PODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. ¡Poištno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, V« stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1>»». O poteku razoroži t venih pogajanj je naš list stalno obveščal svoje čitatelje. Razlog je v važnosti tega vprašanja, od kojega pravilne rešitve je odvisna politična in gospodarska usoda narodov in držav. Tekom dolgotrajnih razprav ¡je bilo stavljenih prav mnogo predlogov in protipredlogov, ¡ki pa niso našli splošne pritrditve. Ko tečejo ta pogajanja h koncu, bo treba izjaviti, da ni prav nič doseženega, kar bi resnično razorožitev omogočilo. Širile so se vesti, ki so se dnevno zgoščale, da bode konferenca tudi formalno zaključena brez vsakega toliko zaželjenega uspeha. V zadnjem hipu pa se je zastopnikom držav, zbranih na sestanku glavnega odbora razorožitvene konference, posrečil sporazumen sklep, da bodo nadaljna pogajanja odgodena, razprave pa se bodo vršile naprej. Tako je razorožitvena konferenca rešena, ni pa rešeno vprašanje razorožitve, ki je prišlo na tisto točko, kjer je prej bila konferenca: na mrtvo točko. |Ko so v Ženevi reševali razorožitveno konferenco, so v Arabiji znova zagr-meli topovi kralja Ibn Sauda proti je-menskemu imanu in v Ameriki so gro-meli naprej topovi na bojišču med Bolivijo in Paragvajem. Nekaj dni prej pa je Mussolini v svojem govoru v parlamentu rekel: »Strašno vprašanje, ki teži dušo množice, se glasi: Bo-li mir ali vojna? Zgodovina nas uči, da so vojne pojav, ki spremlja razvoj človeštva: tragična (žalobna) usoda, ki leži na človeku! Jaz ne verujem v večni mir, marveč ga smatram kot element (ži-velj) potlačenja in utesnitve in kot zanikanje. osnovnih človeških kreposti, ki se v pravi solnčni luči pokažejo le v krvavem naporu. Delo obnove, ki ga vršimo, želi dolgo dobo miru. V vsakem slučaju pa bo italijansko ljudstvo, če bi nastala potreba, dogodke sprejelo s polnim mirom in trdno voljo.« Besede voditelja italijanskega fašizma dokazujejo, da je likvidirano vprašanje razorožitve, ne pa vprašanje ob-oroženosti. Oboroževanje držav napreduje od meseca do meseca. Japonska .vlada je sklenila, da bo pomnožila in ojačila svoje vojno brodovje — kajpada y svrho obrambe. Italija bo, kakor jo napovedal Mussolini, uporabila določbo Washingtonske pogodbe ter pomnožila svoje vojno brodovje za 70.000 ton. jV tem vidijo v Londonu dokaz, da italijanski ministrski predsednik dejansko ne veruje v svetovno razoroženie. ©Ibor ožite v I Nemčija izdaje vedno več milijonov v oboroževalne svrhe, čeprav s tem upro-pašča svojo valuto, ki je v svojem kritju z zlatom in devizami padla na 3.8%, dočim je to kritje pred dvema letoma š3 znašalo 60%. Mesto razorožitve torej tekmovanje v oboroževanju. Takšno tekmovanje nosi v sebi kal vojne nevarnosti. Spričo teh razmer in popolni oslabelosti Zveze narodov se začenjajo vodilni državniki Evrope vračati k staremu sistemu (sestavu) vojaških zvez in pogodb, ki naj zajamčijo ravnovesje med državami, odnosno nadvesje, ki naj bi bilo tako močno, da bi ustrahovalo vročekrvne in radi svoje pohlepnosti nestrpne kalilce miru. To je politika sedanjega Vedno opasnejši nemiri v Avstriji Zadnjič smo poročali, da je proglasila Dollfussova vlada preki sod za celo državo in to radi nemirov, napadov in vseh mogočih nasilnih dejanj, katere povzročajo z največjo drznostjo hitler-jevci, socijalni demokrati in komunisti. Kljub razglasu izrednega stanja so stopili v najnovejšem času v ospredje atentati s peklenskimi stroji nad predstavnike katoliške cerkve. Na Dunaju so nekaj vsakdanjega atentdti ter delavske demonstracije, katere podpirajo hitlerjevci. Nova bolgarska vlada je sklenila raz pust vseh političnih strank in ukinitev njihovih glasil. Romunski parlament je sklican za 14. junija. Romunska vlada je ukinila nekatera državna podtajništva. Kralj je sprejel ostavko dosedanjega vojnega ministra in je imenoval za njegovega zastopnika ministrskega predsednika Tataresca. Pred velikimi spremembami v Grčiji. Javna tajnost na Grškem je, da bo razpustila vlada parlament in uvedla vojaško diktaturo po vzgledu Bolgarije. Ma Poljskem so bile občinske volitve» Zadnji teden v maju so se vršile na Poljskem občinske volitve. Pri teh volitvah je doživel vladni blok občuten poraz. V srednji in zapadni Poljski je zmagala opozicija. V vseh večjih mestih so zmagali opozicionalni kandidati. V največjem industrijskem me- francoskega zunanjega ministra Bar-thouja. Sledeč tradicionelni (izročeni) francoski liniji o varnosti, hoče Bar-thou to zahtevo udejstviti na bolj učinkovit način, ko njegov prednik Pavel Boncour. Ta, odnosno že njegov prednik Briand sta se zadovoljevala z nekim papirnatim jamstvom varnosti, g. Barthou pa hoče učinkovito in krepko jamstvo. Zato je obnovil ter utrdil francoske zveze s Poljsko in Malo antanto, zato se trudi za ustvaritev francosko« ruskega vojaškega sporazuma, dobro vedoč, da je francosko-ruska zveza bila v preteklosti najboljše jamstvo za varnost v miru in zaslomba za časa vojne. Stremljenje Francije in njenih zaveznikov je, da se na vsak način ohrani mir na svetu. Ta naloga je težka spričo velike gospodarske stiske in socialne zmede, ki vlada na svetu. Interes trpečih ljudskih množic pa zahteva, da se ta naloga posreči. stu Lodzu, ki je drugo največje poljsko mesto, je Vladni blok dobil komaj 8 mandatov, narodni demokrati, ki so v opoziciji, pa so dobili 40 mandatov. Vladni blok se je držal samo v vzhodnem delu Poljske, zlasti v Galiciji in v ukrajinskih krajih. Ruski sovjeti glede kolhozov na umiku. Je itak znano, kako so vzeli sovjeti kmetu zasebno last in g a nagnali s silo v kolhoze ali združena posestva, na katerih bi naj kmet prejemal od države komaj toliko, da