, je razvidno, da občina Podlehnik nima sklenjenih pogodb o zasebnih vlaganjih v javno infrastrukturo. Občina Podlehnik bi lahko za izgradnjo večnamenske športne dvorane sklenila pogodbo o zasebnih vlaganjih v javno infrastrukturo, saj za to obliko zadolžitve ni potrebno pridobiti soglasja Ministrstva za finance. Kljub zakonskim določbam in obveznostim občina Podlehnik Ministrstvu za finance še ni poslala sprejetega proračuna za leto 2005 z vso analitiko, tako da ne moremo ugotoviti, če občina predvideva sklepanje pogodb iz tega naslova in če je občinski svet za ta namen že sprejel ustrezen sklep. Po zakonu mora občina sklenjeno pogodbo o finančnem najemu poslati Ministrstvu za finance, ki bo preverilo, če je občina spoštovala zakonske omejitve,« so še sporočili s finančnega ministrstva.
Tudi na ministrstvu torej, glede na to, da niso prejeli niti zakonsko zahtevane dokumentacije v zvezi s proračunom, zaenkrat lahko samo ugibajo, kako nameravajo v Podlehniku poplačati začeto večstomilijonsko naložbo. V tem ugibanju pa, kot je slišati, nikakor niso edini.
SM
Sv. Jurij • Jurjevi dnevi 2005
Prireditve ob prazniku
V krajevni skupnosti Sv. Jurij so od 15. aprila potekale prireditve ob tradicionalnih jurjevih dnevih in 9. prazniku krajevne skupnosti.
Potekalo je ocenjevanje vin vinogradnikov, obisk starejših krajanov, merjenje krvnega tlaka, krvodajalska akcija, športna srečanja med lovci in gasilci, razne kulturne prireditve itd. V soboto, 23. aprila, je potekala čistilna akcija, v kateri je sodelovalo trideset krajanov, ki so očistili gozdove v bližini centra Jurovskega Dola. Zvečer je bila osrednja prireditev ob 9. krajevnem prazniku. V kulturnem programu so nastopili člani folklorne skupine Jurovčan in folklorna skupina osnovne šole, Jurovski oktet in tamburaški orkester iz Dupleka. Zbrane sta pozdravila predsednik krajevne skupnosti Sv. Jurij
Jože Škrlec in podžupan občine Lenart Franc Krivec. Na prireditvi so podelili tudi priznanja vinogradnikom in priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli Katarina Šnajder, Katarina Šenveter, Fanika Pavalec in Jože Šene-kar. Najvišje priznanje - jur-jeve srebrnike - so prejeli Mirko Breznik, predsednik KD Ivan Cankar Jurovski Dol, Slavko Senekovič, ravnatelj OŠ Sv. Jurij in krajevna organizacija Rdečega križa.
V nedeljo, 24. aprila, je potekalo farno žegnanje z blagoslovom konjev, ki se ga je udeležilo 81 lastnikov konjev iz občin Lenart, Benedikt, Sv. Ana, Duplek, Spodnja Velka, Pesnica, Jakob in Maribor.
Konje je blagoslovil domači župnik Lojze Antolin.
V sredo, 27. aprila, je TD Dediščina Jurovski Dol organiziralo pohod z naslovom Spoznajmo svoj kraj. Pohod je bil letos šesti po vrsti, udeležilo se ga je 68 pohodnikov. Isti dan je potekal tudi Jurjev maraton - tek po mejah krajevne skupnosti. V petek, 29. aprila, je TD Dediščina pripravilo predstavitev kataloga in razglednice, sledil je Jurjev ples. S praznovanji so pri Sv. Juriju zaključili v nedeljo, 1. maja, s tradicionalnim srečanjem med zaselki KS. Ekipe so se pomerile v vleki vrvi, šahu, streljanju in malem nogometu.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Tudi letos je na blagoslov konjev prijezdil zeleni Jurij.
Foto: SM
Zg. Leskovec • Kakšen bo status MP Leskovec?
Stalna mešana komisija se ni rekla nic
Lani spomladi je bilo o MP Zgornji Leskovec-Cvetlin v občini Videm ogromno izrečenega, precej manj pa narejenega. Občani Vidma, konkretneje Le-skovCani, so grozili celo z zaporo ceste, če se bo res zgodilo to, kar je napovedano: da naj bi ta mejni prehod postal maloobmejni, s čimer bi izgubil sedanji status meddržavnega mejnega prehoda.
To bi, kot pojasnjujejo v Leskovcu, pomenilo dodatni »handikap« razvoju haloškega obmejnega področja, tako v turističnem kot cestno-infra-strukturnem pogledu. Po nekaj glasnih grožnjah in napovedi zapore ceste, kasneje še
novinarski konferenci, pa je vse skupaj bolj kot ne potihnilo in le občasna vprašanja svetnikov na videmskih občinskih sejah so dajala vedeti, da nekateri na problematiko še niso čisto pozabili, kakšnega posebnega entuziazma ali
odločnosti pa ni bilo zaslediti nikjer več.
MP Zgornji Leskovec-Cve-tlin je sicer v skladu z Uredbo o določitvi mejnih prehodov za mednarodni in meddržavni cestni in železniški promet z Republiko Hrvaško
še kategoriziran kot MP za meddržavni promet, kar naj bi veljalo še za MP Pod-planina in Razkrižje vse do uveljavitve sporazuma med obema državama. Sporazum, gre za razvpiti SOPS, je bil podpisan že leta 1997, v njem so omenjeni mejni prehodi namenjeni prekategorizaciji iz meddržavnih v maloobmejne. O bodočem statusu se je sicer prvič govorilo in dogovarjalo že davnega leta 1994, ko se je v Ljubljani sestala delegacija Slovenije in Hrvaške. Že takrat sta se delegaciji dogovorili, da naj bi do sklenitve SOPS-a (tri leta kasneje) omenjeni MP še bili meddržavni, potem pa naj bi postali maloobmejni, vendar pa je po SOPS-u možna tudi sporazumna sprememba kategorizacije.
Minister Mate: »To bo aktualno po odprtju MP Meje!«
Prav od tod izhaja precej nejasnosti, ki jih, kot kaže, ne zna točno pojasniti niti novi minister Dragutin Mate. Ta namreč v zvezi s problematiko statusa MP Leskovec (in
Bodoči status MP Zg. Leskovec še vedno ni dorečen; o tem naj bi se razpravljalo po dograditvi MP Meje v Gorišnici.
Ptuj • Podelitev medalj najboljšim vinarjem
Šampionski naziv Lubaju in Golobu
Res slovesno je bilo v torek pozno zvečer v refektoriju ptujskega minoritskega samostana, kjer so se že pet-najstič zapored na podelitvi diplom ter uradni razglasitvi šampionov in prvakov zbrali lastniki letos najbolje ocenjenih vin, sicer člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH).
ostalih dveh) pravi tako: »V kontekstu sporazumne kategorizacije mejnih prehodov Razkrižje, Zgornji Leskovec in Podplanina sta tako Uredba kot zapisnik s sestanka precej nejasna. V zapisniku je določeno, da se kategorizacija vseh treh mejnih prehodov lahko spremeni sporazumno iz mejnega prehoda za meddržavni promet v mejni prehod za obmejni promet. Prekategorizacijo teh treh mejnih prehodov bo predhodno morala obravnavati Stalna mešana komisija. Do sedaj pa še nobena stran ni načela vprašanja prekategorizacije MP Zgornji Leskovec v mejni prehod za obmejni promet. Menimo, da bo vprašanje prekategorizacije postalo aktualno po odprtju mejnega prehoda za meddržavni promet Meje, ki še ni odprt oziroma še sploh ni zgrajena infrastruktura!«
V Vidmu bodo na nadaljnjo usodo mejnega prehoda torej morali še počakati. Prednost ima Gorišnica. Ali pa gredo morda kalkulacije v drugo smer? Če mejnega prehoda Meje Sloveniji ne bo uspelo ustrezno infrastrukturno opremiti, temu namreč do-
slej zelo uspešno nagajajo Hrvati, ima morda Leskovec (več) možnosti za ohranitev statusa meddržavnega mejnega prehoda?!
Čisto možno je tudi, da se bo prej zgodila še ustanovitev novih občin, kar pomeni, da se bodo z mejnim prehodom Leskovec in njegovim statusom ukvarjali le (še) Leskov-čani, če bodo seveda uspeli v namerah za ustanovitev svoje občine. Vsekakor pa bi bilo dobro, da svoje nestrinjanje s prekategorizacijo čimprej sporočijo in na nesprejemljivost izgube tega statusa opozorijo člane Stalne mešane komisije, saj je, kot rečeno, prekategorizacija možna le s sporazumom hrvaške in slovenske strani. Da se z maloobmejnim statusom MP ne strinja niti sosednja hrvaška občina Cvetlin, je že znano.
Sicer pa naj bi ministra Ma-teta o problematiki MP Zgornji Leskovec bolje seznanil poslanec Branko Marinič ob njegovem obisku Haloz. Kdaj bo Dragutin Mate v Halozah, pa še ni znano. Če se bo status MP Leskovec res reševal šele po odprtju MP Meje, ima za obisk še precej časa ^
SM
sprejete neživljenjske davčne zakonodaje, ki je najbolj prizadela manjše vinogradnike, še kako pomembno, je v svojem nagovoru poudaril predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije Stanislav Šoster: »Lahko ste ponosni na svoja lepo donegovana in izjemno
kvalitetna vina. Ne glede na številne težave, s katerimi se manjši vinogradniki srečujete v zadnjem obdobju, vam želim, da ohranite nivo kakovosti, da se bodo tako visoke ocene pojavljale tudi v naslednjih letih oziroma vinskih letnikih!«
SM
Kot je že znano, je 14-član-ska strokovna komisija pod vodstvom enologinje Lidije Ruška iz Ormoža v sredini aprila ocenila 130 vzorcev vin rednih in poznih trgatev, jagodnih izborov in suhih jagodnih izborov. Poleg bronastih, srebrnih
in zlatih priznanj so najboljši med najboljšimi, torej prvaki sort, letos dobili posebna odlikovanja z vtisnjenim likom Probusa, ki sta jih nagrajencem podeljevala ptujski župan Štefan Čelan in vinska kraljica Maja Cigot. Probuse so si po
oceni komisije letos zaslužili: Martin Žuna za zvrst, Bernarda in Božidar Potočnik za trami-nec, Jože in Jana Krajnc za renski rizling, Marija Vauhnik za rumeni muškat, Marjan Bezjak za sivi pinot - rulandec, Franci Plajnšek za sovinjon in Slavko
Golob za laški rizling.
Kipec Bakhusa za naslov šampiona pa je letos pripadel Slavku Golobu iz Zagojičev za laški rizling (ocena 18,48) in Bojanu Lubaju iz Kidričevega za laški rizling - suhi jagodni izbor (ocena 19,60).
Slovesno prireditev je predsednik DVSH Zvonko Arnečič izkoristil tudi za to, da se je v imenu društva s posebno plaketo zahvalil mestni občini Ptuj oziroma županu Čelanu za moralno in finančno podporo dejavnosti društva.
Da je tovrstno združevanje vinogradnikov v času priprave novega vinskega zakona in že
Vinogradniki, člani DVSH, ki so na letošnjem ocenjevanju prejeli najvišja priznanja za najboljša vina
Kako so preizkusili verodostojnost ocenjevalne komisije
Šele na podelitvi priznanj je bilo prvič slišati, kako je verodostojnost in pravilnost ocenjevanja komisije letos dobro preizkusil vinogradnik Jurij Cvita-nič. V ocenitev je namreč poslal dva vzorca tramin-ca v različnih steklenicah - ampak iz istega soda. Komisija je prvemu vzorcu prisodila oceno 18.26, drugemu pa 18.25.
Gornja Radgona • Sejem
Otvoritev sejma Lov
Na razstavnem prostoru družbe Pomurski sejem v Gornji Radgoni bo danes, 6. maja, ob 10. uri vrata odprl 3. mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi Lov, ki bo obiskovalcem na ogled do nedelje, 8. maja.
Na 5000 kvadratnih metrov razstavnih površin se bo predstavilo 105 razstavljavcev iz 12 držav. Sejem bo danes in jutri za obiskovalce odprt med 9. in 18. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. Razstavljavci oz. ponudniki uveljavljenih blagovnih znamk bodo predstavili lovstvo z orožjem, strelivom, merilnimi napravami, lovsko opremo in pripomočki, oblačili in obutvijo, darilnim programom in strokovno literaturo, ribištvo se bo predstavilo z opremo in priborom za sladkovodni in morski ribolov, oblačili in obutvijo, na ogled pa bosta tudi lovska in športna kinologija ter oprema zanju. Vse slovenske krovne organizacije s področja lova, ribolova in ohranjanja naravne dediščine bodo v okviru sejma pripravile številne strokovne razstave in predstavitve. V okviru Lovske zveze Slovenije bo letošnjo lovsko razstavo pripravila Koroška lovska zveza, pred-
stavile pa se bodo lovske zveze iz Avstrije, Madžarske, Srbije in Slovaške. Ribiška zveza Slovenije bo predstavila slovenske reke in ribe v njih ter možnosti za turistični ribolov, Planinska zveza Slovenije bo s svojim nastopom obeležila 110-letnico izhajanja Planinskega vestnika, Zavod za gozdove Slovenije bo prikazal življenjsko okolje divjadi in gojitvena lovišča pod svojim okriljem, predstavile pa se bodo še Strelska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije ter Slovenska zveza za sokolar-stvo.
Bogat bo tudi tekmovalni in družabni obsejemski program. V soboto bo na sporedu državna tekma v agilitiju z mednarodno udeležbo, potekala bo velika revija lovske kinologije, na kateri se bo ob strokovnem komentarju predstavilo več kot 30 pasem psov.
Miha Šoštarič
Foto: SM
Foto: SM
Šturmovci • Prvič javno razkrita ekološka bomba
Dokazano strupena laguna v Šturmovcih
Verjetno ni nikogar, ki ne bi poznal mrtvega rokava reke Drave v Šturmovcih, na desni strani jezu v Markovcih. Če ne drugače, se o njem malo več govori v poletnih mesecih, ko se iz zarasle in popolnoma umazane mlakuže širi strahoten smrad, ki ga je v neposredni bližini praktično nemogoče prenašati.
Ampak zgolj smrad še zdaleč ni tisto, kar bi bilo vredno velike zaskrbljenosti. Veliko bolj od neprijetnih vonjav so zaskrbljujoči, a niti to ni pravilen izraz, bolje bi bilo reči katastrofalni, podatki raziskave o stopnji genotoksič-nosti (strupenosti, op. a.) mrtve rokavske lagune, ki so bili vse doslej prikriti očem javnosti. Tokrat jih prvič razkrivamo za vas!
Snovi, ki povzročajo poškodbe genov!
V	vodah mrtev lagune je bil že pred tremi leti opravljen poseben genotoskični test, s katerim se je ugotavljala vsebnost oziroma stopnja snovi, ki lahko povzročajo genetske spremembe na živih organizmih zaradi strupenosti. Test je izvajal Peter Firbas s podjetja Varstvo okolja in citoge-netika iz Ljubljane dobrega pol leta. V izvlečku poročila pa piše: »Genotoksične raziskave potrjujejo veliko prisotnost snovi, ki povzročajo poškodbe genskega materiala na testni rastlini v vodi mrtvice (laguni) reke Drave kakor tudi v pritočnem potoku v omenjeno mrtvico! Omenjene vode v rečni mrtvici kakor tudi pritočni potok izkazujejo visoko stopnjo genotoksičnosti. K sami kakovosti vode v rečni mrtvici pa največ prispeva pritočni potok, razmere v sami mrtvici pa še dodatno poslabšujejo kvaliteto vode. Stanje je zelo zaskrbljujoče, saj omenjena stoječa voda leži v območju krajinskega parka Šturmovci. Pristop k rešitvi problema je nujen takoj in ni zgolj v pristojnosti občine Markovci, saj je krajinski park Šturmovci nacionalnega pomena z značilnostmi evropske razsežnosti. Omenjena rečna mrtvica reke Drave je akumulacija najrazličnejših strupenih odplak iz območij občin Ptuj in Kidričevo.«
Test alium dokazal popolno zastrupljenost!
V	okviru raziskave je bil narejen tudi test alium, ki je dokazal stopnje genotoksičnosti, rezultati končne tabele pa so strašljivi in javnosti vse doslej niso bili predstavljeni: na globini vode 5
centimetrov je stopnja strupenosti dosegla že 50 odstotkov (!), le nekoliko nižjo stopnjo (48,27 odstotka) ima pritočni potok, voda v globini 50 centimetrov pa je praktično zatrla rast testne rastline, tako da je genotoksičnost presegla vse meje. Zato je bilo potrebno to vodo razredčiti v razmerju 1:1, da je bila sploh možna merljivost, še pri tako visoki razredčitvi pa je stopnja geno-toksičnosti dosegla 58,06 %! To je ne le visoka, ampak že najvišja stopnja strupenosti! Genotok-sične snovi ob redni dolgoletni uporabi sprožajo kromosomske spremembe, torej spremembe organizmov! Toliko bolj zaskrbljujoča je zato še ugotovitev, da ima celo voda, črpana iz globine 81 metrov, še vedno 8,06 odstotka genotoksičnih snovi v sebi! Sicer na področju Šturmovcev ni nobenega zajetja pitne vode, uradno voda iz mrtvice naj ne bi prodirala niti v podtalnico, saj naj bi se stekala v Dravo, vendar pa konkretnih dokazov, ki bi to potrjevali, ni!
V pripravi projekt sanacije
Mrtvi rokav oziroma laguna je sicer nastala ob izgradnji jezu, pred skoraj 30 leti, in od takrat se v njej zbira in nalaga razna svinjarija ter strupene odplake. Danes laguno zapolnjuje na tisoče kubikov nevarnega blata. Že pred izgradnjo centralne čistilne naprave v Ptuju so se v gradbeno jamo iztekale neprečiščene fekalije iz Ptuja, Kidričevega in dela Hajdine, nato pa še vode iz drenažnega potoka ob jezeru ter iz čistilne naprave, za katero se ve, da je delovala le s 60- do 70-odstotno močjo oziroma izrabo kapacitet.
Da bi bilo treba vso zadevo nekako rešiti oziroma sanirati, dokazuje zgodovina idejnih projektov sanacije; zadnji idejni projekt je iz leta 2001, izdelalo pa ga je podjetje Limnos iz Domžal, prav v teh mesecih pa v ptujskem VGP na tej osnovi že izdelujejo idejni projekt tehnične izvedbe sanacije, ki naj bi bil dokončan do poletja.
»V pripravljajočem se projektu
bomo poiskali rešitev v tej smeri, da pritočni drenažni potok preusmerimo mimo te lagune v Dravo. Voda v tem pritočnem potoku je sicer že bistveno bolj čista, kot je bila nekoč, kvaliteta pa se bo gotovo še izboljšala z izgradnjo celovitega kanalizacijskega sistema. S prekinitvijo dotoka v laguno se bo lahko začelo z njenim izsuševanjem, če bo seveda gladina podtalnice to dopuščala, kar bomo izvedeli v naslednjih dneh,« pojasnjuje vodja projekti-ve na VGP Agata Suhadolnik, ki se ukvarja s tem projektom: »Trenutno smo v fazi pridobivanja raznih soglasij. Večji del lagune je v lasti in upravljanju DEM, saj je laguna del hidroenergetskega objekta in pričakujemo, da nam bodo DEM postavile tudi določene pogoje. Težave lahko nastanejo tudi zaradi tega, ker je spodnji del lagune ž v krajinskem parku Šturmovci, kar pomeni, da bomo za sanacijo morali pridobiti še soglasja zavoda za varstvo narave.«
Previsoka podtalnica bo izključila izsuševanje
Izsušena laguna bi se nato lahko prekrila še z nenevarnimi inertnimi oz. gradbenimi materiali, v končni fazi pa prekrila s plastjo zemlje in zasadila z rastlinjem. Težava pa lahko nastane, če visoka podtalnica ne bo dopuščala izsušitve, saj je odkop
Agata Suhadolnik iz VGP: »Načrtujemo, da bo projekt sanacije pripravljen do poletja!«
Ogromno vsebnost genotoksičnih snovi prinaša s seboj že drenažni potok, ki se izteka v laguno.
Že pogled na sivo mrtvo laguno daje vedeti, da je nekaj hudo narobe; test genotoksičnosti je pokazal strašljive rezultate.
Foto: OM
Župan Franc Kekec: »Zavedamo se ekološke bombe v krajinskem parku, zato občane javno pozivam, naj ne uporabljajo vode iz mrtve lagune za kakršnekoli namene!«
več metrov globokih usedlin, ki so se tu nabirale 30 let, zelo problematičen in drag: »Odvoz izkopanih usedlin na kmetijske površine ne pride v poštev, saj vsebuje preveč aluminija, kroma in drugih kovin. Postopki, ki omogočajo odstranitev vsega tega, so sicer predpisani, a izjemno dragi, tudi smrad bi bil v primeru odkopa nevzdržen!«
Najcenejša varianta je torej predvidena prekinitev dotoka iz drenažnega potoka in postopna izsušitev, vprašanje pa je, če in v koliko letih bi se s tem stopnja zastrupljenosti usedlin sploh zmanjšala. Naročnik sanacijskega projekta so občine Kidričevo, Markovci in Ptuj, Suhadolnikova pa je še povedala, da bodo dokončan projekt predali občini Markovci, potem pa se bo ta odločala, kako naprej.
Sicer pa je mrtva laguna nevarna tudi za kakšne razposa-jence, saj v sebi skriva na tone žitkega blata, iz katerega se je ob morebitnem padcu vanjo skoraj nemogoče izvleči. Ograje ali druge zaščite okrog lagune ni.
Župan Kekec: »Ne uporabljajte vode za zalivanje!«
Markovski župan Franc Kekec pravi, da se v njihovi občini že
od začetka zavedajo nevarnosti mrtve lagune, ki so jo »podedovali« od bivše velike ptujske občine: »Genotoksičnost te rečne lagune je sicer nevarna za človeka v dolgoročnem obdobju, ob rednem prenašanju strupenih snovi preko rastlin in živali v človekov organizem. Zato je največja napaka domačinov, če vodo za zalivanje zajemajo pred iztekom in ne za njim.«
Kot pojasnjuje Kekec, je danes strupena rečna mrtvica posledica gradnje HE Formin in jezu v Markovcih: »Gre za ostanek nezaključene investicije, torej krivdo za nastalo situacijo delno nosijo tudi DEM! Nadaljnja napaka je tudi v tem, da so vse odplake iz CČN speljali v ta mrtev rokav, namesto da bi še 300 metrov podaljšali izliv in bi se vse to iztekalo v Dravo, s čimer bi se koncentracija strupenih snovi razpršila, namesto da se tu koncentrira! Za strupene odpadke je največ kriva občina Kidričevo in Ptuj: treba je povedati, da emisije nevarnih odpadkov, kovin in kemikalij, iz Kidričevega sicer na samem izhodu ne presegajo dovoljenih meja, vendar je težava v tem, da v mrtvici prihaja do kopičenja, usedanja in s tem koncentracije strupov. Tudi CČN, ki ni delovala s polno močjo, je prispevala svoj delež. V tem pogledu je predvidena rekonstrukcija CČN nadvse dobrodošla.«
Prav zato je laguna postala naravni usedalnik strupenih odpadkov.
Najmanj pol milijarde za sanacijo
»Res je, da smo naročil projekt sanacije, pri tem pa sodelujemo s Kidričevim in Ptujem. Sofinanciranje projekta in izvedbe naj bi po dogovoru potekalo tripar-titno, se pravi, da vsaka od občin prispeva enak delež. Dejstvo pa je, da bo izvedba sanacije izjemno draga, zato pričakujemo tudi sofinanciranje pristojnega ministrstva. Brez tega bo realizacija zelo težko izvedljiva, čeprav jo bomo morali izvesti tudi brez tega, saj je stanje na kritični meji.«
Sanacija naj bi sicer po okvirnih ocenah stala kar pol mili-
jarde tolarjev, in sicer gre za varianto izsušitve lagune ter preusmeritve drenažnega potoka na drugo traso z izlivom v strugo Drave.
»Izsušitev naj bi se izvajala v več fazah, pri čemer naj bi se usedline oziroma blato po oceni strokovnjakov skrčilo iz sedanje štiri- do petmetrske plasti na dobrega pol metra širine, potem pa naj bi se ta plast zavarovala s posebno, neprodušno folijo ter prekrila z zemljo in ozelenila.«
Župan Kekec nadalje pravi, da se tudi župana Ptuja in Kidričevega zavzemata za državno ali evropsko sofinanciranje projekta sanacije in v ta namen se občina Markovci že pripravlja na prijavo razpisa Natura 2000, prav tako pa bodo del sredstev poskušali pridobiti iz razpisa Iterreg 3A.
Sicer pa bo sanacija strupene lagune, ne glede na način izvedbe, gotovo trajala več let: »V primeru izsuševanja bo potek le-tega zelo počasen, večleten, saj bi se ob prehitrem izsuševanju povzročal prevelik smrad.«
Smrad gor ali dol, verjetno ga bo veliko lažje prenašati z vedenjem, da ga povzroča čiščenje in reševanje zdaj človekovemu zdravj'u nevarne lagune. Ali je podtalnica, ob zdaj obelodanjenih rezultatih genotoksične raziskave, res tako zelo čista in neoporečna, kot trdijo odgovorni, je malo ali precej težko verjeti. Raziskave o (škodljivem) vplivu na človekovo zdravj'e namreč še niso bile narejene, kar potrjuje tudi Franc Kekec, ki še enkrat opozarja svoje občane, pa tudi vse druge: »Nikakor ne priporočamo uporabe te vode za zalivanje ali celo napajanje. Če kdo že res ne more brez tega, pa naj vodo zajema pred iztekom v mrtvico in ne po njem! Ta laguna je res ekološka bomba in želimo, pa tudi moramo, jo čimprej rešiti!«
Komentar k celotni zgodbi verjetno ni potreben. Tokrat namreč ne gre za to, da ima strah velike oči, ampak za konkretna dejstva, ki jih ni mogoče izpodbijati ali jih označiti zgolj kot potencialno oz. morebitno nevarnost.
Foto: SM
Foto: SM
Markovci • Večer folklore
30 let ljudskih pevk
Folklorno društvo Anton Jože Štrafela Markovci je v soboto, 23. aprila, pripravilo v dvorani v Bukovcih folklorni večer, ki so ga namenili praznovanju 30-letnice ljudskih pevk.
Začelo se je leta 1974, ko je v gostilni Mlinček v Zabovcih Ivo Ciani snemal oddajo Iz vasi v vas. Nastopile so pevke
Terezija Maroh, Ančka Leto-nja, Rozalija Čeh, Neža Mik-ša, Otilija Kukovec, Elizabeta Muhič, slednje štiri prepeva-
jo še danes. Kasneje se jim je pridružila Angela Liponik, ki je danes vodja skupine, pa še Marija Prelog, Milica Cimer-
Pevke Folklornega društva Anton Jože Štrafela Markovci
man in Marija Bezjak. Največ pesmi je za skupino ljudskih pevk, ki delujejo pod okriljem FD Markovci, napisala Terezija Maroh, ki pa je žal že preminula. Danes prepeva sedem pevk, ki se predstavljajo na najrazličnejših prireditvah v domači in sosednjih občinah, sodelujejo na območnih revijah pevcev ljudskih pesmi, ki jih pripravlja OI JSKD Ptuj in so se kot izbrane že udeležile tudi medobmočne revije v Šmartnem na Pohorju. S plesalci pa so gostovale tudi v tujini v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
V programu, ki ga je domiselno povezoval predsednik društva Milan Gabrovec, so nastopili še Ljudski pevci iz Vidma, dve otroški folklorni skupini iz Avstrije, SPD »Zarja« iz Železne Kaple, gostje iz Hrvaške, folklorna skupina KUD Vindija iz Varaždina, Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora ter otroška folklorna skupine osnovne šole Markovci in odrasla folklorna skupina domačega društva.
Jubilantkam je čestital tudi župan občine Markovci Franc Kekec, ki se jim je zahvalil za dosedanje delo in jim zaželel še veliko let uspešnega nastopanja. Vodja OI JSKD Nataša Petrovič pa jim je izročila posebno priznanje ob obletnici z zahvalo za ohranjanje kulturne dediščine, ki ima tudi svoje gledalce in poslušalce, saj je bila dvorana v Bukovcih polna do zadnjega kotička.
Nataša Petrovič
Radenci • IX. srečanje Društva ravnateljic in ravnateljev
Med dobitniki priznanj
Primus tudi Ptujcani
Hotel Radin v Radencih je nedavno gostil tridnevno srečanje, že deveto po vrsti, Društva ravnateljic in ravnateljev Slovenije. V njegovem okviru so pripravili razprave (Notranja revizija zavodov, Bolonjska deklaracija, Osip in preventivni ukrepi pred okroglo mizo, na kateri je sodeloval tudi minister za šolstvo Milan Zver, pa so podelili priznanja Primus.
Priznanja Primus so za letošnje leto prejeli Branko Šket (Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur), Saša
Markovič (Srednja šola v ZUIM Kamnik), Regina Cipot (Gimnazija Murska Sobota), Zvonka Krištof (Šolski cen-
ter Novo mesto), Marjan Ku-kovič (Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše), Branka Kampl Regvat (Šolski center
Foto: Miha Soštarič
Na srečanju Društva ravnateljic in ravnateljev Slovenije so podelili priznanja Primus.
Ptuj - Ekonomska šola), Rajko Fajt (Šolski center Ptuj -Poklicna in tehniška elektro šola), Silva Mežnar (Poklicna, tehniška, gradbena in lesarska šola Novo mesto), Renata Zupanc Grom (Šolski center Novo mesto - Poklicna in tehniška strojna šola), Vesna Doltar (Dijaški dom Črnomelj), Marjan Grahut (Dijaški dom Novo mesto), Srečko Zorko (Prva gimnazija Maribor), Marina Veselič (Živilska šola Maribor), Danica Doler Švab (Šolski center Slovenj Gradec), Noel Škerjanc (Ministrstvo za šolstvo in šport), Vladimir Tkalec (Center RS za poklicno izobraževanje) in Jože Horvat (Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora). Posebna priznanja so prejeli tudi upokojeni ravnatelji Charlotta Weber (Srednja strojna in poslovna šola Maribor), Vinko Velušček (Šolski center Ljubljana), Milan Cimerman (Šolski center Ptuj) in Marjan Jože Slak (Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto).
Miha Šoštarič
Tednikova knjigarnica
Evropa za najmlajše
Med množico knjig za najmlajše je največ leposlovja: zgodbic, povestic, pravljic, pesmic, ugank Cicibansko literaturo zaznamujejo živalski literarni junaki, realističnih pripovedi je skromno število. Literatura za najmlajše pač upošteva razvojno stopnjo naslovnika, kot ga ume-vajo odrasli. A včasih se mi zdi, da avtorji pretiravajo s človečenjem živali, ko jih potiskajo v različne socialne in družinske zgodbice, da bi uresničili vzgojne cilje, ki jih želijo doseči z zgodbico za najmlajše. Kako težko je upo-vedovanje za cicibane, kaže stanje poučnih knjig, kjer se množijo prirodoslovne knjige na temo živalskega sveta, vsa ostala področja pa so zastopana le za silo. Majhnost slovenskega knjižnega trga (sama sicer ne pristajam na ta izgovor) pogojuje založniško politiko, ki le poredkoma ponuja izvirne slovenske poučne knjige za najmlajše. Domoznanski vidik knjig za otroke, ki bi moral narekovati dober delež slovenske knjižne produkcije, se je izgubil nekje v tržnih zakonitostih slovenskih založb. Tudi tako, skozi otroško literaturo, se dežela izgublja v globalni vasi in današnji malčki bolje vedo o življenju severnih medvedov, kakor o živalih z domačega dvorišča.
Kakor sem omenila, je največ poučnih knjig o živalih in naravi, sledijo pa jim knjige o človeškem telesu in rojstvu, če izpustim splošne, slikovne leksikalne izdaje zapredbral-ce in prvobralce. Zemljepis in zgodovina sta priljubljeni temi najmlajših, a večino skromne knjižne produkcije je prevodov (angleških, nemških, francoskih). Takšna je tudi novost Pomurske založbe MOJ PRVI POTEP PO EVROPI.
»Evropski otroški atlas« je delo Pascala Hedelina (iz francoščine prevedla Drago Kladnik in Maja Kraigher), ki uvodoma opozarja (Ključ za branje) da so vsi politični in naravni zemljevidi posnetki resničnosti, le da so poenostavljenji za lažje razumevanje. Pri velikih ilustracijah, ki predstavljajo potovanje skozi različne evropske države, pa so namenoma popačene (!) razdalje in merila, da bi otroci dobili bogatejši in celovitejši pregled. No, atlas je res vizualno vabljiv, a močno spominja na priložnostne lokalne turistične karte, ki so jim malo mar osnovna geografska merila.
Avtor predstavlja evropske dežele od severa proti jugu: najprej z majhnimi ilustracijami nekaterih značilnosti (npr.: na Finskem v mestu Rovaniemi živi Božiček, Laponci se prevažajo z motornimi sanmi, na Norveškem imajo čudovite lesene cerkve, danski mizarje iznašel lego kocke, polovica Švedske je poraščena z gozdovi), nato sledi politični zemljevid na povoščenem prosojnem listu in temu naravna karta ter dvostranska popotna karta Skandinavije, kjer se prepletajo beli medvedi, vikinški čolni, sodobni trajekti, naftne ploščadi, drsajoči princi in princese, rdeče in polarne lisice, lovljenje postrvi, smučarski skoki . »Hladni Evropi« sledi »Oceanska Evropa«, to so bogate in močne države na zahodu Evrope, kjer radi kolesarijo (Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Monako, Združeno kraljestvo .). Avtor predstavi v razdelku »Sončna Evropa« Portugalsko, Španijo, Italijo in pravi, da na jugu obliva celino Sredozemsko morje, ki je skoraj zaprto in zato zelo toplo ter omenja med znamenitostmi najvišje ležečo evropsko državico Andoro, Malto in njeno prazgodovinsko Venero, poševni stolp v Pisi, navaja Portugalsko - deželo pomorščakov, poudari dirkališče F1 v Imoli, hobotnica pa je izbrana živalska vrsta. In pravi, da se tu, na jugu, pretakajo reke turistov. Pod »Gorato Evropo« je v tem otroškem atlasu najti Balkanski polotok z državami bivše Jugoslavije, razen Slovenije ter Bolgarijo, Albanijo,Grčijo, Turčijo.
Slovenijo je avtor razvrstil v »Gozdnato Evropo« zraven Nemčije, Švice, Avstrije in Češke. Med znamenitostmi, oziroma posebnostmi pravi: V slovenskih gozdovih se potikajo risi. Te samotarske živali hodijo najraje okrog ponoči. Ris je strašen lovec. Neslišen in neviden se iz skrivališča z enim skokom požene na plen tudi tri metre daleč. Turistični zemljevid (Sredi Evrope je slikovita alpska pešpot), kjer je približno na teritoriju Slovenije ris z mladiči, Triglav (kopasti zasnežen hrib z vlečnico in tremi smučarji), Škocjanske jame in popotnik, ki srka iz steklenice, pa Ljubljana s cerkvijo in štirimi zelenostrehimi hišami .
Moj prvi potep po Evropi je pač prvo zemljepisno branje in zna biti za otroke, ki jim stojijo ob strani geografsko podkrepljeni odrasli, zanimivo, poučno branje. Sicer bi pa poželela domačim založnikom in tistim, ki odmerjajo knjižne denarce, več skrbi za izvirno, domačo poučno, strokovno tehtno in privlačno literaturo za najmlajše.
Liljana Klemenčič
Foto: Laura
Slovenska Bistrica • V keramičnem centru že deset delavnic
Ob razstavi podelili certifikate
Center domačih in umetnostnih obrti Slovenska Bistrica, nastal je v okviru Phare projekta »znanje za sodelovanje«, je uradno začel delati decembra 2003.
Članice in člani društva KID Keramikov in lončarjev Podravja Majolika so v letu 2004 delali predvsem na izvedbi delavnic, tečajev, popestritvi prostočasnih dejavnosti odraslih, otrok in mladine v občini in širšem regijskem območju. Organiziranih je
bilo deset vsebinsko različnih delavnic, vanje je bilo vključenih 400 udeleženk in udeležencev vseh starostnih skupin. Programi so bili izvedeni v 62 srečanjih in 178 učnih urah. V neposredno izvedbo izobraževalnih in predstavitvenih projektov je
Razstava lepih in krhkih izdelkov iz gline.
bilo vključenih osem mentoric in mentorjev.
Ob zaključku tečaja lončarstva in slikarstva so v Centru domačih in umetnostih obrti v Slovenski Bistrici pripravili razstavo izdelkov, narejenih v delavnicah. Ko gledaš vse te lično izdelane in krhke predmete, skoraj verjeti ne moreš, da so jih ustvarili tečajniki, bilo jih je 25, prišli pa so iz Maribora, Ptuja, Celja, Poljčan, Šmartnega na Pohorju in Slovenske Bistrice, ki so se na tečaju prvič srečali z glino in lončarskim kolesom. Na koncu so vsem udeležencem tečaja podelili certifikate.
Vodja keramičnega centra Ljubica Zgonec - Zorko je ob tej priložnosti predstavila še programe, ki bodo v centru potekali v letošnjem letu. Tako so že razpisali nadaljevalni slikarski tečaj, pa tudi 12 izobraževalnih tematskih delavnic na temo Dekorira-
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
Nadaljevanje iz prejšnje številke Tudi je znano, da so ptujski Nemci leta 1940 pripravljali listkovno akcijo in da so jo hoteli izvesti, ko bi se žandarme-rijska patrulja mudila na »obisku« pri Plazottajevih. Nekdanji gimnazijec Miloš Polič, tedaj oficir v ptujski garniziji, ki je iz narodnoobrambnih razlogov pri Počitniški zvezi organiziral
za dijake strelske vaje, je po navodilu Jožeta Lacka z vojaško patruljo preprečil nemške namere. Ko so namreč žandarji prihajali z »obiska«, jih je vojaška patrulja aretirala in predala komandirju žandarmerijske postaje. Po ovadbi, da se druži s komunisti, se je Miloš Polič moral umakniti s Ptuja.
V tem času se je v Evropi
liostis, poi5l,-.Vi.rBtvo « Ptuj u icifaM cđdfllclr.
Pílii.dne 7.VIT.1C3!:.
lIslTlía-Tlíssi rsoJtLvcJJKkl TsSir, 31, 'c.U.D.t aeotnen [;l8íl.-.LlS.-:u.-!■



