dolenjka, d.d. NOVO MESTO september MESEC KOLINSKE V DOLENJKI Stara cena Akcijska cena 429,30 SIT 1.039,60 SIT 248,60 SIT 172,10 SIT Dežurna prodajalna v soboto, dne 18.9.1999, SAMOPOSTREŽBA Novo mesto. Glavni trg 23. ■ Goveja kocka 132 g ■ Cokolešnik 1/1 ■ Kis Salatina vinski 1/1 • Deit pomaranča 1,5 I 299.00 SIT 759.00 SIT 176.00 SIT 129.00 SIT K B it i ■ (j B ii ISSN 0416-2242 NOVA TRGOVSKA PRIDOBITEV DOLENJSKE 770416 224000 Najlepši Mercatorjev center na svetu Na Cikavi v Novem mestu v soboto odprli največje nakupovalno središče na Dolenjskem vaš četrtkov prijatelj dolenjski list NOVO MESTO - Več tisoč ljudi se je v soboto dopoldne udeležilo odprtja Mercatorjevega Centra na Cikavi v Novem mestu, največjega in najsodobnejšega nakupovalnega središča na Dolenjskem. To je šesti tak Mercatorjev center v Sloveniji in tretji po velikosti. “To ni največji, je pa gotovo najlepši Mercatorjev center na svetu,” je na tiskovni konferenci dan pred odprtjem zatrdil predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič. nakupovalno središče, kjer bo nakup prijetno opravilo,” je dejal Stane Hribar, generalni direktor Mercatorja Dolenjske, ki ima okoli 130 prodajaln in zaposluje okoli 900 ljudi. Lani je njihov promet pO POTEH DEDIŠČINE 7,^OVO MESTO - Novomeški . vod za varstvo naravne in kultne dediščine (ZVNKD) vabi na tat • av'tev 8e°i°ške dediščine, na o imenovani Geotrip. V soboto, 0 j septembra, bodo organizirali Im naravr>ega spomenika Luknja. .arme?.ent' naJ pridejo ob 10. uri na m* t"e Pr' nekdanjem grajskem vorth pri Prečni- Pod strokovnim lev s."orn konservatorjev in gozdar-obm °d° °8,eclali zanimivosti tega 9cJa> ki je zavarovano kot na- To veliko nakupovalno središče je Mercator uredil v 5 mesecih v proizvodnih prostorih nekdanje Iskre Tenel. Vsa stvar je veljala 1,8 milijarde tolarjev. Center zavzema 7.600 m2 površine, od tega je 4.600 m2 prodajnih površin. V njem je bori1* .sP°rnenik. Najpogumnejšim 64 om°g°čili tudi spust v rja m globoko brezno. Naslednji l ^ nedelin 1Q Cpntpmhra nu boa nedeljo, 19. septembra, pa nj Romanizirali sprehod po izjem- Kri naravi v zaledju reke ■ kraški učni Dotlej'? od. rek' sami - m^m »uh njefe ce do Krupe v belokra-niml ?ni Semič. Vsi, ki jih to za-ški c' nal Pttdejo ob 10. uri k semi- SKl osnovni šoli. kar 20 lokalov s trgovsko, gostinsko in storitveno ponudbo. Daleč največji je sodobno urejeni Mercatorjev hipermarket, ki se razprostira na 1.900 m2 površine. V njem je na voljo več kot 15.000 artiklov, kar je trikrat več kot v običajni samopostrežni trgovini. V okviru rednega živilskega programa delujejo tudi lastna pekarna, mesnica, delikatesa, vinoteka idr. Ob centru so uredili kakih 400 parkirnih mest. Pri načrtovanju so mislili tudi na invalidne nakupovalce. V pomoč mladim staršem POSAVJE PREHAJA V 7OKE MERCATORJA avie t ® " Uprava družbe Po- obt,Tr80vina 'z Brežic je z javno Sp 0 ^ojim delničarjem sporočila 6 02 qmbe v lastniški strukturi po Dein ui sePterr|bru letošnjega leta. nieoa druz^a Unitehna iz Treb- vSeu Postala lastnica 25 odst. fiavadnih imenskih delnic Po: Poslovni sistem Mercator J gova odvisna družba Mercator n -j-guvao »ka : h 25 deini"J ^ lastnica več kot 1(1 odst. slednji 7“ Sta P°slej imetnika na' djf1 ko J1 ** Postala družba Publikum Tre- 1.11^111.1,0 1.0-/j odst. vseh delnic, med- ’ d-o.o. • Poslovni sistem Mercator pa zaposluje kar 11.000 ljudi in ima blizu 30-odstotni tržni delež v Sloveniji. Letos bodo imeli po zatrdilu predsednika Jankoviča 200 milijard tolarjev prometa, 2 milijardi tolarjev dobička. Letos so pripojili že 11 manjših trgovskih družb, v prihodnjem letu naj bi še štiri, med njimi naj bi bila tudi Dolenjka, v kateri že imajo 20-odst. lastniški delež. Njihova delnica je tretja najbolj prodajana na Ljubljanski borzi in z njo so v letošnjih osmih mesecih ustvarili za 11 odst. vsega prometa. V treh do štirih letih se naj bi po besedah Zorana Jankoviča Mercator uvrstil med 200 največjih trgovskih organizacij na svetu. Košarka Pokal SAPORTA KRKA : SKYLINERS FRANKFURT 1 Novo mesto, športna dvorana Marof, torek, 21.9.1999, ob 19. uri Pokrovitelj: Intertour Žreb vstopnic: 1. nagrada Mobičuk (Kobra) dVSTRIJA IN JE KRŠKO Pod senco I Žanjemo, kar smo sejali, in ne čudimo se preveč, zakaj Avst-nJa tako pritiska na nas zaradi Jedrske elektrarne Krško! Spomnimo se, kako se je šel predsednik slovenske vlade na Koroško °Pravičevat sedanjemu deželnemu glavarju, kako smo sebe in sv°je dotedanje dosežke dajali pred tujci v nič in kako servilno so se nekateri novi politiki obnašali do zahodnih sosedov, nam zglednih demokratov. Sedaj nam to vračajo z dvojno mero, s P°dcenjujočim pokroviteljskim odnosom in celo z neresnicami, Potvorbami in sprenevedanjem, kot da smo tehnološki divji zahod - brez odgovornosti celo do lastne varnosti. Pod pritiskom Koroške in Štajerske je avstrijska vlada uvrstila krško elektrar-n°> reci in piši, med jedrske elektrarne z manj zanesljivo vzhod-no tehnologijo, nad katero visi senca Černobila in ki mora biti °b vključevanju v Evropsko unijo deležna mnogo strožje °bravnave. . Nepojmljivo je, da dejstva ne zanimajo politikov, pa četudi ^u/aS Predvolilne kampanje. Krška elektrarna je zgrajena po '‘tinghousovi tehnologiji in predstavlja tip elektrarne, kakršne Po ameriški licenci še sedaj izdeluje konzorcij Siemens-Frama-pme, ki je tudi nova uparjalnika naredil po Siemensovem biicrunngu iz švedskih cevi in japonskega jekla. Avstrijski javnosti so namenoma zamolčane tudi ugotovitve mednarodnih ttgencij in komisij, pa tudi dosedanje prizadevanje za varnost i forume. Politik(ant)ov preprosto ne zanima, da je Jedrska elektrarna Krško najbolj protipotresno projektirana jedrska ektrarna v Evropi in da je za večje pospeške načrtovana le še Jjtdrska elektrarna Diablo Canyon v Kaliforniji, potresno mnogo otj ogroženi deželi. Strokovnjaki trdijo, da bi v primeru n*silnega potresa JE Krško še stala, pa četudi bi Ljubljana že Za'a v prahu. MARJAN LEGAN I so uredili prostor za previjanje dojenčkov, novomeški Center pa se lahko pohvali še z lepim otroškim igriščem tik ob stavbi. V Centru je zaposlenih 118 ljudi, odprt je od osmih zjutraj do osmih zvečer, ob nedeljah pa do poldne. “Mercator Center Novo mesto je znašal 22 milijard tolarjev, letos pa iiii- načrtujejo prodajo v višini 25 mili jard tolarjev. Na otvoritvi je Hribar kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice izročil ček Mercatorja Dolenjske za milijon tolarjev, ki ga je prevzel predstojnik tega oddelka dr. Lavo Morela. A. BARTEU NA ZDRAVJE NAJ LEPŠEMU MERCATORJU - Dan pred otvoritvijo so “najlepšemu Mercatorjevemu centru na svetu” na Cikavi v Novem mestu nazdravili predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič (prvi z leve) in direktor Mercatorja Dolenjske Stane Hribar (tretji z leve) s sodelavci. (Foto: A. B.) V nedeljo papežev obisk in Slomškova beatifikacija Pripravljalna dela končana MARIBOR - Potekajo zadnje priprave na obisk papeža Janeza Pavla II, ki bo na velikem evharističnem slavju v Betnavi v Mariboru to nedeljo razglasil škofa Antona Martina Slomška za prvega slovenskega svetnika. Slomškove beatifikacije se bo po napovedih organizatorjev udeležilo okoli 200.000 ljudi iz vse Slovenije in tujine. Tako velika in množično obiskana prireditev, ki v zgodovini mesta nima primere, terja seveda obsežne in skrbne priprave. Zato v Betnavi te dni vežba preko 2500 pevcev združenih pevskih zborov ter več tisoč redarjev, pripadnikov civilne zaščite, zdravstvenih delavcev in drugih, ki bodo skrbeli za nemoten potek evharističnega slavja. Za varnost v prometu in na prireditvi pa bo skrbelo tudi 1800 policistov. Udeleženci slavja v Betnavi se bodo lahko v Maribor pripeljali z vlaki, avtobusi ali z osebnimi avtomobili. Policisti bodo tako organizirali promet in parkiranje, da nobenemu udeležencu ne bo potrebno do Betnave, kjer že stoji oltar na prostem, pešačiti več kot 1 do 3 kilometre. TOMAŽ KŠELA Berite danes stran 2: •Kovinotehna rešila Pionirjev MKI stran 3: • Greznice nad vodovodnim zajetjem stran 5: • Vaščani sami restavrirajo oltar stran 8: •Spet se odločamo o vrabcu na strehi stran 9: •Res, sramota za Dolenjsko stran 10: •Je zvonik nekdaj stal sam zase? stran 11: •Je streljal ali doma gledal televizijo? stran 18: •Kaznovanih pet medicinskih sester JAKČEVE ILUSTRACIJE NOVO MESTO - V avli ob stopnišču v Knjižnici Mirana Jarca so postavili razstavo knjižnih ilustracij Božidarja Jakca, ki jih hranijo v posebni zbirki Boga Komelja. Predstavjene so ilustracije pesmi Lili Novy, Alojza Gradnika in Mirana Jarca ter pripovednih del Bogomira Magajne, Amo-šta Adamiča in Jožeta Lovrenčiča. Razstavo je pripravila Jadranka Matič Zupančič. NA POVABILO SEMISKEGA ZUPANA Podobnik v Semiču veliko obljubljal KONCERT V CAST SLOMŠKU Obljubil pomoč pri odpravi škode po treh neurjih, izvozne vzpodbude in še kaj SEMIČ - V ponedeljek, 13. septembra, je semiško občino obiskal podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik in si ogledal škodo, ki sojo v tem koncu Bele krajine naredila neurja 1., 7. in 9. septembra, se seznanil z izvoznimi težavami semiške tovarne Iskra Kondenzatorji, si ogledal gradbišče obrne cone v Vrtači, vsi trije belokranjski župani, podpredsednikovi strankarski kolegi, pa so ga seznanili z največjimi problemi, s katerimi se otepajo v tem delu Slovenije. Dragovan pa je opozoril, da Metlika kot obmejna občina ni deležna ugodnosti, kijih uživajo nekatera druga obmejna območja. I. V. BIZELJSKO - Moški pevski zbor Stara vas - Bizeljsko priredi 25. septembra ob 15. uri v farni cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem koncert treh zborov v počastitev beatifikacije Antona Martina Slomška. Na koncertu bodo poleg bizeljskih pevcev nastopili tudi Zagriški fantje iz Sentlovrenca pri Trebnjem pod vodstvom Darka Bregarja in mešani pevski zbor Visoko pri Kranju pod vodstvom Lojzeta Lazarja. Po besedah semiškega župana Ivana Bukovca je bil Podobnikov obisk za Belokranjce uspešen, saj ŽUPANSKA POSTREŽBA - Le v najmanjši slovenski občini Osilnici obiskovalce postreže sam župan. Osilniški župan Tone Kovač je namreč tudi daleč naokoli znan gostilničar in v njegovi gostilni na Selih se ustavljajo številni izletniki, ki jih pot zanese v to odročno, a nenavadno lepo pokrajino v zgornjem toku Kolpe. V Kovačevi gostilni poskrbijo tudi za raftinga željne obiskovalce, spet drugi si lahko privoščijo partijo tenisa ali na konjih pojezdijo po prelepi okolici. (Foto: A. B.) so dobili kar nekaj obljub in zagotovil. Tako so si najprej ogledali kraje, ki so jih neurja najbolj prizadela Brezovo Reber, Osojnik, Kal, Vrtačo in vse do Vinjega Vrha. Podpredsednik Podobnik povedal, da je večina denarja, namenjenega odpravljanju posledic naravnih nesreč, že porabljenega, a kljub temu Semičanov ne mislijo pustiti na cedilu. Zato je že v torek na ta konec prišla državna komisija, ki bo ocenila škodo in določila prednostne naloge pri odpravi posledic ujme. Po pogovorih s predstavniki Iskre Kondenzatorji, ki so orisali težavni položaj pri prodaji svojih proizvodov na tujih trgih, jim je Podobnik obljubil izvozne stimulacije. Ob koncu obiska v Semiču se je Podobnik sešel še z vsemi tremi belokranjskimi župani, ki so mu razložili predvsem belokranjske težave z vodoskrbo in mečkanjem države pri sodelovanju pri razvoju vodovodnega omrežja, dotaknili pa so se tudi neenotne strategije pri reševanju problema komunalnih deponij. Metliški župan Slavo I OBISK PODPREDSEDNIKA - Marjan Podobnik si je v spremstvu gostitelja župana Janka Bukovca in direktorja Janeza Štefaniča ogledal tudi podjetje Iskra Kondenzatorji. (Foto: /. V) Za brezplačno brošuro in cenik pokličite: VELTO 061-716-800 STREŠNA OKNA Strešna okna VELUX lahko kupite v trgovinah z gradbenim materialom po Sloveniji. ^ VREME Danes se bo vreme poslabšalo, saj bodo padavine postopno zajele vso Slovenijo, v naslednjih treh dneh pa bo pretežno zmerno oblačno in večinoma brez padavin. tl MOS MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Celje 99 Ogledalo slovenske uspešnosti Od 10. do 19. septembra 1999 tl CEUS« SEJEM www.ce-sejem.si KOVINOTEHNA /V U<* Š A A N k E T A Protest avtoprevoznikov Avtoprevozniki so z nedavno protestno zaporo cest dvignili vihar zoper vlado upravičeno v toliko, kolikor vlada do danes ni izpolnila danih jim obljub. Protestniki so v pogajanjih ob tokratnih cestnih zaporah dosegli vladno odredbo, po kateri bodo morali izvajalci javnih del plačevati podizvajalce, takoj ko bodo sami dobili državno plačilo. Med dosežke protesta štejejo med drugim tudi dogovor za izdelavo novega pravilnika za delitev dovolilnic za mednarodni tovorni promet. Ceh avtoprevoznikov je s protestom tudi priprl vrata za vstop v njegove vrste, in*sicer s tem, ko je izsilil, da bo moral v bodoče vsak avtoprevoznik ob nakupu novega tovornjaka položiti za pridobitev licence 10 milijonov tolarjev, ki bodo deponirani vse do prodaje tistega vozila. Avtoprevozniki, ki so s protestom vztrajali do takega razpleta, so bili dovolj modri organizatorji stavke, da jih policija nt' mogla preprosto odstraniti s cest. Uporabili so argument moči, predvsem tega. V Sloveniji namreč ni bilo tehnike, ki bi lahko na cesto nagrmadene tovornjake odstranila v kratkem času brez škode, če bi oblast dala počistiti cestne zapore. Lastniki tovornjakov so bili tudi dovolj zviti, da je njihova zapora bila videti kot vseslovenski upor in ne samo kot nezadovoljstvo peščice nezadovoljnežev. Končni seštevek vsega dobrega in vse škode po protestu tovornjakarjev še ni na voljo. Verjetno ga delate vsaj za lastno uporabo tudi sami. Kaj mislite o protestu? O tem govori tudi tokratna anketa Dolenjskega lista. ANTON HREN, upokojenec iz Trebnjega: “Obljube seje treba držati in to bi še posebej moralo veljati za državne uradnike. Ti so krivi za stavko avtoprevoznikov in vso nastalo škodo, če so jim res na pogajanjih v preteklosti veliko obljubljali, potem pa so se sprenevedali. Po drugi strani pa ni prav, da stavkajoči ne bi plačali * kazni za morebitne kršitve zakonov in izsiljevanje.” JANEZ KRAJNC, upokojenec iz Sevnice: “Nisem povsem natančno seznanjen s tem, kdo je bolj kriv za nedavno stavko avtoprevoznikov. Kot kaže, vlada ni naredila vsega tistega, o čemer so se dogovorili poprej, saj si sicer težko predstavljam, da bi si gospodje ministri vzeli čas, da so ob zanje nenavadnem času prišli na pogajanja s stavkajočimi na Trojane.” SLAVKO SINTIČ, upokojenec iz Kostanjevice na Krki: “Protest avtoprevoznikov je popolnoma upravičen. Upravičeno se počutijo brez pravic. Čudno je obnašanje države: šele ko pride do protesta, se stvari uredijo. Zahteve avtoprevoznikov so stare. To pomeni, da država ne izpolnjuje obljub in daje nepoštena, nepravna. Prevoznikom čestitam za akcijo in bi se jim pri protestu pridružil.” DRAGICA GORIŠEK, konfekcio-narka iz Arnovega sela: “Ko je bil predzadnji tak protest, sem v Ljubljani naletela na cesti na oviro. Tak zastoj ni prijeten. Ne poznam natančno zahtev prevoznikov v zadnjem