bi še ostal pri življenju. Združitev in podr-žavljenje ruskih posestev je doživelo popolen polom in je rodilo lakoto. Neuspeh s kolhozi so sovjeti napram zunanjemu svetu dolgo tajili, a sedaj ga le priznavajo prikrilo na ta način, da izdajajo nove naredbe, katere vračajo kmetom vsaj deloma nekdanje pravice. Najnovejša naredba napoveduje znatni znižanje državnih dajatev v poljedelstvu. Vlada hoče počasi zopet uvesti svobodo kmetovanja, ker se zaveda, da bo imela Rusija le tedaj dovolj kruha, ako bo kmet slobodno razpolagal s pridelki. Ni šo dovoljeno svobodnim kmetom, da bi uporabljali od države nabavljene stroje, ki so na razpolago samo kolhozom. Po nekaterih pokrajinah se je odrekla država vsem dajatvam. Industrijski delavci, ki so lastniki malih kmetij, so prosti vseh dajatev. V kolhozih združeni kmetje smejo po svoji volji trgovati z živino in vrtnimi pridelki, la odlično naravno zdravltenfe uporabljajte »Planinka zdravilni čaj Bahovec«, ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinka zdravilni čaj Bahovec«, ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. — Šest- do dvanajsttedensko zdravljenje s »Planinka zdravilnim čajem Bahovec« deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: Pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, oboljenju na hemoroidih ia boleznih jeter. »Planinka zdravilni čaj Bahovec« pospešuje apetit. — Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka čaj Bahovec«, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20.—, s proizvajalčevim napisom: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12. Res- sP. br. 169, od 9. n. 1933. Versko življenje med Srbi. »Sveto-savlje«, glasilo beogradskih srbskih bogoslovcev, poudarja, da je srbsko cerkveno časopisje preslabotno, da je javnost o cerkvenih in verskih zadevah slabo obveščena ter da je vsled tega srbska cerkev doživela že dolgo vrsto neuspehov. Svetni časopisi ovirajo delovanje cerkve ter jo izpodrivajo iz javnosti. V svoji številki s februarja 1934 poroča navedeni list, da so se o tem posvetovali pravoslavni srbski duhovniki na raznih dekanijskih konferencah. Na konferenci duhovnikov grača-niške dekanije so se, kakor po »Sveto-savlju« poroča glasilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda »Kraljestvo božje«, poudarjale naslednje misli: Višji izobraženci so večinoma mlačni v verskih vprašanjih, nižji izobraženci pa so po večini brezverski. Kmečko ljudstvo je verno, a njegova vera večkrat prehaja v površnost in praznoverje. Versko življenje Je zadnja leta zelo padlo, čeprav se vera zbuja z raznimi vers'kimi društvi in gibanji. Razen slabih vplivov protiversike svetne izobrazbe je nekoliko kriva tudi duhovščina, ki ni zadosti izobražena in ki včasi daje slab zgled. Cerkev ni zadosti organizirana na polju dobrodelnosti. Cerkev bi morala skrbneje paziti na vse, kar ovira njeno delovanje. Vatikan proti narodnemu socializmu. Iz Nemčije se dnevno poroča o novih nasilstvih zoper krščanske organizacije, osobito zoper katoliška mladinska društva. Tako je pred nekaj dnevi državna policija v Okraju Königsberg prepovedala konfesionelnim (verskim) organizacijam vsak skupen nastop v javnosti, nošenje uniform, zastav ter znakov. Prepovedan je verskim organizacijam vsak šport in športno udejst-vovanje, prepovedano tudi javno pošiljanje, prodajanje in razdeljevanje krščanskih časnikov in spisov. Dnevno se množeča nasilstva so nagnila Vatikan (zunanjepolitični urad katoliške cerkve V Rimu), da bo izvršil svojo namero, ki jo je napovedal pred četrt letom, ter izdal o tej zadevi takozvano »Belo knjigo«. V tej knjigi bodo navedeni samo slučaji, ki so se dogodili: vsi slučaji kršitve konkordata, vsa nasilstva itd. Naštetih bo kakih 400 slučajev, ki jih je treba smatrati kot kršitve konkordata. Poleg nasilstev zoper katoliško mladino in njene organizacije bo- do zavzemali važno mesto tudi deji nasilnosti zoper katoliško duhovščino, zoper kaplane, župnike, škofe in zoper miinchenskega nadškofa kardinala dr. Faulhaberja. Nemški vladi izdanje te knjige nikakor ni po godu, ker bo pred svetom v luči največje stvarnosti pokazala pravo lice nemškega narodnega socializma. Samostanski vratar — svetnik. Na binkoštno nedeljo je papež Pij XI. proglasil za svetnika brata Konrada iz kapucinskega reda. Konrad je bil rodom Nemec, in sicer iz Bavarske. Njegov rojstni kraj je vas Parcham, zato se imenuje Konrad iz Parchama. Zibelka mu je tekla v hiši dosti premožnega kmeta Birndorferja. Med 9 otroki se je rodil kot poslednji v noči od 22. do 23. decembra 1818. V tej noči je v vasi, samo nekoliko oddaljeni od Parchama, nastala ona prelepa božična pesem »Tiha noč, sveta noč«, komponirana od preprostega vaškega učitelja po besedah, sestavljenih od tamošnjega kaplana. Star 31 let je Konrad vstopil v kapucinski red ter je več ko 40 let vršil službo vratarja v kapucinskem samostanu v Altottingu na Bavarskem. Preprosto Življenje, da ne more biti preprostejše, toda polno dobrih del v službi Bogu in bližnjemu. Tisoči in stotisoči so zvonili ob samostanskih vratih, in Konrad je vse sprejemal z ljubeznijo, prijaznostjo, dobrodelnostjo, prizanesljivostjo in potrpežljivostjo. Ko je ta preprosti in sveti samostanski vratar 21. aprila 1894 sam potrkal na nebeška vrata, so se mu takoj odprla in Konrad je smel takoj vstopiti med nebeščane. L. 1930 je bil prištet blaže* nim, na letošnjo binkoštno nedeljo pa svetnikom. Ob tej priliki je bilo v Rimu veliko romarjev, med njimi 4 tisoč Bavarcev z miinchenskim kardinalom dr. Faulhaberjem na čelu, in čez 1000 ljudi iz drugih nemških pokrajin. Med romarji sta tudi bili dve ženi, ki se je na njih po priprošnji Konrada izvršil čudež: Marija Zech in Avgusta Schei-dle. Nemške romarje je sv. Oče sprejel v avdienci na predvečer binkoštnega praznika. Na binkoštno nedeljo se je v cerkvi sv. Petra izvršila z največjo slovesnostjo proglasitev Konrada za svetnika. Sv. oče je pri tej priliki poudaril to-le: »Konrad se je v najnižji službi, ki mu je bila poverjena od njegovih poglavarjev in ki zahteva mnogo potrpežljivosti, os-troumnosti in prisotnosti duha, povzdignil do višine svetosti. Nič ni v njegovem življenju presegalo navadno izpolnjevanje dolžnosti, on pa je svojo dolžnost izpolnjeval tako, da veljajo o njem evangeljske besede: Vse je prav storil.