c„8 fi.VII.tl.sc V Pfustm çle^isa přiřadili oU M.uri
felCP »^^^iťáa^r^ io«
fiosji- aieo	pťijaijll.	^
p,, priradltil J« Ml gj^vni (jredOT-italj iuim- ftio:iko,ti Í' pwd.i^ o	i^siSnjs kraja ta oils J i-Ji.™
BjttwiHl tl^íítoin	i'	toSSÍlOl-Pt, tst, fEKl-V.ia)'' slsniî"
r»cátríil» iz M^JII dal	^Is^toIJov riliati p- 1= tonVviJJIi
dol.lt toMu EO	Sfcir-aj mpill-nhj sliv.»-..!«». ai ii.pui>til>
îloso Hi	tflE;'	t^Hj zipmtili prosti-iođ
rlíd-AlSS™ t^m,^.	ï'.r=. prsd tled.J 161!,.,	,ost >3.ai K-ř J»
tr oí^o,- 10	«0 ...fall	<l,„oll«»lií
tor. T-n un m t>.đi	psti	.
ijlnl aol z njtel.nofcmo jií «SÍ-iV tai. ti-onutfeu pi. 3« atupil ii,le
p,, íg v slnipliij Okra;; r.Q IJ-ldl trčili po preîMrnïl dllcl.(!.ítl!i..Tj..7l pr.t.. nofltt. mi	hiS" ti'lï^O" li^lS-ï^	"'-i Elod ,113=.. do liřlS..
pall 'Hi,;.	Jf t, poTcrk.	Et-^tii™ Stï^scimi =0
PIL-J	s» íiri,<=15» ir-
Avair«-.	P^	oSitr.«
st.i	in podiíiTíinlli n^ílň stopili jrert nj" li i<ren<.TaiO-i
va.ko potje.v-ir =o upoStiiT,»ll iJi r* potra vsi Ilnr..,tBkm trfpi r.,zr.li. PcsMjn ís jai =lir,ilu v aontllni Suíeř- pw.oïno oio-of; EO.yjer fo OBtJi do	5o se tudi ti rMňlí,
Ec Kiltlh drucihjincidůntt.v ni titíRIo.
Foto: (ZAP, MOP, šk. 296, dok. 1955)
Policijski oddelek pri Mestnem poglavarstvu na Ptuju je 7. julija 1939 poročal o »neprijavljenem recitacijskem večeru po CMD« v gledališču. Prireditev ljubljanskih akademikov je imela narodno-obrambni značaj.
že zanetil vojni požar, na kar so opozarjale nove listkovne akcije. Ob napadu na Poljsko so letaki govorili o »težki preizkušnji« in apelirali na slovansko solidarnost. Ohranjenih je nešteto majhnih raznobarvnih lepakov z gesli: »Slovenci, ne nemškutarite! Slovenci, spoštujte svoj jezik! Slovenci, bojkotirajte tujca!«. Tudi letak »Delavci, kmetje, vsi Slovenci!«, ki je bil razdeljen med filmsko predstavo v gledališču (od leta 1933 tam sokolski zvočni kino) in na katerega je nekdo s svinčnikom pripisal »komunistični letak«, je opozarjal na nevarnost fašizma. Slovenske demokratične sile, zbrane okoli Slovenske ljudske stranke, »Slovenske vasi«, Kmečko delavskega gibanja, krščanske socialiste, levičarje je pozival k združitvi v obrambo slovenskega naroda.
Pomembno vlogo pri narodnem ozaveščanju je imel tudi tisk. V času agresivnega hitlerizma je bil dan poudarek na slovenstvu, na slovenski besedi. Lepak »Akademskega narodnoobrambnega društva« je npr. vabil na Večer slovenske besede 12. septembra 1939, v resnici pa na na-rodnoobrambno prireditev. V gledališču so tedaj spregovorili o boju za svobodo, prebirali so odlomke iz Župančičeve Dume, Cankarjevih del, Prešernovega Uvoda h krstu pri Savici in z recitacijo predstavili »Naše mejnike«.
V ospredju narodnoobramb-nega boja je bila napredna dijaška in študentska mladina, povezana z delavskimi vrstniki. Ko je npr. v gledališču med predstavo »zmanjkalo« toka, so se z balkona vsuli letaki (tako ob 10. obletnici Bralnega društva Krčevina pri Ptuju in uprizoritvi Desetega brata).
Izza gimnazijskih zidov je narodnoobrambni tisk do-
nje izdelkov. Letos bosta potekali dve medgeneracijski delavnici za otroke in odrasle. V povezavi s keramiko bo v CDUS izvedena še mednarodna delavnica Sodobna evropska keramika v sodelovanju z Društvom keramikov in lončarjev Slovenije.
Ljubica Zgonec - Zorko je še posebej opozorila na tretjo razstavo društva Majolika na temo Majolika, kjer bodo predstavili majoliko kot likovni izraz in etnološko posebnost.
Odmik od keramičnih in slikarskih tem pa bo delavnica Posebnosti Slovenske Bistrice - naravna in kulturna dediščina ter energijski izviri. Namenjena je domačinom in obiskovalcem Slovenske Bistrice. Želeli pa bi jo organizirati v povezavi s TIC in bi tako lahko predstavljala začetek zanimivega turističnega projekta za mesto in občino.
Vida Topolovec
segel dijaške vrste: skojevska mesečna revija Slovenska mladina je imela namen utrjevati protifašistično gibanje na srednjih šolah in povezati mlade različnih nazorov. Protifašistični tisk je npr. na gimnaziji namenjal dijakom take besede: »Mladina! Vsi v odločni boj proti hitlerjan-stvu in njegovi propagandi, ki utira Hitlerju pot v Slovenijo! ^ Zato je naša dolžnost, da odločno nastopimo za obrambo sveta in miru Omenjeno povezanost je na gimnaziji simboliziral Meddruštveni odbor, ki ga je od njegove ustanovitve leta 1939 vodil dijak - levičar Mitja Vošnjak. Po skupnih dijaških akcijah (npr. zbiranje pomoči za revne haloške otroke) je mogoče reči, da je narodnoobrambno gibanje seglo v širino.
Narodnoobrambni boj na gimnaziji je imel svoje korenine že v prvih tridesetih letih minulega stoletja, ko je tedanja prva komunistična skupina dijakov (Ivan Bratko, Mirko Centrih, Franc Čuček, Rudi Ilec, Dušan Kveder Ivan Potrč, Tone Žnidarič) ob naprednih profesorjih (Marja Boršnik, dr. Franjo Žgeč, Anton Ingolič, Franc Onič, dr. Stanko Cajnkar) v zaostalem ptujskem okolju zaznala socialne krivice in prihajajoči nacizem. Njihova razmišljanja so si utrla pota na naslednje dijaške generacije, ki so se že soočale z nacistično agresivnostjo. Na izzivanje tukajšnjega nemštva se oblasti niso odzivale, zato pa je dijaška mladina nanje odgovarjala. Odpor narodnozavedne mladine je vzbudila novica o taborjenju, povezanim s strelskimi vajami, kakih 15 nemških dijakov na Kasperjevem posestvu na Gorci leta 1935 (fotografsko gradivo v Pokrajinskem muzeju Ptuj), kar naj bi bilo v skladu z negovanjem »duha nemške mladine«, da bo zvesto izpolnjevala državljanske in nacionalne dolžnosti. Nadaljevanje prihodnjič
Od tod in tam
Ptuj • V svetlobi in toploti sonca
V razstavnem prostoru knjižnice Šolskega centra Ptuj je bila v četrtek, 21. aprila, ob 9.30 otvoritev fotografske razstave V toploti in svetlobi sonca avtorja Mirana Horvata. Kulturni program ob otvoritvi so izvedle dijakinje Ekonomske šole pod vodstvom profesorice Milice Selinšek - recitirale so pesmi, ki so se vsebinsko lepo ujemale z vsebino razstave. Razstavo so avtorju pomagale urediti knjižničarke knjižnice Šolskega centra, vzpodbudne besede pa mu je namenila ravnateljica Ekonomske šole Branka Regvat Kampl. Miran Horvat svoje fotografije zajema v naravi, zato se je tudi njegovo razmišljanje o pomenu naslova razstave dotikalo narave, njene veličine in harmonije, ki vladata v njej. Razstava bo odprta do konca maja, od 8. do 18. ure!
Ur
Ptujska Gora • Dan šole
Foto: Arhiv šole
V petek, 22. aprila, so na podružnični osnovni šoli Ptujska Gora praznovali dan šole, ki so mu dali naslov Naša pesem - do vašega srca. Skozi letne čase so se predstavili z ljudskimi pesmimi, plesi in izštevankami. Pesmi so zbrali iz različnih slovenskih ljudskih pesmaric, predvsem pa iz knjige Pesem slovenske dežele, ki jo je napisala znana raziskovalka in zbiralka ljudskega izročila Zmaga Kumer. V goste so povabili ljudske pevke s Ptujske Gore, pripravili pa so tudi manjšo razstavo starih ljudskih glasbil, različnih pesmaric z ljudskimi pesmimi in inštrumenti, ki so jih izdelali v šoli. Ob dnevu šole so učence pozdravili županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, pomočnica ravnatelja Zinka Pintar, predsednica Društva upokojencev Jožica Jeza in pater župnije Ptujska Gora Janko Gašparič.
Barbara Vedlin
Ormož • Uspel natečaj
Na natečaj Mladinskega centra Ormož o ekološki problematiki se je odzvalo lepo število otrok. S pisnimi in likovnimi izdelki so otroci in njihovi mentorji izrazili zaskrbljenost nad stanjem v naravi in opozorili na perečo ekološko stanje domačega planeta. Ob svetovnem dnevu Zemlje so v izložbenem oknu na Kerenčičevem trgu 10 razstavili prispele izdelke na razstavi pod imenom Zemlja je v naših rokah, v izdelavi pa je tudi istoimenski zbornik. Programska vodja mladinskega centra Marijana Korotaj je bila mnenja, da so vsi mladi ustvarjalci zaslužili simbolno nagrado, zato so vsakega obdarili s cvetličnim lončkom, v katerega si je lahko nasul zemljo in posadil podarjeno čebulico, ki sta jih prispevali Semenarna Ljubljana in Vrtni center Kalia Celje. Nagrado so prejeli skupina Ježek iz VVZ Ormož (mentorici Marija Krajnc in Silva Čuš), skupina Ježek iz VVZ Tomaž (Milena Petek in Katarina Pondrk), skupina iz VVZ Miklavž pri Ormožu (Davorina, Sabina in Anita), učenci OŠ Stanka Vraza (Suzana Čuš, Silva Masten in Nada Golob), učenci OŠ Miklavž pri Ormožu (Irena Murad) in Varstveno delovni center Ormož.
vki
Foto: vki
Markovci • 70 let čebelarskega društva
Čebelarji razvili nov društveni prapor
Čebelarsko društvo Markovci (ČDM) se ponaša z dolgoletno tradicijo organiziranega delovanja. Zaradi pomanjkanja pisnih virov je upravni odbor moral zelo veliko dela posvetiti iskanju letnice ustanovitve. Po podatkih, najdenih v čebelarskem vestniku, so za letnico ustanovitve društva določili leto 1935.
Slovesnosti ob visokem društvenem jubileju so se v prostorih kinodvorane v Markovcih udeležili številni gostje, med njimi župan občine Markovci Franc Kekec, predsednica Zveze čebelarskih društev Ptuj Metka Pih-ler, predstavniki čebelarskih društev in njihovi praporščaki, predstavnik kmetijske šole Ptuj Dušan Meznarič in članice društva podeželskih žena občine Markovci. Med zbranimi na prireditvi je bil tudi častni član društva Janez Mlinarič, ki je član društva že vse od začetkov, to je leta 1935. "Za to visoko obletnico se moramo zahvaliti vsem našim prednikom, ki v vseh teh letih, pa čeprav so bili tudi težki časi za društvo, niso dovolili, da bi društvo prenehalo delovati. ČDM je bilo ustanovljeno daljnega leta 1935 in se je imenovalo Čebelja družina Sv. Marko pri Ptuju. Glavni pobudniki ustanovitve društva so bili Martin Veršič, Franc Zemljarič in Jakob Zelenik. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom,
da bi se čebelarji povezali in tako lažje premagovali težave ter si izmenjevali izkušnje pri čebelarstvu. Namen društva je bil tudi, da nadzira čebelarske prevoznike, ki so želeli priti s svojimi panji na mar-kovsko področje. Člani Čebelarske družine so se sestajali kar po domovih in ker so se podatki ter zapisniki shranjevali doma, se je sčasoma vse izgubilo. Ko smo se pripravljali na razvitje prapora, smo naleteli prav na ta problem, namreč v dokumentih društva, ki smo jih imeli na razpolago, ni bilo nobenih podatkov o ustanovitvi društva. Zato smo se tega takoj lotili in začeli zbirati podatke o društvu. Tako nam je v štirih letih uspelo najti nekatere pisne vire, ki omenjajo ustanovitev Čebelje družine Markovci. Zraven ustnega izročila in pisnega vira iz leta 1935 je za nas najpomembnejši dokument Zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil v nedeljo, 8. februarja 1976, v Zadružnem domu v Markovcih. Original


Ob proslavitvi 70-letnice društva so markovski čebelarji razvili tudi nov društveni prapor.
tega hranimo v arhivu našega društva. V tem zapisniku je v poročilu predsednika družine omenjeno, kdaj je bila družina ustanovljena in kdo so ustanovitelji. Na tem občnem zboru se je dotedanja Čebelja družina Sv. Marko pri Ptuju preimenovala v ČD Markovci. Sprejeli so nova pravila in jih uskladili z novim zakonom o društvih. Izvolili so tudi novi odbor, in sicer predsednika Alojza Janžekoviča iz Stojn-cev, podpredsednika Alojza Solino iz Markovcev, tajnika Petra Mlinariča iz Bukovcev, blagajnika . Franca Črešnika in kot petega člana Franca Kostanjevca," je začetke društvenega delovanja opisal zdajšnji predsednik društva Miran Milošič.
Danes ima ČDM 25 članov, od tega jih ima osem opravljen izpit iz nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/ čebelarka. V društvu dajejo poudarek na izobraževanje in udeleževanje različnih predavanj na temo čebelarstva ter na seznanjanje občanov o pomenu čebelarstva. Imajo
tudi prostore društva, kjer se sestajajo in imajo shranjene društvene dokumente, med drugim pa si prizadevajo tudi za ureditev male knjižnice, katere namen je, da bi lahko vsak član prišel do strokovne literature, ki je za posameznike težko dostopna, saj je zelo draga.
Ob visokem jubileju so markovski čebelarji razvili društveni prapor, ki ga je blagoslovil farni župnik Janez Maučec, in podelili odlikovanja. Priznanja Antona Janše tretje stopnje so prejeli Mihael Dvoršak, Milan Šibi-la, Alojz in Rudi Janžekovič, Ivan Gradin, Miran Milošič in Janez Bezjak. Janševo priznanje druge stopnje je bilo podeljeno Stanku Majcenoviču, priznanje Ivana Jurančiča pa je prejel dolgoletni zaslužni član Janez Mlinarič.
Na prireditvi so pod mentorstvom učiteljice Marjetke Kocuvan nastopili tudi mar-kovski osnovnošolci, ki so na temo čebelarstva pripravili tudi obširen šolski projekt.
Mojca Zemljarič
Hajdoše • Razstava Skozi čas
Bogastvo ročnih del
Članice društva žensk iz Hajdoš so v času prvomajskih praznikov v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma pripravile razstavo ročnih del, ki so jo poimenovale Razstava skozi čas.
Ob odprtju razstave so Haj-došanke pripravile tudi krajši kulturni program, v katerem sta se predstavili mladi har-monikašici Romana Teskač in Amadeja Trčko, v recitalu pa je bila predstavljena tudi pesem domačinke olge Petrovič.
Med razstavljenimi ročnimi deli so bile čez prvomajske praznike na ogled številne mojstrovine: poslikane rute in
steklo, slike, vezenine (prti in prtički), šopki kvačkanega in suhega cvetja, rože iz papirja, pletene košare, ročno izdelane voščilnice, starinski kostumi - bele bluze in črna krila, otroška kvačkana in pletena oblačila ter starinska orodja in pripomočki. Razstavo si je ob odprtju ogledalo več deset obiskovalcev, med njimi tudi župan občine Hajdina Rados-
lav Simonič. Ta je poudaril, da je čudovito pripravljena razstava plod pridnih rok in bogatega znanja tamkajšnjih gospodinj. »Ob tako čudovito pripravljeni razstavi iskrene čestitke ter pohvala za vaše delo in trud,« je med drugim ob odprtju razstave v Hajdo-šah povedal hajdinski župan Simonič.
Mojca Zemljarič
iasB
Hajdinski župan Radoslav Simonič ob odprtju razstave v družbi s predsednico društva žensk iz Hajdoš Anico Žumer.
Mihovci • Igra narave ustvarila velikana
Korenček, da te kap!
V vrtu Dragice Škrjanec iz Mihovcev 73 so pred dnevi ob prekopavanju vrta naleteli na zanimivo najdbo.
Ker je Dragica Škrjanec stara že krepko čez 70 let, ji pri težjih delih na vrtu pomagata hči Ivanka in zet Ivan Rajh iz Ormoža. Nemalo so bili začudeni, ko so pred dnevi pripravljali vrt za spomladansko setev in so v zemlji zagledali korenček, ki so ga jeseni ob spravilu pridelka očitno spregledali. Ves je bil pokrit z zemljo, zato tudi najverjetneje ni zmrznil, ampak se je pošteno odebelil. Očitno pa bi po vsej verjetnosti
spomladi rasel še naprej, saj je na vrhu že začel poganjati zelenje. Vrtnarje je gnala radovednost, zato so korenček previdno skopali iz zemlje in takšnega korenja še nihče od prisotnih, ki vsako leto pridno vrtnarijo, ni videl. Na koncu se jim je odlomila konica, s katero je bil korenček dolg dobrih 35 centimetrov, tako da orjak meri sedaj 32 centimetrov, na tehtnici pa pokaže kar 750 gramov. Dragica Škrjanec ima vrt za svo-
je gospodinjske potrebe vse svoje življenje, pa ji še nikoli ni zraslo kaj podobnega.
Zelo zanimivo je, da v minuli hudi zimi korenček ni zmrznil ali pa postal plen lačnih prebivalcev vrta, ki so drugod letos požrli celo ohrovt in blitvo, ki jih sicer ne mikata. Kaj bodo s korenčkom naredili, se še niso odločili, vsekakor pa ga čaka enaka usoda kot vse korenčke - končal bo na krožniku!
vki
Ivanka Rajh iz Ormoža ni mogla verjeti; ko je položila korenček na tehtnico, se je kazalec ustavil pri 750 gramih!
Foto: MZ
Foto: MZ
Rokomet
V Slovenj Gradec s prednostjo 6 zadetkov Stran 16
Kolesarstvo
Perutninarji kolesarijo po Evropi
Stran 16
Judo
Lea Murko tretja na Češkem
Stran 17
Odbojka
Ptujčanke lahko čez prvo oviro
Stran 17
Šolski šport
Spomladanski kros v Moškanjcih
Stran 17
Nogomet
Paloma srečno do točk v Ormožu
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
V goste prihajajo aktualni (in bodoči?) državni prvaki
Nogometaši ptujske Drave so se zadovoljni vrnili z vročega gostovanja v Ajdovščini. Še dobro, da je Sead Zilič z zadetkom, ki se ga ne bi sramovali niti največji nogometni velemojstri, malce znižal pritisk in poskrbel, da je tekma tekla tako, kot pač je. Ob njem pa so vsi ostali nogometaši Drave dali svoj delež s taktično zelo dobro igro ter z osvojeno točko popravili slabši vtis z domačega srečanja proti Domžalam. Nogometaši Drave so v Ajdovščini med igro prejeli številne udarce, od tega nekaj izredno grobih startov od zadaj, da o udarcih s komolci niti ne govorimo. Vse to je pokazatelj, da Drave pač niso hoteli v ligi šesterice ali pa je bila dobrodošla. Mislili so si,
da bodo proti njim kar zlahka osvajali točke. Nato pa je ta »neka mala« Drava začela ogrožati tudi velike in v dosedanjem delu prvenstva v ligi za prvaka zbrala osem točk ter se nahaja v borbi za evropsko vstopnico. Igralci se tega dobro zavedajo in bodo vsekakor iztisnili iz sebe vse, da bodo čim bližje temu »magičnemu« tretjemu mestu.
V soboto na Ptuj prihaja stari in skoraj stoodstotno novi državni prvak - HIT Gorica. V goriškem taboru pravijo, da jih pestijo poškodbe in da bo težko na Ptuju. Vedo tudi, da še v letošnjem prvenstvu niso premagali Drave. Nasprotno: bilo je ravno obratno, ko je Drava zmagala v mestu vrtnic in takrat šokirala slovensko nogometno
javnost. Ali bo tako tudi v soboto, tokrat na Ptuju? Sedaj bo za Dravo vsako srečanje zelo pomembno in se gre za zgodovinski uspeh ptujskega kluba, ki ga pred pričetkom sezone ni nihče pričakoval. Ali bo temu primeren tudi odziv navijačev in ljubiteljev nogometa iz Ptuja in okolice? To bomo videli v soboto, ko bi moral biti ptujski mestni stadion nabito poln. Igralcem bi bilo lažje, saj je povsem drugače, ko igraš pred polnimi tribunami.
Do sem vse lepo in prav. Težave pa se pričenjajo v igralskem kadru, ki jih povzročajo poškodbe. Mitja Emeršič in Tomaž Toplak sta dobila težke udarce v Ajdovščini, Nedžad Alibabič je poškodovan še od prej, nastop izkuše-
Tomaž Toplak (Drava, beli dres) v zadnjih tekmah igra v zelo dobri formi in je pomemben člen ekipe ptujske Drave.
nega Roberta Težačkega pa je pod vprašajem. Poškodovan je zaigral že v Ajdovščini.
»Državne prvake spoštujemo in cenimo, saj imajo zelo kvalitetno zasedbo. Kako dobri so, pa pove že sam pogled na vrh prvenstvene razpredelnice. Kljub temu da so nas poškodbe še dodatno razredčile, bomo dali vse od sebe,
da iztržimo kar največ. Pomoč naših zvestih privržencev bi prišla še kako prav. Vse nam je jasno, kaj nam nosi zmaga, vendar ko igraš proti dobri ekipi, ne moreš reči, zmagali bomo. Verjamem v fante, ki bodo na igrišču pustili soje zadnje atome moči v nameri, da pridejo do čim boljšega izida,« je za Štajerski
tednik povedal trener Srečko Lušič.
DRAVA: Dabanovič, Petek, Grižonič, Šterbal, Milijatovič, Zajc, Korez, Preac, Čeh, Zilič, Gorinšek. REZERVNA KLOP: Štelcer, Lunder, Ljubanič, Težački (?). TRENER: Srečko Lušič.
Danilo Klainšek
Nogomet • 2. SNL
Krško prekratko za Kidričane
2. SNL
REZULTATI 27. KROGA:
Aluminij - Krško 3:0 (0:0), Livar - Factor 4:3 (2:1), Nafta - Izola Argeta 7:0 (5:0), Dravinja - Šmartno 3:1 (3:0), Svoboda - Supernova Triglav 2:0 (1:0), Rudar Velenje - Koroška Dravograd 4:2
1.	NAFTA
2.	RUDAR (V)
3.	SVOBODA
4.	DRAVINJA
5.	DRAVOGRAD
6.	S. TRIGLAV
7.	LIVAR
8.	ALUMINIJ
9.	KRŠKO
•in CArino
26	17	6	3	55:21	57
27	18 2	7	62:35	56 27	17	4	6	47:27	55 27	17	2	8	38:25	53
Al
27	14	5 8	49:37 47
27	10	8 9	42:33 38
26	12	2	12	39:31 38
27	11	4	12	50:40 37 27	9	3	15
10.	lACIOR 27	8	2	17	3(:53
11.	IZOLA ARGETA 27	4	5	18	21:59
•10 Č^MDTMn Q 07	o	•I	0/1	00-Cfi
37:53 26 17

