Poštnina plačilna v gotovini. (0ifl3 2 din Leto I Ljubljana 15. — 31. januar 1941 Št. 18 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Shirley Temple > 0 = =S TJ >33 Zlikaj naši kini ne predvajajo več kul¬ turnih filmov? lla/nmli kinematografije zadnjih let je dal pobudo za razširjenje področja kul¬ turnega filma in v drugih državah so kul¬ turni filmi stalno na sporedu vseh kine¬ matografov. Na Japonskem obstoja celo predpis, po katerem morajo kini ob vsa¬ kem igralnem filmu predvajati tudi po en kulturni film. To pomeni ogromen raz¬ mah kulturnega filma. Amerika kulturnih filmov mnogo ne izdeluje: tam imajo tudi bolj značaj reportaže, kakor pa temelji¬ tosti, s katero se predvsem oblikuje nem¬ ški kulturni film. Pisali smo že o nekaterih kulturnih filmih novega sporeda, a znova obračamo pažnjo nanje \ želji in z namenom, da pridejo kaj kmalu na spored tudi pri nas. Kinematografi bodo s tem ustregli svoje¬ mu občinstvu, ki si zlasti v predigrah želi več pestrosti in več razumevanja za svoje potrebe. Kinoobiskovalei vzdržujejo ki¬ nematografe in jim ustvarjajo kapital, in niso zavezani pred glavnim filmom gle¬ dati bolj in manj posrečenih diapozitivov in do obupnostih ponavljanih reklamnih filmov, čeprav kinolastnikom nesejo. S tem se bo doseglo tudi to, da ljudje prav rodi teh neokusnih reklam ne bodo na¬ menoma zamujali začetka predstav. Bnvnria Iz alpskih narodnih običajev Plavljenje lesa na štajerski Sulici Tvegano potovanje po penečih se gor¬ skih rekah je največje zadoščenje za po¬ gumno može v malih kajakih. Vendar so na gorskih rekah še druga plovila, s katerimi se da voziti. Mnogo nerodnejša so sicer, mnogo težja, mnogo nevarnejša. Vožnja z njimi ni niknk šport, temveč potreba in težak poklic. To so splavarji, ki vedo mnogo povedati o svo¬ jih doživljajih. Kulturni film Splavarji« bo pokazal plavljenje lesa po mnogih gorskih rekah, med temi po Aniži in Salici in končno po Donavi. Z začetkom na mali gorski re¬ čici, spremlja film potovanje splavarjev in kaže v edinstvenih slikah ne samo pte r lepo okolico, temveč tudi premnoge ne¬ varnosti tega težavnega poklica. Splav ne sme plati hitreje kakor reka sama. ne sme se nikjer zadeti in ogibati se mora iz vode štrlečih skal. Vsak spla¬ var se mora pokazati celega moža, kajti vsaka nepazljivost more iuunah veljati življenje vseh na splavu. I.ažje je potem, ko zapluje splav iz gorskih brzic v mirnejšo vodo široke re¬ ke. Takrat ga more ravnati tudi en sain krmar. Tu iz mnogih malih splavov se¬ stavijo večje in te znova nosi voda dalje v tuje kraje. * Profesorja na sprehodu v gozdu oropa¬ jo in gu puste v samih spodnjih hlačah. Ko so se roparji že precej oddaljili, pri¬ teče profesor za njimi in vpije: »To je prokleta svinjarija, gospoda, zakaj mi pa ne daste garderobne številke!?« Dva slepca stojita na cesti in beračita. Pa vpraša eden: »Ali poznaš tega moža, ki mi je dal petdeset pur?« •' • »Ne,« pravi drugi, *Še nikoli ga nisem videl.« * »No, možiček. kako ti ugaja moj novi slamnik?« »Odlično,« pravi mož, »tak je kot bi ti iz glave pogrnil.« ¥ IZ UPRAVE Naročnike prosimo, naj nemudoma po¬ ravnajo zaostalo naročnino za drugo pol¬ letje.^ ki se je začelo s 13. številko. Prvi letnik bo zaključen s 24. številko. Kazpe- čevafei naj obračunajo prodane izvode in neprodane vrnejo. Uprava ima na razpo¬ lago vse doslej izišle številke. Novi na¬ ročniki morajo vnaprej nakazati naroč¬ nino na čekovni račun št. 15.703, sicer re¬ vije ne dobe. Odslej bomo pošiljali revijo samo onim, ki bodo imeli naročnino v redu pla¬ čano. Ufa Žarah Leander v vlogi Marije Stuart »FILM«, JAMAH 1941 ŠT. 18. Zarota proti kraljici je sklenjena ... •Stuart je doživela v Franciji, kjer je od¬ raščala. spremembo tega pravila. Rene¬ sansa je osvobodila žene njihovega molka in Maria Stuart se je od najzgodnejše mladosti vzgajala v vnemi za to pravico. Njena presenetljiva nadarjenost ji je omogočala vsesplošno izobrazbo, ki je bila ideal onega časa. Obvladala je več jezi¬ kov, znala je latinsko govoriti in pisati in v svojem trinajstem letu je presenetila dvor v Louvrcjti z lastnim, v ciceronski latinščini napisanim govorom »O nadarje¬ nosti ženske za znanost in umetnost«. Po Ronsardu, pesniku francoske renesanse, je bila uvedena v literaturo onega časa in ta jo je učil tudi pesnenja. Maria Stuart se je oprijela peresa in je napisala mnogo sonetov, ki jim je priznal vrednost moj¬ ster Ronsard, pa tudi drugi izobraženci. Ovdovela v svojem devetnajstem letu je prevzela vlado na Škotskem. Neenaki so bili pogoji: kakor je angleška kraljica Klizabcta stopila z vsesplošno podporo na prestol, so Marijo Stuart smatrali na Škotskem za tujko. Zmagoslavni prote¬ stantizem je vstal proti katoličanki. Ne¬ prestano k uporom nagnjeno plemstvo ji ni moglo biti v zanesljivo podporo in gro¬ zila ji je njena mogočna soseda, angleška kraljica Klizabetn. Vladanju Marije Stu¬ art so bili šteti dnevi, toda hrabro in zna¬ čajno se je borila za svojo stvar. Tudi svojega najzagrizenejšega nasprotnika, re- lortnaioi ja Kno.va je zmogla v temeljitem golom in mu znala vliti spoštovanje pred ženskim gospostvom«. Kot nosilka kul¬ ture se je Maria Stuart zavestno znašla v ozkosrčnem, po idejah renesanse jedva dotnkn jencin puritanizmu. Dokazala je, kar ji je nekdaj rekel vojvoda Guiški: »Ko bi se žene še borile kakor v nekdanjih časih, sem prepri¬ čan. da bi ti znala hrabro umreti!« • •v* Osebnost Marie Stuart V letu 1561... Klasični nasprotnici na kraljevskih prestolih. Maria Stuart in angleška kra¬ ljica Klizabetn dajeta še zmerom snovi umetniškemu ustvarjanju. 