protestu, mislim pa, da je ena glavnih zahtev, da vozniki dobijo sproti plačano opravljeno delo, ker morajo tudi oni plačati takoj. V tej zahtevi jih podpiram.” SAŠKA HORVAT, študentka iz Semiča: “Stavka bi morala biti zadnja in skrajna možnost v boju za delavske pravice. Poslužili naj bi se je, ko so izkoriščena vsa druga sredstva, stavkajoči pa bi morali postaviti realno izpolnjive zahteve. Stavka ne sme biti sredstvo delodajalcev pri izsiljevanju in tudi ne sme povzročati škode ne-vpletenim, kot se je zgodilo v primeru stavke avtoprevoznikov.” MITJA ZAVRŠNIK, organizator prodajne mreže na zavarovalnici Triglav v Novem mestu: “Če bi se vsi v državi lotevali reševanja problemov tako, kot jih rešujejo avtoprevozniki, bi povzročili pravo zmedo. Prav je, da se stvari razčistijo, vendar ne z zaporami cest s tovornjaki, da so zaradi njih prizadeti tudi ljudje, ki niso nič krivi. To prav gotovo ni pravi način.” META VARDIJAN, inž. kmetijstva, svetovalka Kmetijske svetovalne službe Črnomelj: “Avtoprevozniki, ki so tokrat stavkali, mene osebno tisti dan niso ovirali, ker nisem nikamor potovala, sem pa tovrstne posledice čutila ob njihovi prejšnji stavki. Poskusi takšnega doseganja zahtev se mi zdijo nepravilni, z državo bi se morali dogovarjati drugače, ne na škodo ostalih.” ALOJZ PRETNER, upokojenec iz Kočevja: “S stavko prevoznikov ne soglašam. Zanjo nimajo pravih argumentov, čeprav pravijo, da se leto dni ni nič naredilo. Mislim, da so le čakali primeren trenutek. Iz vsega povedanega in prebranega sem razbral, da bi težave lahko rešili z dogovorom. Je pa problem v tem, da je preveč avtoprevoznikov, ki prihajajo iz bivših stečajnih podjetij!” FRANC VIDERVOL, strojni ključavničar iz Ribnice: “Če je v državi finančna nedisciplina, prevozniki nekako morajo izraziti svoje nezadovoljstvo in izterjati terjatve. Eno leto se zadeve niso premaknile z mrtve točke, zato so morali ukrepati. Zato njihovo stavko podpiram. Do nje imajo pravico, in ker delajo na cesti, naj tudi stavkajo na cesti!” Inplet v Lyonu Edino slovensko podjetje na največjem evropskem sejmu perila in kopalk SEVNICA - Podjetje Inplet Sevnica z Dolnjega Brezovega izdeluje visokokakovostna elastična in neelastična pletiva za spodnje perilo, kopalke, otroška oblačila ter oblačila za šport in prosti čas. S svojimi izdelki uspešno prodira na francosko in ostala evropska tržišča, zato si je Inplet pridobil prostor kot razstavljalec na največjem evropskem sejmu perila in kopalk od 4. do 6. septembra. Inplet je bil, po besedah direktorice Marije Jazbec, edino slovensko podjetje na tem sejmu. Vstopnico za sodelovanje na tem sejmu si je Inplet pridobil zlasti s kakovostnimi in modnimi izdelki (za sezono jesen/zima 2000/2001 so predstavili kar 10 Inpletovih materialov!) ter s priporočilom njegovih francoskih kupcev (Playtex, Lejaby, Etam, Prin-cesse TAM TAM...). Z rezultati sejma so v Inpletu zelo zadovoljni, saj je bilo zanimanje za njihove izdelke precejšnje. Navezali so številne' nove stike s kupci in obiskali tudi vse dobavitelje surovin. P. P. MED TREMI NAJVECJIMI 150 LET POSTE BOŠTANJ BOŠTANJ - V petek, 17. septembra, ob 8. uri bodo s krajšo slovesnostjo domačini obeležili 150 let pošte v Bošta-nju. Na dan častitljivega jubileja bo od 8. do 15. ure na pošti na voljo spominski žig, kratek zgodovinski pregled poštnih dokumentov pa je za to praznično priložnost pripravil prizadevni filatelist Čveto Zupančič. Pošta Boštanj danes zaposluje 4 pismonoše in uslužbenko, ki imajo vsi veliko dela, saj je krajevna skupnost Boštanj po površini največja v sevniški občini, po številu prebivalcev (2655) pa je na drugem mestu. Kovinotehna rešila Pionirjev MKI Poplačali stare (Pionirjeve) dolgove in odkupili svoje zastavljeno premoženje __ NOVO MESTO - Novomeška družba MKI (Montaža, kovinarstvo, instalacije), hčerinska firma celjske Kovinotehne, je edina firma nekdaj mogočnega Pionirja, ki še naprej deluje kot pravna oseba, in to z isto dejavnostjo, istim žiro računom in istim številom zaposlenih. Zadnje pa ne drži povsem, saj so pred nedavnim zaposlili 10 mladih šolanih monterjev in inštalaterjev. Tako je sedaj v firmi, ki opravlja zaključna dela v gradbeništvu, zaposlenih 210 ljudi. Zapleti okoli Merkurjevega realizacije, s čimer bi presegli gos JEDRSKA ELEKTRARNA V AVGUSTU KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v avgustu, ko je dosegla fOO-odstotno razpoložljivost in 97,3-odstotno izkoriščenost, proizvedla 448.787 MWh električne energije. Vplivi nuklearke na okolje so bili v okviru dovoljenih. V skladišču jedrske elektrarne je skupno 3.981 sodov z radioaktivno vsebino, potem ko so v avgustu uskladiščili 2 s srednjeradioak-tivnim materialom. KMALU SLIŠEN MOBITEL V MIRNSKI DOLINI? SEVNICA - Sevniška občina je glede na zelo slabo pokritost Mirn-ske doline s signalom mobilne telefonije od Mobitela dobila informacijo, da bodo postavili repetitor na stolpu sevniškega gasilskega doma na hribu Sv. Jurij nad Tržiščem, naprave pa so že postavili na Homu nad Šentrupertom. ZAPORNICE TUDI V BOŠTANJU SEVNICA - Občina Sevnica je poslala Slovenskim železnicam predlog za poravnavo obveznosti vzdrževanja železniških prehodov, kajti doslej take pogodbe še niso podpisali. Zupan Kristijan Janc se je z novim direktorjem SŽ Zajcem pogovarjal tudi o zavarovanju železniškega prehoda v Boštanju. Janc pravi, da so realne možnosti, da bodo zapornice namestili že prihodnje leto. prevzema Kovinotehne odmevajo tudi v MKI-ju, ki je v stoodstotni lasti Kovinotehne. “Seveda nam ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda naše firme,” pravi Franci Berlan, direktor MKI-ja od 1990. Pravzaprav je imel MKI srečo, da ga je leta 1996, tik pred stečajem Pionirja, prevzela Kovinotehna. To celjsko podjetje je MKI dobila za poplačilo svojih terjatev do Pionirja, ki je takrat že tonil. Če se to ne bi zgodilo, bi Pionir potegnil v stečaj tudi MKI. Vendar je MKI v Kovinotehno prišel s slabo Pionirjevo popotnico. Propadli Pionir je bil MKI dolžan okoli 4 milijone mark, ki jih seveda ni nikoli plačal, in ves dolg je šel v stečajno maso; zastavil je vse njihovo premoženje, tako daje moral MKI svoje nepremičnine pod hipoteko odkupiti nazaj, za kar so najeli posojilo; milijon mark so znesli neporavnani prispevki iz Pionirjevih let 1992 in 1993. Zato je imela družba blokiran žiro račun od pomladi 1995 do februarja letos. “V najbolj kritičnih časih je Kovinotehna financirala našo proizvodnjo,” pravi Berlan. “Ko so se nas zaradi težav, v katere nismo zabredli po svoji krivdi, vsi izogibali, so nam zaupale štiri firme: novomeške Krka, Revoz in Pfleiderer ter črnomaljski Danfoss; ne samo da so nam dajale delo, če je bilo treba, so nam dale denar celo vnaprej. In še danes so to naši največji naročniki.” Že predlani in lani so poslovali z dobičkom, letos kaže, da bodo imeli za okoli 20 milijonov mark podarski načrt. Dela imajo dovolj in proizvodne zmogljivosti so zasedene. Tako so letos opravili vse instalacije pri obnovi Krkinega zdravilišča v Strunjanu, na Notranjem trgu v novomeškem Bršljinu, v Mercatorjevem centru na Cika-vi. Sedaj delajo na novih objektih v Čateških Toplicah, kjer znaša vrednost njihovih del 4 milijone mark, na trgovskem centru francoske trgovske prehrambene verige Leclerc na Rudniku v Ljubljani pa bodo opravili za več kot 5 milijonov mark del. Ne samo da je MKI preživel, odplačal stare dolgove in si povrnil nekdanje premoženje, danes je med tremi največjimi inštalaterskimi firmami v Sloveniji in prav sedaj teče postopek za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Franci Berlan S POSVETA V TREBANJSKI OBČINI Z Romi bolj “v rokavicah” Okrog 250 Romov živi v zelo slabih razmerah “Če delavci takrat, ko nam je bilo najhuje, ne bi bili potrpežljivi,, ce bi prihajalo do stavk, bi izgubili zaupanje naših naročnikov in novega lastnika Kovinotehne in nas danes ne bi bilo več.” A. BARTEU Nasveti in pomoč diabetikom Društvo diabetikov Ljubljana . Za teden dni v zdraviliščih^ Društvo diabetikov Ljubljahjj deluje že dobrih 40 let. Vanj J včlanjenih približno 1-500 diab tikov, ki večinoma živijo na o močju Ljubljane. Društvo ima sti stikov tudi z Dolenjsko. N31? društva je predvsem vzgoja in iz braževanje sladkornih bolnik > katerih število se žal povečuje leta v leto. V okviru izobraževanj prirejamo vsakoletna enoted ska okrevanja sladkornih bol kov v različnih zdraviliščih. Na zdravljenjih naj bi naši članipr _ vsem spoznali, kako se lahko g nejo hudim posledicam sladko bolezni. Letos smo organiziral dve taki okrevanji, naslednje črtujemo v novembru. . „ Za člane organiziramo iz* ter srečanja spomladi in ob n° letu. Na občnem zboru diabe seznanimo z načrti društva uresničevanjem sprejetih de,, nih načrtih. Organiziramo predavanja o preventivi in za ljenju bolezni. «. Društvo ima prostore na s ški 12 v Ljubljani. Vsak pon , ljek imamo od 14. do 18. ure u ne ure, kjer brezplačno merim sladkor v krvi ter krvni tlak in lesterol, učimo sladkorne bo uporabljati aparate za meJL „e sladkorja ter jim nudimo at informacije in literaturo v zv zdravo prehrano in načinom ljenja diabetikov. Društvo tu , ganizira enkrat tedensko tel • Društvo diabetikov EjuhU8" je pripravilo 11-. seP]e?lužab-Mostecu pri Ljubljani 4. dr no srečanje diabetikov._______ TREBNJE - “Redkokje sem slišal toliko tvornega obravnavanja romske problematike kot pri vas,” je ob koncu triurnega vsakoletnega posveta o romski problematiki v občini v Trebnjem poudaril Peter Winkler z republiškega urada za narodnosti. Direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje Darinka Tomplak je omenila spodbudne rezultate pri opismenjevanju odraslih Romov in njihovem osnovnošolskem izobraževnanju. Po podatkih cetra za socialno celo je Romov več kot 200, 51 jih “gostuje” pri sorodnikih in znancih, 47 trebanjskih Romov pa živi v drugih občinah, predvsem v novomeški, grosupeljski in kočevski. Romi živijo pretežno v petih naseljih, daleč največ pa jih je na Hudejah. Po zatrjevanju predstavnika KS Račje selo Toneta Zaletla, naj bi bilo Romov tam vaj 150. Krajane zelo vznemirja pogosto streljanje ter kraje poljščin in sena, kajti Romi so od jeklenih konjičkov spet presedlali k pravim konjem, kajti bencin morajo plačati, gorivo za konje je pa “zastonj”. Krajani se zavzemajo, da bi naselje čim prej urbanistično uredili, da bi tudi na ta način prispevali k večji socializaciji Romov, hkrati pa bi bila boljša preglednost priseljevanja. Občina, kije sklicala ponedeljkov posvet, podpira ta prizadevanja, a so tudi Občinarji nemočni, kajti zatika se pri odkupu parcel zaradi zapletenih postopkov pri denacionalizaciji in dedovanju, saj so dediči celo čez lužo v Ameriki in Avstraliji. P. PERC bo na Taboru, vsakih 14■ plavanje v bazenu Soca. ^ vas, da pri nas brezplačno p jn te vrednost krvnega sladK J j se tako prepričate, da nimate* korne bolezni. Če pa J° ' ■ vam bomo pomagali z nasv • vsa dodatna vprašanja smo ljo na tel. št. (041) 708-500- q JUDITA ERJAVt predsednica drust > ROMIH - Nekateri prisotni so menili, daje potrebno vztrajati, da bodo lomi obiskovali vrtce in šolo, sicer bi jim naj odvzeli tudi socialno pomoč, lako to izvesti, je pa že drugo vprašanje. Soglašali pa so, da naj bi ustanovili omsko društvo, ki bi Rome bolj povezovalo in motiviralo. (Foto: R P.) j Ljubljansko pismo Predvolilna demagogija se že začenja Slovenija - dežela afer LJUBLJANA - Dobro leto nas še loči do parlamentarnih volitev, pa seje že začelo. Vodilni možje različnih političnih strank se trkajo po prsih in govorijo, koliko dobrega so storili za ljudi. Tudi tisti, ki si jim je nabralo že veliko masla na glavah, trdijo, da so pošteni in s prsti kažejo na vodilne može konkurenčnih strank, češ, poglejte jih, kakšni so. Zgledujejo se po ljudskem reku “držite tatu”, čeprav se je prav na njihovem pragu nabralo veliko političnih grdobij. A da bi takšno obtoževanje obrodilo sadove, je treba sprožati afere. Odkar živimo v “demokraciji”, smo jih že veliko spoznali, vendar še nobeni nismo prišli do konca, četudi jih je razvozlavalo nešteto parlamentarnih komisij. Spomnimo naj samo na Elanovo, na nakopičeno orožje na mariborskem in brniškem letališču, na Smeltovo in še na druge, manj odmevne. Razkrivanje ozadij finančnih mahinacij vseh teh afer seje poslancem tudi materialno izplačalo, sajz. sedenje na sejah kom)5*)’ afere “proučujejo”, prejem3! lepe zneske. A kolikšne s same plače poslancev, vemo. Kdorkoli ima službo iy. v bližini vlade, se mu lep0 8■ ,.£ predvsem še direktorjem ra nih državnih ustanov m » dov, ki si plač nočejo zn' ^ čeprav se ljudje ob nji-j višinah zgražajo. Zakaj b jih, ko pa preveč izp^eani ^ skov in nagrad pred ne J jfl funkcionarji ljubljanskih še vedno niso vrnili, K*v . kajo na razsodbo sodis po iuiimiuiuiiji % še vedno niso vrnili, temv kajo na razsodbo s0 .jAjco zgledu poslancev so si « večje plače v primerjavi s p . njimi odmerili tudi soro . atj, honorarje notarji in a° na pa se kup nerešenih a 0 sodiščih kljub temu m 0 • . t zmanjšal. Skratka: kd° ^ možnost, si vzame več, služi, hkrati pa govori o s jh “malega človeka’, ziv Ig#-tegobah nezaposlenih, jn joči revščini delavskih ■ Jt ^ kmečkega prebivalstva .i robnih predelih Sloven j itd. Demagogija na kvadr d. Zakorakali smo t°reJ ' Gilto volilno leto, zato ,rna jcziku strankarskih veljakov n ) , spet potrebo po krepi P d0 nosti med ljudmi, o- domovine, ohranitvi ^ ocnjti nalnih krščanskih in se dob-. drugih vfednot in diugc iU^ja-ne fraze. V resnici pa ra aj[0 jo predvsem, kako se ceno obdržati na oblasu- VINKO BLA Novomeška kronika VRHOVČEVA - Še tistih nekaj stanovalcev, ki so ostali v starem mestnem jedru, mora zlasti ob koncu tedna prenašati hrup, razgrajanje in objestnost mladih žur-®r)ev. Zadnji petek zvečer je množica zlate mladine proslavljala uspešen začetek šolskega leta v fontana clubu v Vrhovčevi ulici. °;da na začetku ulice ni več policije, so najbolj občutili prav njeni stanovalci. Ne samo da zaradi hudega hrupa (temu pravijo tudi glasba) še opolnoči niso ime-■ m,r4: z alkoholom podprti ob-jestneži so rohneli po ulici, tolkli Po oknih in vratih, metali z okenskih polic rože v lončkih, da je bila cesta polna zemlje in črepinj. Bolje bi bilo, ko bi šli iz mesta na obrobje taki lokali kot pa policija. 5METI - Mesto pa ni samo [Rupno, ampak tudi zanikrno, v-lovek, ki se sprehodi po mestu, na vsakem koraku naleti na zani-krnost in nemarnost. Začnimo sprehod na Grmu: Od osnovne °*e do kandijskega mosta drži m®!na P°t. odpadki visijo tudi Po zivih mejah. Most čez Krko je priročen pasji sekret. Iztrebki na Pločnikih ležijo toliko časa, do-■der jih ne ispere dež. Uličica, ki rzi ob kavarni proti frančiška-om, spominja na enoto Dinosa, ognedaj, da bi si kdo podrobne-l Pjpedal blokovsko naselje na eidlovi, tako imenovano Piavo , guao' Tam je okoli zabojnikov odpadke huje kot v njih. Br-DJr.1 žarečih pogledov in temne P iti temeljito opravljajo svoje np ■zbrskajo, kar je še uporab-ga ali užitnega, ostalo pa razdejo naokrog. v^OSED - Pred otvoritvijo noga Mercatorjevega centra na ca bila tiskovna konferen-■ . e(i vabljenimi sta bili tudi ,i__ - npvinarki Dela in Dolenj-šia ga Be temu, da ju po-■arji poznajo, se lahko zahvalita, da V.1 »e laitKO z; sta vabili tudi dobili. Medtem Dnr°- P-r' ni?