« I iltiC §w. ieriiriia. Katoliški Slovenci! Sv. Bernardko, ki je bila lani dne 8. septembra slovesno proglašena za svetnico, moramo poznati! Ona je, kakor ena izmed nas, vse lažje bomo Bogu dopadljivo živeli, vse bolj bomo živeli z zaupanjem, kako je tudi nam mogoče, da se izpopolnjujemo v svetosti! Knjiga Sv. Bernardka je samostojno delo duhovnika Alojzija Ju-ranoviča, ki je sam romal po vseh teh krajih, ki jih popisuje. Brali jo boste z zanimanjem, ker je kakor lepa povest mladega dekleta. V knjigi je tudi 32 slik na umetniškem papirju tiskanih. Vsi bivši in letošnji lurški romarji jo bodo gotovo radi kupili, saj ni lepšega in cenejšega spominka na te svete kraje. Knjigo bomo letos poslali tudi v posebni lepi vezavi v Lourd s slovenskimi romarji, da tudi na ta način Slovenci počastimo spomin sv. Bernardke. Cena knjigi je: broširana 24 Din, vezana 34 Din in se naroča pri: Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. V starosti 73 let je umrl pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini dne 2. junija g. Fr. Korošec, nadžupnik, častni kanonik in dekan rogaške dekanije. Iz življenja rajnega. Rajni se je rodil dne 27. januarja 1. 1861 pri Sv. Marku niže Ptuja. Maš-niško posvečenje je prejel leta 1885. Kaplanoval je 9 let in sicer pri Sv. Rupertu, pri Sv. Vidu in v Cirkovcah, odkoder je prišel za prefekta v marib. dijaško semenišče. Kot semeniški pre-fekt je bil tudi 4 leta urednik našega »Slovenskega gospodarja«. Iz Maribora je šel k Sv. Križu za nadžupnika, kjer je ostal do svoje smrti celih 36 let. Djakovski pokojni vladika Jurij Stros-mayer mu je dal leta 1902 naslov kon-zistorijalnega svetnika, 1. 1925 je postal konz. svetnik lavantinski in 1.1932 dekan rogaške dekanije. Lani ga je imenoval naš škof dr. Tomažič za častnega kanonika in od kralja je bil odlikovan z redom sv. Save IV. vrste. Iz kanonikovega delovanja. Kot izredno goreč dušni pastir je posvetil koj po prihodu k Sv. Križu vse svoje moči notrajni opremi nove sveto-kriške cerkve. Nabavil je krasne nove oltarje, nove orgle, dvakrat nove zvonove, slikana okna in je dal cerkev tudi preslikati. Z veliko vnemo je skrbel za poglobitev verskega življenja in je radi tega ustanovil obe Marijini družbi, Apo-stolstvo mož ter družbo vednega češ-čenja. Kot bivši urednik se je udejstvOval še na prosvetnem ter gospodarskem polju. Poklical je v življenje bralno društvo, pozidal mu je krasni Slomše-fcov dom ter je bil tudi dolga leta vodilna moč svetokriške posojilnice. Blagi g. kanonik je bil na vseh službenih mestih priljubljen ter vnet dušni pastir, dcber govornik, vesele narave, odkrit značaj in gostoljuben napram vsem neštevilnim, ki so ga obiskovali iz »latinskega zdravilišča. Požrtvovalno dejansko ljubezen je vedno skazoval mariborskemu dijaškemu semenišču in mu je naklonil lep dar dobro leto pred smrtjo. Dobrega in za slovenski narod mno-gostransko zaslužnega g. kanonika ohranimo v trajno hvaležnem ter častnem spominu! »Slovenski gospodar« kliče svojemu nekdanjemu uredniku: Prejmi zasluženo plačilo od Onega, za kojega čast si se trudil v dolgoletni in od blagoslova spremljani dušepastirski službi. Osebne vesii. imenovanje zagrebškega pomožnega škoia, Sveti oče Pij XI. je imenoval duhovnika zagrebške nadškofije ter tajnika nadškofovskega duhovniškega stola dr. Alojzija Stepinca za pomožnega škofa s pravico nasledstva v zagrebški nadškofiji. Novi škof se je rodil 8. maja 1898 v Krašiču v jastrebarskem okraju. Po končani gimnaziji je moral na fronto pri Gorici ter ob Piavi, kjer so ga Italijani zajeli in ga prepeljali v taborišče Nocera. O službovanju pri vojakih je izjavil novoimenovani škof sledeče: »Ko me je med vojno na fronti mina zasula in so me odkopali, sem prišel v italijansko ujetništvo, kjer pa nisem hotel ostati. Zato sem se kot Hrvat prijavil v tabor jugoslovenskih oficirjev, ker sem sam bil takrat že poročnik. Iz Nocere Umbre so nas po zaslugi Jugoslovanskega odbora 1. 1918 prepeljali v Solun. Kot poročnik sem sodeloval nato pri preboju solunske fronte. Po prevratu sem služil v Gnilah in Prištini in bil leta 1919 demobiliziran, leto nato pa imenovan za rezervnega poročnika.« Po povratku od vojakov je Stepinac najprej študiral agronomijo in nato se je šele posvetil z vso vnemo duhovniškemu stanu. Nesreče, Po okolici Ptujs. požar za požarom. Posestniku Janku Mlakarju v Rogoz-nici je upepelil ogenj stanovanjsko ter gospodarsko poslopje ter znaša škoda 25.000 Din. — V Drstelji pri Sv. Urbanu pri Ptuju je izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Tenšeku. Zgorelo je ogro- ZOBNI KÄMEN je treba odpraviti, preden je prepozno - SVETUJE STROKOVNJAK Pilii Prepozno ¡e, kadar pokali Ž6&ni kamen svoj najhujši učinek:" kadar začnejo zdravi zobje izpadati. Kdor pa malo pomisli,doseže velik uspeh: če si redno čisti zobe s Sargovim Kalodontom, se ubrani zobnega kamna. Zakaj Sargov Kalodont je edina krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sul« foricinov oleat po dlH Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob — ima vse svoje dni zdrave zobel SARO DV AAA. 10 D OHr Preti zobnemu kamnu dje zidane hiše in življenske potrebščine. Huda