'Pako je zdaj nastal film o usodah obeh kraljic. V sploš¬ nem se zdi Klizabetn bolj državniško na¬ darjena osebnost, kakor pa žena. ki je žrtvovala svojo ženskost v zameno za pre¬ stol in v kateri vendar vre pritajena in mukoma zadrževana kri. Maria Stuart se ob vsem vladarskem veličju ni ravnala drugače, kakor so ji narekovala čustva in srce. Ta razlika med obema nasprotnica¬ ma je zgodovinsko utemeljena, vendar ne sme nikogar /.voditi v domnevo, da Maria Stuart ni bila žena večjih umskih sposob¬ nosti. Tako naziranje bi bilo napačno. Maria Stuart je bila udeležena na velikem kulturnem napredku svoje države, bila je žena velikega duhovnega čara in značaja. Žene srednjega veka so bile poveliče¬ vane v romantične višave. Za njihovo na¬ klonjenost so se podajali vitezi v pusto¬ lovstva. Vendar ni idol, ki so ga predstav¬ ljale, v nobenem pogledu odgovarjal dru¬ žabnemu položaju. »Mulier taceat in cc- clesia« (Ženska molči v cerkvi!). Maria Ufo Škotski lordi proti Mariji Stuart Walter Siifienguth, Friedrich Benfer in Žarah Leaiuler v filmu »Kraljičino srce« 2 Zadnja noč Maric Stuart Maria Stuart (Žarah l.eander) obdana od svojih zvestih tovarišic v filmu »Kraljičino srce« Kinogledališča v Grčiji Sosednja Grčija se je spričo vojne na meji Albanije znašla v središču zanima¬ nja vsega sveta. Tako ne bo nezanimivo zvedeti tudi kaj o kinih \ Grčiji. Sicer Grčija nima lastne filmske industrije, pač pa znatno število deloma izredno lepih in luksuznih kinov, ki pa dajejo predstave zgolj v zimskem času. Do srede oktobra so vrata velikih podjetij v glavnih ulicah Aten zaprta, razen kina Rex v Ruc de lTJniversite, kjer so združeni v istem po¬ slopju: veliki kino, posebna dvorana za predstavo zvočnih tednikov in posebej še gledališče. Nasprotno je v Solunu veliko število kinov na prostem, ki predvajajo le ob toplem letnem času. Na velikem trgu ob luki so kar trije taki kini. Dovolj daleč od platna je radi ugodne perspektive vsa¬ komur mogoče kar s ceste opazovati po¬ tek dejan ja, toda razumeti ni moč ničesar. Blizu kina je sicer slišati glasbo in bese¬ de. toda platna ni videti. V teh kinih so številne vrste klopi, ob straneh pa so lo¬ že. Vse je vrtnarsko zelo lepo urejeno. Med predstavo ponujajo naprodaj kavo. cigarete, sadje itd.: potemtakem je v teh kinih kar prijetno. Bavaria IIANS MOSER kostumu velikega Napoleona 3 Hnvnrin SIXTUS BADER to je Hans Moser — / Anito Diivell v filmu »Gospodar v hiši« Mladost prezidenta Lincolna V nizu življcnjepisnih filmov, ki smo jih doslej videli, posega snov filma 'Mla¬ dost prezidenta Lincolna« prav v našo dobo, ker kaže mladost in prve boje človeka, poznejšega velikega pobom ika in apostola demokracije, ki je danes iz¬ postavljena na poprišču drugačnih pojmo¬ vanj o pravici, svobodi in dolžnosti. Abraham Lincoln, ali kakor ga je nu- zvala zgodovina, »Oče demokracije«, se je že kot mladenič odlikoval s trdnim zna¬ čajem, veliko energijo, duhovitostjo iu naobrazbo. Bil je dovršeno enostaven v svojih odnosih do drugih ljudi in prav ta enostavnost in velika sugestivna moč, s katero je vplival na vsakogar, sta mu dali številnih prijateljev in spoštovalcev. V vrsti romantičnih in zanimivih pri¬ petljajev, polnih globoke resničnosti, se pojavlja osrednja oseba Abrahama Lin¬ colna na tako veren in topel način, da ostane gledalec pod neposrednim vtisom veličine bodočega predsednika Združenih držav, ki ga dovršeno uteleša mladi film¬ ski zvezdnik Kenrv Konda. V ostalih vlogah sodelujejo še: Aliče Bradv, nad vse mična in ljubka črnolaska Marjorie Wea\ver in Arleen Whelan. Delo je režiral mojster John Ford, film pa je izdelalo F o x o v o podjetje. Karijera Brende Joyce Izbrana izmed Ki.000 mladih deklet se je predstavila v velefilmu »Deževje prihaja« Kern Simon, lepa \itku deklica Louis Bromfieldovega romana, ki se v svojem osemnajstem letu čuti nesrečno, ker misli njena mati le na to, kako bi jo predsta¬ vila bogatim moškim, ki pa vedro in pri¬ rod no Kern nikakor ne privlačujejo. Kern Simon misli, da nikdar ne bo našla res¬ nične ljubezni in sreče v tesnem območju provineijnlnega Ranžipuru, kjer živi s svojimi roditelji. Ta' Kern Simon je vzne¬ mirila celoten lTollywood, ko je bilo tre¬ ba najti dekle, ki bi na platnu oživelo njen simpatični lik. Producenti 20th Centurv l'oxa so sma¬ trali. da oseba, ki bi jo filmska kamera spremenila v Kern Simon, ne sme biti profesionalna igralka, ne sme izglodati kakor igralka, niti ne sme bili poučena o vseh detajlih te filmske vloge. Kajti vse, kar bi pojavo te deklice osvetljevalo ka¬ kci' profesijonalno igralko in puščalo na nji pečat mnogih stnndnriziranih hollv- uoodskih lepotic, bi uničili Kern, Simon po Bromficldovi zamisli. Radi tega je Darrvl K. Zaimek spravil v tek vso svojo mogočno organizacijo, da bi našel osebo, ki bi povsem odgovarjala Bromficldovi predstavi in zahtevi režiser¬ ja Clarenee Brouna. Družba ni štedila denarja za poskusne snetke najdenih in 2otli Centurv l’o\ 4 LJUBKOST IN C«RACIJA »»vari« Baletni prizor i/. novega filma Bnvarie »Gospodar v hiši«, kjer žanje Hans Moser z Leom Slezakom prave poplave smeha KRISTINA SoDERBAUM v Tobis-Cinemn filmu »Pot v Tilsit« prijavljenih kandidatk za to težko vlogo. Delali so poskusne snetke z 58 dekleti iz vseli krajev Amerike in porabljenih je bilo 40.01)0 dolarjev. Mnoga neznana, pa tudi slavna imena so bila govorjena v zvezi z vlogo Fern Simon Bromfieldovcga romana, toda filmska kamera je beležila vse, tudi najmanjše, za oko neopazne napake kandidatk. Obraz, postava, hoja, in celotno obnašanje, vse to je bilo kon¬ trolirano do najmanjših podrobnosti, toda v nobeni teh 58 kandidatk niso Foxovi strokovnjaki odkrili Kern Simon. Toda Zanuek ni popustil. Na vsak na¬ čin je hotel, naj Feni Simon igra deklica, ki bo njeno poosebljenje. Za dolgo vrsto lepotic je prišla končno mlada, vitka in plavolasa, katere svežina in prirodna svojskost je bila na mah opazna. To je bila Brenda Jovce! Od trenutka, ko se je na filmskem platnu pojavila postava kandidatke št. 59, je Zanuek, najditel j naj večjih filmskih talentov, kakor so danes Tvrone Povv-er. Paul Muni, Shirlev Tcmplc. Sonja lfcnie, Richard Greene, Linda Danieli, Jane Wi- tliers in še mnogi drugi, našel v nji ne le poosebljenje Feni Simon, temveč tudi ve¬ liko igralsko nadarjenost. Brendi Jovce je bila brez dolgega pre- 5 Bavnrin MOŽ ODHAJA V GORE Viktorin v. Iinllasko in Richard Hiiussler v filmu »V senci gore«. Režiser A. J. Lippl miši j e vanja poverjena najde li kat ne j Ša vloga