*' novinarki Bredi 5 Gornik samo dolenjski u nam021*’na ljubljanski o (Došič na?est0 Dušič), so Delovi novi-nri- P°vsem izmaličili ime in Priimek. Namesto Zdenka Lindič gasje na vabilu pisalo: Lindič ena Nevenka. Ob tem pa sta di “ 'n-u ru.§a v Plavi laguni sose-ko :”aJb°ljšega soseda” in bi lah-tm™ uPrave poslali koga iz svoje nakr*"?,na Šeidlovi, naj stopi v n a hi ! ^ 'n pogleda na poštni niim (kasete), kako je z ■uma imenoma in priimki. w na Sospa je rekla, da se v o„ rcatorju zelo veselijo dobre-PrePOsram Dolenjke, saj so Dr?nc.an‘’ daj‘m bo kmalu vse Prešla za doto. NovoivieSke ORodN IšlNiCE seDtp alu °d 31. avgusta do 12. rodni™ •? so v novomeški pote Kact't' r.od!le: Danijela Ku-Mir > 12 Črnomlja - Nika, na I ervar iz Bršljina - Dom-Nil,w n‘Ja Romih iz Kladja -Kaji’ "J« Malešič iz Metlike -Sem;t °eti Pintarič iz Kota pri Do? tU - Dašo, Irena Bevc iz Puc;r0P>ic " Klariso, Marjeta Tade.l n Martinje vasi - Miho, Mihp! v,r'Janovič iz Črnomlja -harsiz ata*a Derganc Štajdo-nušfe"*-Ano, Brigita Iva-nten K S.rebrnič - Zigo, Kar-Jan.i n11 Jac 'z Šentjerneja -Ca R5nata Ztigorč iz Ore-Ždin;„. Katjo, Jožica Mirtek iz CQjnip ‘Jv*) JUZILd 1V1IIICK \L k a givVasi ".Patricijo, Bernardina K 1Z bmarjete - Katjo in 'Dovr?c,rinaUtšičiz Krškega Zovice r: .ca Oberč iz Bre- Veiiu ' brancija, Jožica Količ iz Petra nfa BtjBljnbna - Petro, v°ria t .Jn ‘z Trebnjega - Da-ga Mr,?z,ca Piškur iz Dolenje-Lenar/^v?8a - Jerneja, Jožica MaSi|z Debenea - Lejo, Anžeia c enčič iz Brusnic -da . -tv’ Suzana Golob iz Livol-^loeanf 1 Marjeta Tramte iz Satej iiVj ^aj°. Elena Zaman- ^-bjana pV^ega Dola • Evo’ - iu. fnbtjan z Gornjih Su- ”"0, Slavka Strmec iz iz Mak^t Mitjo, Ana Rožman Valemf Lahinje - Anamarijo, Man"‘lna Bavčar iz Kočevja -^8omi:i.rfna Kmenz-Tramte iz nicaM»V „ ladetič - Nika, Da-An(]r,.;. ., (’ iz Zavratca - Ines, filaža Pan^i^ iz Trebnjega PančjčtVega mesta: Ditka Zu-Ja Zori eg°vc 20 - Bora, Ves-^UŠ0 . o, Seidlova cesta -cesta’_ žig^3 Turk, Kandijska Čestitamo! ¥tm I Z N A Š I H O 3 Čl M \ Križem po Novem mestu z avtobusi V torek steče mestni potniški promet ■ 4 linije, 8 avtobusov, 82 postajališč - V prometnih konicah na 20 minut, sicer na tri četrt ure - Prvi teden bodo vožnje zastonj ZA SRCE - Kar 660 ljudi se je udeležilo sobotnega pohoda za srce, ki ga je organizirala dolenjsko-belokranjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja. Večina, 460, jih je na pot krenila z Bajnofa pod Trško goro, ostali pa z Otočca. Cilj je bil v športnem parku Zdravilišča Šmarješke Toplice, kjer so pohodniki dobili malico, šmarješki šolarji pa so jim pripravili krajši kulturni program. (Foto: A. B.) NOVO MESTO - V torek, 21. septembra, bo “meso postala” ena večjih predvolilnih obljub novomeškega župana dr. Toneta Starca in nove občinske oblasti sploh: v Novem mestu bo stekel mestni potniški promet. Osem avtobusov bo od petih zjutraj do enajstih zvečer vozilo na štirih linijah, in sicer: Cikava - Dol. Kamence, Sevno pod TVško goro - Drska, Sevno - Košenice in Pogance - Muhaber. Na teh linijah je skupaj 82 postajališč, na katerih se bodo avtobusi ustavljali na tri četrt ure, v prometnih konicah, se pravi med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro, pa na približno 20 minut. Ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih bodo avtobusi vozili manj pogosto kot ob delavnikih. Za mestni potniški promet bo zainteresirali posamezna podjet- L skrbelo koprsko podjetje I&I, Avtobusni prevozi, ki je tudi lastnik dolenjskega avtobusnega prevoznika Gorjanci v stečaju, s katerim je kot najugodnejšim prijaviteljem občina sklenila koncesijsko pogodbo za 6 let z možnostjo podaljšanja. Prvega pol leta bo mestni promet potekal poskusno. Kot rečeno, bo na začetku na vseh štirih linijah 82 avtobusnih postajališč, od katerih jih bo 48 treba še urediti in opremiti. Večina jih bo - primerno označenih, seveda - kar na cestišču, v letu ali dveh pa jih bodo uredili zunaj cestišč na odstavnih pasovih. Na občini si prizadevajo, da bi za to VEČJA DOLENJKINA TRGOVINA - Po 28 letih delovanja so dogradili in prenovili Dolenj kino trgovino v Smrečnikovi ulici v Novem mestu. Sedaj meri trgovina skupaj z bifejem več kot 400 m2, na prodajnih policah pa je kakih 4.500 artiklov. Petkove otvoritve se je udeležilo veliko število ljudi. (Foto: A. B.) Povečana Dolenjkina trgovina Odprli prenovljeno in povečano Dolenjkino prodajalno v Smrečnikovi ulici v Novem mestu NOVO MESTO - Zadnji petek so odprli prenovljeno in povečano Dolenjkino prodajalno v Smrečnikovi ulici v Novem mestu. “S tem smo naredili še en korak pri izpolnjevanju načrta gradnje novih objektov in prenov do leta 2000,” je na otvoritvi dejal direktor Dolenjke Milan Jakopin. Ostajata jim še prenovi njihovih trgovin v Ragovski ulici v Novem mestu in v Mokronogu. Market v Smrečnikovi, nekdanji Kristanovi ulici, je star že 28 let in je bil zaradi nujnosti vse večje ponudbe in zaradi zastarele tehnologije potreben obnove in razširitve. Tako so stari trgovini, ki so jo povsem prenovili, prizidali 160 m2 prodajnih površin, tako da sedaj trgovina z bifejem obsega več kot 400 m2, na prodajnih policah pa je po novem več kot 4.500 artilov. V tej poslovalnici je skupaj z bifejem zaposlenih 10 ljudi. Za kletne prostore novega dela trgovine še iščejo na- jemnika ali kupca, primerni pa so za storitveno ali kakšno drugo dejavnost. Celotna investicija z nakupom zemljišča vred je veljala blizu 70 milijonov tolarjev. V Dolenjki načrtujejo, da bodo letos prodali za okoli 10 milijard tolarjev blaga, k temu naj bi pripomogla tudi obnovljena in povečana poslovalnica v Smrečnikovi ulici. Dolenjka je na območju nekdanje novomeške občine prisotna že 47 let, v Beli krajini in v Trebnjem nekaj let manj, v Posavju pa od lani. Večinski lastnik je z 58 odst. delnic družba pooblaščenka Dolenjka -Izbira, v kateri so večinski lastniki zaposleni v Dolenjki. “Slovenska trgovina se povezuje in združuje,” je na koncu svojega govora ob odprtju dejal direktor Jakopin. “Tudi Dolenjka se bo najbrž trdneje povezala z večjim sistemom, a o tem bodo odločali njeni delničarji.” A. B. KONCERT NARODNOZABAVNE GLASBE BRUSNICE - Mladi “Mačkoni” v sodelovanju z osnovno šolo Brusnice vabijo na koncert narodno-zabavne glasbe z naslovom “Bo moj vnuk še pel slovensko pesem”. Nastopali bodo: otroški ansambel Mačkoni, ansambel Mlade frajle iz Laškega, kvintet Dori iz Rimskih Toplic, šentjernejski pevski zbor, dvojčici Vesna in Vlasta, harmonikarski orkester Tonija Sotoška, mama Manka in gledališka skupina Kolenc iz Vač na Gorenjskem. Koncert bo v nedeljo, 19. septembra, ob 16. uri v telovadnici OŠ Brus- ja, in tako bo prvo tako postajališče primerno uredil TPV. Vsaka linija ima svojo barvo: rumeno,-zeleno rdečo in modro, poskušali jih bodo tudi marketinško tržiti; tako naj bi bila ena linija Krkina, druga Revozova, pa Mercatorjeva in BTC-jeva ali podobno. S takim marketinškim pristopom bi seveda zmanjšali stroške občine za delovanje mestnega potniškega prometa. Skupaj naj bi ti stroški znesli okoli 160 milijonov tolaijev na leto. Od tega računajo, da se bo kakih 85 milijonov, tolarjev krila prodaja vozovnic, ostalo pa odpade na občino. Po predvidevanjih bo mestni potniški prometom vsak dan uporabljalo okoli 1.800 ljudi, se pravi, da se bo na leto z njim vozilo okoli 650.000 potnikov, avtobusi pa bodo prevozili približno 500.000 kilometrov na leto. V Kopru, ki je primerljiv z Novim mestom, v mestnem prometu vsako leto prepeljejo okoli milijon potnikov. Sprva bo vozilo 8 rabljenih avtobusov, že ob koncu leta pa bodo PREDSTAVITVE GRUMOVE GOGE NOVO MESTO - V razstavni vitrini v avli Dolenjske banke na Seid-lovi cesti je dosedanjo razstavo ek-slibrisov Božidarja Jakca zamenjala razstava uprizoritev znamenite igre v Novem mestu pokopanega pisatelja in dramatika Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. Razstava je posvečena 50-letnici pisateljeve smrti. KANALIZACIJA NA GOR. TEŽKI VODI - V petek zvečer so se pred cerkvijo na Gor. Težki Vodi zbrali zaradi zavlačevanja gradnje kanalizacije nezadovoljni vaščani. A je občinski sekretar Borut Novak (prvi z desne) zagotovil, da denar je in da bodo dela stekla v kratkem. (Foto: A. B.) Suhokranjski drobiž ŠEPETANJE KORENIN - Svojo drugo pesniško zbirko s tem naslovom bo v soboto, 18. septembra, zvečer predstavil v vinski kleti žužemberškega gradu pesnik Jurij Marussig. Večer bodo popestrile pevke v pokrajinskih narodnih nošah, predstavili pa se bodo tudi gosti večera, ki bodo zaključili letošnje uspešne grajske prireditve. IZLET - Sredi oktobra bodo napravili izlet žužemberški upokojenci. Tradicionalni izlet bodo tokrat združili z martinovanjem, njihov končni cilj pa bo Koroška, točneje Ravne na Koroškem. NOVI TAJNIK OBČINE - S prvim septembromje župan občine Žužemberk Franc Škufca imenoval tajnika občine Žužemberk. To odgovorno nalogo je sprejel Vlado Kostevc. MESEC REKREACIJE - Ob mesecu rekreacije bo priredilo TD Suha krajina rekreacijsko-kolesar-sko popotovanje po tako imenovani Ravbarski poti od Dvora do izvira Krke to nedeljo, 19. septembra. Odhod ob 9. uri. SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV NOVO MESTO - Krajevna skupnost Kandija - Grm in tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa vabita svoje krajane, starejše od 70 let, na srečanje, ki bo jutri ob 13.30 uri v telovadnici grmske osnovne šole v Novem mestu. Vljudno vabljeni! Domača voda tudi za obmejne vasi V šentjernejski občini nameravajo oskrbeti z vodo tudi vasi, ki jo sedaj dobivajo iz Krškega - Izgradnja vodovoda Cerov Log - Na Tolsti Vrh naj bi pritekla voda spomladi ŠENTJERNEJ - Čeprav se v šentjernejski občini že nekaj časa vse vrti okrog rekonstrukcije križišča in cest v Šentjerneju, pa kljub tej zelo veliki investiciji tudi drugih področij niso zanemarili. Oskrba z vodo je v njihovi občini razmeroma dobra razen v vaseh, ki mejijo na krško občino: v Grobljah, Gruči, Šentjakobu, Ostrogu in Ledeči vasi, kjer še vedno dobivajo vodo s krške strani. Ker so večkrat ostali brez vode, ja do Šentjerneja pa je že priprav- se je lani šentjernejska občinska uprava sestala s krškim upravljal-cem vodovoda Kostakom. Šentjernejska Stranje predlagala, da bi v te vasi napeljali vodo s šentjer-nejske strani, vendar so prevzem vodovoda pogojevali z odpravo napak na primarne vodovodu. Ko je Kostak lani septembra odpravil napake - voda je iztekala kar na sedmih mestih - je bilo vode naenkrat dovolj. Tako te vasi še vedno dobivajo vodo iz krške občine, Milan Jakše iz šentjernejske občinske uprave pa je povedal, da namerava občina kljub temu v bodoče tudi v te vasi napeljati vodo iz šentjernejskega konca, za kar že pripravljajo tehnično dokumentacijo, obnovili pa so tudi že del povezovalnih cevovodov. Tako so lani obnovili cevovod med vodohranom Vrhpolje in Šmarjem, kar je stalo 42 milijonov tolarjev, za rekonstrukcijo cevovoda od Šmar- ljena dokumentacija. V ostalih predelih občine nimajo težav zaradi pomanjkanja vode, ampak predvsem zaradi dotrajanosti vodovodov. “Za celotno ureditev oskrbe z vodo v Šentjerneju, od obnove obstoječih vodovodov do izgradnje novih v zaselke, kjer so še brez vode (Mihovo, del Drče, Škrivno in Kira), bi potrebovali okrog 550 milijonov tolarjev,” je povedal Jakše. Toda celotne ureditve oskrbe z vodo se ne bodo mogli lotiti naenkrat, najprej bodo obnovili najbolj kritične predele. Tako v tem trenutku poteka izgradnja vodovoda v Cerovem Logu, kjer so imeli do sedaj vaški vodovod, voda pa je bila večkrat oporečna. Dela, ki bodo predvidoma končana še letos, bodo stala okrog 39 milijonov tolarjev. Ob rekonstrukciji križišča in cest v Šentjerneju pa je bilo obnovljen tudi glavni cevovod v prišli prvi posebej za tak promet izdelani nizkopodni avtobusi, ki bodo sčasoma nadomestili stare. Cena vozne karte v eno smer (velja od začetne do končne postaje vključno z enkratnim prestopom na drugo linijo) bo znašala v predprodaji 150 tolarjev, ob nakupu pri vozniku pa 190 tolarjev, a brez vračila drobiža; povratna vozovnica pa bo stala 270 tolarjev. Na voljo bodo tudi mesečne karte s popustom za dijake, študente in upokojence. V začetku bodo karte papirnate, sčasoma pa bodo prešli na magnetne kartice, kar bo omogočalo tudi prodajo dnevnih kart in drugih možnosti. Karte bodo naprodaj na avtobusni postaji, v kioskih in drugih primernih krajih. Vozni redi bodo na večjih postajališčih. Prvi teden pa se bodo potniki vozili zastonj. Od uvedbe mestnega potniškega prometa pričakujejo zmanjšanje obremenitve mestnih prometnic z osebnim prometom, odpravljanje tako imenovanega stoječega prometa, se pravi zmanjšanje s parkiranimi avtomobili zasedenih površin, predvsem pa večjo mobilnost ljudi, zlasti ostarelih, socialno šibkejših, invalidov in šolarjev, ki nimajo svojih avtomobilov. A. BARTELJ vrednosti 30 milijonov tolarjev, zamenjali pa bodo tudi 700 m glavnega cevovoda od glavne ceste v Šmarju do šmarskega vodohrana. Že nekaj let poteka tudi gradnja vodovoda na Tolsti Vrh, ki pa zaradi redke poseljenosti in težkega terena še vedno ni dokončan. Ce bo vse po sreči, bo v te domove pritekla voda drugo leto spomladi. Zgraditi je potrebno še priključke do hiš, teh je kar za 12 kilometrov, in napeljati električni tok do vrtine Kamnišček K3 za pogon črpalke. Sicer pa je vrtina zelo izdatna in daje kar 15 litrov vode na sekundo. Celotna investicija izgradnje vodovoda za Tolsti Vrh je ocenjena na preko 300 milijonov tolarjev. J. DORNIŽ IZLET V GARDALAND MIRNA PEČ - Društvo podeželske mladine Mirna Peč vabi vse mlade na izlet v Gardaland, ki bo v soboto, 25. septembra. Odhod bo ob 4. uri zjutraj iz Mirne Peči. Cena avtobusnega prevoza in vstopnice je 7.500 tolarjev. Prijave sprejema Toni Pirnar v KZ Mirna Peč. Greznice nad vodovodnim zajetjem Napol narejena dela že od marca stojijo GOR. TEŽKA VODA -Nezadovoljni prebivalci Gor. Težke Vode so se zadnji petek zvečer zbrali pri vaški cerkvi, da bi zvedeli, kaj bo z nadaljnjo gradnjo kanalizacije. Ta vas namreč leži tik nad vodovodnim zajetjem v Stopičah, od koder vodo dobiva tudi del Novega mesta. Seveda vas z greznicami, ki leži v najožjem vodovarstvenem območju, in to na kra-škem terenu tik nad vodovodnim zajetjem, gotovo ne pripomore k temu, da bi ljudje tako vodo pili brez skrbi. Tako kot je občina oziroma Komunala pred časom zgradila kanalizacijo v Plemberku nad Stopičami, seje tega dela končno proti koncu lanskega leta lotila tudi na Gor. Težki Vodi. A marca letos je izvajalec, novomeško Cestno podjetje, nehal delati in od takrat stvar stoji. “Prvi rok za dokončanje kanalizacije je bil lanski oktober, a so ga zaradi težavnosti terena podaljšali do konca letošnjega aprila,” je povedal Marjarf Brkopec, član sveta KS Stopiče z Gor. Težke Vode. “Vsako