Matei Ozim (Aluminii, rdeči dres) ie prvi načel mrežo Krčanov.
Aluminij - Krško 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Ozim (66), 2:0 Pekez (86), 3:0 Fridauer (88).
ALUMINIJ: Strelec, Sa-gadin, Topolovec, Rumež, Golob, Ozim (Pekez), Čeh (Šimenko), Kokot (Kelenc), Repina, Dončec, Fridauer. Trener: M. Emeršič.
Obojestranski začetni napadi niso dali zaključnih strelov na vrata. Čehovi lepi podaji z desne strani v vratarjev prostor soigralci niso sledili in je niso izkoristili. Gostje so šele v 19. minuti s strelom Brdika prvič ogrozili domača vrata, toda žoga je odletela preko vrat. Nato je strel Dončeca z glavo odletel ob vratnici v avt, Repina pa ni izkoristil lepo podane žoge Fridauerja. Za Krško je nato prosti strel izvajal Pilipovič, Strelec pa ga je izbil v polje. Izredno fair igro je skazil v 40. minuti Mujakovič, ko je pregrobo posredoval in prejel rdeči karton, istočasno pa se je tako poškodoval, da je moral iskati pomoč v ptujski bolnišnici.
V nadaljevanju so bili gostje z igralcem manj enakovredni
v igri, tako eni kot drugi so zamujali priložnosti. Končno je uspelo Mateju Ozimu zatresti mrežo in gostitelji so prevzeli pobudo ter prisilili goste, da so se le branili ob redkih protinapadih. Domači napadalci so do konca prav tekmovali, kdo bo zapravil - zamudil lepe priložnosti in šele v zadnjih minutah z zadetkoma Pekeza in Fridauerja kronali premoč. Več kot 100 gledalcev je bilo zadovoljnih, odlično pa je sodil G. Gostenčnik iz Maribora.
skrtĚ*-
I	AL d.0.0.	I
tpipfnn-
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
V/ADr:AC_AI Hnn TmramIřUo r>ac4o in IťiHrlAoKr
Rokomet • 1. A SRL - končnica
V Slovenj Gradec s +6
1. A SRL MOŠKI -končnica
REZULTATI PRVIH TEKEM ČETRTFINALA: Jeruzalem Ormož - Prevent 33:27 (15:12), Gold Club - Gorenje 27:36 (14:19), Termo - Trimo Trebnje 34:25 (18:12), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 34:35 (19:17).
Jeruzalem - Prevent 33:27 (15:12)
Jeruzalem: G. Čudič (8 obramb), Dogša (1 obramba); Belšak 3, M. Horvat, Me-sarec 7, Bezjak 6, Grabovac, Ivanuša 5, B. Čudič 6(3), Ko-saber, D. Horvat 1, Grizolt, Štefanič 5, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
V prvi tekmi četrtfinala končnice so si domačini v izjemni igri pred povratnim srečanjem v Slovenj Gradcu priigrali šest zadetkov prednosti. Ježki so v Ormož prišli brez poškodovanega Davida Špilerja in s kar desetimi zaporednimi zmagami. Zadnji poraz so Korošci doživeli v 12. krogu 19. februarja proti Celjanom.

DAVIDOV
I «
M	«UM!
m{im ml
Foto: Črtomir Goznik
Zasluženo slavje po tekmi: Gregor Grizold, Aleš Belšak in Gregor Čudič
Aleš Mesarec (Jeruzalem Ormož) je bil nerešljiva uganka za vratarja Preventa.
Kolesarstvo
Foto: Črtomir Goznik
Domačini, ki so tekmo začeli odlično in povedli s 3:0, so nastopili brez petega strelca 1. A-lige Davida Koražije, ki je dan pred tekmo na treningu staknil poškodba gležnja. Gostje so preko Jovičiča s sedmih metrov prvič zadeli v 6. minuti, pred tem je sedem-metrovko zgrešil Vučičević. Že v 12. minuti je bila dvorana prvič na nogah in je burno reagirala na odločitve sodniškega para Požežnik - Repenšek. V 19. minuti pa je prvi strelec Preventa Maksić ježke prvič na tekmi povedel v vodstvo z 8:9. Do odhoda na odmor je na igrišču le domača ekipa, Korošci pa se lahko zahvalijo vratarju Jelenu (8 obramb v 1. polčasu) in krožnemu na-
Perutninarji kolesarijo po Evropi
Otvoritvena dirka sezone v Sloveniji - mladi Ptujčani uspešni v Italiji in se selijo z dirke na dirko
Praznični čas je bil precej kolesarsko obarvan. Medtem ko je ena ekipa profesionalcev KK Perutnina Ptuj nastopala na Dirki po Loreni v Franciji, so drugi nastopili na otvoritveni dirki sezone v Sloveniji, na kriteriju za VN Šenčurja. Nastopale so vse starostne kategorije, mlajši pa so nastopili še na eni pomembni dirki v Italiji - Cop-pa Montes.
VN Šenčurja
Med člani, ki so v sredo nastopili na 65 km dolgi kriterijski dirki, je bil najuspešnejši Andrej Hauptman, Ljubljančan v dresu italijanske Protour ekipe Fassa Bortolo. Tik za njim je bil uvrščen pe-rutninar Matej Stare, tretji pa je bil član kranjske Save Boris Premužič. Zelo dobro sta nastopila še dva Ptujčana, Gregor Gazvoda in Matej Marin, ki sta osvojila sedmo in osmo mesto.
Na 39 km dolgi progi pri mladincih je bil nepremagljiv Blaž Jarc iz Novega mesta, ki je zbral skoraj dvakrat več točk od drugouvrščenega Jakoba Čarga iz ljubljanskega kluba. Iz ptujskega kluba je bil najboljši Gorazd Bauer, ki je stopil pod stopničke, na 4. mesto, njegov klubski kolega Kristjan Đurasek se je uvrstil na 12. mesto. Mesto pred
njim je bil uvrščen lenarški kolesar Davorin Bukvič. Pri mlajših mladincih je bil na 29-kilometrski progi najboljši Niko Vogrinec, ki je zasedel 9. mesto.
Coppa Montes
Prejšnji ponedeljek pa so mladinci KK Perutnina Ptuj nastopili na pomembni 104 km dolgi dirki Coppa Montes, ki velja za eno težjih preizkušenj v prvem delu
sezone, uvrstitev na najvišja mesta pa napoveduje svetlo prihodnost mladim kolesarjem. Po velikem boju v ospredju se je dirka odločala med tremi ubežniki v sprintu, kjer je bil najhitrejši Italijan Daniel Ferraresso. Drugi je bil Novomeščan Blaž Furdi, tretji pa verjetno najaktivnejši kolesar dirke Ptujčan Gorazd Bauer. Bauer je bil v samostojnem pobegu že v začetku dirke, ko ga je skupina po 8 km vožnje v ospredju ujela. V
padalcu Lesjaku (5 zadetkov v 1. polčasu), da so po prvih tridesetih minutah zaostajali z le tremi goli (15:12).
Drugi polčas so odlično začeli varovanci Bojana Čotara, ki so v pičlih 2 minutah in 18 sekundah rezultat izenačili na 15:15. Nekaj trenutkov zatem je Prevent še zadnjič na tekmi povedel z 18:19, takoj zatem pa je sledila serija domačih 4:0, kjer sta mrežo Jelena in Imperla rešetala Bezjak in Mesarec. Igralci Preventa so po zaostanku s tremi goli želeli na hiter način dohiteti jeruzalemčke, a so se ujeli v domačo past. S hitrim načinom igre so Slovenjgradčani sami sebe prisilili iz napake v napako (številne napake
najizkušenejših - Simonović, Vučičević, Maksić, Ficko) ter omogočili Ormožanom, da v 56. minuti povedejo celo z 8 goli, 33:25. Zadnje štiri minute in pol Ormožani več niso dosegli zadetkov, za Prevent pa sta visok poraz ublažila Maksić in Vučičević. Kljub lepi prednosti Jeruzalema pred povratnim srečanjem bo polfinalist znan šele v soboto zvečer v Slovenj Gradcu. Okrog 700 gledalcev je na koncu tekme z bučnim aplavzom nagradilo domače fante, ki so še enkrat kljub veliki utrujenosti dali vse od sebe. Zato so bili nagrajeni z zmago proti favoritu iz Slovenj Gradca.
Uroš Krstič
Gorazd Bauer (KK Perutnina Ptuj)
zadnjem vzponu na dirki se je ponovno odločil za pobeg, si prikolesaril pol minute prednosti pred zasledovalci, pred ciljem pa ga je ujela že omenjena dvojica, ki je bila v sprintu hitrejša. Bauer je bil najboljši na dveh letečih in dveh gorskih ciljih, Nelej Brunčič in Marcel Ternovšek pa na dveh oziroma enem.
Giro del Toscana
Kristjan Đurasek, ki prav tako vrti pedale za ptujsko Perutnino, je z mladinsko reprezentanco Hrvaške v tem času nastopil na štiridnevni etapni dirki po Toskani. Na dirki je zmagal Belgijec Jan Ghyselinck, Đurasek je bil najboljši v zadnji etapi, kjer je osvojil 11. mesto, v generalni razvrstitvi je bil 20.
Jernej Finšgar, trener mladinske ekipe Perutnina Ptuj, je do sedaj zadovoljen z rezultati svojih kolesarjev: "Bauer kaže zelo dobro pripravljenost, Đurasek prihaja v dobro formo, pa tudi ostali so vse boljši. Za nekatere kolesarje je to prvo leto med mladinci, ampak sezona je še dolga. Naša naslednja postaja je etapna dirka za svetovni pokal na Poljskem, kjer bosta za reprezentanco od Ptujča-nov nastopila Gorazd Bauer ter Nelej Brunčič."
Uroš Gramc
27. april, VN Šenčurja:
Člani Elite, 65 km:
1.	AndrejHauptman (FASSA BORTOLO), 371
2.	Matej Stare (PERUTNINA PTUJ), 311
3.	Boris Premužič (SAVA), 261
4.	Igor Kranjec (LOBORIKA), 3 t
5.	Hans Peter Obwaller (SAVA), 01
6.	Martin Čotar (PURIS - KAMEN PAZIN), 21 (-1 krog)
7.	Gregor Gazvoda (PERUTNINA PTUJ), 11 (-Ikrog)
8.	Matej Marin ( PERUTNINA PTUJ), 101 (-2 kroga)
9.	Jože Senekovič (TBP LENART), 61 (-2 kroga)
10.	Michael Knopf, (SAVA), 21 (-2 kroga) Mladinci, 39 km:
1.	Blaž Jarc (KRKA - ADRIA MOBIL), 471
2.	Jakob Čargo ( RADENSKA ROG), 241
3.	Marko Kump (KRKA - ADRIA MOBIL), 121
4.	Gorazd Bauer (PERUTNINA PTUJ), 81
5.	Tadej Bernik (SAVA), 7 t
11.	Davorin Bukvič (TBP LENART)
12.	Kristjan Đurasek (PERUTNINA PTUJ) Mlajši mladinci, 27 km:
1.	Gašper Mulej (RADENSKA ROG), 23 t
2.	Marko Mermolja (HIT GORICA), 141
3.	Tomaž Šernek (SAVA), 13 t
9.	Niko Vogrinec (PERUTNINA PTUJ), 3 t
25. april. MONFALCONE (ITA) - 51. Coppa Montes, 104 km
1.	Daniel Ferraresso (GIORGIONE ALISEO)
2.	Blaž Furdi (KRKA - ADRIA MOBIL)
3.	Gorazd Bauer (PERUTNINA PTUJ)
4.	Andrea Biasotto (FRIULCASSA), +55« 7. Jakob Čargo (RADENSKA ROG)
10.	Andi Cujnik (KRKA - ADRIA MOBIL)
22-25. april, Giro del Toscana (ITA)
1. etapa: 24. Kristijan Durasek (Cro) 4. etapa: 11. Kristijan Durasek (Cro) Generalno: 1. Jan Ghyselinck (Bel), 20. Kristijan Durasek (Cro)
Foto: UG
Odbojka • 2. DOL (ž)
Lahko preko prve ovire
ZOK Ptuj - Broline Kamnik 3:0 (19, 15, 19)
PTUJ: Mahorič, Lačen, Ljubeč, Draškovič, Cvirn, Ver-šec, Bilanović, Vidovič, Kos, Lorber, Robič, Švajger
V sredo se je začela mini liga odbojkaric za obstanek v 2. DOL, kjer zraven Ptujčank nastopajo še ekipe Ljubljana II, Braslovče in Broline Kamnik, le prvi dve mesti pa zagotavljata igranje v ligi za naslednjo sezono. V 1. krogu so na Ptuju gostovale Kamni-čanke, domačinke pa so jih zlahka premagale z rezultatom 3:0.
Ekipa Ptuja je v uvodu tekme povedla (5:1), gostje so jih do 1. tehničnega »time-outa« ujele, rezultat pa je bil izenačen vse do končnice tekme. Ob rezultatu 19:19 so domačinke ob serviranju Lor-berjeve z delnim izidom 6:0 obrnile 1. niz v svojo korist. V nadaljevanju se je tehtnica prevesila na ptujsko stran. Kamničanke so igro uspele
Katja Robič (ŽOK Ptuj)
slediti do sredine drugega niza, nato so si Ptujčanke po nekaj lepih potezah priigrale štiri točke prednosti, se razigrale in rutinirano osvojile še drugi niz. V tretjem in zadnjem nizu so domačinke z lastnimi napakami dovoljeva-
le gostjam, da držijo stik, ob koncu pa so se le zbrale in zasluženo zmagale.
V soboto čaka obe ekipi naslednja tekma, na Ptuju bodo gostovale Ljubljančanke, ki so najtežji nasprotnik v mini ligi.
UG
Atletika • AK Keor Ptuj
Ptujski atleti na pripravah v Medulinu
Konec aprila že vrsto potekajo let tradicionalne priprave ptujskih atletov v istrskem mestecu Medulin. Ugodne klimatske razmere, urejena športna infrastruktura in gostoljubno okolje predstavljajo kombinacijo dejavnikov, ki omogočajo
intenziven atletski trening. Na pripravah atleti opravijo štirinajst vadbenih enot, kar predstavlja temelj pripravljalnega obdobja pred uvodnimi tekmovanji, ki se začnejo v začetku maja. Klubski trenerji so označili priprave za zelo uspešne, saj jim je uspelo rea-
lizirati celoten plan treninga brez poškodb. Cilj vodstva Atletskega kluba Keor Ptuj je povečati število osvojenih medalj na državnih prvenstvih glede na lani, ko so jih osvojili šestnajst.
Uroš Esih
Tenis • Turnir v TC Luka
V soboto, 30. aprila, je bil v tenis centru Luka odigran prvi turnir (v seriji štirih) v kategoriji moški nad trideset let. V lepem vremenu se je zbralo kar 30 igralcev, ki so se med seboj pomerili po turnirskem sistemu.
Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer sta se v finale uvrstila Mijo Debeljak in Robi Merc. Po lepi predstavi je slavil Debeljak z rezultatom 6:4. V glavnem turnirju pa je zasluženo zmagal Dušan Majce-novič, ki je do finala suvereno odpravil s prav vsemi nasprotniki. V finalu se je pomeril z Markom Drobničem, ki pa je v končnici dobrega dvoboja popustil in zmaga je pripadala Majcenoviču. Rezultati: polfinale: D. Majce-novič - F. Žitnik 9:4, M. Drobnič - S. Dominc 4:1 w.o. Finale: D. Majcenovič - M. Drobnič 9:5. Trenutni vrstni red: Majcenovič 12 točk, Drobnič 10, Dominc 8, Žitnik 8, Debeljak 6 ^ Naslednji turnir bo v soboto, 21. maja. Zaključni turnir (Masters) bo v septembru.
Ur
Dušan Majcenovič in Marko Drobnič
Judo • Evropski pokal
Lea tretja
Jičin, Češka, 30. 4. 2005.
Na prvi veliki evropski preizkušnji za kadete in kadetinje v judu letos je na Češkem tekmovalo 378 judoistov iz 16 evropskih držav. Za JK Drava je velik uspeh dosegla reprezentantka Lea Murko, ki je v kategoriji do 70 kg osvojila 3. mesto. Lea je vse do polfi-nala premagala reprezentant-
Šolski šport
ke Češke, Avstrije, Španije in Belorusije. V polfinalu je izgubila s kasnejšo zmagovalko Zsuzsanno David iz Madžarske, v boju za medaljo pa je ugnala Britanko Scarlettovo.
Uroš Tajhman je v kategoriji do 73 kg v prvem dvoboju izgubil s hrvaškim re-prezentantom Luko Leškom in tako ostal brez uvrstitve.
Iz JK Impol se je izkazal reprezentant kategorije do
60 kg Kristjan Crnič, ki je osvojil 1. mesto.
Slovenska reprezentanca je po tekmovanju ostala tudi na tridnevnih pripravah, kjer je ostalo blizu 200 judoistov in judoistk. Tam so se pripravljali za naslednje evropske tekme, kjer bodo poskušali doseči normo za letošnje kadetsko evropsko prvenstvo in olimpijado mladih.
Rezultati: - 70 kg: 3. Lea Murko - JK Drava Ptuj; - 60 kg: 1. Kristjan Crnič - JK Impol Sebi Kolednik