iste filmske sezone, za katero so se na vso moč borile najslavnejše liollv- \voodske filmske zvezdnice. llolly\vood se štirinajst dni ni mogel znajti v velikem presenečenju. In mesec dni se je vse razgovarjalo samo o tem. kako je I). F. Zaimek poveril glavno vlo¬ go čisto neznani začetnici in to v filmu, ki je bil preračunan na 2 in pol milijona dolarjev! Bila je to največja senzacija zadnjih let. toda kdor je Zanucka poznal, ni dvomil, da je že vedel, zakaj je to storil. Brenda Jovce je že ob prvem snema¬ nju zadivila celoten studio in po prenti- jeri njenega filma je postala predmet ve¬ likega občudovanja. Njeno življen je, posebno pa njena ka¬ lijem je popolnoma' ameriška. Brend i Jovce je rojena 23. februarja 1922 v Can- sas Citvju. In je ostala do svojega pe¬ tega leta. ko odpotuje z materjo v Kali¬ fornijo, k jer kot odličnjakinja konča sred¬ njo šolo in se vpiše na univerzo. Že z.ii časa svojega študija je postala Brenda Jovce izredno popularna ter je bila izbrana za predsednico nekega dija¬ škega kluba. Njena aktivnost se je opa¬ žala v mnogih prireditvah, kjer se je iz¬ kazala kot sposobna govornica in igralka pri amaterskih gledaliških predstavah. Po prvem semestru študiju se je vpisa¬ la na univerzo v Los Angelosu in tam ostala do spomladi 1939, ko je končala študij in iskala nameščenja. Med tem se ‘c na prigovarjanje neke prijateljice od- očibi nastopati kot fotografski model za reklamo športnih dresov in oblek. Njen dražestni nasmeh je izredno privlačil pu¬ bliko in tako so se kmalu vrstile ponudbe velikih tvrdk druga za drugo in kmalu je bila slikii Brende Jovce vidna na premno¬ gih reklamah. Tovarne so jo smatrale za tipičen lik ameriške mladenke, vedno več njenih slik je izšlo v ilustracijah, časo¬ pisih in magazinih z milijonsko naklado. Njen nasmeh je očaroval in tovarne so po njeni zaslugi izborno kupčevale. . Tako je tudi Zaimek nekega dne opazil sliko Brende Jovce v reklami velike tvrdke kesmetičn ih izdelkov. Usoda je bila gotova in Brenda Jovce je postala kandidatka št. 39... O težavah filmske karijere se je Bren¬ da Jovce preverila že prvi dan. Snemali so prizore velike poplave. Dež (seveda filmski) je lil v nenehnih curkih, jez je popuščal in poplava 30 milijonov litrov vode je udrla v mesto, podi raje vse. kar je bilo na potu. George Brent, ki tudi igra v tem filmu, je moral stati na strehi pol pod rte indijske hišice in pričakovati rešitve. Rešiti ga je morala Brenda Jovce z. malim čolničem, ta pa se je v zadnjem trenutku na grozo vseli prevrnil in Bren¬ da Jovce se je znašla v valovih, Le pri¬ sebnosti Georga Brenta se je zahvaliti, da mlada umetnica že prvi dan snemanja ni plačala svojega udejstvovanja s strašno ceno... Ta film smo nedavno videli v Ljubljani in po sporočilu zastopstva 20th Ccnturv Fon bo kmalu na, sporedu tudi v drugih krajih. Bnvnria VIKTORIA v. BALLASKO 6 Sl II ULE V TEM Pl .K SE ODREKA PUNČK Mula filmska zvezdnica jo nedavno da¬ rovala otroški bolnici v Los Angelesu večje število lutk. ki jih je tekom svoje¬ ga filmskega udejstvovanja prejela v dar. N A J LJUBŠE BRANJE L V.N N BARI Dražestna Eoxova zvezdnica Evnn Bari mnogo bere in trdi. da so ji najljubši živ¬ ljenjepisi slavnih ljudi, pOselino velikih umetnikov. MAI.O PRESENEČENJE je povzročili! Annabella. ko je prcvsencitila Ivrone Povvcrja, Lindo Danieli. Binnie Barnes in režiserja Warena in Ratoffa. slaveče v restavrantu Cocnanut (»rove končano delo na filmu Željna ljubezni . Srečanje ni bilo posebno prisrčno spričo Annabelline ljubosumnosti na mlado in lepo Lindo Danieli. SPENCER I RACV Slavni filmski interpret novinarja Stanleva v filmu Stanlev in Eivvingstone je odpotoval v Kanado. V ogromnih osam¬ ljenih gozdovih, ki obkrožajo jezero Kce- vvee. si je postavil taborišče in se vsak dan podaja na ribarjenje. Tracv pričaku¬ je še \\ arner Baxterja, ki bo prišel, čim konča snemanje svojega novega filma Barikade z Aliče Lave. li (.'enitii-v l ov NANCY KELLY 2olh Gunlurv t'd.\ POROČNO DARILO SONJE 1IENIE Mož. slavne filmske zvezdnice in odlič¬ ne umetnice v drsanju na ledu, Sonje Me¬ nic*, znani ameriški športnik. Dan Top- pint*, ji je nekaj mesecev po poroki da¬ roval srebrne drsalke. S temi drsalkami bo Sonja nastopila v prizoru svojega no¬ vega filma Marsikaj se dogaja ponoči . V tem filmu je njen partner Ra v Milland. PAUL MUNI je končal snemanje ateljejskih prizorov svojega najnovejšega filma (naslov in vsebina sta še v tajnosti) in odpotoval k snemanju zunanjih posnetkov. Ameriški tisk nestrpno pričakuje vesti in slik o tem novem filmu, toda Eoxovu družba,-s katero je Mimi podpisal pogodbo zapustivši \Var- ner Bros, ne daje nobenih informacij. MARSIKAJ SE DOGAJA PONOČI... To je naslov novega Eoxovega filma, kjer igrajo Sonja llenie. Ra v Mvlland in M. Moskovjč. Vsebina tega filma je zelo aktualna z ozirom na razmere v nekate¬ rih državah. Med snemanjem si je režiser I r\ ing Ciimmings precc*j poškodoval nogo in je moral ostati celih sedem dni v po¬ stelji. Da bi nadoknadili ta izgubljeni čas, so po njegovem ozdravljenju snemali tudi ponoči. Medtem, ko je bila Sonja llenie nekega večera zaposlena v študiju, ji je bil med tem doma ukraden nakit v vrednosti 2.1.000 dolarjev, ker ga je poza¬ bila zapreti v oklopno blagajno. K sreči je bil nakit zavarovan in tako ni bilo škode. 7 Ptica roparica je dala ime dvema mla- denkama /daj je končano!