gospodinjstvo je za kanalizacijo prispevalo po tisoč mark, in kdor ni denarja nakazal do roka, plačuje obresti; od investitorja Komunale, ki je debelo prekoračil zadnji postavljeni rok, pa ne pridejo niti na sestanek, da bi ljudem pojasnili, zakaj je do tega prišlo,” se je v imenu zbranih vaščanov hudoval Brkopec. Ljudje so upravičeno nezadovoljni. Celo zimo in pomlad je bila vas razkopana, kanalizacija gre namreč pod cesto; ko so delavci nehali delati, niso stvari uredili in za sabo pospravili, marsikdo zato ne more nemoteno delati. Kjer je kanalizacija položena, na cesti ni zapornega asafalt-nega sloja in jaški štrlijo nad cestišče. Vabljenih predstavnikov Komunale in Cestnega podjetja ni bilo na sestanek, je pa občinski sekretar Borut Novak ljudem povedal, da je denar za nadaljevanje del zagotovljen in da bodo dela v kratkem stekla. A. B. IZ M A Š I H OBČIM MM Sprehod po Metliki ŽUPANI SAMO MOTIJO -Včasih je prav, če šefa ni, človek potem lahko v miru opravi svoj posel precej bolje. To so uvideli tudi tako imenovani metliški občinski funkcionarji, ki so se v Wagni pomerili s svojimi kolegi iz pobratenih mest Wagne in Ronk. Na metliški občini zaposlenih v nogometni ekipi funkcionarjev m bilo. le nekaj metliških svetnikov se je podilo za okroglim usnjem, pa so vseeno zmagali. Udeleženci srečanja pobratenih mest so bili prepričani, da zato, ker v ekipo za razliko od Ronk in Wagne niso uvrstili župana. SABOTAŽA - Metličani se radi pritožujejo, da se premalo vidijo v dnevniku nacionalne televizije, češ da jih dolenjsko-belokrarijska dopisnica, kije sicer doma iz Črnomlja, zapostavlja, se dobro da imajo novomeško televizijo, kjer so prispevkov metliških sodelavcev zelo veseli. V Metliki imajo tako kot drugod po Beli krajini in na Dolenjskem precejšnje težave z električno energijo, ki mora iz Krškega p° eni žici priplezati nazaj čez Kočevje. Ko je prej omenjena Crn°-maljka na nacionalni televiziji z udarnim prispevkom opozarjala na to, je v Metliki za trenin tek zmanjkalo elektrike in s tem tudi slike na televizijskih ekranih; Televizijsko sliko so Metličani dobili spet, šele ko je bilo Petri' nega prispevka že konec. Naj l kdo reče, da ne gre za sabotažo. Črnomaljski drobir ZAGREL TUDI SEBE - Mag-Franci But, ki je v soboto belokranjskim kmetom v Dragam govoril o razvoju živinoreje i spremembah z vstopom v EL, svojim navdušenim in zagnani govorom ni razgrelje poslušalce, temveč tudi sebe. “Če dovolite, st. bom slekel, čeprav je nekultu no!” je dejal čez nekaj minut > odložil suknjič. Spodaj je srame Ijivec imel seveda še srajco dolgimi rokavi. . . ZGLED PA TAK! - Na isti oKj rogli mizi sta sodelovala tu predsednik Društva govedoreje Slovenije Franc Škufca in pr® sednik Združenja govedoreje Slovenije Janez Sebat. Čeprav oba poudarjala, da je n?lp membnejše, da kmetje ob ze s danjih težavah in novih ostafčL složni, držijo skupaj, in smo Ji poslušalci nekaj časa verjeh. P vendarle nista bila najbolj p pričljiva. Škufca je Šebatu pn jeno očital, da “njegovega dr va pred kratkim niso niti p°va na neko srečanje združenja go . dorejcev, kaj šele kaj več. Sle je trdil obratno, da so jim Pos. „ pismeno vabilo itd., skratka nj zgled ni bil najboljši. AL.EC - P°dP^„ ,ke vlade Ma[ k je v ponedelje je bil, predenj ko, kmetijski p .okhcupajCf 5. V Semič sc g pospešil odp jo je v neurju metijstvo, a.*”nili i močmi pntis" njeg”V^hški*n colegi. Metl'^ jpan S‘a nokHcU ibmk po p a 3mije,Bukovg. ja sc ne bi ’so samo °b^“n0. rgatev- V °e :gaVSS"cej :em, da so p o in vclikot prc- ddienLetosjinig .. ijaki svetovan,ndJ; pajo. i pridelek takoj P et prišli na svoj rac« REDAVANJE [) TRGATVI NEGI MOSTA OMELJ, SEAjlb* tka svetovalna s 20- dj bo v ponedeije , j bra, ob 18. ur.v^ viške občinjc '" - y sej' entbra, ob 18. o fl. rnomaljske občine Po8 ,redavanjeopriprelaV. , trgatvi in p d o- ter o negi mo* ho pretoka. Pred 0d- stka za vinarstvo v kmetijsko sve (ari- mestu dipl. inž- Ka Slowantcni pobtBtenjei DEMOL1TION GROUP V METLIKI - Metliška Zveza prijateljev mladine je ob začetku novega šolskega pripravila rock koncert. Na Pungariu je najprej nastopila domača metal core skupina Sarcom, potem pa je na oder stopila že nekaj časa naša najboljša rock zasedba Demolition Group iz Brežic. Vpoldrugi uri so predstavili skladbe iz vseh obdobij svojega delovanja, ob zaključku nastopa pa so na oder povabili vse poslušalce, ki so vztrajali na dežju. (Foto: Rudi Vlašič) OB DNEVU ZLATIH KNJIG OPROŠČENI ZAMUDNINE METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika bo od dneva zlatih knjig, 17. septembra, do 8. oktobra, ko se bo zaključil teden otroka, pripravila razstavo “zlatih knjig”. 17. septembra, ko bo razstava odprta, bodo omogočili vsem bralcem zamudnikom vračanje knjig brez zamudnine, s čimer bi radi vzpodbudili tiste bralce, ki se zaradi zamudnine bojijo priti v knjižnico, da že pred daljšim časom izposojene knjige le vrnejo, saj nanje čakajo še drugi bralci. BRV PRI PEROVEM MLINU NA KRUPI SEMIČ - V nedeljo, 19. septembra, bodo v okviru mednarodne geološke akcije Geotrip 99 med sprehodom po učni poti od Lebiče do Krupe pri Perovem mlinu na Krupi slavnostno predali svojemu namenu 19 metrov dolgo brv. Novo brv je finacirala uprava za varstvo narave, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor. V Črnomlju dan z žogo, ne z drogo Tekmovanje v petih športih in policijska razstava ČRNOMELJ - Športna zveza Črnomelj bo na športnih igriščih na Majerju v Črnomlju tudi letos skupaj z Lokalno akcijsko skupino za spremljanje odvisnosti od drog pripravila športno-re-kreativno prireditev Dan z žogo, ne z drogo, na kateri je lani sodelovalo več kot 150 mladih. V soboto, 18. septembra, bodo pripravili tekmovanja v petih športnih panogah. Košarkarski turnir trojk bo potekal po pravilih za streetball na 10 minut ali do 15, odbojkarske trojke se bodo pomerile na asfaltnem igrišču, štiričlanske nogometne ekipe na travnem igrišču z malimi goli brez vratarja, tenis boste lahko igrali cel dan, tekmovanje v spretnostnem rolanju pa bo popoldne. V vseh panogah bodo tekmovalci razdeljeni po starosti. Prijave bodo zbirali na dan tekmovanja od 9. do 9.30, prijavnine ni, vsi udeleženci pa bodo dobili malico in sok. Dodatna pojasnila daje Milan Kordič s Športne zveze Črnomelj po telefonu (068) 52 040. Vzporedno s športnimi aktivnostmi se bo na Majerju mladim predstavila tudi Policija, ki bo pripravila razstavo o drogah in in tudi praktično pokazala, kako odkriva droge s posebej za to šolanimi službenimi psi. PRVIČ KARUSHI ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub spet odpira vrata. V soboto, 25. septembra, bo ob 22. uri nastopila nemška skupina Karushi. Fantje, ki izvajajo post hard core, bodo prvič gostovali v Sloveniji. Občina je za 5 milijonov odkupila starejšo stanovanjsko hišo v Semiču - Ne knjižnica, temveč začasen vrtec -11 otrok brez varstva - Najprej opredelitev stroškov! SEMIČ - Nedvomno je bila odločitev občine Semič za odkup starejše manjše stanovanjske hiše s prizidkom in vrtom v samem središču dobra. Stavba, za katero so dediču Ivanu Lilcku odšteli pet milijonov tolarjev, stoji na dragocenem prostoru, med staro telovadnico in osnovno šolo. Je delno podkletena, pritlična, ima elektriko, vodo, telefon, centralno kurjavo. Semiški svetniki so na zadnji seji razpravljali o novi namembnosti Panjanove hiše v Semiču 34. Prvi predlog, da bi stavbo preuredili v knjižnico, ni uspel. Res, da se sedanje knjižno izposojevali-šče nahaja v neustreznih prostorih v kulturnem domu, toda za to preureditev bi bila nujna večja rušit-vena dela predelnih sten. “Hiša ni v dobrem stanju, zato je nesmiselno vanjo preveč vlagati, lahko pa služi kot začasen prostor,” je povedal inž. Branko Banovec. Da so največje potrebe na področju varstva otrok, je povedala ravnateljica OŠ Belokranjskega odreda Silva Jančan, saj imajo enajst prošenj staršev nerešenih. “Vsi oddelki so polni, štirje v matični zgradbi in eden v bloku. Razmiš- ljali smo tudi o Štrekljevcu, vendar je tam prosta učilnica v drugem nadstropju, s strmimi stopnicami, tako da se nam zdi primernejša in sprejemljivejša začasna rešitev Panjanova hiša.” V stavbi bi lahko namestili heterogen oddelek otrok, starih od 1 do 4 leta. Normativ je 14 otrok, tako da število ni problem. Za to pa bi bila potrebna preureditev sanitarij in beljenje. Čeprav so si bili svetniki enotni, da je nujno treba družinam, ki iščejo varstvo otrok, to čimprej zagotoviti, vendar so ob tej odločitvi mnogi imeli tudi pomisleke. Koliko denarja bi bilo treba najti za to preureditev? Alije sploh smiselno vlagati v staro stavbo, če se bo pa čez nekaj let hišo dalo porušiti? Ali ne bo ta obnova morda ogrozila prvotnega projekta o izgradnji prizidka vrtca, ki je v načrtu že dlje časa? Ne bi bilo bolje poiskati za začasen vrtec še kakšen nov prostor? Branko Banovec, ki dela projekt za prizidek vrtca in sploh celotne zunanje ureditve semiške šole, je dejal, da bi stal po njegovih ocenah vložek za začasno usposobitev hiše za vrtec 6 do 7 tisoč nemških mark, dograditev vrtca pa bo stala 90 milijonov tolarjev. Svetniki so na koncu sklenili, da se mora prizidek čimprej začeti graditi, glede Panjanove hiše pa je treba čimprej opredeliti natančne stroške urejanja ter tudi rok, do kdaj bo služila kot začasen vrtec, in vso potrebno dokumentacijo. Odločitev bo takrat lažja in pravilnejša- L. MURN Navdušeni nad Belo krajino TEidnevna likovna kolonija 38 mladih Litijanov na domačiji Raztresen - Sobotna otvoritev razstave TRIDESETLETNICA POBRATENJA Pobratimi kot “Evropa brez meja” Avstrijska Wagna povabila v goste pobratime iz italijanskih Ronk in Metlike - Čeprav so se zamenjale generacije, v Sloveniji pa celo politični sistem, se vezi le še utrjujejo JANKOVIČI - Od 9. do 11. septembra je domačija Raztresen gostila mlade litijske likovnike na njihovi tradicionalni likovni koloniji, ki jo je organizirala ZKD Litija s pomočjo Območne izpostave Šklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. “Vsako leto septembra jo pripravimo v eni izmed naših pokrajin. Tako smo dvakrat delali doma, obiskali smo že Primorsko, Gorenjsko, Prekmurje, letos pa smo se odločili spoznavati mehkobo Bele krajine in ni nam žal,” je povedala Rosana Maček, vodja izpostave sklada in tajnica litijske ZKD. Sodelovalo je 38 mladih likovnikov iz vseh osnovnih šol občine Litija ter tudi iz podružnične šole s prilagojenim programom, zanaprej pa si želijo pritegniti tudi gimnazijce. Iz vsake šole je bilo izbranih deset učencev. Iskali so motive ob Kolpi in Lahinji, breze, steljnike, razne stare kmečke objekte in podobno. Kot so povedali, se jim je Bela krajina, ki jo je večina prvič spoznavala tako od blizu, zelo prikupila. Za gostoljubje se skupaj s petimi mentoricami zahvaljujejo domačiji Raztresen, kjer so v soboto, 11. septembra, na ogled postavili razstavo svojih del. Na sobotni otvoritvi je zbrane pozdravila litijska svetnica Joža Ocepek, ustvarjanje mladih je strokovno predstavila mentorica Marija Hostnik Bregar, likovna pedagoginja na litijski osnovni šoli, v kulturnem programu pa so nastopili vokalna skupina KUD Jevnica in člani KUD Boža Račiča iz Adlešičev. L. M. MLADI USTVARJALCI - Pred otvoritvijo razstave izdelkov so mnogi mladi likovniki v rokah še držati čopič. (Foto: L. M.) sti v Avstriji že povabil pobratime na praznovanje jubileja prihodnje leto v Metliko. Sicer pa bi lahko prav pobratimstvo med tremi občinami sosednjih držav postavili za vzor dobrega sodelovanja ne zgolj občinskih vodstev, ampak tudi kulturnih skupin, gasilcev, športnikov, ribičev, šahistov, vinogradnikov, otrok, ki počitnikujejo pri pobratimih in se udeležujejo likovnega ekstempora in še bi lahko naštevali. Kot je dejal Drago-van, pa bi radi izboljšali predvsem sodelovanje na gospodarskem področju, ki so mu doslej namenjali premajhno pozornost. Mnogi občani so v teh letih stkali trdne prijateljske vezi, ki jih negujejo skozi vse leto, utrjujejo pa prav na srečanjih, kakršno je bilo nedavno v Wagni. “Pomembno je, da med pobratimi ni ne administrativnih ne jezikovnih ne kakršnih koli drugih preprek za pristno prijateljstvo. Morda se niti ne zavedamo, da je prav to lahko ena od vozovnic naše male države v združeno Evropo brez meja,” je ob srečanju v Avstriji poudaril metliški župan. Pobratime v Wagni je obiskalo 180 Italijanov in 130 Metličanov, mnogi med njimi pa so se udeležili tudi tekmovanj. Najuspešnejši so bili prav Metličani, saj so gasilci, šahisti in starejši nogometaši osvojili prvo mesto, ribiči so bili drugi, miadi nogometaši pa tretji. Med godbami na pihala vseh treh mest pa je z odličnim igranjem požela največ navdušenja prav Mestna godba Metlika, ki ji je na lastno pobudo dirigiral celo župnik iz Wagne. Med številnimi darili, ki so si jih izmenjali pobratimi, je župan Wagne Franz Tram-pusch podelil zaslužnim za dobro sodelovanje med občinami srebrna priznanja, ki sta ju prejela tudi Vladimira Škof in Milan Tkavni-kar iz Metlike. Prav tako so gostitelji podelili častna priznanja gasilcem, med njimi predsedniku in poveljniku Gasilskega društva Metlika Stanislavu Bajuku in Pavletu Lipeju. Spomnili pa so se tudi nekdanjih županov vseh treh občin, ki so se udeležili prisrčnega slavja, med njimi Franca Vrviščar-ja, Stanislava Bajuka in Branka Matkoviča iz Metlike. M. BEZEK-JAKŠE Panjanova hiša kmalu polna otrok? OD BILKE DO PLATNA - Tučnja lana je bilo nekdaj naporno in pomembno kmečko opravilo, ki pa se ga danes lotevajo le redki. Včasih je tučnja v Beli krajini predstavljala pravi obred, topotanje tukače pa je morala preglasiti pesem tukačev. Kako je bilo na tučnji včasih, so na prireditvi Od bilke do platna v Atjlešičih družno pokazale članice belokranjskih društev kmečkih žena. (Foto: I. V.) V Adlešičih predstavili predelavo lanu od semena do platna - Dejavno društvo kmečkih žena ADLEŠIČI - Društvo kmečkih žena iz Adlešičev je v nedeljo popoldne pripravilo zanimivo etnološko prireditev Od bilke do lana. Adlešiško društvo kmečkih žena je lani pripravilo predstavitev tučnje lana, letos pa celoten postopek predelave lanu. Obiskovalci prireditve so si tako lahko ogledali laneno seme, ki ga sicer posejejo konec marca ali v začetku aprila, mlade rastline, snope požetega lanu in postopek predelave od tučnje z lesenimi tuka-čami, trenja na trlici in mikanja, s katerim so ženske otrte bilke na železnem grebenu razčesale v gladka vlakna, do preje in tkanja lanenega platna. Na prireditvi, s katero Adleši-čanke ohranjajo že skoraj pozabljena kmečka opravila, so predvsem pri tučnji lanu sodelovale članice ostalih belokranjskih društev kmečkih žena. Lan, ki so ga predelale na prireditvi, je društvo posejalo samo, poleg društva pa lan v Beli krajini sejejo le še trije kmetje iz Adlešičev. Društvo kmečkih žena Adlešiči deluje sedem let, šteje 60 članic, ves čas pa tesno sodeluje s črnomaljsko kmetijsko svetovalno službo. Predsednica društva Slavica Jankovič ponosno pove, da je Adlešiško društvo med najbolj dejavnimi. Lani so se Adlešičanke udeležile evropskega kmetijskega kongresa, ko so v tehničnem muzeju v Bistri predstavile prelo. Adlešičko prelo kot predstavo z vsemi ljudskimi običaji, ki so vezani na to kmečko opravilo, predstavljajo že nekaj let zapored vsako zimo, letos oktobra pa bodo prelo predstavile v črnomaljskem kulturnem domu. Aprila so gostovale v Kopru, kjer so predstavile Belokranjsko pomlad z zelenim Jurijem, pisanicami, butarami in prelom. Denar za delovanje društva Adlešičanke zbirajo tako kot ženske iz drugih tovrstnih društev s prodajo piškotov in peciva na različnih prireditvah, kadar pa jih povabijo, da se predstavijo na izven Bele krajine, jim stroške nastopov ponavadi krijejo gostitelji. Lan od bilke pa do platna VVAGNA, METLIKA - Pretekli konec tedna seje pri pobratimih v avstrijski Wagni zbralo nekaj sto prebivalcev iz pobratenih občin Metlika in italijanskih Ronk. Avstrijci so namreč pripravili veliko slovesnost, kakršne doslej še ni bilo, s katero so proslavili 30. obletnico podpisa listine o pobratenju med Ronkami in VVagno. Medtem ko je bila lani sloves- desetletja, odkar sta listino o po- nost ob 30. obletnici pobratenja bratenju podpisali še občini Met- med občinama Metlika in Ronke, lika in Wagna. Metliški župan pa bo prihodnje leto minilo tri Slavko Dragovan je na slovesno- NAJ PRIJATELJSTVO ŽIVI VEKOMAJ - Tako je dejal župan avstrijske občine Wagria Franz Trampusch ob slovesu od pobratimov iz italijanskih Ronk in Metlike, ki so se udeležili slovesnosti ob 30. obletnici pobratenja med Ronkami in Wagno. Med dvodnevnim druženjem konec preteklega tedna so med drugim delegacije vseh treh občin položile tudi vence na grobišču v Wagni, kjer je pokopanih 3.000 italijanskih beguncev iz prve svetovne vojne. Na fotografiji: župani pobratenih občin Enzo Novelli, Slavko Dragovan in Franz Trampusch na slovesnosti, ki so jo v Wagni pripravili ob jubileju pobratenja. (Foto: M. B.