Teki osnovnošolcev v Moškanjcih so bili zelo zanimivi.
Začetek atletske pomladi
V torek je na športnem letališču v Moškanjcih potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v spomladanskem krosu, ki ga vsako leto organizira Športni zavod Ptuj, s sodniki tekmovanja, člani Atletskega kluba Ptuj. V štirih starostnih razredih je nastopilo približno 200 osnovnošolcev in osnovnošolk iz desetih šol. Najuspešnejši so bili učenci in učenke iz OŠ Videm ter OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so bili ekipno najboljši v treh kategorijah, vrstniki iz OŠ Jur-šinci pa v dveh. Zelo skromna je bila udeležba srednjih šol, saj se je tekmovanja udeležila le peščica posameznikov iz ptujske gimnazije, tako da prireditelji niso podelili vseh nagrad. Najboljše ekipe so prejele pokale, najboljši posamezniki pa medalje, vstopnico za državno prvenstvo ter povabilo v Atletski klub, čeprav so vanj vabljeni vsi, ki jih ta šport zanima. V sredo
Kasaštvo
se atletska pomlad nadaljuje z medobčinskim ekipnim in posamičnim atletskim tekmovanjem na Mestnem stadionu na Ptuju s pričetkom ob 15.30 uri. Rezultati: Letnik 1993:
Učenci: 1. Denis Perger, 2. Rok Kajzer, 3. Tadej Kolarič, vsi OŠ Destrnik-Trnovska vas Ekipno: 1. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Dornava
Učenke: 1. Sabina Mlakar (OŠ Videm), 2. Karina Črnivec (OŠ Cirkulane-Zavrč), 3. Dušanka Milošič (OŠ Videm) Ekipno: 1. OŠ Videm, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ Ljudski vrt Letnik 1992:
Učenci: 1. Sašo Arnuš (OŠ Juršinci), 2. Matej Hauptman (OŠ Destrnik-Trnovska vas), 3. Severin Serdinšek (OŠ Ljudski vrt)
Ekipno:1. OŠ Destrnik-Tr-novska vas, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ Videm
Učenke: 1. Patricija Rajh, 2. Mateja Munda (obe OŠ Jur-šinci), 3. Maruša Malovič (OŠ Ljudski vrt)
Ekipno: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Videm Letnik 1991:
Učenci: 1. Elvis Arnuš (OŠ Juršinci), 2. Tadej Arnuš (OŠ Gorišnica), 3. Borut Kosec (OŠ Juršinci)
Ekipno: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Mladika Učenke: 1. Martina Potrč (OŠ Destrnik-Trnovska vas),
2.	Barbara Trafela (OŠ Videm), 3. Diana Petrovič (OŠ Destrnik-Trnovska vas)
Ekipno: 1. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 2. OŠ Juršinci,
3.	OŠ Ljudski vrt
Letnik 1990:
Učenci: 1. Timotej Prelog (OŠ Mladika), 2. Niko Vogri-nec, 3. Alen Tement (oba OŠ Videm)
Ekipno: 1. OŠ Videm, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ Ljudski vrt Učenke: 1. Špela Zorlič (OŠ Gorišnica), 2. Anica Kozel (OŠ Videm), 3. Natalija Pravdič (OŠ Cirkulane-Za-vrč)
Ekipno: 1. OŠ Videm, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Cirkula-ne-Zavrč
Uroš Gramc
Znova so tekmovali le gostitelji
Sporu med Kasaško zvezo Ljutomer in Zvezo društev kasaške centrale Slovenije očitno ni videti konca. Tako kot na uvodnih letošnjih kasaških dirkah 17. aprila v Ljutomeru tudi tokrat zadnji dan meseca aprila na ljutomerskem hipodromu niso nastopili člani "centrale". Blizu 400 gledalcev je tako v šestih preizkušnjah dneva videlo 40 kasačev iz domačega kluba, na odlično pripravljeni stezi pa so številni kasači dosegli osebne rekorde. Prvič v karieri so zmage dosegli Falkon MS (Marko Slavič), Iron Way (Igor Pozderec), Lund 1 (Dejan Jureš) in Ani November (Janko Sagaj), najhitrejši čas dneva 1:17,3 pa je dosegla Perla (Jože Osterc). Naslednje kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu bodo 15. maja.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Alain Delon z Mirkom Šonajem je slavil v peti dirki sporeda.
Foto: UG
Foto: UG
Foto: RN
Nogomet • 3. SNL - vzhod, 1. in 2. liga MNZ, 1. SML, 1. SKL
Paloma srečno do točk v Ormožu
3. SNL - VZHOD
REZULTAT ZAOSTALEGA SREČANJA 20. KROGA:
Holermuos Ormož - Paloma 0:1 (0:0).
1.	ZAVRČ 20 12 5 3	57:16 41
2.	PALOMA 20 12 4 4	40:25 40
3.	POHORJE 20 11 7 2	30:17 40
4.	VERŽEJ 20 10 5 5	46:20 35
5.	STOJNCI 20 10 4 6	37:31 34
6.	HOL. ORMOŽ 20 7 7 6	35:30 28
7.	TIŠINA 20 8 4 8	32:30 28
8.	ČRENŠOVCI 21 8 4 9	31:39 28
9.	KOV. ŠTORE 20 6 8 6	26:32 26
10.	KRIŽEVCI 20 7 4 9	33:36 25
11.	ŠMARJE 20 5 6 9	25:33 21
12.	ŽELEZNIČAR 21 5 5 11	23:38 20
13.	ŠOŠTANJ 20 4 1 15	22:57 13
14.	BISTRICA 20 2 4 14	26:69 10
HOLERMUOS ORMOŽ - PALOMA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Žabota (88) HOLERMUOS ORMOŽ:
Gabrovec, Smolkovič, Jurčec, Habrun, Tobijas, Jerebič, Go-ričan, Fijavž, Govedič (od 80. Kolarič), Hertiš (od 42. Pra-potnik), Jambriško. Trener: Drago Posavec.
PALOMA: Pridigar, Laufer (od. 53. Mikič), Fanedl, Un-ger, Turk, Podhostnik, Petrovič, Stojanov, Žabota (od. 90. Burian), Topolinjak. Trener: Milivoj Bračko.
Ormožani nadaljujejo črno tradicijo proti ekipi iz Sladkega Vrha. V dosedanjih štirih tekmah je namreč ormoškim gradbenikom uspelo le enkrat remizirati in trikrat minimalno izgubiti. Tudi tokrat je bilo tako. Že po 40 sekundah srečanja so gostje ponudili priložnost domačinom, vendar jo je zapravil Tobijas. Za Palomo bi skoraj bila srečna 13. minuta, toda najboljši igralec gostov Stojanov je s petih metrov meril previsoko. Že tako redke vrste trenerja Draga Posavca je v 41. minuti še dodatno razredčila poškodba Hertiša, za katerega je sezona že končana. V končnici prvega polčasa sta priložnost za vodilni gol zamudila pri domačih Habrun, ki je na drugi strani slabo zaposlil pred vrati Pridigarja osamljenega Govediča, na drugi strani pa je Fanedl ob nepazljivih domačinih zadel le zunanji del mreže Grabrovca.
V drugem polčasu je že po pičli minuti priložnost za Holermuos izpustil Govedič, ki je v lepi situaciji z desetih metrov reagiral vse prej kot dobro. Nato je igra oslabljenih domačinov usahnila (nastopili so brez Emeršiča, Zidariča, Horvata, Bu. Pra-potnika), gostje pa so bili vse nevarnejši pred vrati Ormo-žanov. Najprej je lepo priložnost zapravil Topolinjak, ki se je slučajno po prostem strelu Stojanova znašel sam pred golom domačinov, a je meril nenatančno. V samem zaključku tekme je padla odločitev o zmagovalcu. Stojanov je mimo Fijavža in Jurčeca prebil desno stran in poslal lep predložek pred gol, kjer je z glavo mrežo nemočnega Grabrovca lepo zadel Žabo-ta. Gostje s Sladkega Vrha so po tekmi jasno povedali, da do konca prvenstva resno
računajo na osvojitev prvega mesta.
Uroš Krstič
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 17. KROGA:
Dornava - Gorišnica 5:0, Markovci - Mark 69 Rogozni-ca 0:3, Podlehnik - Cirkulane 3:3, Hajdina - Podvinci 3:1, Bukovci - Videm 3:2, Skorba - Slovenja vas 6:2
1.	DORNAVA 17 11 4 2 39:13 37
2.	PODVINCI 17 9 4 4 41:31 31
3.	VIDEM 17 8 2 7 43:32 26
4.	BUKOVCI 17 7 5 5 38:33 26
5.	HAJDINA 17 7 4 6 27:28 25
6.	GORIŠNICA 17 7 3 7 26:30 24
7.	ROGOZNICA 17 6 5 6 36:36 23
8.	SKORBA 17 6 4 7 37:36 22
9.	CIRKULANE 17 5 5 7 32:40 20
10.	SLOVENJA VAS 17 3 9 5 26:31 18
11.	PODLEHNIK 17 4 5 8 27:38 17
12.	MARKOVCI 17 3 2 12 15:39 11
SKORBA - SLOVENJA VAS 6:2 (4:2)
STRELCI: 1:0 S. Mlakar (8), 1:1 Levstik (10), 2:1 Novak (14), 3:1 Novak (16), 3:2 D. Mlakar (26), 4:2 Topolovec (41), 5:2 Perko (89), 6:2 Novak (90)
MARKOVCI - MARK 69 ROGOZNICA 0:3 (0:0)
STRELCA: 0:1 Petek (57), 0:2 Kurbus (63), 0:3 Petek (78)
DORNAVA - GORIŠNICA 5:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Novak (40), 2:0 Novak (73), 3:0 Belšak (75), 4:0 Novak (88), 5:0 Ku-kovec (90)
PODLEHNIK - CIRKULANE 3.3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Koren (28), 1:1 Kristovič (15. z 11 m), 2:1 Koren (49), 3:1 Gajšek (80), 3:2 Milošič (82), 3:3 Milošič (85)
HAJDINA - PODVINCI 3:1
(3:0)
STRELCI: 1:0 Bezjak (10), 2:0 Krajnc (23), 3:0 Pacher (27), 3:1 Vrabl (89. avtogol)
BUKOVCI - VIDEM 3:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Pečnik (5), 0:2 Kokol (35), 1:2 Brečko (41), 2:2 Zemljarič (47), 3:2 Zemljarič (63)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA:
Spodnja Polskava - Hajdoše 5:4, Leskovec - Pragersko 2:3, Tržec - Grajena 1:2, Lovrenc - Zgornja Polskava 1:2. Proste so bile Apače.
1.	APAČE 11 8 2 1 37:12 26
2.	PRAGERSKO 11 7 1 3 27:15 22
3.	LOVRENC 12 7 1 4 33:24 22
4.	SP. POLSKAVA 11 6 1 4 33:22 19
5.	ZG. POLSKAVA 12 5 4 3 21:18 19
6.	HAJDOŠE-1 12 6 1 5 30:25 18
7.	GRAJENA 11 3 3 5 13:30 12
8.	LESKOVEC 12 1 2 9 12:43 5
9.	TRŽEC 12 1 1 10 19:36 4
LOVRENC - ZGORNJA POLSKAVA 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zafošnik (35), 1:1 Čelofiga (40), 1:2 Klajderič (68)
SPODNJA POLSKAVA -
HAJDOŠE 5:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Jevšenak (22), 1:1 Vogrinec (38), 2:1 Krajnčič (45. z 11 m), 2:2 Petrovič (55), 3:2 Krajnčič (61. z 11 m), 3:3 Kirbiš (71), 3:4 Vogrinec (75. z 11 m), 4:4 Krajnčič (86), 5:4 Krajnčič (89)
TRŽEC - GRAJENA 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Krajnc (37), 1:1 Strelec (40), 1:2 Golob (87)
LESKOVEC - PRAGERSKO 2:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zavec (23), 1:1 Popovski (36), 1.2 Kme-tec (72), 2.2 Zavec (75), 2:3 Novak (84)
1. SKL
REZULTATI 16. KROGA
-	zaostalo srečanje: Koroška Dravograd - Aluminij 0:2 (0:1)
1.	MARIBOR 21 18 2 1 77:13 56
2.	HIT GORICA 19 15 4 0 46:15 49
3.	CMC PUBLIKUM 20 11 4 5 33:19 37
4.	FACTOR 21 9 7 5 26:22 34
5.	OLIMPIJA 21 9 4 8 20:39 31
6.	DOMŽALE 21 8 5 8 35:31 29
7.	RUDAR VELENJE 20 8 2 10 33:39 26
8.	KOPER 21 8 2 11 28:42 26
9.	PRIMORJE 20 6 6 8 20:22 24
10.	MURA 21 7 2 12 32:38 23
11.	TRIGLAV 20 7 1 12 34:38 22
12.	SLOVAN 21 5 5 11 17:34 20
13.	DRAVOGRAD 21 3 7 11 24:47 16
14.	ALUMINIJ 21 4 1 16 18:45 13
ZMAGA MLADINCEV IN KADETOV ALUMINIJA
V zaostalem srečanju v 1. SML in 1. SKL so bili v Dravogradu uspešni mladinci in kadeti Aluminija. Mladinci so suvereno opravili s svojimi sovrstniki iz Koroške ter po porazu z Biljem - Primorjem hitro pozabili na poraz.
Po dolgem času pa so zmago slavili kadeti Aluminija in nove tri točke jim bodo vsekakor v veliko vzpodbudo pred nadaljevanjem prvenstva.
KOROŠKA DRAVOGRAD
-	ALUMINIJ 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Gajšek (22), 0:2 Gorani (43), 0:3 Mlinarič (65), 0:4 Tišma (86)
ALUMINIJ: Sagadin, Jus, Mlinarič, Fruk, Tišma, Gajšek, Kelenc (od 64. Breg), Duc-man (od 75. Marinič), Gorani (od 69. Toplak), Dugulin, Ši-menko.
1. SML
REZULTATI 16. KROGA
-	Aluminij		0:4
21 15 1 5		41:30	46
21 13 3 5		61:31	42
21 12 6 3		46:22	42
19 13 2 4		45:27	41
20 12 4 4		47:27	40
21 11 0 10		47:48	33
20	9 5 6	38:32	32
20	9 2 9	28:30	29
21	7 2 12	29:43	23
21	6 4 11	16:22	22
21	6 3 12	22:44	21
21	5 2 14	28:58	17
20	4 4 12	30:45	16
21	1 4 16	16:55	7
-	zaostalo srečanje: Koroška Dravograd (0:2)
1.	ALUMINIJ
2.	KOPER
3.	MARIBOR
4.	HIT GORICA
5.	PRIMORJE
6.	MURA
7.	RUDAR (V)
8.	TRIGLAV
9.	DOMŽALE
10.	OLIMPIJA
11.	FACTOR
12.	SLOVAN
13.	PUBLIKUM
14.DRAVOGRAD
KOROŠKA DRAVOGRAD
-	ALUMINIJ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Vertuš (38), 0:2 Rotman (52)
ALUMINIJ: Planinc, Miha Lešnik (od 79. Kušar), Miha Lešnik, Jevšinek, Medved, Lah, Ljatifi (od67. Mlinarič), Tement, Rotman (od 54. Le-vart), Furek, Vertuš (od 75. Justinek)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 11. KROGA:
Prepolje - Lovrenc 1:1, Loka Rošnja - Polskava 5:2, Hajdina - Pragersko 11:1. Proste so bile Apače.
1.	HAJDINA 10 8 2 0 48:12 26
2.	LOKA ROŠNJA -110 7 1 2 29:19 21
3.	LOVRENC 10 4 3 3 19:15 15
4.	APAČE 9 3 3 3 13:4 12
5.	POLSKAVA 9 1 3 5 11:22 6
6.	PREPOLJE 9 0 4 5 9:18 4
7.	PRAGERSKO -1 9 12 6 12:31 4
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 11. KROGA:
Tržec - Gorišnica 1:2, Lesko-vec - Markovci 0:4, Dornava
-	Savaria Rogoznica 1:1. Prosta je bila Grajena.
1.	GORIŠNICA 9 6 1 2 22:16 19
2.	TRŽEC 10 5 3 2 17:12 18
3.	ROGOZNICA 9 4 3 2 21:15 15
4.	GRAJENA 9 3 4 2 16:19 13
5.	DORNAVA 10 2 5 3 19:17 11
6.	MARKOVCI 10 2 2 6 19:31 8
7.	LESKOVEC 9 1 2 6 32:36 5
Danilo Klajnšek
1. srečanje sodnikov MNZ Ptuj
Miroljubnih 2:2
Sodniki Ormož - Sodniki Ptuj 2:2 (1:1)
Strelci: 1:0 Hozyan (5), 1:1 Grabar (14), 1:2 Burjan (32), 2:2 Ž. Mlinarič (41).
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava - HIT Gorica, Domžale
-	CMC Publikum;NEDELJA ob 17.00: KD Olimpija - Primorje.
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Koper - Ljubljana; NEDELJA ob 17.00: Zagorje - Maribor Pivovarna Laško, Bela krajina - Mura.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Šmartno - Nafta, SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Aluminij; NEDELJA: Koroška Dravograd - Svoboda, Supernova Triglav - Dravinja, Izola Argeta - Livar, Factor - Krško.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 21. KROGA -SOBOJA ob 17.00: Stojnci - Holermuos Ormož, Železničar - Kovinar Štore, Šoštanj - Črenšovci, Paloma - Bistrica, Pohorje - Veržej; NEDELJA: Tišina - Križevci, Šmarje pri Jelšah - Zavrč.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Gorišnica - Hajdina, Slovenja vas - Bukovci, Mark 69, Rogoznica - Dornava; NEDELJA ob 10.30: Videm - Podlehnik; NEDELJA ob 17.00: Podvinci - Skorba, Cirkulane
-	Markovci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pragersko - Lovrenc, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava;NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Apače; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Leskovec.
VETERANSKI LIGI - ZAHODNA SKUPINA
PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.30: Lovrenc - Apače, Pragersko
-	Loka Rošnja, Polskava - Prepolje
VZHODNA SKUPINA
PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.30: Savaria Rogoznica - Tržec, Gorišnica - Leskovec, Markovci - Grajena
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
PAR 22. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
PAR 22. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA - U 16
PAR 14. KROGA: Livar Ivančna Gorica - ŽNK Ljudski vrt
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
POVRATNE ČETRTFINALNE TEKME: SKUPINA B, SOBOTA ob 20.00: Prevent - Jeruzalem Ormož, Gorenje -Gold club; SKUPINA A: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Trimo Trebnje - Termo.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 21. KROGA: Gorišnica - Mitol Sežana (sobota ob 19.30), Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja, Pekarna Grosuplje - Ribnica, Slovan - Do-bova, Sevnica - MIP Gorica Leasing.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA -MOŠKI (od 9.-14. mesta)
PARI 7. KROGA: Duplje - Drava Ptuj, Radeče - Mokerc, Klima Petek Maribor - Ajdovščina.
Danilo Klajnšek
Ormož: Klemenčič, Le-vačič, Cener, Kralj, Bombek, Jaušovec, Jambriško, Hozyan, Ž. Mlinarič,Vizjak, Fafulič, Kosec, R. Mlinarič. Selektor: Smiljan Cener.
Ptuj: Rajh, Šegula, Grabar, Klinc, Marinič, Kopajnik, Burjan, Kornik, Glažar, Jur-gec, Ozu, Bezjak. Selektor: Robert Krajnc.
V Športnem parku Mestna graba so se v revijalni nogometni tekmi srečali sodniki iz področja MNZ Ptuj, in sicer sodniki iz Ormoža ter Ptuja. Sodniki na eni in drugi strani so prikazali zelo dobro nogometno znanje, prvi trije zadetki na tekmi pa spadajo v kategorijo najlepših. Priložnost za zmago sta imeli
obe ekipi, a jo je pri domačih zapravil Fafulič, pri gostih pa Grabar. Zraven golov seveda ni šlo brez rumenih kartonov. Glavni sodnik Marjan Burina je s pomočnico Jas-mino Meško in pomočnikom Slavkom Burjanom pokazal po en rumen karton na vsaki strani. Pri Ormožanih ga je dobil Fafulič, pri Ptujčanih Klinc. Tudi po tekmi je bilo živahno. Ob jedači in pijači so vsi sodniki skupaj obujali lepe spomine na stare dogodivščine, ki so se jim dogajale med njihovo sodniško potjo. Eni in drugi so si obljubili, da bodo v prihodnosti nadaljevali s srečanji.
Uroš Krstič
Foto: Uroš Krstič
Skupinska slika sodnikov MNZ Ptuj
Prejeli smo
Kdaj boš
rehabilitiran, Ptuj?
O nostalgiji
Človeški sistemi, ki so bili v preteklosti zaradi svoje vplivnejše vloge v svojem okolju uglednej-ši oziroma pomembnejši kot so danes, gojijo do te preteklosti čustven odnos, nostalgijo, pa naj so to posamezniki, člani neke družine, prebivalci določenega mesta, pokrajine, države ... V razvoju nekega družbenega sistema pa je tako spreminjanje vlog običajno, opisuje ga tudi tisočletja veljavno načelo, ki pravi: »... in prvi bodo zadnji in nekateri zadnji bodo prvi.« Če upoštevamo to načelo dinamično, pomeni to tudi, da bodo nekateri tisti, ki so bili včeraj prvi in so danes zadnji, v določenih okoliščinah lahko jutri spet prvi; upoštevati pa je treba to, da se okoliščine, v katerih se to zgodi, praktično nikoli ne ponovijo.
Zaradi tega, kar sem zapisal, se Ptujčani, ki smo danes žal nepomembni v slovenskem prostoru, tako radi z nostalgijo spominjamo preteklih zgodovinskih obdobij, zlasti starega in srednjega veka. Drži namreč, da je bil Ptuj (Poetovio) v obdobju Rimljanov pomembno vojaško pa tudi gospodarsko, politično in kulturno središče tega dela Evrope. Bilje antično velemesto, večje od takratnih naselbin na ozemljih današnje Ljubljane, Zagreba in Gradca, da o Mariboru, ki ga takrat ni bilo, ne izgubljam besed.
Daje bil Ptuj takrat tudi kulturno središče, potrjuje tudi dejstvo, da je bil v Poetovii sedež škofije v zadnjem, krščanskem obdobju rimske države. Njegov takratni škof Viktorin Ptujski je tudi prvi zgodovinsko priznan pisatelj, ne samo na področju Slovenije, pač pa tudi celotne bivše Jugoslavije. To pomembno vlogo rimskega Ptuja upošteva žal le Cerkev; Ptujčani imamo tako še danes svojega t. i. »ptujskega naslovnega škofa«, tega podatka pa slovenska občila žal ne omenjajo, pač pa ptujskega naslovnega škofa omenjajo le kot »mariborskega pomožnega škofa«.
Tudi v obdobju srednjega veka je ozemlje, na katerem je odigral srednjeveški Ptuj pomembno vlogo, zavzemalo prostrano področje severovzhodne Slovenije - nekateri zgodovinarji postavljajo gospode Ptujske ob bok gospodom Celjskim.
Negativna prelomnica za Ptuj
Vloga Ptuja se je začela zmanjševati šele po izgradnji t. i. »Južne železnice« Dunaj-Trst, ki je obšla Ptuj. Čeprav je začel Ptuj takrat kvantitativno (po številu prebivalcev, podjetij itn.) zaostajati za Mariborom, ni zaostajal za njim kvalitativno, saj je v svojem okolju imel enake funkcije kot Maribor v svojem in je bil tudi vso prvo polovico 20. stoletja upravno enakovreden na svojem področju z Mariborom. Le-ta je bil takrat sedež mariborskega okraja, Ptuj pa ptujskega, ki se je razprostiral od Rogatca pa do Središča. Tako
je bilo vse do leta 1958, ki je bilo, žal, prelomno v zgodovini Ptuja. Čeprav je bilo do tega trenutka nekaj tekmovalnosti med obema mestoma, smo se Ptujčani dobro razumeli z Mariborčani, ker takrat nismo bili v podrejeni vlogi - kot tega ni bilo niti nikoli v zgodovini.
Nastanek
medkrajevnih sporov
Leto 1958 je bilo za Ptuj prelomno. Nekaterim od takratnih oblastnikov ta ptujska (oziroma štajerska) »idila« ni ugajala. Zato so naredili potezo, ki se je ne bi sramoval niti kak rimski cesar-kolonizator, ki je tudi uporabljal načelo »Divide et impe-ra!«. Ukinili so takratni ptujski okraj, ptujsko področje iz okraja degradirali v občino - podrejeno mariborskemu okraju - razcepili področje ukinjenega ptujskega okraja na ptujsko in ormoško občino. Degradirali so tudi področje Središča iz samostojne občine v krajevno skupnost in jo podredili novi ormoški občini. Na Ptuju so istočasno ukinili mnoge ustanove, ali jih podredili mariborskim, tudi tiste, ki ohranjajo neko področje na duhovnem, oziroma kulturnem nivoju, npr. ptujsko poklicno gledališče. Posledice te peklenske poteze, ki se je ne bi sramoval niti sam Neron, so bile med ostalim tudi: izbruh sovraštva med Mariborom in Ptujem, Ptujem in Ormožem, Ormožem in Središčem, česar pred tem skoraj ni bilo. Posledica tega je bila tudi, da se je Ormož naslonil na Maribor, Središče pa moralno na
Ptuj; Ptuj se je znašel v sendviču med nenaklonjenima Mariborom in Ormožem.
Našteta štiri okolja ogromen delež svoje energije, ki bi jo sicer lahko izrabila za skupen napredek, izrabljajo za medsebojna trenja in spore, zato ni nič nenavadnega, daje to področje med najmanj razvitimi v okviru Slovenije, kar pa v predpreteklosti ni bilo. Spori med Mariborom in Ptujem so se še okrepili, ker je postala večinaptuj-skih upravnih sistemov, organov in služb podrejena mariborskim, kar velja še danes. Ptuj je izgubil tudi svojo banko, ki je bila na začetku 20. stoletja izredno močna in je bila pripojena mariborski. Zato ni nič nenavadnega, da se mnogi Ptujčani počutimo, kot da smo okupirani od Mariborčanov, katerih vloga na Ptuju pa, žal, tudi fizično nezadržno narašča.
Nekateri Ptujčani so se spremenjenim - podrejenim - razmeram prilagodili, mnogi sposobnejši pa so, žal, zapustili Ptuj in se nato uveljavili v Ljubljani, Mariboru ali v tujini. Le nekateri najvztrajnejši si prizadevamo vrniti nekdanjo veljavo Ptuju in za to porabimo ogromno energije v sporih z Mariborom in Ormožem, kar pa je bila le voda na mlin nekdanjim oblastnikom; menim, da so le-ti takšno vedenje nekoč načrtovali.
Visoko šolstvo
Po prelomnem letu 1958je Ptuj-čan dr. Vladimir Bračič, nekdanji profesor na ptujski gimnaziji, ki je zaradi opisanega zapustil Ptuj, začel ustanavljati v Mariboru univerzo. Tako so pred dobrimi 45
leti začeli najprej z višjimi šolami (kar smo pred nedavnim storili tudi na Ptuju), ki so jih postopno preoblikovali - najprej v visoke šole in nato v fakultete. Pred nekaj leti smo na Ptuju ponovno ustanovili poklicno gledališče, ki je tudi bilo ukinjeno 1958. Zaradi vsega, kar smo navedli, lahko zatrdimo, daje poteza, ki sojo storili leta 1958takratni oblastniki, pahnila Ptuj v več kot 40-letni kulturni zaostanek za Mariborom in le s težavo bodo nove generacije, ki hvalabogu razmišljajo drugače, nadoknadile ta zaostanek, da bo tako odpravljena zgodovinska krivica, ki jo je utrpel Ptuj leta 1958 in v obdobju po tem.
Za konec
Ta sestavek ne predstavlja raziskave, pač pa le miselni utrinek na neko preteklo dogajanje na Ptuju. Menim, da bi bilo umestno, da bi tim mladih raziskovalcev, ki jih na Ptuju ni malo, opravil zgodo-vinsko-sociološko-... raziskavo na opisano temo. Velika večina ljudi, ki so bili vpleteni v takratno dogajanje, ne živi več, tudi splošno priznani miselni vzorci so se spremenili, zato menim, da ne bo problematično opraviti te raziskave; verjamem, da je mogoče najti v ptujskem in ostalih slovenskih arhivih dokumentacijo, ki obravnava vedenje posameznikov in skupin v tem obdobju, ki je bilo za Ptuj tako pomembno - žal z negativnim predznakom. Seveda pa se moramo, razen v preteklost, zazreti tudi v prihodnost z namenom, kako razrešiti to, za Ptuj neustrezno stanje.
Adolf Žižek
Piše: Rajko Topolovec
Dvojni jubilej abrahama v Kidričevem
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pri grajanju proizvodnje našega aluminija v Kidričevem pa se pozablja tudi to, da se je tovarna v smeri vse nižje porabe elektrike na enoto proizvoda vseskozi racionalno obnašala, kar potrjujejo tudi številke, da se je leta 1955 v TGA za tono primarnega aluminija porabilo 21.363 KWh, leta 1968 še 18.768 in po zaključku MPPAL celo rekordno malo - samo 13.277 KWh na tono primarnega aluminija, kar je tudi zavidljiva številka v svetu.
Že sredi sedemdesetih, torej nekaj let po smrti "partijsko neubogljivega" Grun-felda, pa je zagnanost in tudi pripadnost kolektivu začela pojemati. Naslednji "samoupravno" nastavljeni direktorji se potem niso več znali in tudi niso mogli upirati politično dirigirani tezi o naši popolni zaposlenosti, kar je dotok novih delavcev v TGA, kjer so še bile povrh boljše plače, še samo povečevalo. Resnici na voljo se je v teh letih dvignilo število zaposlenih v TGA od cca. 1.700 na cca. 2.850 delavcev, kar je seveda ob znatno ne povečani proizvodnji in tudi ne dohodku povzročilo pomikanje ^"voza" nazaj. Seveda pri tem ne smemo izključiti "tozdiranja", ki je bilo v teh letih pri nas na višku. V tem času pa so v TGA in ne samo v TGA propad še pospeševale nepotrebne politične
menjave vodstvenih struktur. Navrženo novo geslo, da naj "zdravo vzgojeni" mladi kadri s sodobnim znanjem in jasnim pogledom v socialistično samoupravljanje nadomestijo že odslužene kadre, pa se ni takoj obrestovalo. Že izkušeni stari kadri, ki so celo znali tovarno privesti do rentabilne proizvodnje ter priučiti na tisoče nekvalificiranih poljedelskih delavcev in končno, tudi z dobrim delom omogočili šolanje prav tem nadebudnim kadrom, pa so nato morali v razvojni oddelek, ki so mu v TGA rekli tudi karantena. Čez leto, dve, pa so se na vratih TGA že pojavili novi - še "večji in za toliko mlajši strokovnjaki", ki so prav tako hoteli čim prej postati šefi. V to jih je že tudi takrat napeljevala porajajoča se "potrošniška družba". Seveda so od te posplošitve odstopali posamezniki drugačnega mišljenja in kova, pa če tudi niso imeli partijske zaslombe. Ideje in koncepti teh so se nato tudi potrdile v že povedanem projektu MPPAL. V mislih imam tudi takratno izgradnjo moderne livarne s sodobnimi konti liv-nimi linijami za žico, ozek in široki trak. Stagnacija našega gospodarstva pa se kljub tem posameznim jasnovidcem ni več mogla otresti rapidnega padca produktivnosti, ki je sredi osemdesetih že v Jugoslaviji beležila - 2,5 % indeks letnega padanja.
Ob petdesetletni preglednici uspehov in stagnacij TGA oziroma Taluma pa seveda ne smemo kar tako mimo prehoda iz socialističnega samoupravljanja v nekoč tako osovraženi kapitalizem, ko so samoupravljavci TGA in seveda drugod čez noč ostali brez "svojega" samoupravljanja. Samoupravno razmerje plač 1 : 7 ali morda že na koncu 1 : 10 (dnevnice, kilometrine, zaslužki ob potovanjih v inozemstvo ...) je potem postalo za delavce le predmet ugibanja; "... ali morda že to razmerje pri nas ne dosega standarda dvesto let starega kapitalizma v Ameriki ... ", ki bi naj znašalo okrog 1 : 40. Sicer pa se je ta zgodovinski in seveda tudi gospodarski zasuk v junijskih in julijskih dneh leta 1991, kar se tiče nemotene proizvodnje v TGA, zgodil skorajda neopazno. Bil
pa bi lahko katastrofalen, kot je to bil pri naših sosedih in konkurentih v TLM Šibenik, kjer po prevratu elektroliza ni bila več zagnana in Aluminij Mostar, kjer so po stabilizaciji razmer z elektriko tega ponovno zagnali šele nekaj let pozneje.
Da bom še bolj prepričljiv, ko še vedno nekateri kolcajo za samoupravljanjem, moram o njem v TgA še navesti nekaj suhoparnih številk in dejstev. Že v tekmi, kdo bo prej v svojem kolektivu vzpostavil samoupravljanje, se lahko z 8. junijem 1950 TGA Strnišče pohvali. Takrat je namreč bil izvoljen 40-članski delavski svet (Ds) in 5-članski upravni odbor (UO). V letih do 1969, dokler se je oblast s temi podatki še javno hvalila, je v samoupravnih organih TGA delovalo že 949 samoupravljavcev, ki so imeli to leto 70 sej DS in 150 sej OU. Kakšna neki je bila ta statistika šele po vpeljavi TOZD v sedemdesetih, ko se je k centralnemu DS v TGA pridružilo še toliko in toliko DS TOZD in ko je tudi
Leto 1963 - prvi aluminij iz elektrolize B
vsak od teh še dobil svojega direktorja, tajnico, kurirja in še mnogo dodatnih birokratov. Vse številnejši pravni akti samoupravljanja, ki so jih v TGA že proizvajali z osemnajstimi delavci v pravni službi, so še potem čim prej morali biti večinsko izglasovani na zborih delavcev. Zaradi izmenskega dela so se tako imenovani zbori delavcev tudi morali vršiti ponoči. In zlasti tedaj so kazali podobo spontanih stavk, saj so se prisotni samouprav-ljavci v obratnih jedilnicah družbene prehrane največkrat zbudili iz resničnega spanja šele tedaj, ko je kateri od njih mimo dnevnega reda zakričal o slabi plači in o slabi malici. S samoupravnim gradivom (na številnih kopirnih strojih potiskanega papirja) pa so se po obratih že mašila stranišča. Sicer pa, čeravno je za TGA veljalo, da je bila "profesor" samoupravlja daleč na okoli, resničnega samoupravljanja ni bilo, saj se za delavca o najvažnejšem - o plači, med delavci ni odločalo. Edino, kar se lahko veselega spominjajo tisti, ki so vse to morali odgovorno prenašati, so bili samoupravni izleti v sorodne tovarne po Jugoslaviji in tudi v tujino, ki so se ob iztekih posameznih mandatov v TGA organizirali na tovarniški račun.
"Samoupravljanje je torej bilo prelepo, da bi lahko dolgo trajalo"!
Ob abrahamu tovarne kot samega Kidričevega, pa se tudi spodobi spomniti na nekaj izvirnih in bogokletnih pripetljajev, ki so se skozi realsocializem, samoupravni socializem ter današnjem
kapitalizmu zgodili. Prvi tak pripetljaj, o katerem se takrat ni smelo poročati, se je v TGA že zgodil davnega leta 1959, ko je prišlo do prvega klasičnega delavskega "štrajka" v Titovi Jugoslaviji. Stavka, ki so jo sprožili delavci iz vzdrževanja ob razgrnitvi novega tarifnega pravilnika o plačah, je izbruhnila sled novopostavljenega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo 1 : 6 (prej 1 : 4). Čeprav je delo vzdrževalcev, ki so "napako" prvi opazili, zastalo le kakšno uro in je zadevo uspel pomiriti sam direktor Grunfeld, pa se je in se še o tej v našem socializmu prvi stavki vedno govori. Na koncu so bili stavkajoči delavci le postranska stvar, glavna pa, kot se je v komunizmu tudi spodobilo, premalo budni komunisti, saj so se potem prisluškovalne naprave montirale ravno pri teh in seveda pri direktorju, ki pa ni bil v partiji. Iskalo se je namreč tistega, ki je "nemire v Jugoslaviji", kot je še isto večer poročal tudi radio Glas Amerike, posredoval preko naših meja. Ob tej čisto delavski stavki pa je iz zgodovinskega vidika delavskih stavk še zanimivejša tista stavka v TGA, ki je niso organizirali delavci oziroma njihov sindikat, ampak vodstvo tovarne. Tako je tudi naslednji dan (22. 11. 1990) v naslovu zapisal Večer: "Opozorilna stavka v TGA proti vladi". Da bo lažje razumljivo, to je bil štrajk "še slabo transformiranega" starega vodstva TGA proti prvi Peterletovi vladi. Približno ista struktura še danes vodi Talum!
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: arhiv
Trnovci • Pohod na najvišji hrib Slovenskih goric
Z gasilci na Gomilo
Že lani so se v PGD Trnovci odločili, da v prvomajskih praznikih oživijo najvišji vrh Slovenskih goric. Predsednik društva Mirko Lovrec je povedal, da se jim ni zdelo prav, da v prazničnih dneh, ko so po-hodniki na vseh hribih in hribčkih v okolici, prav Gomila sameva.
Lanskega 1. pohoda na Gomilo se je udeležilo 68 pohodnikov, minulo sončno soboto pa je na pot krenilo 115 pohodnikov. Odpravili so se izpred gasilskega doma v Trnovcih, nato pa so se na Gomilo podali po požarnem rajonu in ne po planinski poti, ki vodi na Gomilo. Med pohodniki so bili predvsem člani društva, sorodniki, prijatelji, nekaj pa je bilo tudi naključnih gostov, ki so o 2.
pohodu na Gomilo izvedeli iz medijev. Pot ni bila lahka, saj je vodila mimo domačij številnih članov PGD Trnovci in pri njih so seveda pohodniki morali naredili krajši postanek in kaj popiti ali pojesti. Do vrha so potrebovali dve uri in pol. Na 352 metrov visokem vrhu so se povzpeli na razgledni stolp, izkoristili priložnost za fotografiranje in družabno srečanje ter se vpisali v knjigo,
kar bo pričalo o njihovem sobotnem dosežku. TD Gomila je prijazno odstopilo svoje prostore, gasilke pa so za vse sodelujoče pripravile slastno malico.
V dolino so se spustili po drugi poti, spotoma pa so se ustavili tudi ob znamenitem kamnu, ki obeležuje nekdanje meje štirih občin - Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Gornje Radgone. Na tem kamnu so, če gre verjeti anekdoti, ki
kroži med ljudmi, imeli navado kartati župani omenjenih štirih občin. Pohodniki so se okrasili tudi s priponkami, ki so jih gasilci dali izdelati posebej za to priložnost. Da je bilo vzdušje še bolj prijetno, so na pot vzeli tudi nekaj mu-zikantov, ki so poskrbeli za veselo glasbo.
Pohod so zaključili pri gasilskem domu v Trnovcih.
vki
Foto: arhiv PGD Trnovci
Pred stolpom so pohodniki pozirali še za gasilsko fotografijo za spomin.
Pokoše
Zasaditev avtohtonih dreves
Turistična zveza Slovenije je ob stoletnici organiziranega turizma predlagala turističnim društvom in zvezam, da 22. april, dan Zemlje, obeležijo z zasaditvijo slovenske lipe ali katerega drugega avtohtonega drevesa.
Turistično društvo Zelena dolina Pokoše je skupaj s Turistično zvezo Slovenska Bistrica zasadilo blizu meje Spodnje in Zgornje Polskave dve lipi, ob njiju postavilo tablo z napisom ter uredilo okolico. Na manjši slovesno-
sti so se zbrali člani društva in vaščani, lipi pa je blagoslovil zgornjepolskavski župnik.
Člani TD Jelka iz Šmartne-ga na Pohorju pa so se napotili v Močnik, kjer nad potokom Bistrica kraljuje znana Maroltova jelka, zaščitena
naravna znamenitost. Čeprav je pred tremi leti dokončno umrla, nekaj let nazaj je njen vrh (bili so trije) oplazila strela, je to še vedno mogočno drevo, ki vzbuja spoštovanje vseh, ki zaidejo v ta kraj. Na tabli, postavljeni v njeni ne-
Manjša slovesnost ob posaditvi lip na Pokošah.
posredni bližini, so zapisane njene mere. Obseg debla je 5,90 m, premer 187,80 cm, v višino je merila 43, 86 m (sedaj je precej nižja), volumen je bil 42,63 m3, v času njene rasti je letni prirastek znašal 0.147 m3.
V njeni neposredni bližini je pravi jelov gozd, poln njenih večjih in manjših potomk. Člani TD Jelka in vaških odborov so iz te bogate naravne »drevesnice« po strokovnih navodilih gozdarjev za vsako vas v krajevni skupnosti Šmartno izkopali po eno ali dve mladi jelki in ju zasadili na najbolj vidnem mestu v posamezni vasi.
21. aprila sta Irena Majcen, županja slovenjebistriške občine, in Boris Sovič, župan mestne občine Maribor, na Šmartnem na Pohorju, oziroma v Frajhajmu, na domačiji Jožeta Juriča, posadila deset smrečic. To simbolno dejanje sta opravila dan pred dnevom Zemlje, v zahvalo za smreke, ki jih kraji na Pohorju podarijo mestu Mariboru ob praznovanju novega leta.
Vida Topolovec
Od tod in tam
Ptuj • Na zlati poroki pet rodov
Foto: Langerholc
Natančno po petdesetih letih sta v soboto, 16. aprila, ponovno stopila pred matičarja in župnika zlatoporočenca Terezija in Franc Cajnko s Flegeričeve ulice na Ptuju. Na slovesnosti so ju spremljali sina Marjan in Srečko, štirje vnuki, štirjepravnuki, mati ženina, 94-letna Milka Cajn-ko, in množica sorodnikov ter prijateljev. Po poroki so slavje nadaljevali v domu krajanov na Rogoznici. Ženin Franc je bil zaposlen v TGA, sedanjem Talumu, kjer se je leta 1988 upokojil kot vodja izmene v elektrolizi, nevesta Terezija pa je ves čas gospodinjila, skrbela za dom, za sinova in kasneje za vnuke, ki soju vedno znova razveseljevali. Sedaj sta najbolj srečna, ko spremljata veselo vzdušje in prijetno sožitje vseh petih rodov.
L. C.
Sp. Senarska • 50 let zakona Justine in Franca Lasbaherja
Foto: Ludvik Kramberger
Pred kratkim sta zlato poroko slavila Justina in Franc Lasbaher iz Spodnje Senarske. Njuno življenje seje začelo v kraju, kjer vse življenje živita. Ko sta se leta 1955, bil je 30. april, prvič poročila, si nista nadejala, da bosta doživela 50 let skupnega zakonskega življenja. Ravno na ta dan, to je bilo v soboto 30. aprila, sta se po 50 letih s svati podala pred matičarja in duhovnika, ki sta obrede opravila v cerkvi Sv. Trojice. Civilni obredje skupaj z Romano Fekonja opravil župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin.
Justina, rojena Živko, se je rodila leta 1934, Franc pa 1929. leta. Po poroki sta se naselila pri starših Franca, kjer vseskozi kmetujeta. V zakonu so se jima rodili hčerka Olga, ki si je doma ustvarila družino, Franc in Milica, ki tudi imata svoji družini. Tako so ju otroci obdarili z 8 vnuki. Pri Lasbaherjevih sedaj živijo štiri generacije, saj z njimi živi tudi 98-letna babica.
Ludvik Kramberger
Podlehnik • Rez najstarejše trte
Morda ima kdo še starejšo, ampak zbrani ob rezu stare trte pri baru Albert v Podlehniku so se pridušali, da starejše vinske trte, kot je tam, v bližnji in daljnipodlehniški okolici ni več. Kot je povedala lastnica Silva Hrnec, trta na dvorišču šteje kakšnih 150 let, zasadil pa jo je njenpraded. »Rodi avtohtono ravninsko sorto grozdja, gemaj. Lani je dala dobrih 35 litrov vina, ki pa ni bilo naprodaj in tudi letos ne bo. To vino je namenjeno le dobrim prijateljem in za posebne priložnosti,« je povedal glavni »rezač« Marjan Kramer (na fotografiji z Ivom Rajhom). Po tako slovesnem opravilu, ki sicer ni trajalo posebno dolgo, je bilo nujno dogodek še primerno proslaviti. In zbrana družba ga je - s pečenjem odojka na ražnju. Tega si na mariborskem Lentu, kjer raste še starejša trta, niso privoščili.
SM
Foto: SM
Ptuj • Brez kulturnovarstvenih aktov obnove ne bo
Turistično društvo bi rado obnavljalo tudi fasade
Turistično društvo Ptuj, prihodnje leto bo staro 120 let, si prizadeva, da bi mestno jedro zadihalo tudi z urejenimi fasadami. Zato je dalo pobudo, da bi se v okviru že tradicionalne obnove vrat v starem mestnem jedru lotili tudi obnove fasad.
Foto: Črtomir Goznik
Stavba na Slovenskem trgu 10 se ponaša z najkvalitetnejšo meščansko fasado na Ptuju.
Na fasade se nekaj časa spravlja že tudi Mestna občina Ptuj, ki naj bi še do poletja sprejela ustrezen odlok, ki bo nalagal lastnikom na tem območju, da se lotijo obnove povsod tam, kjer je to nujno. To pa je v večini primerov. Za objekte, kjer naj bi se fasade obnavljale, je Turistično društvo Ptuj sestavilo poseben seznam, ki so ga podrobno in skladno s stroko ter zakonskimi podlagami obdelali v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Maribor. Vsi "obravnavani" objekti se namreč nahajajo v območju, ki je zaščiteno z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj in vplivnem območju Gradu Ptuj, ki je razglašen za kultur-
ni spomenik državnega pomena. V spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj pa so nekateri objekti še posebej evidentirani kot spomeniki kulturne dediščine, na Slomškovi sta to objekta s številko 8 in 12, zatem Prešernova 32, Osojnikova ulica 5 in 7 ter Dravska ulica 14. Posebej v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Maribor, opozarjajo na 48. člen zakona o varstvu kulturne dediščine, kjer je zapisano, da nihče ne sme ravnati z dediščino ali spomenikom tako, da ogrozi njun kulturni pomen. Zakon zavezuje tudi lastnike, da morajo vzdrževati oziroma ohranjati substanco spomenika, njegovo podobo
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Foto: Janez Jaklič
Kitajska kuhinja mi je prve dni vzbujala grozo.
in njegov položaj v okolici.
Pred kakršnimkolim posegom v fasade mestnega jedra bodo strokovnjaki najprej opravili ogled, na podlagi katerega bodo podali natančna navodila za ustrezno prenovo posameznega objekta, saj brez stroke obnova ne bo mogoče. Po zakonu pa bo potrebno pridobiti tudi vse potrebne papirje, kot so kulturnovarstveni pogoji in kultur-novarstveno soglasje.
Do 120-letnice Turističnega društva Ptuj v prihodnjem letu je le pričakovati, da bo katera od fasad v ptujskem mestnem jedru dočakala obnovo. Bolj kot stroka, nekateri bi jo sicer želeli obiti, je verjetno problem denar.
MG
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Vlak je na Kitajskem najbolj zanesljivo prevozno sredstvo na dolge proge, ne glede na to, da ga največkrat vleče parna lokomotiva. Udobnost vagonov je različna in označena z razredi. Običajno so imeli trde lesene sedeže in klopi, ki so ponoči služile za ležišča. Rezerviran sedež ni pomenil, da si na njem kraljeval sam. Bolj ali manj prostovoljno si ga delil z enim izmed številnih nesrečnikov, ki se do rezervacije niso dokopali.
Za želodce je bilo dobro poskrbljeno. Na vsaki postaji je k vagonom prihrumela vojska Kitajcev, starih od pet do sto let, ki so drug čez drugega ponujali različno, doma pripravljeno hrano. Osredotočila sva se na trdo kuhana jajca, pečeno koruzo in banane.
Shanghai je z dvanajstimi milijoni prebivalcev največje Kitajsko mesto,
Nagradno turistično vprašanje
Pomembno leto slovenskega filma
Ranca, ki želi postati ne samo mesto tradicionalnega prvomajskega srečevanja Ptujčanov in okoličanov, temveč turistična točka, kjer se bodo končali številni sprehodi, je letos privabila nadpovprečno veliko število obiskovalcev.
Prvega maja so pričeli na Ranci letošnjo turistično sezono, ki bo vrhunec doživela v poletnih mesecih, ko bodo za ljubitelje vodnih radosti delali vsak dan, maja in junija le ob koncu tedna.
Iz Ptuja, kjer se bodo te dni lotili tradicionalnega ocvetličenja oken in balkonov, nastale pa naj bi nove cvetlične grede, za katere pa še ni soglasja stroke, se danes selimo na VTC 13, kjer z nadvse bogato turistično ponudbo vabijo občine Cerkvenjak, Destrnik, Do-rnava, Juršinci, Lenart, Ljutomer (KSMala Nedelja), Sv. Andraž, Sv. Jurij, Trnovska vas in Ptuj kot izhodišče.
Foto: Črtomir Goznik
Takšen je bil videti kres na Dravi, ki so ga letos prižgali prvič.
Ustavili se bomo v Mali Nedelji, kraju, ki seje do leta 1991 imenoval Bučkovci. Po zgodovinskih, etnološki in drugi dediščini ter zanimivi ponudbi so znani številni bližnji kraji: Drakovci, Radoslavci, Moravci, Bodislavci, Godemarci, Kuršinci, Precetinci in Sitarovci. Samo pol kilometra od Male Nedelje so Moravci, kjer je vse bolj obiskano termalno kopališče. V kopališke namene so začeli vodo uporabljati leta 1973. Območje je znano tudi po nekaterih pomembnih Slovencih, med drugim po Antonu Raiču, profesorju, zgodovinarju, literarnem zgodovinarju, narodnjaku, kije bil rojen v Bodislavcih. V Drakovcih pa se je rodil dr. Karl Grosman, odvetnik, prvi filmski amaterski delavec in kulturni delavec, ki je posnel prvi slovenski filmski zapis v Ljutomeru. Vprašujemo, kdaj je Karl Grosman posnelprvi slovenski filmski zapis (v Štajerskem tedniku smo o tem že pisali), letos praznujemo okroglo obletnico tega dogodka. Odgovo-repričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 13. maja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje pa bo prejela Elizabeta Hojnik, Hlaponci 10, Juršinci.
čeprav so bili časi, ko je bil le majhna ribiška vasica ob izlivu reke Jangce. V bogato pristaniško mesto se je razvil v sedemnajstem stoletju. Zacvetel pa je po opijski vojni, ko so ga nekatere evropske države izkoristile kot prvo stopnico pri uveljavljanju interesov na ozemlju azijskega invalida. Osvajalci so gradili banke, trgovine, ulice, cerkve, trge, skladišča in dali s tem mestu svoj pečat. V tridesetih letih dvajsetega stoletja so ga imenovali Hudičevo mesto, Kraljica orienta, Kurba vzhoda, Avanturistični paradiž ali Pariz Daljnega vzhoda. Bil je svetovno priznana metropola, ki so jo krasile stolpnice in čudovite neoklasicistične palače.
Blesk shanghajskega marmorja, stekla, medenine, zlata in luči se je mirno kosal z bleskom New Yorka, Bostona in Chichaga. V mestu so kraljevali bankirji, poslovneži, pustolovci, kriminalci in prostitutke. Bogastvo je temeljilo na opiju, prosti trgovini in bančništvu.
Shanghai je še danes najbolj evropsko kitajsko mesto. Prav tako kot Can-tonu mu je namenjena vloga odprtega okna v svet. To se odraža na ljudeh, ki poznajo zahodni svet in vešče sledijo modi. Navada nošenja najlonskih do-kolenk pri moških, ki mi je v Pekingu izvabljala nasmeh, je naenkrat izginila.
Janez Jaklič Nadaljevanje prihodnjič
Sonikov klub v UMAGU
3* Sol Polynesia app., darilo karta za koncert G. Karana in K. Montene
29.4/3D/NAJ/OS. od 7.500
Sonikov klub na CRESU
2* Kimen, aktivne počitnice, brezplačno za otroka do 12 let
29.4y3D/POL od 15.900
Sonikov klub v POREČU
3* hoteli, aktivne poStnice, brezplačna pijača ob večerji 27.475D/POL od 25.900
Sonikov klub "Narodni parki"
3* Borovnik (otok Murter), obisk 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz
27.475D/POL+BUS 39.900
PARIZ	GRČIJA, Rodos
5-dnevni avtobusni izlet, Disneyland, 2* Als, polet letala iz Ljubljane, (14D od 91.900)
juniJ/7D/NZ od 76.400 TURČIJA
3* Sun Heaven, polet letala iz U, (14D od 124.800)
odlično slovensko vodenje
22.4/5D/NZ 39.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort polet letala iz U, (14D samo 105.900)
4., 11., 18.6y7D/POL 69.900
junij/7D/AI
od 92.700
TUNIZIJA, Hammamet
4* Excel, polet letala iz LJubljane, (14D od 140.800)
maJ,Junij/7D/AI od 95.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Venecia, polet letala iz U, (14D od 137.900)
junij/7D/P0L od 98.900
SONČEK
TUI potovalni niitar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 02/22 080 33 • www,sanchgk.cam Worldof TUI
Kuharski nasveti
Jagode
Jagode spadajo v skupino mehkega jagodičevja, za katere je značilno, da jih čim hitreje porabimo, saj se hitro kvarijo. Jagode so zelo občutljive na mehansko obdelavo, zato razen čiščenja pod tekočo vodo in rezanja po potrebi ne uporabljamo drugih mehanskih postopkov preden jih ponudimo. Čiščenje jagod pod tekočo vodo izvedemo hitro, ker z daljšim pranjem jagode izgubijo del soka, obliko in aromo. Dobre jagode prepoznamo tudi po njihovem posebnem vonju. Pri nakupu pazimo tudi na pecelj in venček lističev, ki obdajajo jagodo, ta mora biti svež in nepoškodovan.