«, to je \ /klik stra- lin stare služabnice, ki s strahom opazuje napeti prizor, redke, prirodne lepote. Na visoki skalni štrlini nekje v Oetztalu, \isj med nebom in zeleno planoto gorske- {V« pašnika na ' r\ navezano mlado dekle močne postave. To je \Vally. liči kmeta l'enderja. Z eno roko krčevito drži mla¬ dega. pravkar iz gnezda uplenjenega ja¬ streba. z drugo pa se brani. Tik nad njo kroži stari jastreb. Zamolklo se razlegajo njegovi glasovi med šumom mogočnih pe¬ ruti. Dekle je v veliki nevarnosti. V tem od nekod pade strel iz puške in smrtno zadeta omahne velika ujeda na tla. Mlad lovec je končal neenako borbo med ptico in mladenko. Wally je trdo držala mladega jastreba in ga vzela seboj v kočo. kjer ga neguje in sc spoprijatelji z njim. Ta jastreb jo neprestano spremlja: na klic prihaja k nji in se pušča milovati kakor kakšna domača žival. Ljudje so dekle jeli nazivati Jastrebica Wally, torej mladenka, ki se je pogumno spustila v borbo / jastrebom. Lfii DONIT KREYSLER v filmu s Hansom Moserjem »Moja hčerka živi na Dunaju« Tol) is KATHE DORSCH v vlogi cesarice Marije Terezije v filmu »Pandur Trenk« O tem pripoveduje novi Tobis-Cinemu film, katerega predvajanje je najavil za bližnje dni Kino Matica v Ljubljani, toda pod dokaj nesrečnim naslovom »Hči ja¬ streba«. Snov je vzeta iz neizčrpne narodne zakladnice gorskega ljudstva. Povsod, kjer so bile nekdaj običajne te ptice, so iz gro¬ ze pred njimi nastale premnoge povesti. Osebnost Jastrebiee Wally je vzeta za film. Vendar je nekoč v resnici že obsto¬ jala neka Jastrebica Anni, ki tega svoje¬ ga romantičnega imena ni zaslužila s sme¬ lim dejanjem, saj si ga je pridobila jedva v tretjem letu svojega življenja. Bilo je v poletju leta 1763, ko je triletna Anni Zurbuchen iz Habehcrna v Berner Ober- lundu v Švici, mirno spala na nekem gor¬ skem pašniku. Iznenada se je nadnjo spu¬ stil ogromen jastreb ali orel, zgrabil s kremplji v povoje, s katerimi je bilo de¬ kletce povezano in ga kljub njegovemu viku in kriku odnesel pod oblake. Ven¬ dar inu je bilo to breme nekoliko pretež¬ ko in čez nekaj časa se je mora! spustiti na, nefeo pečino in si odpočiti. Tam je bil slučajno nek človek, ki je, opazi vsi otroka poleg ptice, to prepodil, sicer bi mala Anni gotovo nadaljevala svoje žalostno potovanje v večnost. Podobna, morda še bolj razširjena zgodba jo znana o malem pastirčku, sta¬ rem štirinajst let. ki se je sprehajal po nekom pravkar pokošenem travniku nc- 8 Ufa Marika Rokk v svojem naj novejšem šlngerskein velefilmn »Kora Teny« ... ;>\j kje v Švici. I udi Ui je bil všeč ropu is k i ptici. Spustila sc je nanj in ga jela udar¬ jati s kljunom in velikimi krili. Dandanes so jastrebi in orli v Alpah že silno redki. Nadomestile so jih druge manjše ujede, s katerimi se prav tako ni šaliti, kakor ve povedati neki hlapec v tem novem filmu. Jastrebica Anni si je pridobila to ime nehote, a Jastrebica \Vally s svojo hrab¬ rostjo. V filmu uteleša njegovo legendar¬ no pojavo mlada filmska umetnica llei- d e m a r i e Ha th ay er s tolikšno na¬ ravnostjo, da se presenetljivo uravnoveša z ostalo okolico tega filma, ki je bil od prvega do zadnjega prizora ves posnet v tirolskih gorah. V filmu sodelujejo poleg rešiserja I I a n s a S t e i n h o f f a še S e p p R i s t . Leopold E s t e r I e . 1'.’ d u a r d K d c k in W i n n i e M a r k u s. Puškinovo mojstrsko delo je postalo film Slika iz nekdanje Rusije. Nekje ob samotni deželni cesti, daleč od vsakršnega naselja leži poštna postaja. Skoro pogreznjena je v tla in pokrita s slamnato streho. V dolgi zimi je bilo na postaji mirno, od časa do časa so pricingljale sani, izme¬ njali so konje, potniki so se ogreli ob raz¬ beljeni peči, v naglici izpili vroč čaj in odšli. Vsem se je mudilo, kajti hoteli so čimprcj končati svoje potovanje v snegu in ledu. Vendar je prišla pomlad in z. njo je naraščal tudi promet Zmerom je bilo kratkočasno za stano¬ valce te poštne postaje, ko so ugibali na¬ men in cilj potovanja prihajajočih tuj¬ cev. Poslušali so pripovedovanja o velikih mestih, kjer žive ljudje razkošno življe¬ nje in kjer niso neminljivo na mizi le kruh. zelje in nasoljene ribe. Daljava vabi... Vse to je starega oskrbnika poštne po¬ staje malo zanimalo, toda na postaji je bil še drug glas; nasproten vedno enaki vsakdanjosti, je šepetal svoje vroče želje za odhajajočimi vozovi... To je bila oskrbnikova hčerka Dunja. Kolikokrat je že poslušala pripovedovanja tujcev in pre¬ mnogo mladih ljudi se je klanjalo njeni lepoti. Govorili so ji, kolika škoda je za¬ njo, da mora ostati zmerom le tu na pusti poštni postaji. Prikupno so zvenele lake besede, razlikovale so se od govor¬ jenja robatih domačih moških. Pomlad in poletje sta minila, potem je bila jesen, za katero je spet grozila dol¬ ga in samotna zima. Deževen jesenski dan je prinesel odločitev. Dunja je odpotova¬ la z uglednim gospodom v Peterburg. Ravnina s samotno poštno postajo je ostala za njo. v veselju, uživanju in do¬ življanju je utonilo domotožje —■ Dunja se je vsa predala velikemu mestu in pre¬ pozno je bilo spoznanje velike zmote. Doživljaj je bil močnejši od slutnje bli¬ žajoče se nesreče. Dunja je morala deliti usodo premnogih deklic z dežele, ki jih je zagotavljanje lepega in brezskrbnega življenja zvodilo od doma. Puškinova slika tedanjega časa Puškin je največji ruski pesnik. Na¬ pisal je to zgodbico o Dunji, in z njo tudi pokazal sliko svoje dobe. I.e 83 milijonov Rusov je poseljevalo šestino zemeljske oble. Vsa ta množica je izginjala v ogromnih pokrajinah. Promet¬ na sredstva so bila prav primitivna. Ve¬ like razdalje so zevale med posameznimi kraji in potovali so zgolj mestni ljudje, nikdar pa ne deželam. Kmetje so morali verjeti kar so jim potovalei pravili o ču¬ dežih mest. Verjeli so v svojem trpljenju, da prebiva sreča le v mestih. Puškin je napisal svojo novelo, da bi dal na plug in zemljo navezanim ljudem vero vase. svari! je. vendar so ostale sve¬ tleče oči velemest in vabijo ljudi z neodo- 1 j iv o močjo k sebi. HEINRlCn GEORGE uteleša oskrbnika poštne postaje v filmu »Poštarjeva hči« 10 Stoletje je za • 1’uškinom in njegova stilni Rusija se je spremenila do dna. ljudje komaj verjamejo, da je kdaj v resnici obstojala. Od mesta do mesta vodi železnica, saj ima Rusi ja naj večjo železniško progo na svetu: Čezsibirsko železnico. Trikrat na te¬ den odhaja ekspresni vlak iz Moskve na skrajno vzhodno mejo države, enkrat na teden celo luksuzni vlak z jedilnimi in spalnimi vagoni. Čas poštnih kočij je za zmerom minul. Železna cesta je odstranila razdalje med kraji. Leta 1914. je imela Rusija 79jjt)()o km železniškega omrežja in 84.0.073 km telegrafskih linij. Mesto in de¬ žela sta se zbližala. Kmet in