toča v Savinjski dolini. Dne 30 .maja med 3. in 4. uro popoldne je razbesnela huda nevihta nad savinjskimi občinami: Sv. Jurij ob Taboru, Gomilsko, Kapi a, Prekopa, Dobrovi je ter Braslovče. Med viharno nevihto se je usula liki oreh debela toča, katere je padlo 15—20 cm na debelo in so bila polja, travniki ter hmeljski nasadi pobeljeni kakor po zimi. Toča je uničila hmeljske nasade in vse poljske pridelke, ki so zelo dobro obetali. Ubogi Sa-vinjčani so ob edini zaslužek hmelj, ob kruh in ob krmo za živino. Ljudstvo je obupano. Po toči hudo prizadeta Dolenjska. Dne 30. majnika popoldne krog 5. ure je prihrumelo nad Dolenjsko neurje s točo, ki je neusmiljeno klestila 12 do 15 minut. Padali so celo ledeni kosi, veliki kakor jajce. Najbolj je zabilo vinograde ter sadovnjake, ki so lepo obetali. Zlasti hudo so udarjene vasi: Volčja njiva, Glenk, Stan, Debeuc in Stara gora. Velika požarna nesreča. V noči 29. maja je iz neznanega vzroka pogorela v Kožarjih, občina Dobrava pri Ljubljani, parna žaga posestnika ter sedlarja Jakoba Trobca. Poslopje, v katerem je bila žaga, je pogorelo, uničene so tudi vse strojne naprave. Gospodarsko poslopje je pogorelo v Medvodah pri Ljubljani posestniku in sedlarskemu mojstru Fr. Jenku. Gasilcem je uspela omejitev požara, sicer bi bilo prišlo do velike nesreče. SSazne novice. Če mački stopiš na rep . . . »Jutru« in tistim, ki stoje za njim, so bojevniški shodi, ki se zadnji čas prirejajo po Sloveniji, tako razburili živce, da cela »fronta« ne more več mirno spati. Zakaj se neki »Jutro« razburja, ako pa ima po svojem zatrdilu za sebe in za svojce mirno vest?! Narod svojega mnenja ni spremenil. »Jutro« piše v svoji številki z dne 3. junija: »Narod je ponovil brez sodelovanja velikih bojevnikov svoj plebiscit od 8. novembra 1931 lani pri občinskih volitvah in izidi naknadnih občinskih volitev znova dokazujejo, da svojega mnenja ni spremenil.« Da, narod svoje ga mnenja ni spremenil. O tem se je že tudi »Jutru« začelo v glavi daniti. Prišel bo čas, ko se mu bo popolnoma zdanilo. Za zaročence: Katekizem o zakona je knjižica, ki pouči zaročence o vsem potrebnem. Škodila pa ne bo tudi zakoncem, ako jo preberejo, ker so marsikje že pozabili, kaj je 3veti zakon. Knjižica stane le 4 Din in se dobi v Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Maii .no življenje: Kartuzijanski brat Filip je spesnil Marijino življenje v čudovitih verz h. Na slovenski jezik je to delo prestavil č. g. Matija Žemljic, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Kakih 60 knjig je še na razpolago. Oddajamo jih po 6 Din. Naročila sprejema Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. nesel odsekano človeško roko, katero je odložil pred gospodarja. Poklicani orožniki so ugotovili, da gre za del leve dlani s 4 prsti. Kazalec je bil ovit s krpo radi poškodbe. Dlan je bila odsekana od roke z ostrim predmetom. Ljudje trdijo, da gre v tem slučaju za !i51etnega drvarja Franca Aniča iz Limbuša pri Mariboru. Omenjeni je pil uslužben do 15. maja pri posestniku Štefanu Kepniku iz Frajhama. Dne 15. maja se je napotil Anič z zasluž-om preko Pohorja proti domu. Oči-, idci trdijo, da je imel obvezan palec ha levici, kar bi se strinjalo z grozno najdbo. Udar strele v radio-postajo. Med ne- Vihto je udarila strela v Selški dolini v Sorici na Kranjskem v radijsko anteno šolskega upravitelja, ki stanuje v poli. Celo šolsko poslopje je bilo takoj polno dima. Strela je ožgala samo les, pb katerem je bil napeljan vod od antene v sobo. K sreči je soproga g. upravitelja pravočasno odklopila anteno od kparata in je bila zvezana z zemljevo-dom. Če bi bila antena priklopljena Četrta Izvolitev Masarvka za predsednika Čehoslovaške. 841etni predsednik y odprti kočiji po izvolitvi., Konjice se bodo imenovale odslej: Slovenske Konjice. Notrajni minister je odobril prošnjo trške občine v Konjicah, da se imenuje odslej trg Slov. Konjice, ker so še druge Konjice v vr-baski banovini in je bila zamenjava obeh krajev pogostna. Pes prinesel iz gozda odsekano človeško roko. Seno so spravljali zadnje dni na travniku Jožefa Fiferja pri Sv. Martinu na Pohorju. Naenkrat je pritekel iz gozda Fiferjev pes in je pri- Praznik sv. Cirila je na Bolgarskem narodni praznik. Kralj s kraljico pri oficirski paradi. aparatu, ki je v kuhinji, kjer so bili vsi zbrani, bi bil udar strele zahteval človeške žrtve. Popokale so na šolskem poslopju vse šipe in pregorele so električne žarnice. i Znani japonski admiral Togo umrl. V rusko-japonski vojni je uničil japonski admiral Togo leta 1905 rusko vojno brodovje pri Čušimi. Za Rusijo povsem zgubljena bitka je vplivala porazno na nadaljni potek vojskovanja. Admiral Togo je umrl zadnje dni v visoki starosti 87 let. Rekordni prelet Atlantskega Oceana. Francoska letalca Maurice Rossi in Paul Codos sta preletela razdaljo Pariz—Njujork v 38 urah brez pristanka. Seboj sta imela 7000 1 bencina in 300 kg olja. Nameravala sta poleteti naravnost v Kalifornijo, da bi pobila dosedanji rekord na daljavo. Radi slabega vremena in motenj v motorju sta morala pristati v bliižini Njujorka. Kljub zasilnemu pristanku je uspeh Franco-, zov zelo velik in ga slavi celi svet. Prvič se nahaja v zgodovini bivše Mariborske oblasti, da izide »Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico (Celje, Ptuj)« s 55 .tisoč adresami, ki bo združil v eni knjigi poslovne in trgovske interese vseh pridobitnih krogov tako v mestu kakor tudi na deželi. "Adresar bo absolutno popolen in zanesljiv, •ker bo sestavljen po uradnih podatkih. Reklamna vrednost adresarja bo trajna, ker bo ■tako tiskan, da bo mogoče sproti vnašati po-t rebne spremembe. Obsegal bo cirka 600 stra-tni velikega formata. Ureditev in oprema tega adresarja bosta prvovrstni. Cena v prednaročilu 175 Din, oglasi po dogovoru. Izdaja: ¡Tiskovna založba, o. r. , z. z. o. z., Maribor, .Gregorčičeva ulica 26, telefoTi 29—70. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel.23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Cernič. 867 Obžalovanja vredni slučaji. Radi umora mačehe 20 let ječe. Lejíos 16. aprila je našel v sadonosniku svoje viničarije v Dobrenju v župniji Št. Ilj v Slov. goricah posestnik Šar-man umorjeno 601etno viničarko Terezijo Heričko. Sum groznega dejanja je padel takoj na pastorka umorjene, 23-lletnega viničarskega sina Franca Heričko. Od orožnikov aretirani je priznal zločin šele, ko so odkrili žandarji ¡njegovo okrvavljeno obleko. Dne 29. ¡maja se je zagovarjal Heričko pred mariborskimi sodniki z vinjenostjo. Obso-jjen je bil na 20 let ječe. ^ ^ ¿f Dva vloma. Pri krojaškem mojstru ¡Adamu Novaku v Ptuju se je oglasil inlad moški s pretvezo, da išče stano-Svanje. Ko je bil nekaj časa sam, je vlo-imil v omaro, iz katere je odnesel dve zlati uri, nekaj zlatih prstanov, razne (Vrednostne predmete ter 800 Din v gotovini. Novaku je napravil vlomilec ■10.000 Din škode. — Proti Rožniku pri Ljubljani stanuje zasebna uradnica A. Plečko, pri kateri se je mudil na obisku njen brat Franc. Brat in sestra sta se podala k počitku, a sta pustila ;eno okno v pritličju priprto. Skozi priprto okno se je splazil ponoči v stanovanje vlomilec, ki je izmaknil 2 tisočaka, več srebrnega denarja, 50 fran- kov, zlato uro ter več obleke. Škoda znaša 14.000 Din. Hitro pvijeti vlomilci. V zgorajni notici poročamo, kako so odnesli nočni vlomilci bratu in sestri Plečnik na Cesti na Rožnik pri Ljubljani bogat plen v skupni vrednot ti 14.000 Din. Zasledovanja uzmovičev sta se lotila policija ter orožniki. V dolenjskem vlaku je izsledil orožnik tri neznance, katere je pozval, naj se izkažejo, kedo da so. Na ta poziv se je eden od trojice pognal iz drvečega vlaka tik pred predorom Rožni dol-Semič. Ostala dva je žandar aretiral in so ju prepeljali v zapore v Novo mesto, odkoder so ju spravili v Ljubljano. Pri obeh so našli predmete, ki so bili odnešeni pri Plečniku. Gre V pustinjo severnoameriške države Arizona so odpeljali tolovaji šestletno Juno Robles. Policija je odkrila otroka v podzemeljski luknji še malo živega. Slika nam predstavlja deklico pred ugrabljenjem. Če ostaneš ob nedeljah brez pridige: prečitaj .vsaj evangelij in kratko razlago. Imamo še knjižico, ki jo je spisal & g. dr. Matija Slavič, sedaj rektor ljubljanske univerze: »Nedeljski in prazni, ški evangeliji z razlago in opomini«. --< Knjižica stane le 2 Din (s poštnino 3 D)] in se naroča y «' Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. ...........* »• ■ »" —■ — ........—* za dva Bosanca in sicer za 331etnega Mehmeda Velego iz Male Kladuše in za 261etnega Mehmeda Begpaševiča iz Pe< čigrada. Tretji, ki je skočil iz vlaka, je 261etni Dekanovič Ale iz okolice Male Kladuše. Aretirana sta priznala vlom. Prostovoljno v smrt. Na Apatovem kozolcu v Kapli pri Vranskem se je ustrelil 291etni orožniški kaplar Mato Adamovič iz vasi Majur v savski banovini. Razno iz Prehmurio. Črensovci. V nedeljo dne 27. maja je prejelo v naši cerkvi 107 otrok prvo sv. obhajilo. Veselje je bilo gledati naše malčke. Vse deklice so bile belo oblečene in vse so imele zelene vence na glavah. Med mašo je bil kratek nagovor, ki ga je imel g. kaplan. Res je bila ganljiva slika, ko je stalo okrog svojega kateheta 107 otrok s prižganimi svečami. Po sv. maši so se v procesiji vrnili otroci v »Naš dom«, kjer je bil zanje pripravljen obilen zajuterk. Popoldne so pa naši prvoobhajančki vprizo-rili dve lepi igrici. Celotna vstopnina se bode porabila za nakup obleke siromašni deci. K tej svoti je dodal še Podmladek Rdečega križa iz Sr. Bistrice nekaj in neka druga oseba 100 Din, tako da je na razpolago 450 Din za nakup obleke. Dan prvega sv. obhajila bode ostal dolgo v spominu ne samo srečnim otrokom, ampak vsem, ki so slovesnosti prisostvovali. Bog povrni stotero vseni! črensovci. Letos je bila procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa tudi pri nas s slovenskim obrednikom. Ljudstvo je sedaj razumelo vse molitve, ki jih duhovnik moli in vsi so hva- j Pogozdovalni načrt Združenih ameriških držav. Od površine Združ. clržav je bilo prvotno '{brez Alaske) 3.3 mil. ikvdr. km pokritih z gozdom. Ta površina ¡odgovarja približno yelikosti Nemčije, Ita-¡Jije, Francije, Španije ¡ter Švedske in Norveške skupaj. Prvotna igozdna obleka Ameri-ike je 'danes za polo-jvico uničena. Sedanji (predsednik Roosevelt ije pustil napraviti' na-jčrt, po katerem bodo IZedinjene države do-iseigle prvotno gozdno i>ogastvo V 70 do 80 etih. i v . '1 • Prevoz zlata. ' Zlato prevažajo dr-^.aye ali svetovne ban-fo ne y novcih, ara- Januš Goleč: 22. nadaljevanje. KRtICI Ljudska povest po zgodovinskih virih. Starešine so bili uverjeni, da jim ima sporočiti gotovo nekaj odločilnega. Oprostila se je, ker se je drznila motiti posvetovanje brez povabila in klica. Obramba zahteva nujnost, radi tega jim bo razodela svoj načrt, katerega bodo oni odobrili in se bo obnesel z božjo in Marijino pomočjo. Za izpad po Vidinem zamislu so bili vsi, le temu so se uprli, da bi se lotila baš ona tako opasnega podjetja. Pri teh pomislekih se je prijela Vida za bok z levico, z desnico pokazala na svoja prsa in rekla: »Zaupani načrt za doklicanje pomoči se ni rodil v moji glavi, ampak ga je iztuhtala braniteljica ogrske trdnjave Munkač — Helena Zrinjska — prva kraljica Krucev. Če se je obneslo njej, zakaj bi se meni ne, ki se bom podala v nevarnost z zaupanjem v pomoč žalostne Matere. Sina sem že žrtvovala in darujem še sebe, če bo taka volja božja. Sin bi me zaničeval v večnosti, ako bi videl, da mu je mati manj junaška, nego je bil on — mladec!