Jagode so tudi po hranilni vrednosti zaželen sadež. Cenimo jih zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki krepi imunski sistem, zraven tega pa vsebujejo še vitamine A in B 1 in B 2. Od mineralnih snovi jagode vsebujejo železo, kalij, magnezij in kalcij ter sadne sladkorje. Iz mladih jagodnih listov pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko čreslovine in ga uporabljamo pri vnetju ustne sluznice. Jagode ohranijo sve-žost in okus le 2 do 5 dni, zato jih nabiramo, ko so še popolnoma čvrste in jih nato hitro shranimo v primerne skladiščne prostore. Te dni jagode najpogosteje uživamo kar sveže, po želji jih lahko namočimo v kristalni sladkor, smetano, mešanico rjavega sladkorja in praženih lešnikov, vročo čokolado ali stopljen sladkor.
S kuhanjem okus jagod postane še bolj izrazit in tudi ne povsem zreli plodovi po-
/i. ^


'' # 'a > ^^ m ^ ^



/T


stanejo bolj aromatični. Vrtne jagode vsebujejo dovolj vode, tako da jim pri predelavi v marmelade, džeme, sokove in sirupe vode ne dodajamo, pri gozdnih jagodah, katerih okus in aroma je še izrazitejša, pri pripravi dodajamo vodo ali sok druge vrste jagodičevja. Jagodna marmelada je še bolj aromatična, če jagodam dodamo sok rdečega ribeza, sok kosmulje ali malin.
Jagode niso samo okusen sadež, so tudi prava paša za oči, zato so primeren in pogost dodatek na različnih sprejemih. Jagode se po okusu ujemajo z mlekom, skuto, jogurtom, kefirjem in drugimi mlečnimi izdelki. Ljubitelji jagod jagode pogosto uživajo v kombinaciji z vloženim zelenim poprom. Še vedno pa jagode najpogosteje uporabljamo pri pripravi sladkih jedi. Tako pripravljamo različne torte, v kombinaciji s skuto ali jogurtom, ali samo naložene jagode na pečenem biskvitu in zalite s sladko že-lirasto tekočino, tako da so čim bolj vidne, nepogrešljive so tudi pite, jagodni kolački,
Mokri smrček
Vzdražena koža psa
Vprašanje: Bralko Mojco iz Ptuja zanima, zakaj se njen kuža pogosto praska. Pravi, da nima bolh, ker ga redno pregleduje, vendar ga muči močan srbež. Kje je lahko vzrok za neprijetno tegobo in kako pomagati?
Odgovor: Srbenje (pruri- Je spremljevalec dermatoz in tus cutaneus) je najpogostej- dermatitisov najrazličnejše ši simptom vzdražene kože. etiologije. Med najpogostejše
ko najprej spečemo maslene košarice, v katere nadevamo sveže jagode, po želji zalijemo z aromatično sadno tekočino ali tekočo smetano in potre-semo s sesekljanimi lešniki ali mandlji.
Jagode pa so primerno sadje tudi za pripravo sadnih solat, sadnih kup, okusno pa se podajo tudi k vaniljevemu sladoledu in malinovemu prelivu. Lahko jih uporabimo tudi pri pripravi slano-sladkih solat. Riževo solato lahko popestrimo z drobnimi gozdnimi jagodami ali vrtne jagode narežemo na male koščke. Zraven kuhanega dolgozrnatega riža in jagod dodamo solati še na koščke narezan kivi in pečeno ter ohlajeno perutnino. Tako pripravljeno solato ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku ali kot samostojni prigrizek.
Tudi drugod po svetu pripravljajo številne jedi iz jagod. Tako so znane jagode astorija, za katere je značilno, da jagode narežejo na kocke, jih prepojijo s sladkorjem in kiršč-hem, tako prepojene nadevajo v kozarce za penino, na vrh položijo kepico vaniljevega sladoleda in vse skupaj preli-jejo s pretlačenimi jagodami, v katere pomešajo sesekljane mandlje. Tudi kardinalske ja-
vzroke za srbenje kože sodijo: umazana koža, paraziti (bolhe, klopi, pršice, garje bakterije in glivice, najrazličnejši alergeni (neprimerni šamponi, sintetika neprimerna prehrana (obilica maščob) ter najrazličnejše bolezni, vezane na presnovo.
Ker se živali neprestano močno praskajo, se pogosto razvijejo gnojni dermatitisi (vlažne rane, ki močno za-udarjajo). Za preprečevanje srbenja pri živalih je smiselno žival temeljito okopati s pri-
gode so jagode prelite s pretla-čenimi malinami in potresene z mandlji.
Iz jagod pa si lahko pripravimo tudi jagodno strjenko. Pripravimo jo tako, da 30 de-kagramov jagod pretlačimo skozi sito oziroma cedilko, nato jim dodamo 12 dekagra-mov sladkorja v prahu, malo limoninega soka in dobro premešamo. Posebej v hladni vodi namočimo želatino, in sicer uporabimo 2 dekagrama želatine. V večjo posodo vlijemo pol litra navadnega jogurta in ga dobro premešamo. Posebej iz 4 beljakov in 10 dekagramov sladkorja stolčemo trdi sneg. Prav tako posebej stepemo 4 decilitre sladke smetane. Nad soparo stopimo želatino, pri-lijemo k jogurtu, premešamo in takoj dodamo še trdi sneg in smetano. Dobro premešani strjenki dodamo pretlačene jagode in 10 dekagramov na koščke narezanih jagod. Strjenko vlijemo v rahlo pomaščen model in postavimo v hladilnik. Pripravljeno kremo pa lahko damo tudi na tanko plast pečenega biskvita. Ko je strnjena, jo narežemo na primerno velike rezine, okrasimo s smetano in jagodami in ponudimo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
mernim pasjim šamponom. Na čisto žival se nanese preparat Fipronil, ki deluje anti-alergijsko in protiparazitarno ter preprečuje srbenje. Tudi prehrano vašega ljubljenca je primerno zamenjati za t. i. hipoalergeno dietno hrano, ki jo pokladamo 10-14 dni. Če kljub naštetim ukrepom srbenje ne preneha, je smiselno obiskati svojega veterinarja, ki bo poskušal ugotoviti vzrok za srbenje in bo živali ustrezno pomagal.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/771 00 82
V vrtu
Več zadovoljstva kot opravil
Po malem travnu, vremensko muhastem in v vrtu delovno napornem mesecu, se bo v majniku mogoče nekoliko oddahniti in se navduševati ob vzniklih posevkih in začetni rasti vrtnin, cvetenju in zelenju sadnega drevja ter opoju in barvitosti spomladanskega cvetja. Nego vrtnega rastja, še nekaj posaditev ter mnogo košenj trate v velikem travnu pa vzemimo le kot potreben dodatek k vrtnemu veselju.
V SADNEM VRTU je sredi maja zadnji čas za dognojevanje sadnega drevja. Drevesa s slabšim cvetnim nastavkom dognojimo z nitrofoskalom za sadno drevje, ki ga bodo porabila do meseca avgusta, ko seprično formirati cvetni brsti za rod v naslednjem letu. Drevesa, ki so slabe začetne rasti in z bledikavimi listi, dognojimo z dušičnimi gnojili, vendar v majhnih odmerkih, da ne vzpodbudimo prebujne rasti, v jeseni podaljšane vegetacije ter zmanjšanje odpornosti in rastlinske bolezni, škodljivce in pozebo. Dognojevanje opravimo drevesom in grmom posamično po potrebi glede na sadno vrsto, sorto, starost, rodnost ter druge okolnosti prehranjenosti.
Škropljenja pred boleznimi sadnega drevja nadaljujemo v enakih presledkih, kot je to glede na zdravstveno stanje in razvoj bolezni v tem letnem času potrebno. V ugodnih vremenskih pogojih vlagi in toploti ter zadovoljivi vegetaciji se ogroženost okužb po rastlinskih boleznih povečuje, minule dni, ko se je vreme občutno otoplilo, pa se povečuje razvoj in razmnoževanje raznovrstnih škodljivcev, ki dodatno ogrožajo zdravo rast in razvoj sadnega drevja. Za uspešno uničevanje škodljivcev sadnega drevja moramo poznati vrsto škodljivca, njegov biološki razvoj ter način prehranjevanja. Proti škodljivcem, kot so razne gosenice, ki liste, poganjke in plodove objedajo, uporabimo želodčne strupe, proti insektom, kot so listne uši, ki se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov, pa uporabimo pripravke z globinskim delovanjem, da z njimi zastrupimo rastlinske sokove. Pri nabavi in namenu porabe pripravkov za uničevanje škodljivcev moramo strogo ločiti doti-kalne od globinskih, da dosežemo učinek.
Pri mladem sadnem drevju, predvsem pa letos posajenim sadikam, pričnemo opravljati pletev poganjkov, ki jih pri določeni vzgojni obliki ne potrebujemo. Pinciramo jih na dva do štiri liste, ki bodo z osvajanjem organske hrane v pomoč krepitvi ogrodnega lesa.
V	OKRASNEM VRTU vrtnice škropimo v desetdnevnih presledkih pred črno listno pegavostjo in pepelasto ples-nijo z baycorom. Okuženi poganjki z navedenima boleznima ne tvorijo cvetnih brstov in ne cveto. Na poganjkih vrtnic so se pojavile zelene listne uši. Ne prezrimo jih in jih uničimo v začetnem razvoju s confidorom ali calypsom, v koncentraciji, kot je to navedeno v priloženih navodilih za uporabo.
Čeprav se ledeni možje še niso poslovili, se je zemlja že toliko ogrela, da na gredice pričnemo saditi enoletnice, ki nas bodo s svojim bogatim cvetenjem razveseljevale vse do jeseni.
Okrasno zgodnjecvetočo grmovnico forsythio obreže-mo, ko odcveti, da se bo obrasla z novimi mladikami za cvetenje v prihodnji pomladi. Odcvetele veje iz vejnega ogrodja krajšamo na en ali dva brsta, stare in zanemarjene rastline pa s temeljito rezjo v dveh letih postopoma pomladimo.
V	ZELENJAVNEM VRTU že pobiramo pridelke najzgodnejših posevkov: solato berivko, redkvice, motovilec. Spraznjene površine takoj ponovno zasadimo, da se ne zaplevelijo. Pri vzniku nekaterih vrst vrtnin z daljšo kalil-no dobo ne bodimo nestrpni, če še niso vzkalile, čemur je gotovo vzrok predolgo hladna zemlja in ne prehitevajmo s presajanjem.
Miran Glušič, ing. agr.
6-Petek	7-Sobota è	8-Nedelja	9-Ponedeljek
10-Torek A-*"	11-Sreda 0	12-četrtek 0	
Biti bogat
C)
(f «
Veste, kdo je danes bogat oz. si želite tudi sami biti bogati? Bogat človek je tisti, ki preneha delati za denar - preneha svoj čas prodajati za denar, prihodki pa se še vedno pojavljajo na njegovem računu. To je tudi edini rezultat premožnosti, ki je razviden iz denarnega toka, ki ga človek ustvarja s sredstvi, ki si jih je pridobil skozi svojo ustvarjalno investitorsko obdobje.
Danes se že ve, da je to ena izmed zadnjih pravih priložnosti, ko se da brez prave finančne "pameti" narediti relativno veliko premoženje. Le odločiti se morate!
Vendar to ne pomeni (ko bomo enkrat imeli denar) "gas" v hipermarkete in podobne "in-štitucije".
Med drugim. Ali ste vedeli, da imamo Slovenci na milijon prebivalcev, kar 177 hiper- in podobnih marketov, kar nas uvršča med prve "velesile" vzhodne Evrope. Pa naj še kdo reče, da nam gre slabo! Namesto da gremo v nedeljo v naravo, zapravljamo denar v hipermarketih!!!
Vendar vsake idile bo enkrat konec. Tako statistiki že danes napovedujejo, da (če ne bomo spremenili potrošniške miselnosti) nas v bodočnosti čakajo sušni časi - v denarnici seveda.
Še posebej po letu 2008, ko se bo začela upokojevati naj-množičnejša povojna generacija - tako imenovana babyboom generacija. Vsi bodo zahtevali denar, vprašanje je samo, kje ga bodo dobili. Znano je, da država le s težavo "štuka" konec s koncem, kar se SPIZ-a tiče. Vsakdo naj sam preveri, kam vlaga svoj denar za stara leta. Če je nekdo danes star blizu 40 let in v vlaganja nameni le 10.000 SIT, bo to premalo za znosno penzijo, ne glede na vse, kar mu upravljavci denarja obljubljajo. V 20 letih bi privarčeval le za okrog 4 mio SIT realno (inflacija je upoštevana), kar bi "navrglo" okrog 37.000 SIT dodatka k pokojnini, ki bi jo dobil od države (predvidoma 40 % od osnove). To pomeni - če ima nekdo danes 150.000 SIT plače, bi to pomenilo 97.000 SIT pokojnine.
Veliko ali malo, naj vsak oceni sam!
Pa veliko uspešnih finančnih odločitev v prihodnosti! Naj vam pri tem pomaga tudi kakšna dobra knjiga - npr. Bogati očka, revni očka!!! Odlična knjiga za tiste, ki o moči denarja ne vedo veliko!!! Bolj enostavne izobrazbe o denarju ta hip ne boste dobili na nobeni fakulteti! Ne verjamete? Preberite!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
iPoduiajU
naá. na iňíexnEÍuí
RADIOPTUJ
OHrUtte
32k Tune In! www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Zapisano v zvezdah
Uredništvo Štajerskega tednika se je odločilo, da k sodelovanju povabi horarnega astrologa Tadeja Šinka, ki bo vsak teden odgovarjal na vaša vprašanja, torej mu pišite na naše uredništvo. Podatki, ki jih potrebuje, so: ZELO KONKRETNO VPRAŠANJE (samo eno!), poleg tega še URO IN MINUTO VPRAŠANJA (ko ste ga zastavili) in KRAJ, od koder je vprašanje prišlo. Navedite še šifro, pod katero bi želeli zvedeti odgovor.
ŠIFRA: Gimnazijec
VPRAŠANJE: Moj sin bo prihodnje leto končal srednjo šolo, vendarle se še zdaj ni odločil, kje naj nadaljuje šolanje. Ali mi lahko svetujete oz. poveste, v katero smer naj ga vzpodbujamo? Hvala
Spoštovana bralka, postavili ste zanimivo in hkrati tudi zahtevno vprašanje. K sreči pa ste navedli tudi sinove rojstne podatke in tako bo odgovor lažji in zanesljivejši. Iz astrološke karte sklepam naslednje: ste zelo tradicionalni, delavni in resni. Dandanes pa mladi na stvari gledajo precej drugače, se manj obremenjujejo
in čakajo, da pride tisti pravi trenutek, da zaslišijo klic in se lahko odločijo. Verjamem pa, da se kot mati obremenjujete, kajti želite si, da bi sin imel nekoč izobrazbo, in še bolj, da bi doživel srečo v življenju. On je oseba, ki je psihično zelo močna in dela tisto, kar meni, da je zanj dobro in pravilno. Že od nekdaj potrebuje trdne temelje za prihodnost, hkrati pa je nekoliko bolj trmaste narave. Seveda pa ima trma tako slabe kot tudi dobre lastnosti. V življenju bo prišel do temeljite izobrazbe, osebno vam svetujem, da ga spodbujate v smislu arhitekture, jezikoslovja ali pa vsega, kar je tako ali drugače prepojeno s koreninami in komunikacijo. Nakazan je velik uspeh v srednjih letih, imel pa bo več sprememb poklicne poti in užival tudi ugled. Ostanite mirni, sin bo izobražen človek!
ŠIFRA: Študentka
VPRAŠANJE: Zanima me, kdaj bom končala fakulte-to,na katerosem se vpisala.
Svoje vprašanje ste izoblikovali v upanju, da bi dobili odgovor tipa »kmalu«. Seveda pa se postavlja tukaj več dilem. Prva se ukvarja s tem, da boste morali spremeniti način razmišljanja. Zadev se ne smete lotiti pasivno in čakati, da pride pravi trenutek. Prav zanimivo je dejstvo, da je pri vas šola povezana z neko globljo obliko učenja, ki se na naša na smisel duhovnosti. Vem, da vam morda to ne pomeni veliko, in vendarle je to pomembno za rast
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka
duše in njen razvoj (zato nekaj blokad). Zdi se, kot da sem skrenil s poti vprašanja, vendar so pojmi močno povezani med seboj. Omenjeno fakulteto boste končali v roku števila dva (v skrajnem primeru so to leta) in to zelo uspešno. Ob strani pa vam stoji nek moški, katerega nasveti so dobrodošli, vam pomaga in vas motivira. Ne bojte se, prihodnost je svetla zvezda in se blešči. Že star pregovor pravi, da je tema najmočnejša pred jutrom!
ŠIFRA: Druga služba
VPRAŠNJE: Zanima me, ali se mi obeta kakšna služba, potem ko mi sredi poletja pri sedanjem podjetju poteče pogodba za določen čas.
Ste izredno močna oseba, in če verjamete ali ne: v življenju lahko dosežete celo več, kot si želite ali pričakujete. Svoje sposobnosti pa skrbno prikrivate v sebi in zaradi tega imate nekatere pomisleke in strahove. Strah pa je tisti, ki vas blokira. Sedanja služba vam je dala veliko, vendar je sedaj že čas, da se odločite in naredite pomemben korak naprej. Kmalu, že v dobrem mesecu po vprašanju, vas vidim srečnega v novi službi. Zato se lotite pisanja prošenj in razmislite o tem. Resnično pa se morate tudi potruditi in vložiti veliko nekega napora, truda in ambicij. Srečno!
Tadej Šink, GSM 041 428-966, telefon: 04 5152 601
Piše: Mirko Kostanjevec
Odgovornost notarjev
Pred obravnavanjem kazenske, disciplinske in odškodninske odgovornosti notarjev za kršitve pri opravljanju notariata želim prikazati še nekaj določb, katerih znanje je koristno zlasti za tiste, ki bodo razne pravne posle sklepali s pomočjo notarja.
Kaj je notariat in kdo ga opravlja
Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon o notariatu - skrajšano ZN (Ur. l. RS št. 13/94, 48/94, 82/94, 41/95).
Notariat opravljajo notarji, imenovani po tem zakonu, kot svoboden poklic. Pravila in dolžnosti notarjev ureja ta zakon (glej 1. čl. ZN).
Kaj so notarji in kaj delajo
Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom, opravljajo po nalogu sodišča zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu (glej 2. čl. ZN).
Kaj so notarske listine
Tretji čl. ZN šteje za notarske listine: notarske zapise, notarske zapisnike in notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v ZN.
Kdaj sme notar zastopati stranko pred sodiščem ali drugimi državnimi organi
To sme: v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Ne sme pa zastopati stranke v postopku, v katerem se v celoti ali deloma izpodbija listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval v smislu zgoraj prikazanega 2. čl. ZN.
Kateri za stranke zelo pomembni pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, sicer so neveljavni
V ZN, ki obsega XI poglavij
Duševno zdravje
Kriza v zakonu
v zakonu med Mojco in Andrejem je prišlo do prve krize, poročena sta tri leta. Pred poroko sta bila par eno leto. Zdi se, kot da nimata več skupnih točk, saj nobenega pogovora ne izpeljeta do konca, ne da bi se skregala. Prosita za nasvet.
Vsako razvojno obdobje zakona sproži tipične ali "normalne" krize. Kljub temu je konstruktivna premostitev teh kriz zelo pomembna, ker le tako ohranimo zakon.
Mojca in Andrej sta v tako imenovanem zgodnjem obdobju zakona. V tem obdobju ostanejo nekateri viri konfliktov iz obdobja iskanja partnerja ohranjeni, drugi se omilijo, nekateri pa se pojavijo na novo.
Proces medsebojnega prilagajanja zakoncev je v tem obdobju najvažnejši vir konfliktov.
Usklajevanje norm in navad, dogovor o skupnih ciljih, porazdelitev nalog in odgovornosti v vsakdanjem življenju, oblikovanje prostega časa, oblikovanje odnosov do znancev in drugo so le nekateri preizkusni kamni. Poleg tega pomeni vsak srečen in uspel zakon tudi sicer globoko preobrazbo osebnosti obeh partnerjev, kar pa večkrat prav tako ne poteka brez težav.
Seveda je tudi pomanjkanje temeljne ljubezni med zakoncema razlog za pogosto nerešljive konflikte med njima.
V zgodnjem obdobju zakona utrjuje partnersko zvezo tudi rojstvo otroka.
Tudi spolnost je lahko hud vir konfliktov, posebej še, če imata zakonca nanjo različne poglede, norme in zahteve.
Res je zakonska skupnost celovitost vseh odnosov med zakoncema, toda odnosi zakonskega para navzven so še posebej pomembni, saj so pogosti vir ko^liktov tudi odnosi med zakonci in taščami.
Ce se že prepirata, je pa nujno, da vsak prepir zaključita s konstruktivno rešitvijo.
Morda bi bilo dobro, da se Mojca in Andrej oglasita pri strokovnjaku, ki se ukvarja s partnerskimi odnosi in se z njim posvetujeta o možni rešitvi njune zakonske krize.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
in 131 členov, je navedenih več zadev, ki morajo biti sklenjene pred notarjem. V tem članku pa bom navedel tiste pravne posle, ki se jih stranke zelo pogosto poslužujejo. To so sledeče pogodbe, naštete v 47. členu ZN:
1/ pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema
2/ pogodba o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost
3/ pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja
4/ pogodba o dosmrtnem preživljanju
5/ sporazum o odpovedi neuvedenega dedovanja
6/ darilna obljuba in darilna pogodba za primer smrti 7/ kupna pogodba s pridržkom lastninske pravice
Disciplinska in kazenska odgovornost notarjev
Če notar ne opravi zadev iz 2. člena ZN pošteno in vestno v skladu s predpisi, ali opravlja zadeve, katerih ne bi smel, ali če s katerimkoli ravnanjem krši ugled ali verodostojnost notariata, ga lahko v ZN navedeni organi obtožijo
storitve ali disciplinskega postopka ali pa, če so ugotovljeni tozadevni znaki, tudi kaznivega dejanja. Odgovornost potem ugotavlja disciplinsko oz. kazensko sodišče.
Sedaj je slovenska javnost priča disciplinskega in kazenskega postopka proti nekaterim slovenskim notarjem, ki so osumljeni storitve raznih kršitev predpisov ZN, kar je obširno opisano v članku »Farsa v deželi notarskih bogataše«, ki je bil objavljen v časopisu Večer dne 2. 4. 2005.
Tu še opozorim na 27. člen ZN, ki se glasi: »Notar ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča, na območju katerega se vodi postopek. O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico Slovenije.«
Odškodninska odgovornost notarjev
Drugi odstavek 6. člena ZN določa, da notar stranki odgovarja za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom. V 3. odstavku istega člena ZN pa je zapisano, da sme notar odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena ZN samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.
Strankam lahko nastane škoda, npr. če notar neupra-
vičeno odkloni sklenitev nekega pravnega posla, ki se lahko sklene le z njegovo pomočjo, če sklene nično pogodbo, če vnese v pogodbo napačne ali nepopolne podatke, če strank ne poduči o posledicah sklenjene pogodbe, oporoke itd.
Sklenitev zavarovalne pogodbe
Za škodo, za katero je notar odgovoren strankam po obligacijskih predpisih, mora skleniti notar zavarovalno pogodbo.
Najnižjo zavarovalno vsoto določi v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, Notarska zbornica.
Notar je dolžan zavarovalno pogodbo v 30 dneh uskladiti z zavarovalno vsoto (glej 14. člen ZN).
Spremenjeni sedanji in napovedani bodoči predpisi o notariatu
Iz zgoraj citiranega članka v Večeru, z dne 2. 4. 2005, povzemam:
A/ da je lastnoročne podpise, prepise in kopije mogoče overiti tudi na upravnih enotah in ne več samo pri notarju,
B/ da merodajni faktorji razmišljajo, da bi se v bodoče s predpisi poverilo notarjem reševati nesporne zapuščinske razprave, sporazumne razveze zakoncev in še kaj.
Mirko Kostanjevec
Info
Glasbene novice
O mednarodnem uspehu skupine Atomik Harmonik se v teh dneh veliko govori. Kaj to pomeni? Veseljaki so s svojo prirejeno verzijo pesmi Brizgalna brizga z naslovom Turbo polka prišli do 34. mesta uradne nemške lestvice. To je lep uspeh in končno je nekdo od naših izvajalcev prebil meje tujine. Na formatu singla ali male plošče je osem različnih verzij hita in ne bodite presenečeni, če se bo Turbo polka razširila še na druge svetovne lestvice. Čestitam!
LMC je studijski team oziroma ekipa, ki se ukvarja s prirejanjem rock hitov v plesni pop. Triu je lani uspel velik met, saj so si sposodili določene sample skupine U2 v hitu Take Me To The Clouds Above. Bum bum bum ritem so pridodali tudi energičnemu hitu You Get What You Give skupine New Radicals. Plesni komad se sedaj imenuje DON'T LET GO (****) in ima pravi potencial, da postane pravi poletni hit. Podobnega plesnega projekta seje omislil Max Graham, saj je pridodal kar nekaj elementov sodobne plesne muzike v svežo priredbo klasike Owner Of The Lonely Heart ("*), ki v originalupri-pada zasedbi Yes.
Richard Melville je pravo ime ameriškega umetnika MOBYJA. Umetnik v pravem pomenu besede je imel dovolj svobode od založnikov in rezultat tega je dober album Hotel. Ta album je napovedala prva uspešnica Lift Me Up. Druga bo RAINING AGAIN (***) in je prava "razturaška" sodobna plesna elektronika povezana s popom.
Ameriška dama TONI BRAXTON je imela nekaj težav pri sklenitvi nove založniške pogodbe. Najbolj izrazito je pevka blestela z nepozabno temo Un Break My Heart, ki jo sedaj z veliki uspehom prepevajo tudi člani skupine Il Divo. Čudovita mulatka si upa, saj v novem komadu PLEASE (***) sledi modernim r&b smernicam in se minimalistično navezuje tudi na novo vejo r&b glasbe, ki se ji reče crunk r&b.
Če ste ljubitelji kvalitetne soul, r&b in funk glasbe, si zapomnite ime zasedbe MORCHEEBA, saj vam predlagam, da v svojo zbirko CD plošč dodate tudi Part Of The Process - The Very Best Of Morcheeba. Kvartet je med popularnimi že desetletje in je masam najbolj znan po pesmi Rome Wasn't Build In A Day. V novipesmi WONDERS NEVER CEASE (***) se spogledujejo z bolj tradicionalnim r&b-jem in dodatek je zabavno besedilo.
Izumitelj umazanega crunk r&b-ja je bil producent, pevec in raper LIL JON, ki stoji za nekaterimi hiti izvajalcev, kot so Usher, Ciara in Akon. Melodijo za pesem LOVERS & FRIENDS (****) si je sposodil iz zakladnice soul glasbe in v njem vokalni del prispevata tudi Usher in raper Ludacris. Omenjena pesem je bila že velik hit v začetku leta 2005 v ZDA, sedaj pa ne dvomim, da bo okužila tudi evropske ljubitelje komercialne soul glasbe.
Saksofon je dokaj mlado glasbilo, saj so ga izumili šele leta 1848. V moderni glasbi velja za najbolj seksi glasbilo in pravi mojster igranja nanj je KENNY G. Omenjen glasbenik je najbolj priljubljen saksofonist bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona. Njegova največja glasbena mojstrovina je Forever In Love. Tokrat izdaja plato duets in najbolj opazno je vokalno sodelovanje z ameriškim soul izvajalcem Brianom McKnightom v pesem CARELESS WHISPERS (*****). Saksofonski uvod vam takoj naredi kurjo kožo v tej čudoviti priredbi pesmi, ki sta jo v začetku osemdesetih izvajala člana dueta Wham.
Za piko na i pa še najboljši albumi izdani v mesecu aprilu Waiting For The Sirens Call - NEW ORDER, Lost And Found - WILL SMITH, The Best Of Brandy - BRANDY, Lullabies And Paralyze - QUEENS OF THE STONE AGE, Counting Down The Days - NATALIE IMBRUGIA, The Emancipation Of Mimi - MARIAH CAREY, Ultimate - AALIYAH, Live At Earls Court - MORRISSEYGuero - BECK, The B Coming - BEANIE SIGEL, Pressure & Pain - 112, Bleed Like Me - GARBAGE, The Collection - SHAKIN STEVENs, The Definitive Collection - A-HA, Trouble - AKON, Beautiful Intentions - MELAINE C, The First Lady - FAITH EVANS in Devils & Dust - BRUCE SPRINGSTEEN.
David Breznik
Glasbeni kotiček
/ /. cand/ shop - 50 Cent&GÏiVîa^^^ ^ / /l.jŠHpVJR - NatalieImbruglia \ NI eRo to hero - Sarah ConnoK H-GIRL - Gwen Stefani	^
. GIVING YOU UP - Kylie Mino,, 7. SWITCH - Will Smith ^NT
Muza -Make Up 2
(2005 - Nika - www.makeup2.net)
Pomisleki ob imenu Make Up 2 so različni. Marsikdo je krivičen in reče, to so tiste izvajalke, ki nimajo pojma o glasbi. Pa ne bo popolnoma držala ta trditev. Darja Pri-stovnik, Eva Breznikar, Nataša Regovec in nova članica Anja Korenini iz projekta v projekt glasbeno dozorevajo. Da si ženske marsikaj upajo, je vse splošno znano in njihove meje so se na plati Muza še pomaknile navzgor in malo bolj konzervativen Slovenec se bo ponovno zgražal. Žal! Že uvod v prvo uspešnico Mojca, ki gre takole: "Hej Mojca, z modrčkom številka pet," je "ful hud" za nekatere, a je pesem skrivnostna in ji lahko rečem, da je briljanten primerek soula, primerljiv z glasbo svetovno znane skupine Su-gababes. Deset pesmi z malo več kot polurno minutažo je nastajalo počasi in v trendu, za katerega je produkcijsko poskrbel Dejan Radičevič. Ta
je detajlno obdelal pesmi, da zvenijo sveže in da so primerljive s svetovno produkcijo podobnega žanra. Pohvalno in primerno posnemanja! Sicer je glasba na albumu Muza najlažje opredeljiva z oznako pop, a ob njem je slišno precej elementov r&b-ja, soula in tudi rocka.
Prva uspešnica Mojca je dodobra pripravila teren za aktualen komad Briga me. Predlagam vam, da refren tega energičnega ter zabavnega komada vzamete za svoj moto, saj se glasi: briga me, kaj jutri bo." A si ga upate vzeti, ta moto? Stilsko podobna je Bolj naglas, vendar je v njej več elektronike in še hitrejši osnovni ritem. Besedila so polna ironije in ob njih se boste prav zabavali. Največja parodija je Tomi (da ne bo pomote, parodija ni namenjena pevcu skupine Siddharte Tomiju Megliču), v kateri se mešata pop in rock, vrhunski
Filmski kotiček
Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna
Tisti, ki ste gledali prvi del, ne pričakujte preveč. Borba za svetovni mir, zabaviščni park Treasure Island, napad na Dolly Parton, oponašanje Tine Turner in misija reševanja ugrabljene miss United States. Nič posebnega proti prvemu delu, toda še vedno sproščujo-če, zabavno, za malce razvedrila v petek zvečer. Kaj več pa res ne pričakujte. Film je namreč namenjen predvsem lahkotni zabavi, zgodba je precej predvidljiva in obrabljena, toda Sandra je lepa, seksi in štosi so dovolj zabavni za najstniško populacijo. Za razliko od široke ciljne publike, ki je pred petimi leti, po vsem svetu, z navdušenjem sprejela uspešnico Lepotica pod krinko. V filmu je odlična in neukrotljiva Sandra Bullock takrat zaigrala
-"8. IT'S LIKE THAT - Mariah Carey Fatman Scoop ' 9. lonely no more - Rob Thom i0. DO SOMETHIN' - Britney Spears
Vsab? sreÁo in r\eÁe\!\o mfid \9.\0 in 20. uro
Kdo je glavna igralka v filmu Lepotica pod krinko 2?
Odgovor:.
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jani Krajnčič, Trubarjeva 9, 2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torta, 10. maja, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Miss Congeniality 2: Armed And Fabolous Komedija Dolžina: 115 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: John Pasquin Scenarij: Marc Lawrence, Katie Ford, Caryn Lucas Igrajo: Sandra Bullock, Regina King, Enrique Murcia-no, Heather Burns, William Shatner
agentko FBI Gracie Hart, ki se kot policistka pod krinko prijavi na lepotno tekmovanje, da bi razkrila zaroto. Gracie se nauči hoditi v visokih petah in v junaškem slogu reši situacijo, zato tudi čez noč postane medijska senzacija in najbolj slavna oseba FBI. Sandra Bullock, ki je bila producentka obeh delov, in Marc Lawrence, ki je bil scenarist in izvršni producent pri prvem delu, pri drugem pa scenarist in producent, seveda z navdušenjem govorita o svoji junakinji. Agentka FBI Gracie se je po nastopu na tekmovanju za miss Amerike proti svoji volji oddaljila od policijskega dela. Po ugrabitvi prijateljice mora znova skočiti pod krinko, ki je tokrat še bolj neobičajna, v pomoč pa ji dodelijo agentko Sam, s katero se Gracie ne razume najbolje. "Nadaljevanje smo posneli zato," pravi Sandra Bullock, ki ji je vloga neukrotljive agentke prinesla nominacijo za zlati globus, "ker sva si z Marcom večkrat predstavljala, kaj bi Gracie po-