-J.) Drobne iz Kočevja POHVALA NASPROTNIKA ■ Za župana Janka Vebra je bila zlata poroka zakoncev Pintar iz Salke vasi letos že druga zlata poroka. Začetne treme ni bilo več ■n župan je zato minulo soboto poročni obred vodil tako, da sije prislužil celo pohvalo svojega, če ze ne ravno največjega, pa vsekakor najzgovornejšega nasprotnika v prejšnjem občinskem parlamentu, mag. Vinka Pintarja. Verjetno tudi čustveno prevzet zaradi zlate poroke staršev, je mag. Pintar za župana dejal, da se je Popravil. Pohvalo je izrazil na zanj značilen način, češ da ne more reči, da je župan svoje delo ppravil slabo, če ga ni. Seveda pa i? i t-emu ta^°J dodal, da gre levji delež zaslug za to Mileni Lautar, k| ima na kočevski občini na skrbi tudi protokol. OBISK Z VRHA - Prihodnji jorek bo prvič po dopustih v Kočevje ponovno prišel nekdo z državnega vrha. Ker ne ciljajo vi-*pko, saj vedo, kako težko je v Kočevju privabiti takšnega mini-(ra, se zadovoljijo tudi z obiskom aksnega državnega sekretaija (v osednji Ribnici imajo državnega ekretarja že na skoraj vsaki malo ecji prireditvi, čeprav je to mag. rane But, ki v Ribnici živil), ato bodo prihodnji torek v Ko-i®vJu z vso potrebno pozornost-J sPrejeli državnega sekretarja . mistrstva za malo gospodarstvo lur'zem Jožeta Smoleta. In doji Pfk’ki je dovolj pomemben, da o bmole prišel v Kočevje? Otvo- ln.Pre.dstavitev delovanja tra ^mškoinformacijskega cen- nove ceste, slabo vzdrževanje TOŠKI POTOK - Godrnjajo predvsem Potočani, ki morajo n za dnem na delo v druge I rf-i6' mer|ijo obiskovalci skega Potoka in tistih nekaj p/'?0V’ Paie seveda težko reči. i e nekaj leti je bila lepo ure-j a'1n asfaltirana cesta od Retij Blosčka, ki je hkrati edina „.ma na povezava z Blokame globlje na Primorsko. Trenut-?rm6 na bdkaterih delih zaradi B rn°vja jn c)rUge p0(jrasti zo- np a’ nepregledna in seveda n„.arna- Tudi priključek od vasi z J? ^o Grde doline, ki je bil vaš?Jen Predvsem s pomočjo vej„anov’ je tako zaraščen, da np vJe povzroča na vozilih ob de p /h srečanjih veliko ško-vaa en primer je na delu u. e.P°ti iz Rebri na Hrib, po izreri'Se nekontrolirano odvija vorn-1° ®°.st Promet celo to-lienr!3 u v ‘n ^jer delno pose-ščem m°čje z ozkim cesti-nike ? °L*ei?' nevarnost za voz-vcp ’ se b°lj pa za pešce, pred- rabnik!r0ke'Tako menii° UP°‘ kdo je h o' pa se sprašujejo, Vanji r-, lzen skrbeti za vzdrže-ko n h-'6 stanje ostalo ena-seveH V z'mskem času, bodo niem a nastale težave s pluže- kšečnos" ŠG katCra drUga ne' Medved sprašuje, UIiCAN ODGOVARJA burjeiffll S‘zadnie lase tako raz~ tj?10 ker našo demokracijo še «2? prjeba vajo!” Kašo?” no !>0.r.‘^n‘kkih gostilnah še vedejo rdeče vino!” CjSsteiski nžni MoS v^,IVLJENJE SE UČI-na novi Rostelu se pripravljajo učenja t u ysežtvljenjskega Poteka- oblike izobraževanja ieta bll°v svetu in Evropi že štiri sodel °Ste'c' pa so se vključili v lani | ,yrci v°de po priključitvi mi " j t čun ’ HH1 Sodražani bodo brali Suhorobarja Pri delitveni bilanci se še močno zatika SODRAŽICA - Na prvi jesenski sicer 7. redni seji so člani občinskega sveta Sodražica brez večje razprave sprejeli več odlokov, med katerimi so tudi odlok o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda osnovne šole dr. Ivana Prijatelja, odlok o vaških odborih in odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila. Sodražani bodo poslej brali Suhorobarja, ime pa je bilo izbrano na predlog odbora za družbene dejavnosti. Pri obravnavi odloka o zaključnem računu občine Ribnica, ki so ga sicer sprejeli, so imeli nekaj pomislekov. Presežek lanskega proračuna (nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev) naj se razdeli tako, da bo nova občina Sodražica prejela 50,04 odstotka, drugi del pa občina Ribnica. To pa zaradi tega, ker je bil v lanskem proračunu zagotovljen, a nikoli porabljen denar za cesto Kadice-Podklanec, delno pa je bil urejen le pločnik R-320 v Sodražici. Občini Ribnica niso dali dovoljenja za prodajo nepremičnin, saj ni bila opravljena delitvena bilanca, kar pomeni, daje premoženje še skupno. O tem se bodo pogovarjali tudi na prihodnji seji. Strategijo razvoja zdravstva, ki jo bo tudi v prihodnje za občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok izvajal ZD Ribnica, so sprejeli skoraj v celoti, kot je bila predlagana. Zavrnili so predlog, da bi zaposlili mobilnega pedagoga, ki bi nudil strokovno pomoč otrokom z motnjami v razvoju. M. G. GASILCI DOBILI NOV AVTO -Videmski gasilci so dobili pred kratkim nov gasilski avto znamke Mercedes Benz s pogonom na vsa štiri kolesa. Veljal je blizu 22 milijonov tolarjev. Zanj so prispevali: občinski proračun 10 milijonov tolarjev, ministrstvo za obrambo 6,5 milijona tolarjev in nato še 2,5 milijona tolarjev, nekaj je dodala Gasilska zveza Slovenije, ostalo pa so oziroma še bodo zbrali ali pa prispevali sami gasilci. (Foto: M. Steklasa) Stanko Oblak Kmetje še vedno vlagajo preveč v svoje stroje 4. leto krožka Urban RIBNICA - Strojni krožek Urban, ki v Ribnici deluje že četrto leto, združuje 64 članov z območja občin Ribnica, Sodražica, Loški potok in Velike Lašče. Da bi zadostili enemu izmed obeh pogojev za pridobitev državnega denarja za delo krožka, morajo letos število članov povečati na 75. Kot pravi vodja krožka Stanko Oblak, jim bo do konca leta to tudi uspelo. Poleg zahtevanega števila članov bodo morali v svojem četrtem letu dolovanja člani v povprečju doseči 1,5 ure na hektar površin, ki jih obdelujejo člani krožka. Sedanje število članov ima skupno v lasti okoli 700 hektarjev površin, ker pa je sodelovanje med člani v nudenju in izmenjavi različnih strojnih uslug zadovoljivo, pričakujejo, kot pravi Oblak, da bodo lahko zadostili tudi tej zahtevi. “Država nam postavlja pogoje, zato bomo morali članstva povečati, prav tako pa bodo morali biti tudi obsoječi člani bolj aktivnejši,” pravi Oblak in dodaja, da se mu slednje zdi pomembnejše kot sama številnost. “Med člani krožka včasih pride tudi do sporov, vendar opažamo, da se počasi le privajajo na takšno obliko medso-sedske pomoči,” pravi. Ker se počasi privajajo, pa na Ribniškem ostaja problem, kot navaja, da nekateri kmetje še vedno preveč vlagajo v svoje stroje, ki zato niso dovolj izkoriščeni. M. L.-S. Vaščani sami restavrirajo oltar Pri obnovi kapelice sv, Jožefa v Gorenju so se vaščani lotili tudi temeljite prenove zlatega lesenega oltarja iz 17. stoletja - Potrebnih bo najmanj 500 ur prostovoljnega dela KOČEVJE - Z zamenjavo stare kritine na kapelici sv. Jožefa v Gorenju je KS Stara Cerkev že leta 1985 občutno prispevala k zaustavitvi nadaljnjega propadanja tega 4X3 metre velikega sakralnega objekta, ki ga krasi zgodnjebaročni oltar iz 17. stoletja. V sodelovanju z župnikom Antonom Ferličem iz Stare Cerkve so pred dvema letoma zamenjali poškodovana vhodna vrata, lani pa so se vaščani Gorenja odločili, da bodo kapelico z zlatim lesenim oltarjem, kije poleg zlatega oltarja v cerkvi Corpus Christi na IVati kočevska redkost, v celoti obnovili. Za ureditev zunanje podobe kapelice, kije zaradi hidroizolacije zunanjega zidu zahtevala več del, kot so jih prvotno načrtovali, so porabili 270 tisoč tolarjev. Potreben denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki vaščanov, nekaj je prispevala krajevna skupnost, še posebno dobrodošel pa jim je bil prispevek neznanega dobrotnika, ki je denar za ureditev kapelice nakazal na župnišče. “V Gorenju živi 270 prebivalcev v 103 hišah, denar za ureditev kapelice pa je prispevalo kar 98 odstotkov vseh gospodinjstev,” pravi vodja obnovitvenih del in predsednik KS Stara Cerkev Ciril Jasenc. Vzpodbujeni z odzivom vaščanov in prispevki dobrotnikov, kakršna je staroselka iz Gorenja 86-letna Marija Rom, ki že leta živi v Avstriji, so se po lanskoletni obnovi fasade avgusta letos lotili še ureditve notranjosti kapelice. Vendar pa so tudi pri tem kmalu ugotovili, kot pravi Jasenc, da bo potrebno ZE LANI OBNOVILI FASADO -S prispevki krajanov in neznanih in znanih dobrotnikov so vaščani Gorenja že lani obnovili zunanjost kapelice i v. Jožefa. Na posnetku: vodja obnovitvenih del Ciril Jasenc pred obnovljeno kapelico sredi Gorenja (Foto: M. L.-S.) precej več dela, kot je sprva kazalo. “Zaradi vlage so notranje stene preperele, precej bolj poškodovan, kot smo mislili, predno smo ga odstranili, pa je bil tudi oltar, ki sodi med vrhunske obrtniške izdelke, izdelane v letih med 1680 in 1690,” pravi Jasenc. Ker bi restavriranje oltarja stalo od 15 do 25 tisoč mark, če bi delo prepustili strokovnjakom, so se vaščani odločili, da bodo oltar obnovili sami. K sodelovanju so povabili Romana Zupančiča iz Kočevja, ki izhaja iz mizarske delavnice, v kateri izdelujejo oltarje. Pod njegovim strokovnim nadzorom so do sedaj opravili že 250 ur prostovoljnega dela, za vrnitev nekdanje veličastne podobe oltarju, ki je bil po Zupančičevem mnenju v kapelico v Gorenju premeščen iz ene od kočevskih cerkva, pa bodo potrebovali, kot pravi Jasenc, vsaj še toliko. Celotna obnova kapelice bo tako stala okoli milijon in 200 tisoč tolarjev, obnovljeni zlati leseni oltar, ki je redkost tudi v Sloveniji, pa bo ohranjen potomcem, saj bo po mnenju vaščanov vzdržal vsaj še naslednjih sto let. M. LESKOVŠEK-SVETE OBNAVLJANJE ZLATEGA OLTARJA - Ob podpori domala vseh vaščanov Gorenja in strokovnim vodstvom Romana Zupančiča se je zahtevne obnove zlatega lesenega oltarja iz vaške kapelice lotila skupina šestih, kot pravi predsednik KS Stara Cerkev Ciril Jasenc, “najbolj pogumnih vaščanov”. (Foto: M. L.-S.) DOLENJCI NAJBOLJŠI FARA - V organizaciji Centra šolskih obšolskih dejavnosti - dom Fara so bile v soboto v občini Kostel prve letne igre zaposlenih v teh ustanovah. Moči, spretnost, iznajdljivost in znanje (različica Iger brez meja) so merili člani desetih domov in sicer v molži krav, streljanju v lisjaka, plesu divjih živali, žaganju drv, tihotapljenju soli in spavljanju sena. V zelo izenačni konkurenci so prvo mesto osvojili predstavniki Čebelice iz Dolenje vasi pri Čatežu, ki bodo gostitelji prihodnjih iger, pred Lipo iz Črmošjic in Faro. 90 let rejskega dela in zadružništva Najuspešnejša razstavljalka živinorejka Frančiška Rigler iz Praproč ODPRTO PRVENSTVO KOČEVJA KOČEVJE - V soboto in nedeljo bo na teniških igriščih Gaj v Kočevju odprto prvenstvo Kočevja v tenisu. Organizator tekmovanja je Tehniški biro Zajec, izvedel pa ga bo Tenis klub Kočevje. RIBNICA - V počastitev 90-letnice organiziranega rejskega dela in zadružništva na Ribniškem, so Govedorejsko društvo Ribnica, KGZ Ribnica in Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice v soboto organizirali živinorejsko razstavo. “Razstave se je udeležilo 26 rejcev, ki so dali v ocenitev skupno 48 glav živine,” je v imenu enega izmed organizatorjev razstave povedala Irena Šilc iz ribniške Največ pokalov v Ivančno Gorico V Ribnici je v nedeljo potekalo tekmovanje PGD ljubljanske regije II - Poleg gasilcev iz GZ Ivančna Gorica in Grosuplje med prvimi samo še gasilke iz Dolge vasi RIBNICA - Na igrišču bivše vojašnice v Ribnici je v nedeljo dopoldan potekalo regijsko tekmovanje gasilcev ljubljanske regije II. Ob sprotnem razreševanju nesoglasij med posameznimi ekipami in sodniki, do katerih po besedah predstavnika organizatorjev letošnjega tekmovanja, Eda Tanka iz PGD Ribnica prihaja tudi na drugih gasilskih tekmovanjih, so po šestih urah tekmovanje v zgodnjih popoldanskih urah uspešno zaključili. va vas, 3. Ponikve; člani A: 1. Ko-rinj, 2. Šmarje Sap, 3. Ribnica, veterani: 1. Grosuplje, 2. Stara Cerkev in 3. Ponova vas. M. LESKOVŠEK-SVETE Po predhodno opravljenih občinskih tekmovanjih se je tekmovanja v Ribnici udeležilo 89 desetin prostovoljnih gasilskih društev iz šestih občin: Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Loški potok. Pomerili so se v devetih tekmovalnih kategorijah: pionirji in pionirke, mladinci in mladinke, člani in članice A in B ter veterani. Največ ekip je bilo v kategoriji članov A in B, vendar pa je bila ob številnem podmladku, na katerega so v posameznih gasilskih društvih zelo ponosni, tudi udeležba med pionirji in mladinci, kot je povedal Tanko, zadovoljiva. “Vsaka desetina seje preizkusila v dveh vajah, sodniki pa so v skladu s pravili GZS ocenjevali čas in pravilnost izvedbe vaj,” je povedal Tanko. Prve tri uvrščene ekipe v posameznih kategorijah se bodo udeležile državnega tekmovanja, ki bo prihodnje leto. Gasilska zveza Slovenije še ni določila, kje bo tekmovanje potekalo, kot so povedali kočevski gasilci, pa se za organizacijo tekmovanja za najmlajše gasilce poteguje tudi Gasilska zveza Kočevja. Sicer pa se bodo gasilci omenjenih šestih občin, ki so bili po izjavah, danih ob zaključku tekmovanja, z bivanjem v Ribnici zadovoljni, ponovno srečali na regijskem tekmovanju leta 2001 v Ivančni Gorici. Rezultati - pionirke: 1. Krka, 2. Dolenji Lazi, 3. Čušperk; pionirji: 1. Krka, 2. Gatina, 3. Mahovnik; mladinke: 1. Zagradec II., 2. Krka, 3. Jurjeviča; mladinci: 1. Gatina, 2. Bukovica, 3. Stična; članice B: 1. Račna, 2. Korinj, 3. Šalka vas; članice A: 1. Dolga vas, 2. Hrastov dol, 3. Zdenska vas; člani B: 1. Radohova vas, 2. Pono- Kmetijske svetovalne službe. Razstavo so po dopoldanskem ocenjevanju govedi in kobil slovenske hladnokrvne pasme uradno odprli v zgodnjih popoldansih urah z nagovori predsednika ribniške govedorejskega društva Alojza Oblaka, ribniškega župana Jožeta Tanka, državnega sekretarja za kmetijstvo mag. Franca Buta in direktorja KGZ Ribnica Miroslava Pirca, ki je v obširnejši predstavitvi zadružništva na Ribniškem poudaril, da se je to sicer rodilo že leta 1888, ko je bila v Ribnici ustanovljena hranilnica, da pa si je Zadruga Ribnica izbrala za letnico pričetka svojega delovanja leto 1909, ko je bila ustanovljena prva živinorejska zadruga v Sodražici. Čeprav ocenjevalna komisija ni imela lahkega dela, so pri kobilah 1. mesto prisodili kobili Adeli lastnika Janeza Čampe iz Otavic, 2. je bila Žarka Jožeta Šilca in 3. Pika Antona Zidarja. V skupini starejših krav rjave pasme je 1. in 2. mesto pripadlo živinorejcu Alojzu Oblaku z Grabna, 3. pa je bil Jože Marolt iz Gorenjih Podpo- ljan. Frančiška Rigler iz Praproč se je izkazala kot najboljša rejka mlajših krav rjave pasme, kjer je osvojila tudi 2. mesto (3. Jože Marolt iz Dolenjih Podpoljan), pa tudi krav s končano prvo laktaci-jo in prvesnic, kjer sta ji sledila Alojz Andoljšek iz Velikih Poljan in Ciril Grebenc z Grebenja. Najboljšo plemensko telico je imel Alojz Oblak z Grabna, 2.in 3. mesto pa je pripadlo Janezu Ambrožiču iz Velikih Poljan. V skupini krav in telic lisaste pasme je 1. mesto osvojil Anton Lesar iz Jurjeviče, 2. Jože Marolt in 3. Ivan Čampa iz Zapotoka, v skupini krav in telic čno-bele pasme pa se je živinorejec Alojz Andoljšek uvrstil za Antonom Zidarjem iz Sušja, ki je osvojil obe najvišji mesti. M. LESKOVŠEK-SVETE TEKMOVANJE GASILCEV LJUBLJANSKE REGIJE II - Čeprav so načeloma vse tekmovalne kategorije enako pomembne, velja med gasilci za “elitno" kategorija članov A. Na posnetku: desetar enote PGD Korinj iz občine Ivančna Gorica Franc Novak prevzema pokal in priznanje za osvojeno 1. mesto v “elitni”kategoriji (Foto: M. L.