meščan sta združena z zakoni tehnike in se učita drug od drugega. Podobno je romantičnemu domisleku, če zdaj po 100 letih izide Puškinova no¬ vela tudi v filmu. Po nji je napisal sce¬ nam Gevhard Menzel. V režiji Gustava Ucickvja uteleša lleinrich George oseb¬ nost starega oskrbnika poštne postaje, ka¬ terega hčerka lepa rojakinja iz. Brodu Hilde Kralil Dunja je zapeljana po Minskiju. ki ga igra Sigfried Breuer. Linda Darnell Mondeni filmi so doslej cesto naleteli na prav različno dopadajenjc in nazira- njc občinstva, kar se je pokazalo posebno v mestih, kjer so življenjski standard in pogledi na življenje usmerjeni v povsem drugih pravcih. — Ustvarjajo svoj najno¬ vejši kozmopolitski šlager »HOTEL ZA ŽENIT ali z. drugim naslovom »Zvod¬ nice«. je Komi uspelo napraviti film. ki bo s svojim izredno zanimivim ozad¬ jem in povsem novimi motivi gotovo na¬ šel dopadajenje v vseli plasteh današnje družbe. Dejanje je polno zanimivih dogodkov, ki se odmotavajo v bleščečem okvirju ve¬ lemestnega vrvenja in nam kaže dozdaj neznano življenje deklet, o katerih smo tolikokrat čitali in katere smo tolikokrat občudovali v modnih revijah. V tem filmu pada vse neznano in skrito pred moderni¬ mi manekenkami, ali bolje pred ženskami- modeli in vidimo vso dovršenost njihove lepote in dražesti v vseh podrobnostih njihovega zasebnega življenja, bogatega romantičnih doživljajev in ljubezenskih pustolovščin. Začetek karijere iu vzpon ene takih deklet je pokazal ta zanimivi film z ve¬ likim uspehom in vso duhovitostjo. loda, ne smete misliti, da je vsa vred¬ nost tega filma združena v sijajni insce¬ naciji, duhovitih dialogih in modnih kre¬ acijah. Čeprav vse to predstavlja čudo¬ vito skladen okvir, ima dejanje dela tudi velike vzgojne vrednosti in ogledala naj bi si ga vsaka ženska, ki jo usoda pusti samo no stezi življenja, 2oth CoiiIiiiv Kov Mojstrska režija Gregorv Ratoffa ima za ugo za znaten del uspeha tega filma. T film je eden najuspelejših te sezone! S svojo briljantno celoto iu naposled z odlično igro mlade Linde Darnell si je pridobil tudi pri nas splošno odobravanje! 11 K), nadaljevanje. Brez ovir so ga spustili na kro\. Obletni je kapitanu, eastniku. zaprtega straž¬ nika in Mohra, izpraševal in pozvedovul.'pregledal je kabino /n kaznj nce. a našel je le, da je okence še vedno odprto, o Jacku pa nikakega sledu več.' »Kaj mislite, je li utonili’ je spraševal kapitana. »Če ni prav izvrsten pluvač, je gotovo utonil, je odgovoril kupil in. Če pa je pluvač, je. mogoče, da se je rešil na ('uvvsand. Toda kdaj je dospe! na kopno, ne morem, reči, ker ne vemo, kdaj je skočil \ vodo. Vsekakor je odtlej že 4 6 ur! Medtem je došla na »Pennsvlvunijo-.- zdravstvena policija in konšlatirala. da je na krovu vse zdravo. Nato je smel parnik šele pristati in ljudi izkrcali. Dodd je bil besen. Zlasti pa ga je togotilo. ko s ,, mu pripovedovali, kako svo¬ bodno se je Jack skoraj vso pot zabaval \ družbi najboljših potnikov, premnogih lepili deklic in prijaznih dam ter kako ga je šele končno razkrinkal I rank Murrel. Že je hotelo iz njega bruhniti vse zaničevanje malo inteligentne parnikove posadke z. debelim kapitanom vred, toda tedaj je začul /a svojim hrbtom krik Polivu: Kje je? Kje je, mr. Dodd? »Skočil je v morje! je odgovoril Dodd, od jeze ves bled. »Utonil! Moj Bog!' je kliknila ter se zgrudila nezavestna. Dodd in Mohr sta jo odnesla na platnen naslanjač ter ji brizgala mrzlo vodo v obraz. Kmalu se je zopet zavedla in zaječala: Strašno! mrtev, mrtev je! Ne. nikakor! jo je tolažil Dodd. Ne pozabite, da imajo blazniki prav po¬ sebno srečo! Parnik je plul v času njegovega skoka v morje prav blizu obale, zato jc prav zelo mogoče, da je splaval na kopno. Kdor krade milijone, ne pozna samomora!« »Ali saj je vendar blazen! je zajavkala. »Gotovo, gotovo! Preganja ga manija. na vsak način hoče skriti denar ter nama uiti! Le potrpljenje! Dobiva ga morda že prav kmalu... Da. povejte mi no: veste li. če jc znal vaš gospod dobro plaviti? »Seveda! Plaval je kot riba! Saj je bil več let linll som mornar! je priznala Poliv, tudi sama sebi v tolažbo. No, vidite! Mojster pluvač jc! Kajpak! Bešil se je na ('ovvsaud! Popolnoma prepričan je bil. da je stvar taka in nič drugačna: njccova trdna 'era pa je vplivala tudi na Pollvno zbegano dušo: tudi Poliv je trdno upala, da jo je Jack srečno odnesel... in postala je zopet boljše volje. Dodd se je nato pogovarjal še s Prunkom Mundom, da bi zvedel kakšne posebne znake za novo tiralico, ki jo je nameraval objaviti v časopisju. Murrel pa ni vedel povedati nič drugega, kakor da ima Jack zopet ruj ■'(' lase. da je golo¬ brad in njemu resnično zelo podoben ter da mu je Jack sam povedal, kje leže ukradeni milijoni: namreč v Angleški banki v Londonu. Tam jih dobite prav gotovo!« je zatrjeval Murrel. Ampak, prosim jaz bom zahteval provizijo za to svojo informacijo! Po pravici mi gre... potem pa tildi pomislite, da sem umetnik! Že prav!« je dejal Dodd in mu obrnil hrbet. Nato je odšel zopet na kopno pozvedet. kdaj odplove kak parnik v smeri ('ovvsnnda nazaj... Medtem je tudi Miehcl Mohr že na kopnefii ter je urno našel ameriško agen¬ turo. Toda blagajna je bila polna ljudi, ki so budi menjali svoj denar ali pa spre¬ jemali svoje nnložke. pisma ali nakazane vsote. Prosim, spravite tale zavoj! je zaklical Mohr ter iztegnil svojo roko preko več glav. Lastnik pride sam ponj! Agent je vzel zavoj ter ga položil na pult. ne da bi ga ogledal.. Četrt ure kasneje je nstuviln Pennsvlv unija luko. Malo pred izhodom je že prehitela mol policijski parnik, na čegar krovu sta stala Dodd in Poliv. Miehel Mohr je gledal - krova ter spoznal slovitega detektiva. Mnogo zabave!- je zakričal navzdol ter zavihtel čepico... 