prebliski pa so izjemni kitarski rifi. V isto stilsko opredelitev sodi tudi Nataša. Komad ima precej kitarskih dodatkov, ampak mi zveni zelo tečno, saj se preveč ponavlja osnovni refren in se pesem nikamor ne razvije. Srednje hitri pop pesmi z r&b dodatki sta neizraziti Kemija in Daj mi više. Šokantna je naslovna skladba Muza, saj je uvod usmerjen v trip-hop in kar naenkrat se sprevrže v mehki rock. Drugi del te pesmi je Moja muza, ki ima znano glasbeno osnovo in rap sekvence raperja BMD-ja. Najbolj smešno v omenjeni pesmi je mačje mijavkanje skupine. Retorika pride do popolnega izraze v sproščeni popevki Ukaz, ki pa ima ponovno kar nekaj pasti v besedilu.
čela po njenem zmagoslavju na lepotnem tekmovanju in kako vsa ta pozornost medijev vpliva nanjo. V glavi se nama je pletlo nešteto scenarijev. Hotela sem zaključiti zgodbo, ki sva jo začela." Tako se zgodba nadaljuje na točki, ko gre Gracie v življenju prav vse narobe. Žaluje zaradi propadle ljubezni, njena na novo odkrita slava pa ji greni življenje, saj lahko ogrozi njeno delo pod krinko, ki ga tako obožuje. Zaradi tega z nejevoljo pristane na predlog svojega šefa, agenta McDonal-da (Ernie Hudson), da priskoči na pomoč - vsa nališpana in urejena bo v pogovornih oddajah predstavljala FBI. Tako se FBI spusti v eno največjih medijskih akcij v svoji zgodovini. Čeprav se Gracie na začetku upira, pa ji ves cirkus kmalu začne ugajati in se zelo vživi v svojo novo vlogo. Njena nova partnerka Sam Fuller (REGINA KING), neugodna in ambiciozna agentka, ki zelo očitno ni njena oboževalka, ji da prva vedeti, da se tako imenovana zvezda FBI hitro spreminja v barbiko. Toda ko v Las Vegasu ugrabijo njena najboljša prijatelja, zmagovalko lepotnega tekmovanja Cheryl Frazier in Stana Fieldsa (Heather Burns in William Shatner), se zopet postavi v vlogo agentke. Razvedrilno, toda nič posebnega.
Grega Kavčič
Make Up 2 skrbijo za svoj popolni imidž in njihova glasba na veliki plošči Muza kaže njihovo željo priti v vrh slovenske pop scene. Ali jim bo to uspelo? Počasi in gotovo bodo zbrale dovolj pogumnežev z mano vred, ki bodo dejali, ta glasba je čisto OK, od produkcijskega, glasbenega in vokalnega dela. Na slednjem je kvartet veliko delal v zadnjih letih in rezultati so vidni. Pa še en plus za skupino je avtorstvo besedil, ki so nekatera zelo seksapilna, druga pa spet čisto življenjska. Album Muza je popestritev slovenske pop scene in tisti, ki si upate vsaj malo glasbeno eksperimentirati, ste naleteli na pravi izziv oziroma glasbo.
David Breznik
Petek, 6. maja, ob 20. uri: koncert kitarskih mojstrov Jerka Novaka in Žarka Ignjatoviča. Sreda, 11. maja, ob 17. uri: regijska prireditev ob zaključku natečaja Evropa v šoli. Vabimo:
-	mlade, ki bi želeli kot prostovoljci pomagati na prireditvi POMLADNA VETRNICA, ki bo v soboto, 11. junija, od 16. do 19. ure,
-	mlade, ki bi želeli kot prostovoljci voditi poletne ulične delavnice za osnovnošolce,
-	mlade, ki bi se želeli preizkusiti kot novinarji pri oblikovanju člankov in slikovne podobe strani v Štajerskem tedniku,
-	vse, ki vas zanima kali-grafija, vabimo v tečaj, ki se bo začel 17. maja, vodila pa ga bo Natalija Resnik Gavez. Zbiramo prijave za tabore in letovanja:
-	za letovanje v Poreču
-	otroci in mladina - ZPM Maribor,
-	za letovanje v Ankaranu
-	otroci - Društvo Praha,
-	za tabor v Veržeju - mladi od 13. do 17. leta - Društvo Hopla in CID,
-	za taborjenje v bližini Term - osnovnošolci - Društvo Praha.
In še to:
-	na različnih spletnih naslovih so že objavljeni poletni mednarodni tabori za mlade - informacije dobite v CID,
-	13. maja se zaključuje natečaj za ustvarjalne ptujske razglednice Društva Peregrin - informacije dobite v CID - pohitite z ustvarjalnimi rešitvami, najboljše bodo nagrajene!
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: skladišče, primostek, Romantika, Eton, ober, stan, Evel, Fan, anzeljc, alor, nerc, IB, buttksil, re, plastik, odkritost, Ciril, Mikl, LA, Ir, Drs, mano, ero, trajkov, Gospodnetič, Aeda, sik, otoče, Nace, cin, trn, roler, arak.
Ugankarski slovarček: AGIADI = starejša kraljevska rodbina v Šparti, ASKALON = staro mesto na južni obali Izraela, ENOK = sibirski rakunji pes, GRO = večji del, jedro, KAY = kanadski rockovski pevec (John, 1944-), LJIG = desni pritok reke Kolubare, dolg 33 km, UKA = kenijski različek bombaža.
Zanimivosti
Sladek rop - tatovi odnesli pol tone čokolade
Riga (STA/dpa) - Čokolada je neznane storilce v Latviji zapeljala v skušnjavo. Tatovi so vdrli v trgovino s slaščicami v latvijski prestolnici Riga in iz nje odnesli 500 kilogramov čokoladnih bombonov, pralinejev. Pri tem so po pisanju latvijskega tiska s seboj vzeli le čokolado, embalažo pa so pustili v trgovini. Zaposleni v trgovini Laima (sreča) je povedal, da je šlo za blago, ki se ni dobro prodajalo, zato je dejansko vrednost ukradene čokolade težko oceniti.
Kanada in Avstralija srbski pevki Ceci prepovedali vstop v državo
Montreal (STA^A^) - Kanada je srbski turbo folk pevki Svetlani Ražnatovič - Ceci, vdovi znanega srbskega kriminalca Željka Ražnato-viča Arkana, ki so ga 5. januarja 2000 neznanci ubili v beograjskem hotelu Intercontinental, prepovedala vstop v državo. Kanadsko veleposlaništvo v Beogradu je prošnjo 31-letne pevke, ki jo je vložila februarja, zavrnilo zaradi njenih domnevnih zvez z beograjskim podzemljem in domnevne vpletenosti v številna kriminalna dejanja. »Srbska Britney Spears« bi morala maja koncertirati v Torontu in se srečati z nekaterimi predstavniki tamkajšnjih glasbenih založb. Ceca, ki bo 20. nastopila v Ljubljani, bi morala 16. aprila nastopiti tudi v avstralskem Melbour-nu, 23. aprila pa še v Sydneyju, vendar se njeni načrti niso uresničili, ker ji avstralsko veleposlaništvo v Beogradu ni želelo izdati vizuma.
Nekdanji avto papeža Benedikta XVI. na spletni dražbi
Berlin (STA/AFP/AP)-Nekdanji avtopapeža Benedikta XVI., šest let star volkswagen golf sive barve, je mogoče kupiti na dražbi prek spletne strani eBay, cena pa je že presegla 10.000 evrov, kolikor je zanj plačal prejšnji lastnik. »Še vedno ga je božansko voziti«, zatrjuje 21-letni lastnik Benjamin Halbe, kije golfa kupil januarja letos od trgovca z avtomobili Kurta Schneiderja. Ta je Halbeju avto prodal z zagotovili, da je avto zelo dobro ohranjen, saj »naj bi ga neki visoki cerkveni uradnik uporabljal zgolj za prevoz na nedeljske maše«. Halbe sprva besed trgovca ni jemal resno, a so ga dokumenti prepričali, da je bil avto nekoč last tedanjega kardinala Josepha Ratzingerja. Še vedno ni jasno, ali je Ratzinger golfa vozil sam ali pa ga je na nedeljske maše vozil njegov voznik, saj najRatzinger ne bi imel vozniškega dovoljenja.
Disney želi v Indiji odpreti zabaviščni park
New Delhi (STA/AFP) - Družba Walt Disney si želi v Indiji zgraditi zabaviščni park. Družba je že vzpostavila stik s tamkajšnjo vlado za nakup zemljišča v bližini indijske prestolnice, ki se je, kot zagotavlja predstavnik indijske agencije za razvoj, ki ni želel biti imenovan, odzvala pozitivno na Disneyevo ponudbo. Vodstvo družbe se je zato odpravilo v Indijo, kjer se je srečalo s tamkajšnjim predsednikom vlade Manmo-hanom Singhom in predsednikom države Ab-dulom Kalamom ter predstavniki indijskega gospodarstva. V Walt Disneyu ocenjujejo, da je Indija z milijardo prebivalcev pretežno srednjega sloja velika priložnost za industrijo zabave.
Lujzek • Dober den vsoki den
Toto pismo sem vam pisa v nedelo, 1. majnika, na proznični den delavskega proznika. Saj proznik še je, samo delavcov je iz leta v leto manj. Fabrike so šle k vragu, delavci na cesto in sunčno upravo, novodobni lastniki
-	kapitalisti pa se mastijo na ostonkih bivšega sistema in problema nema. Zato je tudi Slovencov iz leta v leto manj in tak pomalem izumira naš ferajn. Vete, kak se bo poslova ob grobi od svojega kolega predzodji Slovenec: »Tovariš
-	druže opraštam se od tebe i nek ti bude sve dobro u ino-stranstvu To je pač, kak provimo, črni humor, ob ke-rem bi se mogli zavedati, da je treba ohraniti vsoki slovenski štor, na njem saditi drevo, da bi nas v bodočnosti več bilo in nam lepše šlo.
Kak vete, so v marproškem špitoli na pruhi operirali predsednika vlode Janeza Janša. Tudi jaz sen že toto operacijo skoz da, ko sen še mlajši bija. Razlika je samo v
tem, da sen jaz doba pruh za-volo vzdigovanja žmetnega dela na kmetiji, gospod Janša pa zavolo vzdigoja storih ribarij in političnih zdrah iz prejšnjega in zdajšjega sistema ^ Kak je, tak je. Janezi vseeno želim hitro okrevaje in segrevaje gospodarskih in političnih težov, povezanih z rezajom glov.
Pod lipo sedim in v grabo gledim. Vseje zeleno in v cvet-ji, tak kak se to za cvetoči maj-nik tudi spodobi. V našo faro in cerkev so gnes gospod škof prišli in pofirmali naše naraš-čajnike in naraščajnice. Prav lepo jih je blo videti, samo malo jih je bilo, ker pač mlo-dih na deželi in še posebno na našem Suhem bregi skoro ne delajo več. Ponosni botri in botrce so se fejst olajšali za finance, saj biti boter to sploh več neje poceni hec. Tudi jaz bi še ša enkrat k birmi, če bi mi boter kupa vsaj moped, če ne trakatora
Pa smo na konci pri počenem lonci. Vse lepo vam Luj-zek želi, bodite dobri, pridni in delovni vsi.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 7. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno).
NEDELJA, 8. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 9. maja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 10. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 PoroSla radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 11. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
ČETRTEK, 12. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ (Majda Fridl). 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 13. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA : www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vse preveč se zanašate na druge. Ne pustite se zapeljati v brezbrižnost, l(i vas uničuje. Naučite se, kako se najlažje in najbolje zaščitite pred presojo in mnenjem ljudi v svojem okolju. To velja tako za osebno življenje kot glede poslovnih zadev.
BIK
Čeprav mislite, da ste se ujeli v poslovno past, to dejansko ni res, je pa resno opozorilo, da morate biti previdni, saj se lahko zgodi, da bo vaša prihodnost v poslu zelo hitro zapečatena. Na ljubezenskem polju se vam obetajo bolj srečni časi.
DVOJČKA
, Dobro bi bilo, če bi se osvoJ bodili negativne energije, ki jo nosite v sebi, saj s tem največ škodite sebi tako na poslovnem kot osebnem polju. Če se boste začeli zavedati svoje slabosti, lahko zelo veliko vplivate nanjo.
RAK
Za vas bi bilo dobro, da obiščete kakšnega svetovalca, da vam pomaga pri razreševanju vaših osebnih notranjih stisk in problemov, ki jih imate v osebnem življenju - predvsem v družini in zakonu. Vse to pa vpliva tudi na vaš poslovni uspeh in napredek.
LEV
Trenutno zelo trpite. V svoji žalosti se spomnite, koliko sreče ste doživljali in kako ste bili ljubljeni, ne samo zaljubljeni. Z izgubo se morate na žalost sprijazniti. Spominjajte se samo lepih trenutkov in se bolj poglobite v delo, ki vam je v veselje.
DEVICA
Kljub temu da znate biti prijazni, iznajdljivi in sposobni, ste včasih pravi zmaj, saj znate biti ozkosrčni in pravi nergač, kadar vam ne gre vse, kot si želite. Le komu pa gre vse kot po maslu? Malo več humorja vam ne bi škodilo.
TEHTNICA
Nameravate se lotiti novega posla. Preden sploh kaj začnete, dobro preučite vse okoliščine, v katerih se ga boste lotevali, da ne boste česa spregledali. Pri tem ne smete pozabiti, da mogoče trenutno vse preveč gledate skozi rožnata očala.
ŠKORPIJON
Za vas bi bilo dobro, da bi končno prisluhnili svoji pameti, ki vas opozarja na slabosti. Poznavanje samega sebe je včasih ključ do poslovnega uspeha. Pri tem je dobro, da smo malo psihologa in se opazujemo. V ljubezni nič novega.
STRELEC
Preden s partnerjem karkoli ukrepate glede poslovnih zadev in novih projektov ali novih dogovorov, zelo dobro premislite, da ne boste svoje premišljenosti kdaj pozneje obžalovali. Po toči zvoniti je žal prepozno.
KOZOROG
Čeprav ste vedno pripravljeni na dajanje in sprejemanje, morate biti previdni, kajti v vaši notranjosti se skriva tudi vaš negativni del, ki je lahko zelo krut in sebičen in samo čaka, da pride njegov trenutek. Naredite kaj za svojo dušo.
VODNAR
Vedno bolj si želite, da bi končno uresničili svoje cilje, saj njihovo pomembnostob-čutite tudi v svoji notranjosti. Ravno zaradi tega ne odlašajte predolgo, ampak pojdite v napad in si jih uresničite. Pri tem vam bo stala ob strani vaša ljubljena oseba.
RIBI
V zadnjem času zelo veliko razmišljate, poleg tega pa ste tudi odločeni, da uresničite vsa svoja dejanja glede poslovnih zadev, kjer želite postaviti na noge novi projekt, kot v osebnem življenju, kjer ste v sebi začutili nov moč in nov izziv.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Sale
PRVI POLJUB
"Ti si prvo dekle, ki sem ga poljubil!" je rekel fant dekletu.
"Lažeš! To si rekel že Sonji!" mu je odvrnilo dekle. "Ne verjemi ji vsega, kar slišiš! Njej sem se zlagal, ne pa tebi!"
PODRUŽNICA
Prišli so hudi časi in berač je držal v levi roki klobuk, v desni pa čepico. "Kaj je zdaj to?"so ga vprašali mimoidoči. "Odprl sem še eno podružnico!"
ANGEL VARUH
Lojze hodi po pločniku, ko nenadoma sliši glas: "Takoj dol s pločnika!" Lojze stopi na cesto, na pločnik pa se s strehe usuje kup ledenega snega. Lojze nadaljuje pot po cesti, ko zasliši glas: "Takoj na pločnik!" Lojze stopi na pločnik in mimo zažvižga glas športnega vozila, ki je tako drvel, da ga niti pogledati ni uspel.
"Kdo pa si ti, ki me opo-zarjašpred nevarnostmi?" vpraša Lojze. "Angel varuh sem." "Kje si pa bil, ko sem se ženil?" ga jezno vpraša Lojze.
GUMBI
Duhovnik je rekel po končani maši:
"Drage faranke in farani! Zopet bomo zbirali prispevke. Ker imamo že dovolj gumbov, vas prosim, če v skrinjico vržete še igle in niti!"
SAMO Z ENO NE
"Slišal sem, da je hišnik spal že z vsemi ženskami iz našega bloka, razen z eno," je rekel mož svoji ženi blondinki. "Ja, to je gotovo tista važič-ka iz petega nadstropja," blondinka.
DARILO
"Naj vam krožnik zavijem kot darilo?"
"Ja," odgovori Gorenjec. "Toda nalepko s cenopusti-te na krožniku, pa še eno nulo dodajte!"
BREZ BESED
"Kaj sta se z Mojco res razšla?"
"Res je. Nehal sem piti in kaditi, potem sva se pa razšla."
"Pa vendar ne zaradi tega?"
"Ja, ravno zaradi pijače in cigaret. Dokler sem pil in kadil, mi je stalno pridigala, kako to škoduje zdravju, kako pijača kvarno vpliva na najin odnos, kako s cigaretnim dimom uničujem svoja pljuča in onesnažujem zrak drugim. No, ko sem pa prenehal piti in kaditi, se naenkrat nisva imela več kaj pogovarjati!"
KOMPLIMENT
"Res je smešno, da se nori in grdi moški vedno poročijo z lepoticami," glasno ugotavlja mož. "Dragi, to je pa najlepši kompliment, ki si mi ga dal doslej!"
Mladi dopisniki
Tudi najmlajši so postavili svoje majsko drevo.
1. maj za blokom
1. maja smo se sosednji otroci zmenili, da bomo postavili svoje majsko drevo. V nedeljo zjutraj smo se štirje prijatelji zbrali pred blokom. Naredili smo majsko drevo in ko je bilo končano, smo ga postavili. Pomagali smo si z deskami in traktorjem. Ko je bilo majsko drevo že postavljeno, smo naredili še ograjo. Majsko drevo je bilo okrašeno z vencem, zastavo in trakovi. Postavili smo ga štirje prijatelji z imeni Toni Ankovič, Jani Kočevar, Patrik Komljenović in jaz, Žan Jerenko.
ŽanJerenko
Še enkrat debata
Tako, pa je za nami še zadnji uradni letošnji debatni turnir. Potekal je na Gimnaziji Ravne na Koroškem, in sicer v nemškem jeziku. Tudi debatni klub Gimnazije Ormož je seveda tja poslal svoje debaterje z mentorico Renato Bezjak.
Iz Ormoža sta tekmovali 2 ekipi: Ormož A v sestavi Jernej Medik, Božo Lalič, Alen Balas in Ormož B v sestavi David Trstenjak, Domen Zavec in David
Šolski šport
Ekipa rokometašev ptujske gimnazije na Madžarskem
Letos smo se gimnazijci ptujske gimnazije že drugič zapovrstjo odzvali vabilu za sodelovanje na rokometnem turnirju v majhnem mestecu Gyonk na Madžarskem. Turnir je potekal od 29.-30. 5. 2005. Sodelovalo je pet ekip iz treh držav. Poleg domačinov sta nastopili še dve ekipi iz Madžarske, in sicer ekipa
Belovič. Obe ekipi sta začeli debatirati šele v tem šolskem letu, pa sta že pokazali, da bo treba resno računati nanju. Skupno je tekmovalo sicer samo 6 ekip (2 iz Ormoža, 1 iz ljutomerske gimnazije, 1 iz Gimnazije Lendava, 1 iz šole gostiteljice in ena mešana ekipa, sestavljena iz dijakov Gimnazije Celje Center in Gimnazije Vič), saj se debata v nemščini šele uveljavlja. Ekipa Ormož B se je uvrstila v finale, kjer se je pomerila s favorizirano ekipo Celje/Vič. Ta zaključna debata je bila prava sprostitev po napornem dnevu, saj so ormoški debaterji vnesli kar nekaj humorja vanjo. Zmaga je sicer pripadla ekipi Celje/Vič, ormoški debatni klub pa je bil več kot zadovoljen z izidom. Ekipa Ormož A je zasedla 4. mesto, s točko zaostanka za tretjeuvrščenimi iz Ljutomera. Ne smemo pozabit še posamičnega uspeha, saj je bil David Trstenjak razglašen za 5. najboljšega govorca med vsemi 18 debaterji. Sploh glede na to, da je šele začetnik v debati, je to velik uspeh. Obe ekipi Gimnazije Ormož sta tudi sicer poskrbeli, da je bila sobota prijetna - fantje so občasno kakšno zapeli in organizatorja
vrstnikov iz Szegeda in kadetska reprezentanca Madžarske. Romunijo je predstavljala ekipa mesta Szekelyudvarhely, Slovenijo pa naša malenkost. Kljub temu, da je bilo srečanje namenjeno predvsem prijetnemu druženju in spoznavanju mladih, smo v dveh dneh videli kvalitetne rokometne predstave. Ptujski gimnazijci smo bili z doseženim rezultatom zadovoljni (4. mesto), še bolj pa smo bili veseli novih poznanstev, izkušenj in prijetnih vtisov.
Tomaž Zemljič, prof.
Foto: dr. Gerald Huhner
Rokometna ekipa ptujske gimnazije
turnirja (ZiP, Zavod za kulturo dialoga) pripravili celo do tega, da je podelil priznanje, ki ga ni še na nobenem turnirju doslej - ekipa Ormož A je bila proglašena za najbolje oblečeno ekipo. Fantje so se namreč kar tako, za zabavo, oblekli v krasne moške obleke. Izgledali so seveda čudovito.
Tako, debaterji bodo zdaj malo počivali, turnirji se začnejo spet v prihodnjem šolskem letu. Letošnje je bilo nekako v znamenju 2. mest:
-	drugi smo bili na mednarodnem turnirju v angleščini, ki je potekal na naši gimnaziji;
-	drugi smo bili na slovenskem državnem debatnem turnirju, ki se je začel v Izoli in zaključil v Državnem zboru;
-	Nino Miličić je bil na slovenskem državnem turnirju razglašen za 2. najboljšega govorca;
-	drugo mesto smo dosegli tudi na nemškem debatnem turnirju.
V naslednjem šolskem letu bomo pridno delali naprej in poskusili vsaj ponoviti, če ne celo izboljšati letošnje uspehe. Debaterji se morajo za svoje uspehe zelo truditi, se pripravljati na določeno temo, iskati gradivo, se
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjal-čka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve
naučiti strpnosti, najti argumente ZA in PROTI, trenirati javno nastopanje in žrtvovati marsikatero soboto, ko cel dan potekajo turnirji. Mentorici, profesorici Renata Bezjak in Nina Cerkvenik, upata, da se bo čim več debaterjev ormoške gimnazije udeležilo tudi debatnega tabora oz. 9. poletne debatne šole. V organizaciji Zavoda za kulturo dialoga bo leta potekal pod geslom Otrokove pravice in aktivno državljanstvo na Kopah od 25. 6. do 2. 7. 2005. Tak tabor je čudovita priložnost, da se debaterji naučijo še več, da pridobijo izkušnje, pa tudi, da spoznajo kup prijetnih debaterjev iz debatnih klubov drugih šol iz cele Slovenije. Dijaki morajo sicer sami prispevati del finančnih sredstev za ta tabor, vendar upamo, da zalogaj ni prevelik, poskusili pa bomo kak prispevek pridobiti tudi v lokalni skupnosti, saj smo prepričani, da mladi debaterji prispevajo k prepoznavnosti Ormoža. Konec koncev smo predvsem zaradi njih uspeli v tem šolskem letu izvesti že 3 mednarodne prireditve v Ormožu: mednarodno študentsko debatno akademijo, mednarodni forum mladih parlamentarcev in angleški mednarodni debatni srednješolski turnir. V slovenskem prostoru pa so debaterji ormoške gimnazije postali pojem uspešne in kvalitetne debate. Že v mesecu oktobru se tako Gimnaziji Ormož obeta organizacija regijskega srednješolskega debatnega turnirja v slovenščini.
Zapisala: mentorica debatnega kluba v slovenščini in nemščini Renata Bezjak
Ekodan v šoli Lesko-vec
V petek, 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, smo na šoli Le-skovec imeli naravoslovni dan - ekodan.
Smo ekošola, vključena v mednarodni projekt Ekošola kot način življenja, ki združuje tisoč šol širom Evrope, šol, v katerih postaja skrb za okolje posebna vrednota.
Rezultate dela smo prikazali na krajši prireditvi, na katero smo povabili odgovorne za okolje v lokalni skupnosti, pred-
nam pošljite do torka, 10. maja in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjal-čkov iz 26. številke Štajerskega tednika je:
Benjamin Horvat, Mestni Vrh 54b, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
stavili smo ekoznak šole, zapeli ekohimno, podpisali ekolistino in s tem potrdili, da postaja eko-razmišljanje naša vsakdanjost.
Marjana Notersberg
Narava je kakor sonce, ki sije in ne ugasne. Brez nje ne bi mogli živeti in se ne igrati. Torej potrudimo se, da ne bomo onesnaževali narave in bomo lahko živeli zdravo.
Andreja, 8. r.
Sanjam lepši svet. To je svet, v katerem je vsak dan čistejši od prejšnjega. V takem okolju živijo ljudje in veliko različnih živali. Bodimo srečni z naravo!
Anica, 8. r.
Le kako bi bilo, če bi se na lepem zbudila in pred seboj zagledal čisto spremenjen svet? Narava ne bi bila onesnažena, avtomobili bi delovali na zrak. Res bi! bilo lepo
Mirjana, 8.r.
Letim na belem mehkem oblaku. Z zraka vidim polno otrok, ki pridno mečejo smeti v koš. Povsod diši po rožicah. In ozonska luknja je le majhna mišja luknjica.
Naenkrat mi mama prišepne na uho: »Zbudi se! Čas je, da greš v šolo!«
Sandra, 8. r.
Obuti maček
Nekoč je živel oče, ki je imel črnega muca in sina z imenom Peter. Mačka so klicali Obuti maček. Očka je vedno nosil rdeče škornje, vse dokler ni zbolel in umrl.
Očeta so pokopali, sin Peter pa je bil zelo žalosten tako dolgo, dokler ni obul rdečih škornjev in postal govoreči maček. Tako je Peter dobil novega prijatelja, ki ga je tolažil ob izgubi očeta.
Šla sta na kratek potep skozi gozd in srečala veverico. Tudi veverica je postala njuna prijateljica. Vsi skupaj so nadaljevali pot globoko v gozd. Tam so zagledali zelo lep grad. V njem je živela Sneguljčica. Vse je lepo sprejela, ker je bila zelo osamljena. Povabila jih je, da bi z njo živeli v gozdu. Po kratkem času sta se Peter in Sneguljčica zaljubila in poročila. Vsi skupaj so dolgo in srečno živeli.
Gregor Zajc, 4. a/9 OŠ B. Kidriča Kidričevo
KNJIŽNI DISKONT
kNmŘRm!
mtkc pc8iee<4 JinmŘ
LUBLJAMA; BTC, HALA A rrOVO MB3T0; BTC ITOVO HBSTO KOVA GOBICA; DELFINOVA 12
PORSCHE
Pomagaj najti pastirju pot do krav!
Iščete svoj stil
Ljubica v športno-elegantnem stilu
Ljubica Brunčič je gospodinja, mama dveh otrok, ki uživa pri delu na vrtu in rožah. Pomaga tudi možu, ki je samostojni podjetnik. Kot večina udeleženk akcije Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti.
Pri Ljubici so v kozmetičnem salonu Neda ugotovili suho in občutljivo kožo. Po površinskem čiščenju s pilin-gom so ji naredili še masko in nanesli hidratantno kremo. Uredili so ji obrvi, poučili o negi kože doma, priporočili redno pitje vode, najmanj dva litra dnevno, in globinsko čiščenje kože.
Za novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela Minka Feguš. Lase ji je v celoti postrigla na krajše, predvsem je bil poudarek na tanjšanju zaradi gostote las. Ponekod je pustila daljše rese za živahnejši videz. Glede na njeno polt se je odločila za temnejši odtenek v naravno rjavi barvi.
Nina Škerlak iz Frizerskega studia Diva je make up
dajalne Mura na Ptuju. Šport-no-elegantni hlačni komplet v svetlo smaragdni barvi je dopolnila majica z aktualno rjavo-bež kombinacijo, ki jo letošnja moda še posebej poudarja. Kroj hlač je cevast, sako pa športno-eleganten z zadrgo in malo povzdig-njenim ovratnikom. Mladostna kombinacija poudarja energijo gospe Ljubice, ki ji modni strokovnjaki iz modnega studia Barbare Plavec Brodnjak priporočajo živahne barve in tudi vse jesenske barve, ker je po barvni lestvici mešani tip človeka. Kroji naj ne bodo preozki, izogiba naj se velikim vzorcem na zgornjih delih oblačil, zlasti še pri bluzah.
V Športnem studiu Olim-pic bo Ljubica lahko vadila mesec dni brezplačno v izbranem programu, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. Poudarek bo na oblikovanju želene postave in utrjevanju mišičnega tonusa.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ljubica prej ...
. in pozneje.
pričela z nanosom podlage s kompaktnim pudrom, s svetlim korektorjem je posvetlila predele okrog oči, s svetlimi senčili v modrih in zelenih tonih pa je osenčila veki ter
nanesla temno maskaro. Z rdečilom je poudarila ličnice in na ustnice nanesla glos v rdeči barvi.
Ljubica je oblekla oblačila znamke Gerry Weber iz pro-
Foto: Črtomir Goznik
Ljubica v trendovskih oblačilih blagovne znamke Gerry Weber iz Murine prodajalne na Ptuju.
Ptuj • Leta Gospodovega 2005 prvi flosarski krst
Jurja za mitnino, potem pa frajle in »muzika«
Organizator nove turistične atrakcije, velikega splava ali flosa, ki bo v prihodnjih mesecih plul po Ptujskem jezeru od gostišča Ribič do Rance in nazaj, ptujsko podjetje N trade, je minuli petek s pomočjo izkušenih splavarjev iz Jaušnika pripravil čisto pravi flosarski krst, ki pa nikakor ne bo zadnji.
Ves obred, ki se je končal s poskusno vožnjo, je moral potekati po čisto določenih pravilih, ki so veljala stoletja nazaj. In priznati je treba, da so številni radovedneži, tudi tisti bolj nerazpoloženi, imeli kaj videti in slišati.
Najprej je bilo seveda potrebno krstiti splav; njegov boter je bil kar direktor ptujskih Term Andrej Klasinc, ki je v znamenje botrinstva povedal nekaj lepih besed, nato pa odprl steklenico penečega, kot se za take priložnosti spodobi. Splav brez splavarjev in brez glavnega
Stoletja nazaj so se splavarji z različno leseno robo redno oglašali in ustavljali na Ptuju, obvezno pa so jih Ptujčanipričakovali 26. novembra, na dan Katarininega sejma, ko je veliko splavarjev pripeljalo naprodaj vinogradniško kolje, deske, krajnike, sadne kole in hmeljevke ter les za ostrešje. Pristanišče za splave se je imenovalo »Lentštat«, kjer so splavarjepoleg mitničarja pričakale še frajle; kdo je »pokasiral« več, pa ne kaže razpravljati, še manj pa dvomiti
Zadnja plovba splava po reki Dravi (les so splavarji spravljali vse do Vojvodine) je bila leta 1941. Po vojni je - po pričevanju Franca Šarmana, sina »kralja dravskih splavarjev« - splave iz Dravske doline spravljal samo še njegov oče, in sicer do Dolnje Dubrave, kjer so jih prodajali. S postavitvijo HE Mariborski otok, ki kljub obljubam ni imela delujoče splavnice, je splavarstvo kot gospodarska dejavnost izumrlo.
Foto: jš
Boter novega splava je direktor ptujskih Term Andrej Klasinc.
šefa pa ne more na pot, zato je sledil še izbor prvega ptujskega splavarja. Najvišja čast in oblast je pripadla ženski, Romani Križanič, in to čisto po pravici, saj ima ogromno zaslug, da ima ptujski splav svojo preteklo in prihodnjo zgodbo. Krst je bil pa takšen, kot ga poznamo vsi: z blagoslovljeno vodo direktno iz čistega Ptujskega jezera po čelu, boter prve ptujske spla-varke, Niko Krajnc iz N trada, pa je krščenko obdaril - ne s kolesom ali motorjem, ampak z lepo leseno stensko uro iz debla. Prva ptujska splavarka se je morala vpisati še v krst-
no knjigo ptujskih splavarjev, ki bo odslej čakala na posebne goste, saj čisto vsak pač ne more biti splavar ali kormo-niž, kot se je imenoval včasih.
Mitnino za plitvino
Šele po vseh teh slovesnih ceremonijah je bil ptujski splav pripravljen za prvo vožnjo. Ampak, ljudje božji, kaj pa plačilo mitinine? Brez tega svoje čase mimo Ptuja ali do njega pač ni šlo in tudi tokrat se nadebudni splavarji s kopico potnikov, ki so že nestrpno čakali na izplov, niso mogli izmuzniti uveljavljeni davščini. Mitničar je za postanek splava
v mošnjo spravili celega jurja. In končno je veliki splav, do zadnjega kotička napolnjen s potniki, teh je bilo čez 70, lahko krenil na pot.
Kaj vse se je dogajalo na poti, pa mora preizkusiti vsak sam, vsekakor pa ni manjkalo hrane, glasbe in celo plesa, da o pijači ne govorimo. In če so splavarji poskrbeli za pravilno smer plovbe ter se uspešno izognili vsem plitvinam, so za zabavo poskrbele t. i. frajle. Včasih so bile nanje hudo jezne žene splavarjev, saj so prave frajle znale krepko zmanjšati zaslužke vrlih veslačev, v zameno pa so jih obdarile s čisto posebno »muziko«.
Veliki ptujski splav je tako od konca aprila čez vse poletje do globoke jeseni na voljo vsem, ki bi želeli doživeti kakšen pravi flosarski užitek na vodi, vse informacije pa so na voljo v turistični agenciji Forum na Ptuju.
SM
Prva plovba ptujskega splava
Foto: jš
Iz splavarskega slovarja:
kormoniž - vodja splava ficelj - mlajši gospodar krota pošrekana - splavarska kletvica muzika - spolna bolezen
Foto: jš
Vodja projekta splava pri podjetju N trade je Romana Križanič.
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NAROČILNICA ZA
^íaim/íz TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER0ĐIKE