-S.) OGLED VOZIL MERCEDES-BENZ KOČEVJE - Danes bo med 11. in 17. uro na parkirnem prostoru družbe Avto Kočevje ogled in preizkus vozil Mer-cedes-benz: A 170 CDI, C 180 paket, E 220 CDI in VITO 112 CDI. Vozila predstavlja Au-tocommerce iz Novega mesta. ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA -Pri podeljevanju priznanj in nagrad živinorejcem je pomagal tudi državni sekretar za kmetijstvo mag. Franc But (Foto: M. L.-S.) ttMtt IZ NAŠIH OBČIM OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE- vpisuje nove inštrumentaliste pihal, trobil in tolkal v MLADINSKI ORKESTER • Potrebno znanje najmanj dveh razredov glasbene šole. OBČINSKI PIHALNI ORKESTER • Potrebno znanje najmanj štirih razredov glasbene šole. Preizkus znanja bo v petek, 17. septembra, ob 18. uri v prostorih orkestra v OŠ Trebnje. Kandidati bodo zaigrali dve skladbi po lastni izbiri. Vljudno vabljeni! v Želijo postati najboljši izdelovalci Tom Oblazinjeno pohištvo se je z Mirne preselil v Mokronog v nekdanje prostore Iskre -120 zaposlenim naj bi se jim v kratkem pridružilo še 25 - Za zahtevnejše kupce MOKRONOG - “Z odkupom in preselitvijo na novo lokacijo smo pridobili bistveno boljše delovne razmere in bomo lažje uresničili naše cilje. Želimo postati najboljši proizvajalec oblazinjenega pohištva na slovenskem trgu, še povečati tržni delež na slovenskem trgu, pridobiti certifikat ISO, razširiti prodajo na tujem trgu in utrjevati lastno blagovno znamko,” je med drugim poudaril direktor Tom Oblazinjeno pohištvo, Alojz Gliha, na slovesnosti ob preselitvi proizvodnje z Mirne v Mokronog. tl IZ MOKRONOGA NA PUŠČAVO - Ob otvoritvi prostorov Tom Oblazinjeno pohištvo, d.o.o., v Mokronogu so zaposlenim in vodstvu čestitala tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik in njegov poslanski kolega Tone Anderlič ter naša najboljša atletinja Brigita Bukovec in ultramaratonec Dušan Mravlje. Predsednik sveta KS Mokronog, Tone Maver, je poudaril pomen vlaganja Toma v te kraje, od koder so tudi njegovi delavci in njihove družine. V Tothu je našlo delo tudi 17 delavcev proslule Iskre, zaposlili pa bi še okrog 25 novih delavcev, predvsem šivilj. Zdaj dajejo kruh še 40 delavcem v Karlovcu in 20 kooperantom v Savinjski dolini. Selitvi Toma z Mirne v Mokronog so nazdravili pred novim salonom firme Tomcommerce na Puščavi (z desne): direktor Gliha, Maver, Mravlje, Pungatnik, Anderlič..., kjer je na ogled še marsikaj za prosti čas. (Foto: P. Perc) A 4 Okrog 3600 m- pokritih površin bivše mokronoške Iskre so prevzeli šele v začetku avgusta, in čeprav dosedanji lastnik ni izpraznil vseh prostorov, so že v 20 dneh pričeli s proizvodnjo. Doslej je ta potekala v že kar nemqgočih razmerah. Kljub temu so lani ustvarili že za 850 milijonov tolarjev prometa, v letošnjem pa načrtujejo, da bo promet že presegel milijardo tolarjev. Preko 70 odstotkov MRLIŠKA VEŽICA TUDI NA TREBELNEM TREBELNO - Potem ko so trebanjski občinski svetniki nedavno zelo žolčno razpravljali o počasni in neracionalni gradnji nekaterih mrliških vežic, zlasti v Velikem Gabru in Šentlovrencu, so se v krajevni skupnosti Trebelno odločili za gradnjo mrliške vežice po vzoru KS Mirna, kjer so zgradili vežico v rekordnem času. Le tako lahko računajo tudi na občinsko pomoč. Ker je Mirnčanom zgradila vežico trebanjska Komunala, so se tudi v vodstvu KS Trebelno odločili, da podpišejo pogodbo s tem izvajalcem. Vrednost del po podpisani pogodbi je okrog 17 milijonov tolarjev, in če se le vreme ne bo preveč skazilo, bo mrliška vežica odprta že do 1. novembra letos. PREDAVANJE O PRIPRAVI NA TRGATEV ČATEŽ POD ZAPLAZOM -Vinogradniško - turistično društvo Čatež pod Zaplazom vabi vse člane društva in ostale vinogradnike na predavanje o pripravi na trgatev, ki bo jutri ob 18. uri v gostilni Ravnikar. Predaval bo dr. Mitja Kocjančič. v • prometa ustvarijo z (ne)posred-nim izvozom, predvsem v zahodnoevropske države, del tega pa tudi z izvozom v Hrvaško, Bosno, Bolgarijo, Češko, Rusijo, Kanado in ZDA. Ukvarjajo se s proizvodnjo in prodajo izdelkov za industrijo in trg. Osnovna dejavnost je konfek-cioniranje raznih izdelkov iz tekstila in usnja z različno stopnjo finalizacije teh izdelkov. Za novomeško Adrio Mobil gre četrtina proizvodnje, pomembna za Tom Oblazinjeno pohištvo je tudi veli-koserijska proizvodnja blazin za stole in prevleke za zofe za šved- SOLA ZA STARSE V TREBNJEM TREBNJE - Od 2. do 20. septembra poteka v okviru projekta Trebnje, zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov, Sola za starše. Pripravijo jo vsako leto, tudi večkrat, ko je pač prijavljenih 6 do 10 parov. Poteka v sejni sobi in telovadnici trebanjskega zdravstvenega doma. Vsakdo se lahko priključi tudi samo posameznim vsebinam, ki ga pač zanimajo. Ob koncu bo 22. septembra ob 15.30 še okrogla miza z družino, dr. Jože Ramovš pa bo spregovoril o smislu življenja v družini. Podrobne informacije o vsebini in poteku Šole za starše dajejo vodja programa Marinka Sila, v zdravstvenem domu pa Marta Orešnik ali Majda Gačnik. Program financirata trebanjska občina in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Združili znanje in izkušnje 50 let Društva upokojencev Sevnica - 1400 članov ORLE IN LUKOVEC POVEZANA Z ASFALTOM - Preteko soboto so takole sevniški župan Kristijan Janc, predsednik gradbenega odbora Stanko Rihtar in predsednik KS Primož Janez Divjak (z levo proti desni) prerezali trak na slovesnosti ob otvoritvi kilometra asfaltne lokalne cete Orle-Lukovec. Poldrugi milijon tolarjev za posodobitev so zbrala redko posejana gospodinjstva Gornjih in Dolnjih Orl, Orlske Gore, delno pa tudi Lukovca; 2 milijona je plačala KS Primož, krajani so sami pripravii cesto do asfalta, ki so ga na stroške sevniške občine položili novomeški cestarji. (Foto: P. Perc) SEVNICA - Na proslavi ob 50-letnici Društva upokojencev Sevnica se je preteklo soboto v jedilnici sevniške Lisce zbralo okrog 250 upokojencev in gostov. Predsednik DU, Janez Krajnc je poudaril, da je v društvu preko 1400 članov, to je približno polovica vseh upokojencev v mestu in okolici, ki se trudijo, da bi s toplimi medsebojnimi odnosi in srečanji ohranjali lastno zdravje in sposobnost biti še komu koristen ali vsaj “Imate vse, samo otrok nimate!” Šolstvo v sevniški občini ima velike potrebe po naložbah, občina pa majhne možnosti, da uresniči vse želje in potrebe - Svetniki polemično o šolstvu v Mirnski dolini skrbeti zase. Slavnostni govornik sevniški župan Kristijan Janc je poudaril pomen združevanja znanja in izkušenj v luči rekov “V slogi je moč” in “Več glav več ve” v dobrobit vseh občanov. V petih društvih v občini je povezanih 1800 članov. Kronološki pregled delovanja DU Sevnica od prvega predsednika Dušana Ledineka do nedavno preminulega Jožeta Kolmana je pripravila podpredsednica Zlata Vintar. Najbolj aktivna je planinska sekcija, imajo svoj pevski zbor, ki ga vodi Milena Krajnc. Znotraj društva je zelo dejaven tudi Klub upokojenih prosvetnih delavcev. Zbrane je pozdravil tudi poslanec državnega zbora Branko Kelemina. p p sko Ikeo. Preko 30 modelov sedežnih garnitur, ki so plod domačega znanja in razvoja, ter otroški program različnih izdelkov iz pene in tekstila pa so že tudi našli tuje kupce. Raznolikost programov je strateškega pomena, saj so vezani na več kupcev in dobaviteljev. Izdelki Toma Oblazinjeno pohištvo nosijo znak SQ - Slovenska kakovost, ki so ga v letošnjem letu obnovili. Pomembno je, da So pričeli izdelovati izdelke višjega cenovnega razreda, tudi za zahtevnejše kupce. P. P. SANACIJA OBRAMBNEGA ZIDU BOŠTANJ - Sevniški občinski možje so se s projektantom, izvajalcem del in predstavniki izpostave ministrstva za okolje dogovarjali o načinu sanacije obrambnega zidu pred poplavami v Boštanju. Projekt, ki predvideva kar obsežne sanacijske posege, je že pripravljen, le z Direkcijo za ceste se morajo še dogovoriti o odvodnjavanju z regionalne ceste. Pričakujejo, da bo sanacija končana do začetka novembra in bodo lahko prebivalci bošta-njske obrtne cone pred že običajno visoko Savo v tem času spet mirneje spali. Obrambni zid pa ni začel puščati le s savske strani, temveč ga je načela že tudi reka Mirna v Dolenjem Boštanju. LEKARNA BO ODPRTA OKTOBRA MIRNA - Zasebna lekarna s koncesijo na Mirni, last magistra farmacije Gregorja Bana iz Škofljice, je zaradi zapletov z nepopolnim uporabnim dovoljenjem zaprta že dober mesec. Do konca septembra, najpozneje pa v prvi polovici oktobra, po končani adaptaciji prostorov, bodo Mirenčani vendarle spet prišli do lekarne, ki so jo zavoljo prijaznosti in ustrežljivosti osebja že vzeli za “svojo” in nepogrešljivo pridobitev kraja. KONCERT ŠTEFBET RIFOV V LOKI LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V soboto, 18. septembra, ob 21. uri priredi KUD Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma koncert skupine Štefbet Riu. Milko Lazar (alf saksofon, bas klarinet), Jelena Ždrale (violina), Drago Ivanuša (harmonika) in Nino De Gleria (kontrabas) bodo igrali jazz, komorno in ljudsko glasbo. STRELA POVZROČILA POŽAR TRŽIŠČE - 7. septembra okrog 18. ure je zaradi udara strele prišlo do požara na gospodarskem poslopju, last J. D. iz okolice Tržišča. Ogenj je na 30 krat 15 m velikem poslopju opazil lastnik. Takoj je izključil električno napeljavo ter pričel z reševanjem živme in ostale opreme. Na pomoč so takoj prihiteli bližnji občani in 50 gasilcev PGD Tržišče, Krmelj, Šentjanž, Šentjernej, Mokronog, Mirna. Zgorelo je okrog 30 nakladalk sena ter ostrešje. Živino in ostalo opremo so rešili. Materialna škoda znaša okrog milijon tolarjev. SEVNICA - “Šola je pomembna za kraj, lepo je, daje v kraju, še bo(je pa bo, če bodo naši otroci hodili v najboljše šole. To zavest pa bo še treba utrjevati,” je skušal sevniški župan Kristijan Janc strniti polemično, a še vedno dokaj strpno razpravo na zadnji seji sevniškega občinskega sveta, v celoti posvečeni razvoju osnovnega šolstva v občini v naslednjih letih, še zlasti v Mirnski dolini. Izrazil je prepričanje, daje devetletka dobra naložba za prihodnost. “V Tržišču nikakor ne bomo pristali, da bi okrnili našo šolo glede na to, da smo tretja najmočnejša osnovna šola v občini po številu otrok. Take ravnateljice, kakršno imate vi, zlepa ni. Krmelj ima vse, le otrok nima. To je boleče!”, je v polemični razpravi, odgovarjal svetnik Marjan Jamšek (ZLSD), tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Tržišče, svetnikoma Rudiju Becu (LDS) in Rudiju Dobniku (SDS), iz Krmelja, ki sta se odločno zavzemala, da občinski svet vključi med sklepe tudi krme-ljsko vizijo razvoja šolstva. Oba Krmeljčana sta poudarjala, da v Krmelju hočejo naprej, skupaj s Šentjanžem in Tržiščem ali pa sami, kajti gre jim za kakovost šole. Pri tem pa Krmeljčani nedvoumno poudarjajo, da jim ne gre za nikakršno ukinjanje šol v Mirnski dolini, temveč za povezovanje, ki bo koristilo predvsem šoloob- veznim otrokom. Pri svoji viziji se Krmeljčani zavzemajo za po dve triadi na vsaki šoli, medtem ko naj bi tretja triada potekala skupno za vse tri šole. Kje naj bi se to zgodilo, naj presodi stroka. Da gre za problem vizije, da je šola tovarna, ki dela za prihodnost, je poudaril Štefan Teraž (SDS) in dodal, da ne bi smeli pozabiti, da so glavni igralci učitelj, učenci in starši. Na ta način se je pridružil tistim, ki so menili, da se politika ne bi smela preveč vmešavati, še manj pa posiljevati ljudi. Jože Roštohar (ZLSD) se je zavzel, da bi spoštovali sprejete okvire oz. programe, namesto da jih v občini spreminjajo iz mandata v mandat, odvisno pač od razmerja političnih sil. Tbdi Franc Pipan je poudaril, da se šola gradi za 100 let in da bo uspeh že, če bodo v mandatu tega občinskega sveta dogradili šolo in telovadni- co na Blanci. Poslanec in svetnik Branko Kelemina (SDS) je dejal, da je bila sevniška občina v preteklosti prizadeta, ker ni dobila dovolj denarja od države in so zato šole bolj “krpali”. Opozoril je, da bo po novem zakonu država prispevala za investicije le še 40 odstotkov sredstev od vrednosti naložbe (doslej polovico). Svetniki so zatem podprli in dopolnili stališča odbora za otroško varstvo, ki predvidevajo, da vse tri šole v Mirnski dolini ostanejo samostojne osnovne šole. Na vseh šolah bodo pozorno spremljali dejavnost in na tej osnovi izdelali analizo, s pomočjo katere naj bi se v prihodnosti argumentirano in strokovno odločali o razvoju šolstva. Podprli so sklep o naložbi pri OŠ Tržišče (dograditev telovadnice, računalniške učilnice in knjižnice), ki naj zagotovi sodobne delovne osemletke in možnosti prehoda na devetletko. OŠ Šentjanž bo v letu 2000 dobila ob sodelovanju občine in KS Šentjanž potrebno igrišče. QŠ Krmelj naj bi zagotovili združevanje nižje in višje stopnje na eni lokaciji oz. dozidavo objekta za tretjo triado. P. PERC ZLATA PRIZNANJA DU SEVNICA - Glavni tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Franc Sotlarje izročil ob zlatem jubileju DU Sevnica veliko plaketo ZDUS, predsednik DU Sevnica Janez Krajnc pa zaslužnim članom