12 Plesni prizor iz filma »Bal paro« z lise Werner Ufn Medtem je agent opazil, da je zavoj na pultu pač zapečaten, toda brez naslova. Vpričo blagajnika je torej zavoj odprl in našel v njem amerikanski državljanski list na ime Jakoba Beliča, rodom iz Omišlja na otoku Krku. tor 4000 dolarjev. Nato jo zavoj zopet zapečatil, napisal nanj lastnikov naslov ter ga dal blagajniku, naj ga zaklene v posebno blagajno. l)odd pa se je v Poliv ni družbi vozil okoli vsega ('.ovvsanda ter spraševal, so li videli ali slišali, da je kdo priplaval iz morja na kopno. Vse policiste na tem pol¬ otoku je spravil na noge. Njegova vztrajnost je bila čudovita in njegovi siste¬ matiki. s katero je izčrpal vse možnosti, bi se ne mogel odtegniti niti najmanjši sled. Toda zvečer je moral vendarle priznati, da je ostal brez uspeha. Nihče ni videl tujca in nikjer ui izginil noben čoln. »Ah. saj sem slutila! je zajokala Poliv, ki je bila upehana. I tonil je! Ali pa ga je požrl morski pes! Tod okoli sploh ni morskih psov. mrs. Bell,« jo je tolažil l)odd. »Gotovo ga je zagledal kak ribiški čoln ter ga odpeljal s seboj. Uiti nama ne bo mogel, ker .opo¬ zoril sem že vse policijske urade. Nič ne obupavajte! Dobiva ga: potem pa bo moral ali v blaznico ali v ječo. kakor bo! Nato je dal ukaz. naj si' v rne čoln v Plymouth. Velikanska vojna luka z. ogrom¬ nim molom ter dolga vrsta ladjedelnic in skladišč sta dajali z. morja na mesto veličasten pogled. Golo Poliv je za hipec pozabila svoje strašne skrbi ob slikovitem razgledu. Medtem so izšli v Plvmouthu že večerni listi, in v njih je našel ameriški agent Doddovo tiralico za Jackom Bellom, milijonskim tatom iz Chicaga. Takoj se je spomnil skrivnostnega zavoja v blagajni, toda razumeti ni mogel, zakaj je držav¬ ljanska listina na ime Jakoba Beliča. Ime in polovica priimka sta se popolnoma krila s tatovim naslovom, Da bi ne imel sitnosti, je svojo slutnjo naznanil policiji, ki je takoj obvestila Dodda in poslala ponj. 13 Hodci se je nemudoma odpeljal k agentu ter se mu legitimiral. Kakšen je bil mož, ki je zavoj oddal?« je vpraševal Dodd, vesel, da se mu je posrečilo rešiti vsaj denar. Prepričan , je bil, da sta v listnici ukradena milijona. »Prav žal mi je, da vam s popisom dotičnega moža ne morem postreči,« je od¬ govoril agent. "Toda bilo je toliko različnih obrazov, da je v mojem spominu le še nejasna gneča. Vrhu tega se je tako mudilo, da nisem utegnil študirati fiziognomij. Sicer pa oddajnik bržčas ni bil tat osebno, nego popolnoma tuj človek, ki ni morda niti slutil, kaj je oddal. Menda bi bil vsaj omenil, da je v zavoju denar. »Vem. Mnogo denarja! Toda če pride kdo po zavoj, ga zadržite in dajte ne¬ mudoma aretirati, prosim!« »Brez skrbi!« je vzkliknil agent. -Vem, kaj je moja dolžnost, — sicer pa bi se niti jaz ne branil nagrade 2000 dolarjev!« Dodd je švignil z. avtomobilom zopet v svoj hotel ter je takoj potrkal na duri Pollyne sobe. Vesel, zmagovit je vstopil Dodd, a Poliv ga je sprejela z vzklikom: »Vi ste njegov morilec! Vi ste ga pognali v smrt!« »Nemogoče! On še živi!« je izjavil Dodd slovesno. »Evo vam dokaza: njegova listnica! Izvolite jo odpreti! Toda v listnici so bili le štirje bankovci po tisoč dolarjev, državljanski list in nekaj drugih legitimacijskih papirjev. »To je vse?!« je zategnil Dodd silno razočaran. Prepričan je bil doslej, da najde \ listnici vso ali vsaj skoro vso ukradeno vsoto. Da bi prišel Jack iskat na agenturo le teh borili četvero tisočakov, tega niti Dodd ni mogel verjeti. Kaj so milijonskemu tatu štirje tisočaki! — Zavoj je dal izročiti gotovo le zato, da spelje njega, svo¬ jega zasledovalca, na krivo sled. 'Poda svoje bojazni ni hotel izdati Poliv. »Da. to je listnica mojega soproj ! O, Jack!« je vzkliknila Poliv in pritisnila listnico na svoje srce. Vsaj ena sleci at teboj!« »Kaj se vaš gospod soprog ne pi .e — Bell? »Ne, v isti n i se piše Belič, ker je po očetu Slovenec, po materi pa Hrvat,« je razlagala Poliv ter z ljubeznijo pestovala listnico. I.e njegovi bivši tovariši so mu poamerikanili priimek v Bell. ki mu je ostal... A kaj storiva sedaj?« »Počakava in iščeva ga dalje, je odgovoril Dodd. Kakor hitro pride kdo lia agenturo, ga primejo!« »loda če primejo Jacka, ga zatajim!« je izjavila odločno. >Da, tako se glasi najina pogodba!« je pritrdil detektiv. »Vi le kar tajite! Upam, da vam ne bo nikdar treba se pritoževati, da nisem mož-beseda.« 'ledaj si je otrla solze, in nova mula, da je Jack vendarle še živ in zdrav, je napolnila njeno srce. Saj človek tako lahko upa. česar si želi! Listnico pa je ob¬ držala ter se ž njo tolažila in bodrila... Naslednjega jutra sta se vozila po lepi angleški obali ob Rokavskem prelivu, kjer je poiskal Dodd vsako najmanjšo ribiško vas ter spraševal po Bellu. Toda nikjer ni našel sledu. (Dalje) Nekaj značilnih likov v drsalni umetnosti Sonje Menic 14 Naša anketa V K), številki revije smo /ustavili na¬ šim prijateljem, naročnikom in čitateljem vprašanje, kaj si želijo med drugim še citati v reviji, kaj je odveč: sploh, kako bi naj bila revija po njihovem urejevana. Anketo smo zaključili z zadnjim dnem decembra. Vsega se je pozivu odzvalo 86 oseb. razmeroma malo ob številnih čita- teljih našega filmskega obzornika. Ne mislimo s tem. da so skraja vsi ostali za¬ dovoljni, ker nam niso povedali svojih želj. a prav tako ne moremo reči, da bi si teh 86 želelo kaj posebnega. 17 udele¬ žencev ankete nam je sporočilo svoje za¬ dovoljstvo nad vsebino in urejevanjem revije; K) udeležencev želi več slik in manj branja; 28 jih želi. naj bi revija po¬ gosteje izhajala. Ostale želje se med se¬ boj zelo razlikujejo. Neka mlada gospo¬ dična nas za božjo voljo prosi, naj obja¬ vimo celoten življenjepis z vsemi podrob¬ nostmi o njenem ljubljencu Tvrouc Po- \verju, druga se zanima, če ima Annabella še svoje zobe in s čim si jih čisti. Potem je med drugimi tudi želja, naj objavljamo samo vesti o ameriških filmih, druge pa pustimo vnemar in pet jih je. ki nam oči¬ tajo. da objavljamo prepogosto vesti o nemških filmih. Tu sc pomudimo malo dalje! Pomembnosti nemškega filma ne more nihče tajiti. Za ameriško in japon¬ sko filmsko industrijo je najmogočnejša nemška in pred nekaj leti smo še govorili o umetniškem nemškem filmu. Kulturni, vpliv velike sosednje države je vedno močan in nemščina je pri nas v pretežni večini edini tuji jezik, ki ga vsaj pasivno