í

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, UADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKaI
IME IN PRIIMEK
Viktor Nede^jko
JiirSinci 17,8886 JurSinci
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Na vlak zvestobe so povabljeni: Katarina Tekmec, Sp. Velovlek 12/a, 2250 Ptuj; Martin Kokol, Maistrova 14, 2250 Ptuj; Jožica Jeza, Stogovci 26, 2322 Majšperk; Marica Kolednik, Pacinje 5/a, 2252 Dornava; Marija Avguštin, Slape 15/b, 2323 Ptujska Gora; Marija Šegula, Podvinci 51/a, 2250 Ptuj; Jelka Horvat, Strmec 9, 2253 Destrnik; Jožef Himeirajh, Rucmanci 19/a, 2258 Sv. Tomaž; Zvonko VrabI, Žabjak 16, 2250 Ptuj; Marija Kristovič, Zabovci 29, 2281 Markovci; Anton Lah, Mihove! 10/a, 2274 Velika Nedelja; Valica Beranič, MajSperk 20/a, 2323 Ptujska Gora; Bruno Podhostnik, Kraigherjeva 17, 2250 Ptujska Gora; Marija Vogrinec, Dornava 35, 2252 Dornava; Franc Veit, Štuki 32, 2250 Ptuj; Marta Klemenčič, Koračiće 82/a, 2258 Sv. Tomaž; Rozika Petek, Podvinci 76, 2250 Ptuj; Ivanka Gavez, Brodarjev trg 10,1120 Ljubljana; Franc Zelenik, Prvenci 22,2281 Markovci; Jožefa Florjanič, Lasigovci 15/a, 2257 Polenšak; Matilda Veselič, Vičava 48,2250 Ptuj; Dragica Petek, Gajevci 18,2272 Gorišnica; Terezija Arnuš, Kicar 65,2250 Ptuj; Anica Sever, Kajžar 26/a, 2275 Miklavž; Viloleta Hadijaj, Abramičeva ul. 4/a, 2250 Ptuj; Zinka Valek, Repišče, 2285 Zg. Leskovec; Marija Bauman, Podlože, 2323 Ptujska Gora; Janja Galun, Podvinci 71, 2250 Ptuj; Zvonko Korpič, Dravci 4, 2284 Videm pri Ptuju; Anton Stopajnik, Zg. Leskovec 10,2285 Zg. Leskovec; Mimica Predan, Ješenca 1, 2327 Rače; Zdenka Válenko, Cunkovci 5,2272 Gorišnica; Boris Lajh, Dornava 42, 2252 Dornava; Miran Gabrovec, Rotman 44, 2256 Juršinci; Vili Angel, Ptujska Gora 42, 2323 Ptujska Gora; Branko Valentan, Apače 206, 2325 Kidričevo. Vozovnice bomo izžrebanim bralcem in poslušalcem poslali prihodnji teden.
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~niška razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska in tesarska dela. Priporo~amo kritine Tondach, Jungmeier, Pfleide-rer, Creaton, Bramac, Benders ter plo~evinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela po konkuren~nih cenah. Dragutin Ivan~i~, s. p., Žabjak 61, tel. 02/745-36-41 ali 041 895-504.
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, razli~nih višin in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Ži~no pletarstvo Rogina, s. p.,Rajšpova ul. 15, PTUJ (bivši Agis)._
OGRAJE ROGINA, s. p., Rajšpova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na klju~) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom ^ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-š~e nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM teleta, bikce, simentalce 120 kg. Tel. 758-10-61.
PRODAM dve mladi kravi, breji v 9. mesecu. Šikole 40.
PRODAM sedem mesecev brejo telico in sprejemam naro~ila za roje ~ebel. Tel. 031 575 720._
KUPIM traktorsko brano in prodam 550-litrsko prešo. Tel. 031 646-291.
KOSILNICO BCS, nakladalko SIP 16 in traktorski tra~ni obra~alnik SIP 220 prodam. Tel. 041 565-005.
100-L STISKALNICO, mlin za grozdje, malo rabljen, in telico simen-talko, staro 16 mesecev, prodam. Tel. 746-11-31.
PRODAM bu~no seme. Tel. 540-10-13._
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo in eno jalovo kravo. Tel. 041 263 537.
BREJO kravo simentalko prodam. Tel. 768 00 72._
PRODAM dve osem mesecev breji telici. Janez Kocmut, Lo~i~ 24, Trnovska vas, tel. 757 11 81.
PRODAMO ve~jo koli~ino prepe-relega hlevskega gnoja. Kmetija Senica, Vi~anci 9, Velika Nedelja, tel. 719 80 13._
UGODNO PRODAM mešana drva. Informacije na GSM 031 666 751.
PRODAJAMO sadike holandskih mese~nih jagod. Tel. 783 24 31.
NESNICE, grahaste, rjave, ~rne, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Starošinci 39, tel. 792 35 71._
PRODAM traktor Tomo Vinkovi~, 30 KM, 600 ur, odli~no ohranjen. Tel. 777 02 21 zve~er, 041 789 249.
NEPREMIČNINE
sinus ne
Miva, za: 27,9 mio SIT, ogled s fotogiaUjami pod šifro 8505 na| '02 22 999 22 041 66 2828
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu

IZDePLSI
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
RESTAVRACIJA DE PONCHO redno zaposli natakarja ali natakarico. Pogoji: komunikativnost, poštenost in veselje do dela z ljudmi. Nudimo: redno zaposlitev in redno pla~ilo. Tel: 02/ 77 10 186 ali GSM:041 631 578. Boris Šegula, s. p., Rogozniška cesta 20, 2250 Ptuj.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Top 3: apatrma pri termah na Ptuju: ID427, 68,27 m2, (L 1994), 19,63 mio; manjša hiša v Ptuju ID414, 30 m2, (L 1986), zemljiš~e 978 m2, 7 mio; dvo in pol sobno stan. na Ptuju ID448, 69,54 m2, L 1978, opremljeno, 12,5 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
GRADBENO parcelo v Kicarju prodam. Tel. 031 631-438.
PRODAMO novo hišo v centru naselja Juršinci. Hiša ima 300 m2 (mansarda + pritli~je), zgrajena do 4. faze, z okni. Za ve~ inf. pokli~ite na telefonsko št: 041-35-22-77._
PRODAM manjše posestvo cca. 2 ha v Vareji, Videm pri Ptuju. Tel. 031 646-291._
GRADBENO parcelo na Selih (ob~ina Videm), 1600 m2, z vso opremo, prodam. Tel. 764-28-11, GSM 040 366-050.
PARCELO, zazidljivo, 1100 m2, ugodno prodam, vsi priklju~ki na parceli, na Turniš~u pri Ptuju. Tel. 041 920-200.
PRODAM majhno posestvo s staro hišo na Destrniku, zemljiš~e je tudi predvideno za ve~ gradbenih parcel. Ponudbe na naslov Ivan Markež, Janežovski Vrh 43, Destrnik.
I 11 KI A nepremičnine LU IMA menjalnice |
NOVOGIUDNJA: Sam. liiSa, Grajena ■ oliolica, 240 ni2 bk povr., CK-
RAZNO
DOM - STANOVANJE
ODDAMO opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 730-818._
V NAJEM dam stanovanje starejši ženski, vse ostalo po dogovoru. Tel. 745-37-51 ali 041 448 031._
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam. Tel. 051 356 346.
DELO
ZA POMOČ v strežbi in kuhinji iš~emo dekle ali fanta. Pizerija Beli Vitez - Irena Lovren~i~, s. p., Mlinska cesta 7, Ptuj. Tel. 041 775- 893.
V OKOLICI Ptuja potrebujem gospo za pomo~ pri ~iš~enju, staro od 40 do 50 let. Tel. 02 782 86-61.
TAKOJ ZAPOSLIMO gradbene delavce-strojnike težke gradbene mehanizacije (lahko za~etnike). Tel. 031 648-255, 041 648-255, GMG ELMONT, d. o. o., Žnidari~evo nabrežje 12, 2250 Ptuj.
BAR VENEZIA na Zg. Hajdini zaposli ve~ deklet za delo v strežbi. Tel: 031/521-446. Ena Zvezda, Sp. Hajdina 19a, 2288 Hajdina.
MOTORNA VOZILA
PRODAM zelo ugodno moped colibri, Tomos. Tel. 051 310 650.
BELA TEHNIKA
PRODAM pralni stroj, cena 15.000 SIT Tel. 779-16-01.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
MLADIČE škotske ov~arje - lesi, ~istokrvne, brez rodovnika, cepljene, stare 3 mesece, prodamo. Tel. 05 36 61-860._
UGODNO prodam otroško kolo rde~e barve. Informacije na tel. 031 667 579.
PRODAM psi~ke nemške ov~arje, stare 2 meseca. Tel. 031 744-408, zve~er.
PRODAM zemljo za nasipe in vrtove ter bukova drva. Tel. 031 532-785.
UGODNO prodam spalnico in starejši šivalni stroj, podarim tri starejše, dobro ohranjene omare. Tel. 041 816-411._
TROSED z ležiš~em 150 x 200 cm, primeren za vikend, ohranjen prodam. Tel. 031 256 656.
íPoítuíajtí nai na iuztoumm íjilítul
RADIOPTUJ
tta. ^fitetcc www.radio-ptuj.si
Petek, 6. maj
12.00 Ptuj, galerija Magistrat, razstava Komedijanti avtorja Mateja Sokolića
19.00 SNG MB, Radio and Juliet, VelDvo, za izven 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama vikend 2 20.00 Ptuj, Glasbena šola Karol Pahor, Obmoćna revija malih pevskih skupin
20.00 Ptuj, CID, koncert kitaristov Jerka Novaka in Žarka ignjatoviča
Sobota, 7. maj
7.00 do 7.30 Ormož, 3. tradicionalni pohod po ormoški planinski poti
17.00 Podgorci, kulturni dom, Praznik vina in domačih jedi
17.00 Podgorci, pri Lahovih, Razstava pridnih rok
17.00 Podgorci, pred OŠ, Pohod po novi odprti turistični sprehajalni poti
19.00 Mestno gledališče Ptuj, Na kmetih, gledališka skupina KD Pod-lehnik
19.00 SNG MB, Radio and Juliet, VelDvo, za abonma Opera sobota 1, 2, in izven
19.00 Majšperk, TVi Majšperk, 8. srečanje pevskih zborov, organizator DPD Svoboda Majšperk, moški pevski zbor
20.00 Ptujska Gora, cerkev, dobrodelni klavirski koncert, igrali bosta Hana Jurič in Tina Krajnc
20.00 Ormož, kulturni dom, Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin
20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama vikend 1
20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama vikend 6 in izven
-	Gorjanci, izlet PD Ptuj, dodatne informacije na telefon 777 15 11
-	Ormož, klub Unterhund, Dajmo stisnt teater, predstavlja Diareja pod Slovenci
-	Ptuj, pred Magistratom, 1. Florjanova gasilska parada
Nedelja, 8. maj
15.00 Podgorci, kulturni dom, Svečana podelitev priznanj vinarjem za
ocenjena vina z družabnim srečanjem 16.00 Videm pri Ptuju, cerkev sv. Vida v Vidmu, koncert Mešanega
pevskega zbora KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju z gosti 17.30 Mestno gledališče Ptuj, Predstavitev zbornika Slovenci na ptujskem v 20. stoletju 19.30 Ptuj, ploščad pred Mestnim gledališčem, Osrednja slovesnost ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, osvoboditev Ptuja in Evrope
20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Sedem samurajev -	Velika Nedelja, streljanje na glinaste golobe za pokal Velike
Nedelje, organizira LD Velika Nedelja
KOLOSEJ Maribor
Petek, 6. maj, ob 15.30, 17.00, 21.30 in 23.00 Nebeško kraljestvo. Sobota, 7. maj, ob 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 21.30 in 23.00 Nebeško kraljestvo.
Nedelja, 8. maj ob 12.30, 14.00, 15.30, 17.00 in 21.30 Nebeško kraljestvo.
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 In nedelja 10.00: Proslava ob Dnevu upora slovenskega naroda, Gostujo~a razstava Ko nisi smel biti Slovenec, Prireditev ob 1. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko skupnost in otvoritev turistične sezone, Delo v kabinetu predsednika Vlade RS, Kmetje in svetovalci izpolnjujejo vloge za neposredna plačila, Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak obiskal Terme Ptuj, Svečana podelitev turističnih priznanj, Podelitev priznanj vinogradnikom - Vino Ptuj 2005, Ob dnevu Zemlje delili humus, Otroci so se vključili v projekt Zemlja ni smetišče, zemlja je naš dom, Akcija Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja, Jurjeva tržnica na Slovenskem trgu, Blagoslov konjev pred cerkvijo v Novi vasi pri Ptuju, Splav na Dravi čaka goste, Glasbeni večer Zagorskega in Kloude na Ptuju, Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Spomladanska akcija
bančni kredit z 1,95 % obrestno mero	■ leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve
leasing na osebno izkaznico s 26% pologom	■ 50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu,
brez stroškov odobritve	50% pa čez eno leto
POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33

Ponudbo veljo do konco junljo 2005. Sliko lohko prikozuje opremo, ki ni stondordno.
www.opel-marketing.si
izDepi.si
izberi.si - Vsesiovensici portai maiiii ogiasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po mailii oglasili še nlltoll nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VĚSTNÍK

CSLAS
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAMO
CRYSLERNEON	1994	14.299 sit
DAEWOO NEXIA 1.5	1998	17.991 Sit
MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999	26.799 sit
PEUGEOT 307 2,0 Hdi	2003	53.292 sit
R LAGUNA ST 1,9 DO 100 EXP	2002	52.832 sit
R LAGUNA INITIALE 3.0 AVT.	2001	52.067 sit
R LAGUNA PRIV. 1.9 DCI	2001	53.598 sit
RMEGANEKARAV.1,6/16VAVT.	2003	36.600 sit
R MEGANE 1.9 (fTi	2002	31.700 sit
VOLKWAGEN POLO CLASSIC	1998	19.539 sit
Tovorna vozila		
RKANGO01,2 RL EXPRESS	1999	16.080 sit
PEUGEOT PARTNER 1.9 D	2000	18.989 sit
R KANGO01,2 RL EXPRESS	1999	16.845 sit
Testna vozila		
LAGUNA 1.9 dCi EXPRESSION	2003	64.011 sit
SCENIC EXP. CONF. 1,6	2004	62.174 sit
ViSIna mesečnega obroka je izračunana na podlagi kredita dri		n mb NOM 7,45
na dobo 84 mesecev.		
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; wřww.petovia-avto.si
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis P
Dornava 76a, tel
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FIAT MRCHEITA 1,8 16V	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1999	965.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	1.590.000	RDEČA
FIAT STILO 1,6 16V	2002	2.230.000	RUMENA
VOLKSWAGEN POLO 1,9 DIESEL	1996	725.000	KOV ZF,T,ENA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLS	1995	565.000	MENA
OPEL ASTRA 1,41 SWING	1996	660.000	KOV VĚNjA
RENAUITRS CAMPUS	1991	200.000	RDEČA
OPEL ZAFIRA 1,8	2000	2.280.000	KOV ZELENA
RENAUHrCLI01,2RN	1993	380.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF HI 1,8 GL	1993	575.000	KOV SIVA
BMW 318 TI	1995	1.180.000	VIJOLA
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	1.970.000	RDEČA
OPEL ASTRA 1,6 l6VaUB	1998	1.390.000	KOV SREBRNA
RENAUIT MEGANE 1,4 16V RXE	1999	1.390.000	KOVZLAIA
VOLKSWAGEN GOLF n 1,6 D	1989	290.000	RDEČA
RENAUIT THAUA 1,4	2002	1.230.000	BELA
CITROENAXl,OiSPOT	1998	450.000	KOV ZF,I,ENA
RENAUIT UGUNA 1,8 16V	1998	1.520.000	KOVZLAIA
CITROEN XSARA BREAK 1,6	1998	1.190.000	BELA
HYUNDAI ACCENT 1,418	1994	340.000	KOV RDEČA
FORD FIESTA 1,3	2000	960.000	KOV ZELENA
VOLKSWAGEN POLO 50 1,0	1997	860.000	ZEI,F,NA
RENAUIT MEGANE 1,6 E RT	1996	850.000	BELA
RENAUIT TWDJGO 1,2 PACK	2002	1.260.000	KOV SREBRNA
ALFA 145 1,6	1995	620.000	KOV RDEČA
FORD MONDEO 2,0 TDCI	2001	2.385.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN GOLF m 1,4 a	1996	880.000	VÉNJA
SEAT miZA 1,4	2003	2.090.000	RDEČA
VW GOLF 1,4 16V COMFORTLINE	1999	1.740.000	ČRNA
FORD FUSION 1,3 TDQ	2004	2.669.000	KOV SREBRNA
www.radio-tednik.si
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMin d.o.o. 02/681 80 02
■ Pranje, likanje, sušenje vseh vrst perila ■Izposoja prtov
(dnevno, tedensko, mesečno, lstnoi)ogodbene stranke)
■Dostava perila
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.nniklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA31.B	1999	1.790.DDD	KDV. MODRA
AUDIA61.BTLIMUZ.	199B	2.130.0DD	KOV. SIVA
CITROEN BERUNG01.8 D FURGON	1997	000.000	KDV. MODER
CITROEN XSARA 1.6	2001	1.090.000	SREBRNA
DAEWOO LANDS 1.S	2000	670.000	KDV MODRA
FIAT BRAVO 1.B SX MANIA	1090	940.000	KDV VIJOLA
FORD KA U1 OPEN AIR	20D3	1.430.D0D	KDV SIVA
FORD FOCUS 1.4 lUMUZ.	20D0	1.560.D0D	SREDRNA
NISSAN ALMERA 2.2 TD	20D2	2.360.D0D	SREDRNA
RENAULT MEGANE 1.6 RN SCENIC	1096/12	950.DDD	BEIA
RENAULT LAGUNA 2.2 DCI LIMUZ.	2092	2.950.DDD	SREBRNA
VW POL01.9 SDI	20D2	1.950.D0D	SREBRNA
VWG0LFIII1.9DLIMDZ.	1997 (mod. 98)	1.070.D0D	BEIA
VW PASSAT 1.9 TDI 115KARAV.	1999 (mod. 2090)	2.050.000	MODRA
VWPASSAT1.9TDI LIMUZ 115	2090	2.590.000	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
POMLADNE UGODNOSTI
V Metalki na Ptuju
kopalniški blok CORDOBA...............59.990.-
kopalniška zavesa JOY.......................1.190.-
deska WC lesena...............................3.490.-
omarica FUSCIA...............................11.990.-
ročka za prho KIM............................... 990.-
cev za prho PROCONTUR..................... 990.-
kopalniška preproga........................ 2.290.-
Armature ARMAL 10 % POPUST
Slike so simbolične
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Morilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
SollSd.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor I
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff8a00-81, Gsm: 041/390-576
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markove! Tek 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-pošta: sou@ptuj.si
Na podlagi 28. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. ~lena Odloka o ustanovitvi skupne ob~inske uprave ob~in (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna ob~inska uprava, v imenu Mestne ob~ine Ptuj, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za spremembe in dopolnitve občinskega ureditvenega načrta za območje P12-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (CERO Gajke) - pove~anje prostornine deponijskega polja 1. faze, ki bo
v petek, 13. 5. 2005, ob 11. uri, v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega ureditvenega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporo~ila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni ob~inski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, soba 36, II nadstropje, in sicer v ~asu uradnih ur.
Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav NAPAST
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 25. 4. 2005, opr. št. st 16/2003, v Stečajnem postopku nad dolžnikom
Mesarija in Kava bar Zinka, Jožef Krabonja, s. p., Gorišnica 58 a, 2272 Gorišnica
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
Idealni delež - % stanovanjske hiše in pripadajočega zemljišča v skupni izmeri 488 m2 na lokaciji Gorišnica 55, parc. št. 380/1, vpisano pri vl. št. 525, k. o. Gorišnica, po najnižji prodajni ceni 500.000,00 SIT.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Jožef Krabonja, s. p. - v stečaju.« Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi LB, št. 02150-2549161/87. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudniki morajo plačati kupnino v 15 dneh od dneva prejema o izbiri. Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603-946.
KURILNEGA OUA		
Telefon:	02 7S4 00 66 1	
GSM:		0415S7 SS3 1
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO
DO ČEIRIKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
II

Punto SAFE
1.923.^00 SIT
sistem ABS z EBD, klimatska naprava, varnostni blazini, dvostopenjski servo ojačevalnik volana...
Avtocenter Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, Ptuj (02) 782 30 01
ssBs^n
Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le daleč je ^
SPOMIN
7. maja mineva 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Dani Voda
12.12.1975 - 07. 05.1995 IZ GORCE 1 B, PODLEHNIK
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njegovi
Skromno in pošteno si Uvela, v življenju mnogo pretrpela, toda hitro si odšla tja, kjer ni več gorja.
V SPOMIN
5. maja mineva 1 leto, odkar se je poslovila od nas naša draga mama
Marija Krajnc
IZ TRDOBOJCEV 26 A
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: tvoji najdražji

So ptice v daljavo poletele, za njimi tudi ti si šel, zdaj spomladi bodo spet zapele, le ti ne boš nazaj prišel.
SPOMIN
8. maja mineva dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi
Jože Kostanjevec
IZ STOJNCEV
Zmeraj si v naših srcih in pot nas vodi tja, kjer je tvoj tihi dom.
Tvoji najdražji
Eno leto na tvojem grobu ^-veče že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v na{ih srcih bole~ina je skele~a, saj v grob s teboj od{la je na{a sreča.
SPOMIN Martin Korošec
IZ SLATINE 53
6.5.04-6.5.05
Eno leto je že minilo, odkar od njega poslovili smo se mi, srce omagalo je, dih zastal je, a spomin nanj bo ostal.
Vsi njegovi
V naših srcih vedno še živiš in v mislih spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenjska pot.
SPOMIN
Minilo je že leto dni, odkar brez slovesa zapustil si nas ti, dragi ati, mož in dedi
Alojz Majcenovic
MARIBORSKA 7, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke.
Pogrešamo te tvoji najdražji
Že leto dni v grobu spiš,
a v srcu mojem še živiš,
ni ure, ne dneva, ne noči,
povsod si z mano v srcu ti,
saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki zelo boli.
SPOMIN
3. maja je minilo 1 leto žalosti, odkar me je zapustila draga žena
Nada Cvetko
IZ BOROVCEV 30
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji podarite cvet ali prižgete svečko.
Mož Janko
Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, ostaja le spomin, ki zelo boli.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 5. maj 2004, ko je mnogo prerano prenehalo biti njeno srce.
Marija Kuplen
IZ BIŠEČKEGA VRHA 56 A
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom le rože zdaj krasijo in svečke v spomin gorijo.
Vsi njeni najdražji
Težko bilo je tvoje življenje, Bog ti poplača naj za trpljenje...
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mamice, babice, prababice
Jožice Đukic
IZ GORIŠNICE 118
Iztekla so se leta naši dragi mamici Jožici Đukič iz Gori-šnice. Tiho, kot je bilo njeno življenje, smo se od nje poslovili na pokopališču v Gorišnici v četrtek, 21. aprila. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi v Domu upokojencev na Ptuju tako sočutno stali ob strani v mojih najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izrečene besede sožalja ter svete maše. Posebej se zahvaljujem gospodu župniku Ivu Holobarju za opravljen obred, govorniku Miranu Klincu za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v mojih najtežjih trenutkih.
Žalujoča hčerka Đurđica in ostali njeni
Zdaj, ko ti že v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš, ni ne ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti.
SPOMIN
8. maja bo minilo 1 leto, odkar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica
Terezija Cafuta
IZ GORCE 83, PODLEHNIK
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ali ji poklanjate cvetje in lepe misli. Hvala tudi vsem za obiskovanje svetih maš, ki so bile darovane za pokojnico.
Z žalostjo v srcu sin Zvonko z družino
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Brez tebe prazen dom je in dvorišče, zaman te oko naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče
Marije Munda
IZ ZAMUŠANOV 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrekli besede sožalja. Se posebej iskrena hvala zdravstvenemu osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, dr. Blanuševi in dr. Danevski. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, glasbeniku za odigrano melodijo, govornikoma za poslovilne besede. Zahvala podjetju KA&UP in pogrebnemu podjetju Mir.
Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskreno hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
OSMRTNICA
žalostnih src sporočamo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem, da je v 78. letu starosti po hudi in kratki bolezni umrl naš dragi mož, oče in dedek
Vincek - Vinko Ivanusa
posestnik
IZ MALEGA BREBROVNIKA 44
žara pokojnika bo v vežici na Svetinjah.
Pogreb bo v soboto, 7. maja 2005, ob 10. uri na pokopališču
pri Svetinjah.
V globoki žalosti: žena Angela, hčerka Jožica z možem Miranom ter vnukinje Darja, Zlatka
in Martina
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Rozalije Toplak
DORNAVA 111, DORNAVA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej hvala dr. med. Darji Pribožič. Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Mariji Velikonja za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, ge. Mariji Zorko za molitev in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerka Marjeta z možem Hubertom, vnukinji Anita s Tomažem, Natalija in pravnukinji Tajda in Tinkara
Rogoznica • Športno-ribolovna sezona se pričenja
Letos tri državne tekme
S tradicionalnim prvomajskim družinskim tekmovanjem ob ribniku na Rogoznici so v Ribiški družini Ptuj tudi uradno pričeli letošnjo športno-ribolovno sezono, ki bo v znamenju treh državnih ribiških tekmovanj.
Lepo nedeljsko prvomajsko jutro je ob prenovljeni športni ribnik v Rogoznici tokrat privabilo 55 tekmovalcev ter vsaj še enkrat toliko njihovih
družinskih članov in ljubiteljev narave. Po pozdravu predsednika ribiške družine Ptuj Franca Trbuca so opravili žrebanje startnih številk,
športni ribolov po pravilniku RZS pa je potekal od 9. do 12. ure. Po opravljenem tehtanju so vse ribe vrnili v vodo in ugotovili, da je bila prva le-
Foto: M. Ozmec
tošnja športna ribiška tekma zelo uspešna.
Vodja tekmovanja Zvone Petek je povedal, da je največ znanja in ribiške sreče tokrat dokazal Bojan Strmšek, ki je ujel kar 14.650 gramov rib in si s tem prislužil zmagovalni pokal. Drugo mesto je osvojil Stanko Rogina s 14.500 grami, tretje pa si je s 11.770 grami rib prilovil Matjaž Mesaric. Prvouvrščeni so prejeli tudi praktične nagrade, ki sta jih prispevala ribiška trgovina Jure in kmečki turizem Slodnjak v Bodkovcih.
Sicer pa so na nedavni letni skupščini ribiške družine Ptuj ugotovili, da so bili v minulem letu 2004 zelo uspešni tako na gospodarskem kot športno tekmovalnem področju. Predsednik Franc Trbuc je povedal, da so v ribnike in odprte vode lani vložili blizu 7000 kg različnih vrst avtohtonih rib. Izkazali pa so se tudi na športnem področju, saj so osvojili naslov mladinskega državnega
Prenovljeni športni ribnik na Rogoznici ponuja ribiško-športne užitke tudi za nečlane.
Žetale • Gozdarsko tekmovanje
Ne rezultati - varnost je pomembna
Na praznično sredo dopoldne so v Žetalah, tokrat prvič na lokaciji ob osnovni šoli, ponovno zapele motorne žage.
Vodja strojnega krožka Žetale Izidor Štajnberger je povedal, da gre za že tradicionalno, sedmo tekmovanje gozdarjev: »Letos se je na tekmovanje prijavilo šest ekip in prvič tudi nekaj posameznikov, ki prihajajo iz Žetal, Stoperc, Podlehnika, Majšperka, tudi iz Makol in Dornave. Posameznikom smo letos omogočili udeležbo predvsem zato, ker v vseh krajih oziroma občinah niso mogli sestaviti tričlanskih ekip. Res pa je, da se individualni tekmovalci ne bodo imeli možnosti potegovati za vse nagrade, pač pa samo za nagrade za posameznike v določenih disciplinah.«
Tekmovalci so se letos sicer izjemoma pomerili v
prvaka v športnem ribolovu v konkurenci posameznikov ter v ekipni razvrstitvi. Poleg tega je pionirska ekipa na državnem prvenstvu dosegla odlično 3. mesto, članska ekipa pa je dosegla solidno in nehvaležno četrto mesto.
Sicer pa je pred ptujskimi ribiči v letošnjem letu več pomembnih ribiških tekmovanj. Tako bo od 4. do 10. julija ob ribniku na Rogoznici v organizaciji RD Ptuj potekal Tabor mladih ribičev Slovenije, na katerem pričakujejo prek 100 mladih ribičev iz vse države. Poleg tega bodo ptujski ribiči gostitelji še dveh pomembnih državnih tekem v športnem ribolovu, in sicer tekmovanja članov A-lige ter državnega prvenstva mladincev in pionirjev.
Med novostmi, ki so jih uvedli v letošnjem letu, pa velja opozoriti na nov kriterij ribolova v obnovljenem športnem ribniku na Rogoznici po sistemu lovi-izpusti. Lovijo lahko tudi nečlani oziroma vsak, ki ima ustrezno ribiško opremo in podmetalko, za 5-urni ribolov, pri katerem je treba vsako ribo po ulovu varno zajeti s podmetalko ter takoj izpustiti nazaj v vodo, pa je treba odšteti le 500 tolarjev. Pričakujejo, da bodo s tem športni ribolov približali tudi širši množici ljubiteljev narave in humanega ribolova.
M. Ozmec
štirih disciplinah; v prejšnjih letih je bilo tekmovalnih disciplin šest. »Dve disciplini letos sta izbirni, kar pomeni, da se bodo v teh veščinah, gre za precizni rez ter menjavanje verige in obračanje meča, izven tekmovalnega ocenjevanja pomerili le tisti, ki bodo to pač želeli. Obvezne štiri discipline pa so tudi letos kombinirani rez, zasek in požagovanje, ki velja za najzahtevnejšo disciplino, kleščenje in seveda podiranje droga na balon, kar je za gledalce najbolj atraktivno in kjer se bo letos pomerilo največ tekmovalcev.«
Kot je še povedal Štajn-baher, se letošnja zmagovalna ekipa ne bo udeležila državnega tekmovanja; najverjetneje pa bo tam ekipa najboljših gozdarjev, ki bo zastopala žetalsko občino.
SM
Po svetu
Napoleon naj bi umrl zaradi raka na želodcu
Ženeva (STA/AFP) - Nekdanji francoski cesar Napoleon ni umrl zaradi zastrupitve, pač pa zaradi raka na želodcu, so prepričani švicarski strokovnjaki, ki svoje prepričanje med drugim pojasnjujejo s tem, da je Napoleon v zadnjih mesecih svojega življenja izgubil veliko kilogramov. Po njihovem mnenju je Napoleon jeseni leta 1820 nedvomno imel maligni tumor na želodcu, njegovo zdravstveno stanje se je do maja 1821 postopoma slabšalo, rak pa je še poslabšala krvavitev v zgornjem delu prebavnega trakta. Kar zadeva sledi arzena, ki so ga našli v Napoleonovih laseh, na čemer tudi temelji teza o njegovi zastrupitvi, pa švicarski znanstveniki pojasnjujejo, da je bil Napoleon znan kot ljubitelj vina. Vinogradniki pa so imeli takrat navado sode in kadi za vino čistiti z arzenom. Švicarski strokovnjaki so še primerjali devet hlač, ki jih je Napoleon nosil pred in po izgnanstvu na otok Sveta Helena, in ugotovili, da naj bi v zadnjih petih mesecih pred svojo smrtjo shujšal za več kot enajst kilogramov. Na dan svoje smrti, 5. maja 1821, je Napoleon pri svojih 167 centimetrih tehtal 75,7ki-
Na Švedskem spolno zlorabili 209 živali
Stockholm (STA/AP) - Na Švedskem je bilo od leta 1997 spolno zlorabljenih več kot 200 živali, predvsem konjev, so rezultati študije švedske agencije za zaščito živali. Večino primerov spolnih zlorab živali so prijavili veterinarji in policija po letu 2000. Iz študije ni jasno, ali so postali spolni odnosi z živaljo v teh letih bolj pogosti ali pa so jih ljudje začeli bolj prijavljati. V skladu s švedsko zakonodajo je zloraba živali kazniva le v primerih, ko žival utrpi fizične poškodbe. Študija je odkrila 209primerov spolne zlorabe živali, od katerih se 161 primerov nanaša na zlorabo konj, 18 na zlorabo psov, 17 pa na zlorabo goveda.
Najatraktivnejša med vsemi je bila seveda »podiranje na balon«, ko mora tekmovalec deblo podreti tako, da pade na balon.
Napoved vremena za Slovenijo
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Majnika dosti dežja -obeta jeseni dosti vsega.

Napoved za Slovenijo
Danes bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan bo povečini sončno, popoldne bodo kratkotrajne krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, ob morju 13, najvišje dnevne jutri od 16 do 21 stopinj C. Obeti
V soboto bo delno jasno z občasnopovečano oblačnostjo. V nedeljo bo spremenljivo oblačno s popoldanskimi plohami.
ELEKTRO KAISER
m KAISER Franc s. p.
Ě -ELEKTROINSTALACIJE m -ALARMNE NAPRAVE MĚ - DOMOFONE ^ -STRELOVODE J ■ ELEKTRO MERITVE V GSM: 041 325 909
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
IREZPLAÔNA ëTEVILKA
080 1401
STE BILI POŠKODOVANI

^TflflllCOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
PTUJ, Vodnikova 2 te"
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
ABA
PMC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štufa26a EE^Í>
^H ^H iioajaii«iiiiiit.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251