društva in sodelavcem zlata in srebrna priznanja DU Sevnica. Zlata priznanja so prejeli: Dušan Stupar, častni predsednik DU Franc Čuber, Nežka Bergant (na posnetku z desne proti levi), (posthumno) Jože Kolman, Anica Horjak, Zlata Vintar, Jože Kozole, Lojze Motore in občina Sevnica. Vodja sevniškega doma upokojenev Mira Mlakarje predstavila najstarejšega upokojenca Karla Vrtačnika. Kulturni program slovesnosti so oblikovali oktet Jurij Dalmatin Sevnica, učenci sevniške glasbene šole, upokojenski pevski zbor, za prijetno razpoloženje pa sta poskrbela tudi Cvetka Imperl s citrami in Duo Florida. (Foto: P. Perc) Trebanjske iveri ROMI NA MIRNI? - Mirn- čani se kažejo kot prebrisani in bojeviti ljudje ne le na dokumentarcih “Krajevna skupnost na začasno zasedenem ozemlju’, “KS v prvih dneh vojne” ter KS in splošni ljudski odpor”, ki jih je iztrgal iz zaprašenih arhivov in jih zmontiral na videokaseto Janez Janežič, mirnski podjetnik tudi snemalec novomeškega Vašega kanala. Kako se bodo izkazali Mirnčani ob napovedani priselitvi romske družine, ki je, kot pravijo trebanjski Občinarji, pri; dobila ustrezne papirje: kot zavrti ksenofobi ali kot strpni krajani. Glede na to, da zadnje čase po Sloveniji celo sredi Ljubljane m Maribora skoraj vsak dan poka, upajmo, da bo mirnski epilog prijazen in nekrvav. ŠOLA IN STRANIŠČA - N* ponedeljkovem posvetu o romski problematiki v trebanjski občini smo zvedeli, kako malo časa je bilo potrebno, da so Romi, ki so se odločili za izobraževanje, spremenili, izboljšali kulturne navade, začenši pri osebni higieni-Slišali pa smo tudi. da se kemična stranišča, ki so jih namestili v največjem romskem naselju na Hudejah, ne obnesejo oz. zanje n' uporabnikov. Vodja koordinacije o romskem vprašanju Dušan Mežnaršičje povedal, daje najem teh WC-jev zelo drag, zato bi kazalo preiti na klasične latrine, s tistim “staniščnim” denarjem _pa pomagati Romom kako drugače. % i * BRATRANCA - Prokurist družbe Tom Oblazinjeno Potl! vo Bruno Gričar (na desni poleg bratranca Janeza Dulca, t>ivse8 dolgoletnega uspešnega, za si dikalne zaupnike “2elez',eJj-direktorja Tom, d.d.) seje u°m lil izvirne promocije otvoritve selitve Toma z Mirne v MoK nog. Z ultramaratoncem DU nom Mravljetom je Gričar o na 12 km dolgi tek od Mir"’ skozi Šentrupert, do Mokronog. Njegov bratranec je vedel- c j Bruno zdržal do Prelesja, ga do konca gnala že njegov*.E slovnična trma. V cilj je fin's' . stilu Brigite Bukovec, ki m J tudi zaploskala. Dulc_Pr®vl- j, počakajte, Gričar še ni reke nje besede!” (Foto: P. Perc) Sevniški pabeSjJ BOLEČA POLEMIKA 'PpS župan in prvak sevniške Andrej Štricelj se je na sej činskega sveta zavzel, da n ^ investicij v šolstvu naredila s na, ne pa država. Polemika J svetnikom Francem P>P ,.,nj (ZLSD), češ da je v pred* kampanji na lokalni kabe ,g leviziji trdil, da “se je Pje. fje vlagalo v osnovno šolstvo , Pipan odločno zanikal, »ve Srečo Ocvirk (SLS) pai je P jn dal, da hoče pomagati Jrip ^ v je Štriclju vrgel v brk, d a J. je Štriclju vrgel v brk, oa j ja predvolilni kampanji raz8 "e|ek-je gradnja verige savski' vori trarn projekt LDS, zdaj p* “araJi jvori trarn projeKi lus, r- ~ raji drugače. Ni znano, ali je aC)i ostre polemike ali m0 xeVljih zavezovanja vezalk na cu podžupana Andreja na seje tako zabolela hrbten mu jc šlo na bruhanje m J ^ obležal. Vsekakor mu zem hitrejše okrevanje! poB' NATALITETA IN (yu[ 'ao-NIK - Svetnik Rudi Becje F (. jz ril, da se spel spodbujajo s ^ leta 1974, ko se v MirnsKi v0ve-niso uspeli dogovoriti za ^r. liko šolo nekje na meji -e|,j|o meljem in Tržiščem. Takrat J jz slišati tudi take ar8un? ,anjem Tržišča so se celo v ne*ui j TV žehtniku hvalili, da iim j , cerkev, Krmelj pa ne, Kt ^jrti pa so se hvalili z drugim ^,njjki industrijskim centrom v .^j. občini. Svetnik Rudi Do |ap-mogrede: na taisti seji g ^e|e-sus linguae kolega Bran* .je mine prekrstil v - Podo jgln-zabrusil svetniku Marj . jofl šku, da bi lahko PrlP^L0poč- otrok, če bi jih vozili, ■ nirtin- nejo v TVŽišču. Krmeljem1 jo vozačev! Krške novice natančno - če kdo hoče najti v Krškem zdravstveni dom, mora poiskati v Krškem mesto, *jer se mu zdi nemogoče, da bi bil zdravstveni dom, in kjer ne bo aašel niti milimetra prostora, da 1 pustil svoj avto. Tam smo gotovo mi, zdravsteni dom Krško, j Pr.av'j° ce'° sam> krški ?dravniki, kaj šele tisti, ki pridejo po zdravje v krški zdravstveni dom. Pa še prav imajo, prvi in napis, to še ni vse - Na strehi krške tovarne celuloze in papirja piše Vipap. Ime tovarne y. jlcer sestavljeno tudi iz besede Videm. “Skrajšani” napis Vipap očitno pomeni, da je Videm v nazivu samo za okras in da je od nekdanje tovarne ostalo malo Ptemnoženja, predvsem Krške-rou. Napis Vipap na tabli sporne Krške tovarne naj ne povzroča pretirane panike in hude krvi. Najti napis še ni vse. Dokaz: ko so omenjeno krško tovarno nekoč Pred leti prekrstili v Videm Kr-*?.s°v njeni bližni ob cesti pustili se dolgo časa tablo z napisom juro Salaj, to je z nekdanjim menom tovarne. Vseeno so bili tisto drugi časi. Vsaj za Krško in njegove papirničarje. . EŠETKANI - Na sobotni J?11*istični proslavi na Planini rodbočju je bilo zelo malo libe-ainih demokratov. Menda niso prišli na proslavo, ker so zameri-.organizatorjem, da niso pova bili kogi za slavnostnega govornika uga .iz LDS, npr. Branka Janca, nc je veliko naredil za to, da je lanincem država priznala status tev vojnega nasilja. Očitno laninci večjo čast in hvalo izkažejo Miranu Potrču iz ZLSD, J Jp.ud v soboto slavnostni gornik na Planini on. Novo v Brežicah NnVŠ1 1MAJO TUDI TEM-lP bTRAN - Brežice so sicer nJl01a]est0> a velikih lepotnih da '-i ne.8re prezreti. O tem, ni Pr!s'ek nima kje parkirati niti DonmlseJno g°voriti znova. Da je Lyf' "oditi nevarno po v temo v„,. , neosvetljenih ulicah, pa ni mpct •'V današnjem času, ko po nair iln njpg°vi okolici blodijo v„Jrazhčnejši tipi iz Romunije, in Pakistana, Irana, Turčije iavn u8°d, res ni prav, da je si,i? razsvetljava v mestu na tako dni ' stoPnji- Kot smo opazili te n ’sc nekaj le premika, saj bo v ci široki Černeičevi uli- le h *e zasvetilo. Bojimo se triu,8-?6 h°do luči potem, ko bo m">k Pred bolnišnico postal kom ni park 'n dobil še klopce, bei t-1 nenadoma v napoto. Pose-Lp P, 'uči v bližini klope. GDuc-PPLICE- ampak NO- seoa ’ ^rt'na na Mostecu, ki net: Vje do vroče termalne vode neizknr--xČ pod Površjem, že leta dabi r sameva, namesto je v J° kdo pametno izkoristil, če la Ao ne.m°rp uporabiti propad-Ko s,,ran?.’ ki jo je nekoč plačala. °pazm KSCia,ni-oni dan tik ob lljej das . buldožerje, so pomislili, je vendarle kaj premaknilo azenVrti!ne 'n da bodo dobili vsaj Jahrn' so j'm že izmaknili njenn.,C°č *je Je bilo preura-noprvm 0 grlini je nastalo le izkopom00 '8r‘ščc. Nekdo je pač na tako evforijo še zario?''1'1 sedanjo evforijo, povesite r„UsPchi Maribora in sloven-Par0iePISzentance’ in se oprijel sk0u, .,, pgomet v vsako sloven-do nr,S' Paroli bi lahko bese-toD| ”!omet zamenjali z besedo rale t ’ ne?! ^al bodo mo- ............ PrUeli vlomilsko e SKUPINO Sevničan je 12. sep-Zenih , ] Termah Čatež na ba-denaH.8 pr' ,atvini torbe in okopi3 mladoletnega storilca iz krškim6 ,.°bove in to sporočil (la So p°heistom. Ti so ugotovili, osumli,6?? kaznivega dejanja bove L . e krije iz okolice Do-nivjh , Sl so osumljeni več kaz-na uh Janj v letih 1998 in 1999 čitežnp°dju Dobove in Term iskavah ° so °b hišnih pre-Predto'. na^b različne odtujene 'okale of zvlomov v gostinske teke m,, bobova, Term, disko-inko|0cd dru8lm tudi računalnik °vadbe P'sane bodo kazenske 2Š? G/KG ALKOHOLA oč;ls ynl'P()zorilpoliciste,daje °trok ’n. ° naJ Pazijo na varnost Pavlini Pot' v k°lo. namesto da 1,1 to coi 'n kontrolirajo voznike, Cel° z alkotesti. o vožnjo, voznik pa je IZ NAŠIH OBČIM Na postajo, od tam dijak peš v šolo Prevozi šolarjev iz Krškega v Novo mesto - Tatjana Lubej: “Lahko zagotovimo odhod avtobusa po voznem redu, točnega prihoda ne.” - Po nekaj dneh ustavili avtobuse KRŠKO - Krška poslovna enota avtobusnega prevoznika Izletnik Celje med drugimi vožnjami organizira tudi šolske v Novo mesto in v Brežice. Predvsem glede prevozov v Novo mesto imajo nekateri srednješolci in njihovi starši pripombe. Toda razlogov je po besedah Tatjane Lubej, vodje krškega izletnika, veliko. “Lahko zagotovimo odhod avtobusa po voznem redu, nikoli pa ne prihoda v Novo mesto. V Novem mestu med 7. in 8. uro zjutraj, ravno v času naših avtobusnih voženj, je promet zelo počasen. Dodaten problem k temu so še zmeraj slabo prepustna novomeška križišča. Zaradi prometne gneče tudi naši šolski avtobusi SREČANJE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE KOSTANJEVICA NA KRKI -Zveza prijateljev mladine Krško bo pripravila v petek delovno in družabno srečanje, ki se bo začelo z zborom udeležencev pred osnovno šolo v Kostanjevici na Krki. Po pogovoru o delovanju organizacije in drugih temah se bodo odpeljali s čolni do Račje vasi, kjer bo piknik. CEDILNIKOVA RAZSTAVA V GALERIJI VOJAŠNICE CERKLJE OB KRKI - V Galeriji vojašnice Cerklje ob Krki bodo jutri ob 15. uri odprli razstavo slik Vlada Cedilnika z naslovom Ob Savi in Krki. Razstavo, ki jo pripravljajo v počastitev prisege vojakov 24. oklepnomehaniziranega bataljona, bo odprl poveljnik 72. brigade SV polkovnik FranG Ošljak. V kulturnem programu pred otvoritvijo bodo nastopili pihalni orkester ter učenci in profesorji Glasbene šole Brežice. Slike bodo na ogled vsak delavnik od 13. do 16. ure. komajda prispejo pravočasno na cilj,” pravi Tatjana Lubej. Dijake, ki potujejo v takih razmerah, je do lani Izletnik vozil sicer ne čisto k šolskemu centru, ker bi bilo to v nasprotju z veljavno novomeško občinsko odredbo, vsekakor pa čim bliže šolskemu centru. Pri podrobnejšem poizvedovanju o prevozih se je pokazalo, da so Izletnikovi avtobusi tudi v letošnjem šolskem letu začeli voziti dijake v bližino šolskega centra v Novem mestu. Toda že po nekaj dneh je policija preprečila, OBLETNICA KOSTANJEVIŠKE RIBIŠKE DRUŽINE KOSTANJEVICA NA KRKI - Ribiška družina Kostanjevica na Krki bo v soboto proslavila 45-letnico obstoja in delovanja. Slovesnost se bo začela ob ribiškem domu na ribniku v Karlčah ob 8.30 s tekmovanjem v lovu rib s plovcem in nadaljevala s proslavo ob 13. uri. Na proslavi bo tudi otvoritev ribiškega doma. sicer ne s silo, vožnjo v bližino šole, češ mestno odredbo je treba spoštovati, če ne, vam bo trda predla. Zato zdaj ob taki lokalni strogosti Izletnik vozi dijake na novomeško avtobusno postajo, od koder gredo peš v šolo. In zato Izletnikovi avtobusi proti Novemu mestu odpeljejo 5 minut prej, da šolarji lahko z novomeške avtobusne postaje pridejo do šole. Omenjeni zgodnejši start avtobusa po prvih dneh letošnjega šolskega leta, resda za vsega 5 minut, je povzročil nekaj težav in negodovanja med dijaki in starši, pri čemer je res, da so mnogi potožili v glavnem nad tem, da niso vedeli za zgodnejši odhod. Za dežurnega krivca teh nevšečnosti so nekateri že izbrali - Izletnika. Kaj si v Izletniku mislijo o zgodnejših odhodih avtobusov iz Krškega v Novo mesto, najbolj zgovorno pove izjava Tatjane Lubej izpred približno leta dni. “Ker zaradi omenjene prometne gneče na cesti dijaki včasih zamudijo pouk, so starši izrazili željo po zgodnejšem odhodu Izletnikovih avtobusov z začetne postaje v Krškem. Ni tak problem poslati avtobus zjutraj na pot prej, ampak to bi bilo nepošteno do mladih ljudi. Zakaj bi jih obremenjevali z zgodnejšim vstajanjem, in to samo zato, ker pristojni ne znajo ali nočejo videti prezasedenih cest, neprepustnih križišč in neurejenih postajališč,” pravi Lubejeva. ^ m Zdravi in bolni hodijo skupaj RAZSTAVA O DEDIŠČINI Pretesen krški zdravstveni dom - Priložnosti - Obnova BIZELJSKEGA BIZELJSKO - V Zadružnem domu na Bizeljskem bodo v soboto, 25. septembra, ob 17. uri odprli razstavo o naravni in kulturni dediščini Bizeljskega. Razstavo pripravlja Sekcija za ohranitev naravne in kulturne dediščine pri Turističnem društvu Bizeljsko. Z razstavo bodo opozorili tudi na pomen delovanja Antona Martina Slomška na Bizeljskem. TRUE KONCERTI JESENSKIH SERENAD BOGENŠPERK, BRESTANICA - Konec tega tedna se bodo zvrstili kar trije koncerti iz cikla Jesenskih serenad. Na gradu Rajhen-burg bo v petek, 17. septembra, ob osmih zvečer koncert vokalne skupine Ecce, dan kasneje bo isti koncert ob osmih zvečer na gradu Bogenšperk, v nedeljo, 19. septembra, pa bo na gradu Bogenšperk ob petih popoldne še koncert Kvarteta rogov, v katerem igra tudi glasbenik Primož Zemljak, doma iz Krškega. KRŠKO - Če je bila zgradba zdravstvenega doma v Krškem v času nastanka primerna, gotovo ni več ustrezna za današnji čas. Lahko bi bila kos potrebam, če bi bila v manjšem kraju, ki se ni tako razvil, kot se je Krško. Ena glavnih hib te hiše je, da v njej niso ločene poti zdravih ljudi in bolnikov, ki prihajajo v zdravstveni dom. V domu pogrešajo tudi čakalnice in glede na sodobne standarde še vrsto drugih prostorov, ki naredijo zdravstveni dom prijazen in uporaben zlasti za bolnike. V dosedanjem reševanju prostorske stiske krškega zdravstvenega doma je bilo po mnenju se- “RIBICA” POBEGNILA CERKLJE OB KRKI -Neznanca sta 10. septembra ponoči s čolnom domače izdelave plula po Krki izven naselja Čerklje ob Krki in lovila ribe, toda na način, ki je škodljiv za njihovo razmo-ževanje (harpunska ost in baterijska svetilka). Na takšen način sta ujela deset rib različnih vrst: mrene, soma, platice ter linj. V bližini stanovanjske hiše sta ju zalotili ribiči. Ulovljene ribe in čoln sta pustila ob obrežju in pobegnila v smeri naselja Bu-šeča vas. Policisti zbirajo obvestila in bodo zoper “ribiča” napisali kazensko ovadbo. TAT OBISKAL OŠ CERKLJE CERKLJE OB KRKI - Ni še ugotovljena vsa škoda, ki jo je povzročil neznanec, ki je v noči od 10. na 11. september na naugotov-Ijiv način vstopil v prostore šole ter iz delavnice v kleti ukradel nastavek - pištolo za lakiranje. S prirejenim ključem je odprl vse notranje prostore šole in odnesel še televizijski sprejemnik znamke Sony, stroj za lakiranje vinas ploščic, globinski sesalec, videokamero VHS Panasonic in dva kompleta računalniške opreme. IVnju pripravljajo končno podobo Bodočnost soseske BREŽICE - Prejšnji teden je bila v veliki predavalnici brežiške srednje ekonomske in trgovske šole razprava ob javni razgrnitvi zazidalnega načrta brežiške soseske Trnje. Zavod za prostorsko načrtovanje iz Brežic je s tem želel pridobiti čim več mnenj in pripomb, na podlagi katerih bi lahko bivalni prostor v tej najmlajši brežiški blokovski soseski uredili kar najbolj po okusu tam živečih ljudi. Sodeč po predstavljenih načrtih, se Trnju obeta krepko zoženje doslej nezazidljivega koridorja visokonapetostnega električnega voda. S tem se bodo odprle možnosti za nove gradnje objektov, med katerimi naj bi bili poleg zasebnih hiš še otroški vrtec in garažna hiša. • V zvezi z načrti o urejanju soseske IVnje nekateri domačini menijo, da bi prebivalce motila predvidena pozidava tik ob Bizeljski cesti. Ko je govor o končni podobi omenjene