obvladamo. Nemški zvočni film nam je radi tega blizu, ker razumemo igralce na platnu, kaj govore in tako moremo sle¬ diti dejanju do potankosti, kar ni mogoče, če je film v jeziku, ki ga ne poznamo. Slovenci smo alpski narod. Na umiku z nekdanjih domovališč smo povsod puščali svoje sledove, ostali so do danes v na¬ rodnih običajih ljudstva, ki sicer govori nemščino in za nas niti ne ve. Nemški alpski filmi nam kažejo te sledove in živ¬ ljenje, ki je na las enako našemu. S tem smo upravičeni, pa tudi primorani, da po¬ svečamo vso pažnjo nemškemu filmu. Za dele naše države, kjer se nemški kulturni vpliv ni uveljavljal in kjer je folklora popolnoma lastna, je ameriški, francoski ali katerikoli drugi film lahko bližji, če že ni bližji radi popolnoma zunanjih raz¬ logov: priljubljenost igralcev, razkošna inscenacija in podobno. Resen kinoobisko- valcc v filmu ne išče zgolj površnega za¬ doščenja. da vidi na platnu svojega ljub¬ ljenca. Dober film ima vsebino. Slike Paula Manija in Petra Lorreja niso po¬ gosto na naslovnih straneh filmskih ma¬ gazinov in teh dveh ne zasipavajo s koši pisem. Nista priljubljena mladim gospo¬ dičnam, toda umetnika in njuna pomemb¬ nost za filmsko umetnost je neprimerno večja kakor premnogega filmskega ljiir bimen ali ljubimke, v katerih vidijo mili¬ joni moških in žensk po vsem svetu svoj utelešeni ideal. filmski obzornik se ne more omeje- vati na eno.samo področje filma. Zasebno življenje filmskih igralcev je od časa do časa morda zanimivo, ne more pa biti iz¬ ključen predmet obravnavanja filmskih časopisov. Razkošne toalete filmskih igralk so za ženske gotovo izredno vabljive, to¬ da moški z njihovimi podrobnostmi ni¬ majo veselja. To je en sam primer. Vsa¬ kemu nekaj in vsi bodo zadovoljni. Uredništvo bo ostalo pri svojem strem¬ ljenju in revija »Film« bo tudi poslej re¬ sen filmski časopis! VPREGA Z DVAJSETIMI MEZGI ko tovori boraks iz. pustinje na železnico je bila leta in leta reklamna slika neke ameriške tvrdke, ki prodaja boraks. Zdaj je postala predmet filma družbe Metro- Gold\vyn-Maver z Wulla.ce Beervjem. GUNNAR TOLNAES JE UMRL Dne 9. novembra je v Oslo umrl Gunnar Tolnaes. eden najprominentnejših film¬ skih igralcev iz. zgodnje dobe nemega filma. Mnogi se bodo še spominjali filmov Nordisk Film-Kompani. tedaj znanih po vsem svetu, ki so imeli za znamko sever¬ nega medveda, podobno kakor ima zdaj Mctro-Gpld\vyn-:vlayer leva. Njegov naj¬ bolj znani film je bil morda »Ljubica ma¬ haradže« (1916), potem »Morejo lagati te oči« in še nešteta vrhunska dela nemega časa. Mnogokrat je bila njegova partne¬ rica danska igralka Katina Bell. Gunnar Tolnaes je nastopal tudi kot odrski igra¬ lec v gledališču norveške prcstolicc, pa kot gost v Stockholmu in Kopenhagenu. I lENi\Y PORTEN ZNOVA PRI FILMU llennv Polten je sprejela angažman za eno glavnih ženskih vlog novega, v režiji G. V. Pabsta nastajajočega filma, ki nosi začasen naslov Piii 1 ine«. Ta igralka, ka¬ tere ime je tesno povezano z večjim de¬ lom nemške filmske zgodovine in ki je po svojih odličnih filmih znana po vsem svetu, bo nastopila v vlogi kneginje Ama- lie v. Weissenfels, ki je s svojim odločnim posredovanjem podprla ustvaritev prvega stalnega ansambelskega gledališča v Nemčiji. NOVA PARTNERJA Frich von Strohcim, znan iz francoske¬ ga filma in Peter Lorre, torej dva popolna Evropejca v ameriškem filmu, igrata sku¬ paj v delu Tanja Vronska«. Glavno vlo¬ go ima plesalka Vera Zorina, sodeluje tu¬ di Richard Greene. 15 K. G., T. Alida V*i11i je res roje • v Ljubljani, tako je i/.javila dopisniki za¬ grebških Novosti«, ki jo je v Rima obi¬ skal. Mi smo pred časom objavili njegov razgovor z njo. Žal ne zna slovenščine. I). K., L. O Nelsona Kddvjti je bilo že toliko pisanega, da bi morali zgolj pona\> Ijati že znane podrobnosti. Vendar sc bo¬ mo poli-ii(liIi stakniti kaj novega. Risati mu morete tudi nemško na naslov družbe Metro - Gold\vyn - Maver. Njegov novejši film »Balalajka« z llono Massev so prav¬ kar predvajali v Ljubljani. — Paul Rich¬ ter je dovršil film po Ganghofcrjcvem romanu Der laufende Bcrg«. Koliko je Jennette Mac Donald \ resnici stara, ne moremo presojati. Ro splošnem mnenju je že precej v letih, okrog 43... G. K., C. Med moškimi zavzemata prvo mesto karakterna igralca Retcr l.orre in Paul Mani. Rcter l.orre je Nemec in je nekdaj sodeloval \ nemškem filmu. Po¬ sebno se je proslavil s filmom, ki jo ob¬ ravnaval tkzv. xliisseldorfskega vampir¬ ja«, množestvenega morilca iz. naslade. Paul Mimi je Žid. Med ženskami je med prvimi Bctte Davis, posebno odkar se Greta Garbo več ne pojavlja na platnu. T. T., J. Brcnila Jovce je pred svojim prihodom k filmu nastopala kot l itograf¬ ski model, sicer je absolvorala univerzo v I.os Angelosu. S. D., G. Dvomite o pristnosti podpisa na fotografiji, ki ste jo prejeli'!* Naj Vam izdamo resnico? Filmski igralci se sami podpisujejo menda le na čekih, katere predlagajo banki v izplačilo in včasih v reklamne svrhe, ko javno dajejo avtogra¬ me. Njihove druge podpise opravijo kar tajniki ali hišna služinčad. Tako ste tudi Vi bržčas prejeli sliko s podpisom neke druge osebe... V. M., S. Film Gone \vith thc \vinib (V vrtincu) bomo morila le videli. Roman, po katerem je bil zanj napravljen rokopis, imamo tudi \ slovenščini (Založba Modra ptica). Predvajanje filma traja polne štiri lire. Vstopnina zanj bo gotovo dvojna ali trojna sedanje cene. T. Č, C-'. Tresenja \ filmski reportaži o odkritju kraljevega spomenika \ Ljublja¬ ni, ni vzrok zgolj ročna snemalna kame¬ ra; tudi s tako se dado posneti popolnoma neoporečni prizori. Operater je bil morda malo nervozen. Reklamni film o Jugo¬ slovanski knjigarni je tako z.