« Vojni posvet je trajal dolgo. Zaključili so ga navsezgodaj s sv. mašo, med katero je bila obhajana za na pot slovenska Zrinjska — Vida iz Veržeja! Drugi dan se niso lotili Kruci obstreljevanja zjutraj. Tekali so po gričih, s katerih so žugali taboru topovi in nekaj prenašali. Pripravljali so oblegancem kaj izrednega, kar je bilo treba poprej pripraviti. Nenadlegovani od groma in potresa granat so se lotili taborniki izvedbe zaključkov nočne vojne seje. V kritju Vidinega doma so izkotali iz kleti dva po-lovnjaka in tri velike štrtinjake. Najprej so začeli obdelovati polovnjaka, iz katerih so vzeli dno. Soda so napolnili z zemljo in kamenjem. Skozi sredino, in sicer po dolgem, so naphali v kamenje izrito luknjo močan naboj, ki je bil opremljen na zgornjem koncu z dolgo vžigalno vrvico. Po napolnitvi in nabitju jo-lovnjakov z razstrelivom, so vstavili tudi dno. Kakor polovnjaka so pripravili tudi dva štrtinjaka, kar ie zahtevalo mnogo več dela in truda. Tretji štrtinjak so obili z najmočnejšimi obroči, ga navrtali na V3Č Romarji v Marijino Celje: Vsi, ki ste že romali ali mislite tja romati, ne pozabite si kupiti t dr- Anton Medveda knjigo: V Marijinem Celju. V njej so zgodovinske in potopisne črtice kot tudi pridige f dr. Antona Medveda, ki jih je imel v Marijinem Celju. Knjig je še samo 200 na razpolago in jih oddajamo po 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ležni g. župniku, da je uvedel slovenske molitve. Črensovci. Iz naše fare se je priglasilo za romanje k Mariji Bistriški in v Zagreb 115 ljudi. To je za našo župnijo res lepo število. Pa kljub temu ni vozil poseben vlak iz Prek-murja, ker se v celem ostalem Prekmurju ni priglasilo niti 100 ljudi. Ni bilo agitacije, ker nekaterniki vidijo v tem romanju politiko in se držijo nekam užaljeni. Črensovci. Kakor je že splošno znano, je bilo naše prosvetno društvo razpuščeno. Toda kr. bauska uprava je svoj odlok razveljavila in tako naše prosvetno društvo ponovno deluje. Turnišče. Na binkoštni pondeljek popoldne ¡se je vršil na vrtu občinske hiše shod g. po slitnca Ilajdinjaka. Ta shod je potekel precej viharno, kajti sedaj ljudje niso odobravali po-slančevih besed, temveč so mu prav resno klicali, da je mcral dajati točne račune o svojem delovanju. Najhujše očitke pa je moral slikati vs'ed tega, ker je podpisal zakonski predlog za izgon jezuitov in lazaristov.__* * . ■ r. i. [:' lik« n " . — ^¡mm $s&aglaBP- er "r BBS® trnih ro teh In še drugih očitkilT je večina ljudi jshod zapustila ter navdušeno vzklikala kralju, 3 O a- " i« 5 g S ° > -H .1 M o A a ■ n Pletilne stroje prodaja na obroke. »TEHNA«, LJubljana, Mestni trg 25/1, Zahvale . Dne 16. majnika t. 1. je Vsemogočni pokli-: cal v večnost po kratki mučni bolezni, poto-laženo s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu njene starosti predrago svakinjo oziroma teto Ivano Jeroviek posestnico v Spodnji Novivasi pri Slovenski Bistrici. Zemeljske ostanke preblage pokojnice smo položili dne 19. majnika na pokopališču v Slovenski Bistrici k zadnjemu počitku. Podpisana izrekava tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam blagovolili izraziti povodom nenadomestljive izgube svojo srčno sočutje in ki so na dan pogreba pokojnici izkazali zadnjo čast. Posebno pa še izrekamo svojo globoko zahvalo vlč. g. dekanu Ozimiču, ki je vodil pogreb, g. ravnatelju Hrastelju, g. župniku Zamudi, domačemu g. župniku Šo-lincu in g. kaplanu Miheliču, ki so se udele* žili sprevoda. Iskrena hvala pevskemu zbo-< ru za žalostinke, ter darovalcem cvetja, irt sploh vsem, ki so na katerikoli način poča-< stili blagopokojnico ter lajšali našo bol. Bog bodi vsem plačnik! Pokojnico pa priporočamo^ v molitev! Spodnja Novavas pri Slovenski Bistrici, dne 24. majnika 1934. 573 Marija Jerovšek svakinja, Ivan Jerovšek nečak. J*.*.-, ¡i .t;.. «Safg- • Citatelfem v pouk Gospodarske revolucifo-narke. Ženski svet na Japonskem vprizarja M mah uničeno kralic- Sl¥0. Za afriškima rekama Nil ter Kongo je največja voda Niger, iki teče 4000 km na dolžino ter tvori vojaško ter gospo darsko središče francoskega Sudana. Najvažnejše mesto ob reki Niger, odkoder potujejo ljudje ter blago do Sredozemskega morja, se imenuje Gao. Mesto bo igralo še posebno vlogo, ko bo šla preko neizmerne puščave Sahare železnica. Že nekdaj v davnih časih je slovelo mesto Gao, ob kojega severnih hribih še štrlijo danes proti nebu znameniti Starodavni nagrobni spomeniki vladar ske hiše Askia. Rod Askia je ustanovitelj najbolj razsežnega zamorskega kraljestva naroda »Sornhai«, katerega ¡ezik še danes govorijo črnci ob spodnjem toku reke Niger. Omenjeno zamorsko kraljestvo se je razprostiralo nekoč od spodnjih delov teke Niger do južnega roba Sahare in Dd Atlantskega Oceana do Tsad-jeze-ra. Ogromno kraljestvo, najbolj mogočno in največje, o katerem poroča zgodovina Afrike, je razpadlo, razjedeno od notrajnili propirov, v par minutah ter zginilo liki megla pred solncem. Aprila leta 1591 je bil v službi mo-hamedanskih Mavrov španski pribež-nik z imenom Giuder. Omenjenega meseca ter leta se je podal ta renegat s 3000 vojaki iz Mavretanije v današnji Maroko v severni Afriki. Iz Maroka se je odpravil na pot, da bi se polastil zamorske kraljevine. Pri prehodu skozi Saharo je zgubil španski pustolovec dve tretjini svojih ljudi, ki so počepali vsled vročine in naporov. Le s 1000 moži je dosegel Sudan. Njegovi vojaki so bili oboroženi s puškami in so imeli seboj tudi dovolj streliva. Giudrovi peščici ljudi se je postavila po robu 100.000 glav broječa zamorska vojska, ki je imela za napad in obrambo na razpolago le sulice ter puščice. Peštvu ob strani je bilo pripravljenih za boj 10.000 konjikov. t Predstražo zamorskega pohoda je tvorilo 4000 divjih bivolov. Črnci so gonili pred seboj živali, da bi predrle fronto prodirajočih neznancev. V bližajoče se množice bivolov ter zamorcev je oddalo 1000 Mavrov strele. Učinek' strelov je bil presenetljiv. Živali je pok tolikanj prestrašil, da so se obrnile v beg, ki je povsem zbegal ter zmedel prve vrste črne armade. V splošni zmedi, v kateri je pobijal zamorec zamorca, je telesna straža umorila kralja Askijo. Z njegovo smrtjo je bila zapečatena usoda celotnega kraljestva. Mavri so osvojili celo pokrajino Gao, Timbuktu, Malata in so postali gospodarji dežel ob reki Niger do Atlantika. Nekaj smodnika je zadostovalo, da je bilo uničeno v par minutah kraljestvo, ki je bilo po obsegu večje nego ono Aleksandra ter Karla Velikega. v sedanjih letih največjo gospodarsko revolucijo, kar jih pozna Vzhod. Ženske in ne moški so ona sila, ki povzročajo ogromen razmah Japonske v industrijskem oziru. Letd za letom prodre najman 100.000 žensk skozi vrata raznih tvornic na Japonskem. Fabrike v našem smislu japonske tvornice itak niso, ampak fabrični zavodi, ker so poleg prostorov za stroje zgrajene tudi barake, v katerih delavke stanujejo, jedo, pijejo in spijo. Največje in-dustr. postojanke v japonski presto-lici v Tokijo posedajo svoje lastne bol niče in trgovine. Po japonskih predilnicah je že danes mnogo več žensk nego moških. Najman polovico fabriškega dela opravljajo med Japonci ženske. Prihajajo v mestne tvornice iz dežele, kjer ne dobivajo zaradi prenapolnjenosti med manjšimi kmeti ter ribiči ne dela in seveda tudi ne zaslužka. Na Japonskem ni bistvene razlike med lastniki industrij ter delavstvom, kar se tiče načina življenja. Riž, ribe, čaj in saki so običajna prehrana za vse sloje. Tvorniške delavke prejemajo prehrano v fabrikah in radi tega igrajo mezde v živilih važno vlogo. Fabriška delavka zasluži na Japonskem pri lOur-nem delovnem času 15—17 Din dnevno. Prodajalne po tvornicah prodajajo delavstvu ži .ijenjske potrebščine po lastni ceni. Največje preglavice povzroča japonskim oblastem skrb, kako bi odkrile vedno nove zaposlitve za stalno množeče se delavske množice. Japonci so narod brez prostora. Mnogo naselitvene možnosti jim ne nudi Mandžurija, ker so tamkaj kos meglenemu podnebja edinole Kitajci. Kakor znano, so preplavili Japonci v zadnjem času celi svet s cenim blagom in povzročajo na polju trgovine cele revolucije. Ta vsemi temi trgovskimi prekucijami stoji japonska ženska,ki se preseli z dežele v mesto, kjer dela nekaj let, se poroči in napravi mlajšim sestram prostor v delavnici, v fabriški obednici in spalnici. In zabavo. bi poiskal tamkaj omenjeno orhidej-, sko redkost. Resnično je naletel na sredini gozda na tisoče bajno lepih orhidej, ki so cvetele med kupi človeških kosti. V gozdu so si izbrali domačini med cvetjem orhidej svoje pokopališče. Rili so prepričani, da bodo božanstva hudo kaznovala vsakega, ki bi se drznil, odtrgati samo eden čudoviti cvet, ki straži spanje mrtvih. Nabiralec teh rastlin se ni ustrašil jeze bogov in jo vzel s seboj v London na tisoče izrednih orhidej. Naravoslovec, ki se je nahajal na krovu rečnega parnika v Colombo na otoku Cejlonu, je opazil, kako plava navzdol po vodi veja, iz katere poganja čudovito lep cvet. Ladje ni mogel zaustaviti, da bi se bil polastil cveta, ampak se je moral zadovoljiti s tem, da je cvetlico narisal. Poslal je v Evropo risbo, kjer so ugotovili, da spada cvet v vrsto redkih ter izrednih orhidej. Znamenita cvetličarna je odposlala celo ekspedicijo, ki bi naj poiskala bajni cvet. Člani raziskovalne odpremo so se trudili celi dve leti po označenem kraju, predno so izsledili tolikanj zaželjeni cvet. Eden od tedaj najdenih cvetov je dosegel na dražbi ceno 1875 angleških funtov. m Nabiralec rastlin je našel pred kratkem takozvano amaconsko lilijo, ko je listje meri v premeru približno 2 m. Cvetlica cveti samo en dan. Prvotno je krasni cvet snežno-bel ter ostane te barve 3—4 ure. Nato se čisto zapre za nekaj časa in če se ponovno razgrne, je listje cvetja temno rdeče ter preide v plavkasto barvo, ko cvet z zahaja-njem solnca umira. Pred 40 leti so poznali med v našem listu večkrat opisanimi orhidejami neko posebnost tega cvetja le v dveh komadih. Zbiralec izrednih cvetk se je podal v Guinejo v Tihem Oceanu, da Na Japonskem so zgradili povsem novo vrsto podmornic. Gre v tem slučaju za pravo čudo mehanike. Najnovejša in najmanjša podmornica odrine komaj 12 ton vode in je dolga 29 čevljev. Pogon oskrbuje 59 akumulatorjev, od katerih predstavlja vsak silo 2 voltov. Pod vodo doseže čoln brzino 3.3 vozla in se lahko potopi 144 čevljev globoko. Pod vodo lahko prebije nepretrgoma 3 ure. Podmornica je oborožena z enim torpedom in eno strojno puško. Posadko tvorijo 4 moži. Čoln je določen za obrambo obale in namenjen nenadnim napadom. Ker je majhen, ga lahko naložijo na krov vojnih ladij. Preizkušnje s podvodno iznajdbo so se dobro obnesle. Japonska bo zgradila zelo mnogo opisanih po-dmornic. Kari Edvard Booth je z 99 leti najstarejši moški v Združenih ameriških državah. Pri tako visoki starosti trdijo vsi, da je najbolj čil ter zdrav med vsemi starejšimi Amerikanci. Dosedaj j» vodil trgovino z mešanim blagom, katero je prodal 711etnemu gospodu Plighu in tega ni storil radi starostne nezmožnosti in utrujenosti, ampak da bi napravil prostor »mlajši« moči. Svojo poljudnost se ima g. Booth zahvaliti receptu, katerega se drži že 35 let. On ne uživa nič kaj trdega, ampak pije tekočino, mešanico iz dveh litrov mleka in pol litra viskija ali žganja. Omenjena mešanica je njegova edina dnevna hrana in ob tej hoče večno živeti, kakor to sam trdi. Svojo trditev bo pač tudi moral dokazati. Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Dnevna razpošiljatev. Cena steklenici 20 Din. Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 557 Prodam posestvo 9 oralov, lep sadni vrt s pridelki in orodjem, radi selitve. Kmetec Štefan, Gorica, Pragersko. 553 Za moje veleposestvo v Kamnici štev. 49 sprejmem s 1. novembrom 1934 viničarja s petimi delovnimi močmi, brezpogojno strokovnjak v ekonomiji. Pojasnila se dobe v trgovini J. Šusterič, Maribor, Glavni trg 17. 555 Bukov in mešan gozd se kupi. Ternek, Maribor, Slovenska ulica 6. 545 Suhe gobe, kuhano maslo, jajca, zrnje se kupuje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 539 OPEKO vseh vrst najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih cenah franko vsake postaje opekarna Ormož. 505 Flugs kose z novim pritrjevanjem brusni kamni Silicium karbid la garkon škropilo vinogradniške škropilnice samodelne drevesne škropilnica škropilnice za čebelarje Din 62.—. 571 Po najnižjih cenah! Zahtevajte cenik! JOSIP VIDEMŠEK, Maribor, Koroščeva ul. 23, ffier" ^opef volitve! Kam gremo po spomladansko blago? Odločitev je lahka! Vsi v veletrgovino z manufakturnim blagom 60§&0Sfta Ulica IS. 157 tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah iabriško platno ena širina že od Din 4.— nap. fabriško platno dvoj. šir. že od Din 13.— nap. belo platno ena širina že od Din 6.— nap, oltsford za delav. srajce že od Din 6.— nap. svileni robci že od Din 20.— nap. oksford srajce za delavce že od Din 20.— nap. bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. moške gate iz molinosa že od Din 12.— nap, sukno v raznih vzorcih 140 cm šir. že od Din 28.— nap. Paseimo Izbira hlap za birmance! Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijsikh stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabil Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago. Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalog! — Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina Frane Dobovičnik, Celje v H£> e© PLATNO kupite vsled ogromnega nakupa po čudovita znižanih cenah. Din 6.50.— domače platno Din 8.— jadransko platno Din 9.— slovensko platno II, Din 10.— celjsko platno Din 11.— slovensko platno Ia Din 11.— »Vera« šitfon Din 12.— »Adria« šifon Din 19.— platno za rjuhe. 113 ■PEBILA-Iti-OBLEK Celje št. 24. Zahtevajte vzorce in cenik! Za birmo I V staroznani, že od 1. 1885 obstoječi trgovini Franc Seršen Lfuiomgns kupite najceneje vsakovrstno blago za obleke. Belo platno že od Din 5,75 naprej, 562 oksforde Din 6.—, belo svilo Din 12.75, krep de chin ((težek svilen) Din 29.— itd. itd. Največja zaloga manufakturnega blaga! sti^s^c: junij vam nudimo sledeče kipa: Srce Jezusovo velikogt v cm 17 20 25 30 30 cona Din 3S-— 44-— 56 — 62'— 82- vcjij^ost v cm 35 87 40 40 42 cena Din 102'— 120 — 140' ....,,_, .. 115'— velikost v cm 50 60 60 75 80 cena Din 240 — 300'— 375"- 400-— 450 — velikost v cm 100 100 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem spopolnil w zalogo krst "vm (mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani ceni pri Alojzij Munda mizarstvo v Mariboru aasproli Magdalenske cerkve, Taborska 2, 1 cena Din 1720-— 2150 — Srce Jezusovo z razpetimi rokami velikost v cm 22 25 30 40 cena Din 100" — 120,— 160-— 280 Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Maribora Hejstirejše kronične rani sigurno in hitro zaceli .FITONIN' zdravilo za j stare zapuščene rane | kar je dokazano po i naših zdravnikih ter \ zdravstvenih institu- | cijah. Bili so slučaji, da so rane, že 20 let stare, z uporabo FHonina zaceliie prej kakor v enem mesecu. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem i povzetju 2 steklenici 50 Din. ? Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno Fi-ton — dr. z o. z, Zagreb 1-78, Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje se« be, svojce in svoje imetje le pri naši za« varovalnici. 167 ZA BIRMO -- ivence, obleke in svilo poceni v 390 Trpinovem bazarju, Maribor. Vetrinjska 15. Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemalnike za mleko in 532 brzoparilnike za krmo. Sprejmemo potnike! »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Na drobno! Na debelo! Pristne in priznano najboljše msi znamka vulkan ter vso ostalo železnino kupite še vedno najceneje v najstarejši ptujski trgovini za železnino 540 Brenčič Anton Solidna postrežba! Konkurenčne cene! Z a junij: Kratko vsakdnevno premišljevanje v mesecu juniju nudi ¡knjiga Pre-sveto Srce Jezusovo, spisal J. M. — Knjiga stane vezana 20 Din, broširana 14 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. « Maši f avsiosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,030.090 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji cbvarovrni vsake škoda. Spoinjcštajersha igndsHa posojilnica i Maribora. Hranilnica Dravske banovine Maribor ? t * Centrala: Planteur Podružnica: Celic % v Baslni novi palači na oglu nasproti posle, prej lolnošia- J Gosposhe-SIovenshe ulice. ees Serska hranilnica. j| Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj ¡¡j varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim | i premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. jilnica v Celju regislrovana zadruga z neomejeno zavezo v noyi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .•■ obresfnje najbolje. .•. .-. Denar je pri nje! naložen po-.•. .. polnoma varno. .•. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiS nad 5000 članov .posestnikov z vsem svojim pre- ••• v .'. mož enfem! v .*. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavn k Albin llrovatin v Mariboru. — Urednik: JanuS Goleč, novinar X Jtfariboru. f=» Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.