\očno ko! fotografsko na dostojni višini. Le naslov¬ ne strani knjig tu pa tam moti močen od¬ sev svetilk. O. I., Z. Ufa zvočni tednik« prinaša predvsem dogodke z. bojišč in to jeza voj¬ skujočo se državo razumljivo. Ameriški tedniki radi nastalih razmer ne morejo pokazati tega, kar so zmogli nekdaj. P. J., I.. Gustav Griindgens se je po vrsti svojih sijajnih vlog v nemškem fil¬ mu umaknil \ vodstvo filmske produkci¬ je. Postal je za prof. Carl Frdhlicliom eden najboljših režiserjev. J. U., B. Francoska, poljska, holandska in danska filmska produkcija je v popol¬ nem zastoju, na razpolago so le filmi iz prejšnjih let. Objava za naslovom filma, da se dejan je ne nanaša na nobeno znano ali neznano osebo ali dogodek, pomeni varnost pred tožbami za odškodnino, če bi se kdo čutil prizadetega. V. A., M. Zvočnik je \ vseli kinih na¬ meščen neposredno za platnom. Zvok iz. operaterjeve kabine bi učinkoval kakor bi igralci na platnu ne govorili sami. E. E., Ž. Brali smo tudi mi o nekem snemanju za hrvatski zvočni film. Čim zvemo kakšne podrobnosti, jih bomo ob¬ javili. ; V. B., II. Ilona Massev je rojena Bu¬ či impeštanka. Njena pot v IIo!ly\vood se je začela po Ogromnih uspehih, ki jih je žela na največjih opernih odrih. Stara je nekaj čez trideset let. S. K., M. O ruskem filmu ne moremo pisati, ker ruski časopisi k nam ne pri¬ hajajo. Reklamni podatki za filme pa so dosti preskopi. 16 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: I. nemška filmska igralka, ro¬ jena na otoka Java, 9. krstno ime igralcev liirgla in Fritscha, 10. ima prašič, 12. stara pesniška vpra- šalnieu, 13. sne/on plaz, 14. ljubljanska govorna oblika za tja , 15. kralj v francoščini, 17. tatarski knez, 18. druga, slovenska oblika imenu Karol. 23. židovski pravili učenjak. 24u. predlog, 25. mesto v .Mezopotamiji (Iranu) znano po petrolejskih vrel¬ cih (brez zadnje črke), 27. nemška oblika krajev¬ nega imena Itabelj (Rabeljsko jezero) brez zadnjih dveh črk, 28. kralj v italijanščini. 29. linsko obrež¬ no mesto (z drugo zadnjo črko sveta gora v Grčiji), 30. vdolbina v zemlji + del človeškega telesa (2. sklon), 33. tuje žensko, posebno umetniško ime, 33. muslimansko brezdelje — zamaknjenost, 37. pred¬ log, 38. je za nas Prešeren, 40. pomožni glagol (množ.), 41. priprava za ustavitev ladje. 43. mestece v državi Utah (USA), sicer podobno: srbohrv. ka¬ kor in dve različni črki, 43. Mlinska igralka, nek¬ daj svetovna prvakinja v drsanju. N n v p i č n o : I. skalna pokrajina v llrvatski banovini (4. sklon), 2. španska predpona, 3. trije enaki soglasniki. 4. ime mehiškega generala, ki je premugul cesarja Maksimilijana (film Juarez«) 2. sklon, 5. slavnostno oblačilo, posebno cerkveno, h. pot v italijanščini. 7. .črka abecede kakor jo izgo¬ varjamo, 8. večja tekoča voda. 9. ameriška filmska družba, II. ameriška filmska družba (20 tli...), 16. mesto onkraj meje. znano po rudnikih živega sre¬ bru, 17. Ion. pisano ime nemške filmske igralke Hansi . . .. 19. druga oblika izraza poraba. 20. vzpe¬ tina na zemeljski površini, 21. tuj izraz za plačil¬ nega natakarja, 22. oblika glagola imeti, 24. ■ sn. 26. pom. glagol (množ.) 31. mladenič starostov.) z obrazilom -ec znan iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim solnemu, 32. prijatelj lat., fon.. 34. sveta ptica Kgipčunov. 36. židovski pravni učenjak 2. sklon, 38. gora v zgornji soški dolini, 39. tatar¬ ski knez. 42. prislov čas«, in kraja. 44. oi. /.a pravilno rešitev razpisujemo 5 na¬ grad — originalne fotografije filmskih igralcev in igralk in sicer po želji nagra¬ jenca. Slike so v formatu 115X18 cm in v naravnih barvah. Vrednost fotografije 80 dinarjev, Rešitve je poslati v 5 dneh po izidu revije na naslov uredništvu in nikar ne pozabite priložiti kuponu! Nič ne okle¬ vajte, poskusite, morda boste imeli tokrat več sreče in boste izbrani za nagrado, kar takoj nam odpošljite rešitev! REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V udor a v n o : Kino Matica, Adler, Kri ih, l.o, ograda, di, Ira, Gal, fandango, As ra, un, Imre, vi + Ir, Itd, tisk, karneval, l.ia, ara, la, Abo + Ada, eh, Ivanu, Evril, Hans Albers. N a v p i č n o : kdor, il, neo(n), organ, teden. Ira, el, Aida, Alida Valli,' Hilde Krulil, Afrika, gomila, Aa'ra< Dahu, Ande, Gita, si, rs, rebus, vodeb, iti + vh, Ileis, An n, a v e, A A. ir. To pot smo nagrajence obvestili pis¬ meno in jim nagrade že razdelili. Podrob¬ nosti objavljamo: 1. nagrado, vstopnico k vsem filmskim premijeram v decembru je prejela Ma¬ ruša Veren v Ljubljani; 2. nagrado, vstopnico k trem premijc- ram v decembru je prejela Anica Čeh v Mariboru; 3. nagrado, vstopnici k dvem premije¬ ram smo poslali Ivanu Smoleju v Ljub¬ ljani; 4. nagrado, eno vstopnico, Mimici W«11- ner v Mariboru; 5. nagrado, vstopnico k filmu, na spo¬ redu 8. decembra, Božidarju Robleku v Ljubljani. Nadaljnih pet nagrad si tlele: Kani Ko¬ der. Vinko Smrečnik, Volbcnk Pirnat, Minka Ciber, Valentina Križnik. Ti so prejeli originalne fotografije filmskih igralcev in igralk. ★ Bahač se hvali: »Ali veste, da sem prav tako velik kot Napoleon, pa tudi drugače sem niti podoben, samo tehtam deset kil manj.* »Že mogoče.« pravi , drugi, »tistih deset kil ti manjka v glavi. V: »O Janez,« pravi žena svojemu možu. vem, tla me nisi vzel iz ljubezni.« »Nikar se venomer ne ogledu j v zrcalu.* pravi Janez. *• »No. Janezek, kako je bilo včeraj na koncertu?« »Oh, najprej so malo godli in trobili, potem je prišiti neka dama, ki je vpila, ker ni imela na obleki rokavov in jo je zeblo, nek natakar je pa igral zruven na kla vir.« Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.-—, polletna Din 20,— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Yegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. /. o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). Gib&e svat Ako ste radi lepo, solidno, za zimski čas toplo in poceni oblečeni, napravite — kakor mnogo drugih — in kupujte v prvovrstni kakovosti i\ PLETENINE TELOVNIKE Z/^ii PULOVERJE JOPICE ITD. edino pri znani in solidni tvrdki IZ ČISTE, PRAVE VOLNE ZA DAME, GOSPODE IN DECO ALOJ^IIJ POTRATO [p ir? d: j ' JOS. IHLdJNC & CO LJUBLJANA, MI^CLOšnGEVA T©a©^@mi 3®-m [Firm dd S D S Beguni s lk< & hodno in športno blago za srajce po meri v najnoveiših vzorcih — Damsko perilo, kravate, nogavice, rokavice, žepni robci, brisače in vse ostalo modno blago v veliki izbiri nudi najugodneje naša trgovina