soseske, se nekateri zavzemajo za izboljšanje kanalizacijskega omrežja. Končno naj bi odleglo tudi stanovalcem Kregarjeve ulice, ki še danes doma vozil nimajo parkirati nikjer drugje kot na pločnikih. Na svoje naj bi z gradnjo novih igralnih površin prišli tudi otroci. L. M. danjega direktorja dr. Rudolfa Ladike nekaj napak. “Glavna napaka je bila narejena leta 1978, ko je takratno vodstvo hiše pristalo na prizidek. Bila je še ena priložnost. Pri zidavi nuklearke je bila idealna možnost, da bi se uredila zdravstvena služba v Krškem. Takrat je bil spet vlak zamujen,” meni dr. Ladika. Čeprav je povsem jasno, da se na tem prostoru zdravstveni dom lahko kosa s časom ter zahtevami in možnostmi sodobnega zdravstva samo še nekaj let, morajo objekt vseeno vzdrževati in opremljati. Denar so prisiljeni vlagati ne le v medicinsko opremo, ki jo konec koncev lahko preselijo v bodočo novo stavbo, pač pa tudi v zid, ki bo ostal na sedanjem mestu. Pri snovanju novega zdravstvenega doma mislijo tudi na sodobno dogajanje v zdravstvu, privatizacijo, kot meni dr. Ladika. Kjer bo zdravstveni dom kot javni zavod, naj bi delali tudi zasebni zdravniki. Marsikaj, npr. laboratorije, rentgene ipd., bi lahko imeli skupne, kar je nedvomno cenejše, je prepričan dr. Ladika. L. M. Enakovredni v demokratični združeni Evropi V vasi Planina v Podbočju počastili spomin na tragični dogodek leta 1942 - Državna meja upočasnila razvoj PLANINA V PODBOČJU - V soboto je gorjanska vas Planina oživela, kot že dolgo ne. Izredno lepo in prijazno sončno vreme je na košenice nad zadnjimi hišami privabilo številne popotnike, med katerimi so prevladovali tisti s šestimi, sedmimi in osmimi križi, čeprav ni manjkalo niti mladih, svežih obrazov. Planinci, njihovi svojci, nekdanji borci in drugi - skupaj se jih je zbralo čez tisoč - so prišli počastit spomin na nadvse kruti dogodek iz 2. svetovne vojne, ko so ustaši 14. septembra 1942 za vasjo pobili vse odrasle moške, ki so jih našli doma, nekatere, ki so jih zajeli spotoma, pa so privlekli s sabo. “Ustašem ni bilo pogodu dobro sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi partizani. Vse večji uspehi partizanskih čet so spodbudili ustaško komando k maščevanju, ki pa ni zaustavilo želja našega ljudstva po svobodi. Vsi, ki jim je bila v tistih usodnih dneh osvoboditev Slovenije več od ideoloških usmeritev in ciljev, so se priključili odporu, zato je ta uspel. Bili smo sestavni del boja zavezniških sil zoper največjo nevarnost za demokracijo in svo- bodo narodov. Takrat smo bili enakovreden del demokratične Evrope. Naš narodnoosvobodilni boj nam je omogočil položaj zmagovalcev ter pred osmimi leti tudi osamosvojitev in mednarodno priznanje. Temelji samostojne Slovenije so bili postavljeni torej že med NOB, zato ni moč zmanjševati njenega pomena,” je na zborovanju povedal med drugim slavnostni govornik Miran Potrč. Dodal je, da je vesel, ker so tudi ob njegovi pomoči še živeče žene in otroci, ki so bili ob požigu Planine pregnani s svojega doma, pridobili pravice žrtev vojnega nasilja. Država je šla preživelim Planincem v povojnih letih precej na roko. Pomagala je urediti domačije in komunalno infrastrukturo in zgraditi asfaltno cestno povezavo z dolino. Žal pa so razvoj začasno upočasnili državna meja in nejasno urejeni odnosi ob njej.V nadaljevanju precej dolgega govora je Potrč spomnil še na 10. obletnico sprejetja dopolnil slovenske ustave, s katerimi smo si zapisali pravico do odcepitve ter lastne presoje, katere odločitve takratnih zveznih organov so v prid Sloveniji in katere ne. Druženje starih znancev in znank, ki je sledilo govornikom -zbrane sta med drugimi pozdravila tudi predstavnika brežiške in krške občine Milena Jesenko in Jože Habinc - je v marsikatere oči pod nagubanimi čeli in sivimi lasmi prineslo mnogo radostnih iskric. Daje bilo razpoloženje še bolj veselo, so poskrbeli krški godbeniki, šentjernejski pevci, domači recitatorji in ne nazadnje lovci, ki so pripravili okusen divjačinski golaž. j ^ NA PLANINI - “Zahtevati je treba, da se končno razčistijo vsa odprta vprašanja in začne odločati o maloobmejnem sporazumu s Hrvaško, ” je v zvezi slovensko-hrvaškimi odnosi dejal Potrč. Njegov govor je prekinilo ploskanje navzočih, ko je nastopil proti ukinjanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, ki jih uživajo borci in drugi udeleženci NOB. (Foto: T. Z.) Bizeljsko vse bolj ceni dediščino Sekcija za ohranitev naravne in kulturne dediščine Bizeljskega pri turističnem društvu z besedo in sliko v bran lokalni naravni in kulturni dediščini - Gibanje BIZELJSKO - TUristično društvo Bizeljsko se vse od ustanovitve trudi ohranjati naravno in kulturno dediščino. Prav zato so pri društvu ustanovili leta 1998 Sekcijo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Bizeljskega. Sekcija naj bi v besedi in sliki zabeležila ob sodelovanju strokovnjakov današnje stanje omenjene dediščine. Zato sov vsaki od 12 vasi Bizelj- gem gostitelju v hiši, hramu ali go- skega izbrali izmed domačinov popisovalca ali več teh. Tovrstni raziskovalci so doslej obdelali okrog 300 objektov, starejših od 60 let, zlasti stavbne dediščine, ki je najbolj ogrožena. Sekcija popisuje tudi redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Člani turističnega društva so takoj po ustanovitvi sekcije obiskali brežiškega župana ter prosili za pomoč in sodelovanje Posavski mUzej Brežice, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Kozjanski park in med drugim Unesco. Vsi so obljubili pomoč in z nekaterimi sekcija že zgledno sodeluje. Sekcija se sestaja praviloma enkrat mesečno, vsakič pri dru- stilni. Število članov sekcije nara- • Sekcija za ohranitev naravne in kulturne dediščine pri Turističnem društvu Bizeljsko bo pisni in fotografski material o naravni in kulturni dediščini Bizeljskega predstavila na razstavi 25. septembra, kar sodi v njen delovni načrt za obdobje 1999/2000. V ta načrt spada še zaščita gnezdilne stene čebelarja in promocija te ptice, septembrsko predavanje Jelene de Belder-Kovačič, označevanje poti v sklopu akcije Po poteh naravne in kulturne dediščine Bizeljskega, izbor najlepšega ohranjenega in vzdrževanega primerka bizeljske dediščine in etnološki tabor. šča in tako jih je zdaj že okrog 40. Sestanki postajajo priložnost, da krajani tam sporočajo zamisli glede turizma in v zvezi z vsakdanjim življenjem. Tako sekcija že nekako postaja gibanje. “Ta spontana možnost dajanja pobud, zlasti pa velika akcija popisovanja dediščine po vaseh je po mnenju nas mnogih povzročila, da seje v preteklem letu na Bizeljskem zgodilo nekaj zelo pomembnega. Ljudje so se začeli zavedati, daje ohranjanje naravne in kulturne dediščine lahko pomembno ne samo v kulturnem smislu, temveč utegne posredno postati tudi materialno koristno, saj. se bo turizem razvil le v krajini z lepo celostno podobo, katere bistveni del je ohranjena naravna in kulturna dediščina,” poudarja Vlado Balon, pred-, sednik sekcije za ohranitev naravne in kulturne dediščine pri Turističnem društvu Bizeljsko. L. M. 0 'u -iesenskem času je potrebno biti pozoren na okolnosti, °kron sc P°javi ropanje. Po končani paši namreč čebele stikajo je tretf anjev 'n P111 Raj rac*° zadiši že nabran vir medičine. Zato stabič Prav' čas izločiti iz čebelnjaka brezmatične družine, PreH 'h t'ste Panje> ki jih je varoza že preveč oslabila. Zadev.°Polntlnim jesenskim krmljenjem panjev še ni treba skrbet-1 Pret* ,T|razom. Tudivsicer je treba bolj kot za paženje tOpiot1113 zračenje panjev. Čebele slabše prenašajo preveliko malin? Pa ,nraz. proti katerem se znajo zavarovati s pravim klohfjV ‘oškim čudežem - venomer sc gibajočim živim hrane m .telesc. Prevelika toplota povzroči pretirano porabo čebel onesnaževanje gnezda m občutljivost za obolenje (horeb a naJ ostanejo čez vso zimo odprte, prav tako druge rezine p*ena •aprtine. Če je jesen dolga in topla, kar poveča pora-i koristno še v drugi polovici decembra pregledati ne odprtine, oristr ln po potrebi vstaviti v sredino gnezda enega ali dva sata. panjih es°r čebelarjem tudi svetuje, da v primeru, če bodo v AŽ-ebe|e Zat'rali varozo z oksalno kislino, mlečno kislino ali pršili med;*/ ,azt°pino amitraza oz. jih zamegljevali, naj po praznitvi c nostranijo matično rešetko. Seveda je o tej bolezni po- treb no upoštevati še druga navodila. Inž. M. L. PRUSOVI - Za dobro vino so na Prusovi domačiji zaslužni vsi; vsak pač pomaga po svojih močeh. Na fotografiji (od desne): gospodar Jože, gospodinja Anica, Jožetova mama Terezija ter sin Matjaž, medtem ko je bil sin Jože v kmetijski šoli Grm, osmošolka Simona pa na šolskem izletu. (Foto: M. B.-J.) Reja se spet splača Kriza prašičereje začasno minila, ne pa dolgoročno Vse kaže, da je vsaj za nekaj časa mimo huda prašičja kriza, ki je zbila odkupno ceno celo pod 180 tolarjev za kilogram žive teže in terjala dva državna interventna odkupa. Povprečna odkupna cena je zdaj prilezla na 239 tolarjev, to pa je 14 tolarjev več, kot znaša po izračunih kmetijskega inštituta polna lastna cena pitanja na izbranih primerjalnih kmetijah. Reja se dobrim rejcem torej zdaj izplača, vprašanje pa je, kako dolgo bo to trajalo. Evropska unija ima velik presežek prašičjega mesa, zato ne dovoljuje državnih podpor, kakršne še imamo v Sloveniji, kjer je reja, če izvzamemo farme, še močno razdrobljena in nekonkurenčna. Slovenska prašičereja se taka, kot je, ne bo mogla kosati z nizozemsko, britansko ali dansko, kjer je koncentracija reje neprimerno večja in zato ekonomsko uspešnejša. Na Nizozemskem šteje povprečna prašičja kmetija že 613 prašičev, v Veliki Britaniji 545 in na Danskem 518, povprečni stalež na slovenski kmetiji, resda ne specializirani, pa komaj presega skromnih 7. _ _ NAZADOVANJE PRIDELAVE KROMPIRJA Res, sramota za Dolenjsko Od vzorne semenske pridelave ostalo komajda še kaj Tako rekoč na očeh vse sloven- kdaj imenitne semenske pridelave ske javnosti in agronomske stroke na Dolenjskem, ki je dvignila toli- se je v nekaj letih uresničilo, kar so ko kmetij iz revščine, je ostalo ko-. napovedovali največji pesimisji: majda kaj. nekrotični različek prstanaste nekroze krompirja (YNTN), do leta 1988pri nas neznane virusne bolezni, je podobno kot pred stoletjem trsna uš vinograda zdaj spravila na tla slovensko pridelavo krompirja, ne da bi se zavoljo tega kdo pretirano razburjal. Pač, kot je pokazal posvet na radgonskem sejmu, smo se začeli razburjati in zgražati sedaj, ko je marsikaj že zamujeno in ko je “sramota za krompirjevo deželo”že tukaj. Za Dolenjsko, ki je desetletja slovela po svojem pridelku in predelavi, to še posebej velja. Podatki so v resnici porazni. Slovenija, ki je pridelovala tudi do pol milijona ton krompirja na leto, ga zdaj sama pridela le še polovico toliko. Resda se je hkrati zmanjšala domača poraba, nemalo tudi zaradi slabše kakovosti igorja nadomeščajočih sort, toda nikakor ne na polovico. Zato pa se je povečal uvoz. Slovenija, dežela krompirja z idealnimi naravnimi razmerami za pridelovanje, kupi zdaj na tujem (podatki so za leto 1998) kar 3.700 ton pomfrita, 1.300 ton drugih oblik zamrznjenega krompirja, 1.040 ton čipsa, 3.180 ton krompirjevega škroba, zdroba in moke. Pa tudi to še ni dovolj: od potrebnih 10.000 ton krompirjevega semena ga v drugih državah, predvsem na Holandskem, kupuje po 8.000 ton. Od ne- Sprašujete, kako je mogla politika to dopustiti? Politika je sposobna še večjih “podvigov”. Spomnimo naj na oljno ogrščico, najpomembnejšo oljnico zmernega pasu, ki je Evropska unija seje na 3,5 milijona hektarjih. Čez noč je izginila z naših polj, ker po mnenju (ne)odgovornih nenadoma ni več zaslužila denarne podpore. Setev se pač ne izplača, vprašamo pa se lahko, kaj bo potem, ko bo izginila zadnja poljščina, ki se še splača. M. LEGAN helena mrzlikar gospodinjski kotiček Kaj z jabolki po toči Po vremenskih neprilikah, kot je bilo nedavno neurje s točo, je potrebno premisliti, kaj lahko napravimo s poškodovanim sadjem. Za ohranjanje jabolčnega soka za daljše obdobje se uporabljajo predvsem fizikalne metode, kot so pasterizacija, sterilizacija, zamrzovanje ter biološka metoda, to je kisanje. Za domače konzerviranje sokov je primerna pasterizacija. To pomeni segrevanje sokov na temperaturo najmanj 85° C za 15 minut in takojšnje polnjenje v segrete čiste steklenice ter hitro zapiranje s kronskimi pokrovčki, ki jih pred uporabo prekuhamo. Manjše količine soka lahko tudi zamrznemo v plastične steklenice, ki jih nikoli ne napolnimo do vrha! Če je jabolčnega soka veliko, bomo za shranjevanje uporabili nerjavečo cisterno. To moramo pred polnjenjem dobro očistiti in sterilizirati z vročo vodo (95° C). V tako pripravljene cisterne natočimo do 85° C segret sok, takoj prekrijemo s plavajočim pokrovom in zatesnimo s tekočim parafinom. Temperatura naj se določa in preverja le s pomočjo vodnega toplo- metra. Ker se temperatura soka pri prelivanju v cisterno nekoliko zniža je prav, da dno odzunaj dodatno segrevamo s plinskim gorilcem. Nato cisterno postavimo v čist hladen prostor in s tem zagotovimo soku kakovost za več mesecev. Tropine, ki ostanejo po stiskanju jabolk, uporabimo za pripravo jabolčnega kisa. Dve tretjini kadi napolnimo s tropinami. Ko se masa po nekaj dneh ogreje, jo prelijemo z mlačno vodo. Ko zaznamo kiselkast vonj, tropine stisnemo in mlad kis prelijemo v kad ter prekrijemo z redko tkanino. Dostop zraka in temperatura prostora med 22 in 25° C sta pogoj za primerno kislost izdelka. Jabolka, posušena na soncu in zraku, so bogata s sadnimi sladkorji in kislinami, z vitamini A, B in C ter minerali. Pomemben je kalij, ki preprečuje za-stajanje vode v telesu, utrujenost, kožne.spremembe, zaprtje, mišično slabost in počasno presnovo. Posušena jabolka vsebujejo veliko celuloze in vlaknin, ki dajejo občutek sitosti in skrbijo za uravnovešeno energijsko bilanco ter nevtralizacijo strupenih snovi. Je zvonik nekdaj stal sam zase? Arheološko izkopavanje ob zvoniku kapiteljske cerkve v Novem mestu - V stavbi proštije obnavljajo severni trakt - Odkrili stenske slike in poslikan lesen strop Goršetov koledar Predstavitev pomembnega umetnika NOVO MESTO - Ob stoletnici rojstva kiparja Franceta Gor-šeta, ki so jo pred dvema letoma obeležili po raznih krajih Slovenije in v zamejstvu, seje ime tega odličnega ustvarjalca odločneje zapisalo v slovensko kulturno zavest in dokončno je bil pretrgan politično motivirani desetletja dolg molk o njem. Znova bo na umetnika, ki po mnenju nekaterih poznavalcev sodi med naj-večje slovenske ustvarjalce 20. stoletja, opozoril stenski koledar za leto 2000. V sodelovanju z novomeško založbo Goga ga pripravlja kiparjeva daljna sorodnica Odeta Gorše (njen oče je bil umetnikov bratranec). Koledar je oblikoval arhitekt Dejan Skrt, fotografije umetnin pa je prispeval Marjan Smerke. Na naslovni strani koledarja bo slika kiparja pri izdelavi dvometrskega kipa škofa Slomška za Slovenki dom v Celovcu iz leta 1977, nato pa bo za vsak mesec predstavljeno po eno delo, enajst kipov in ena grafika. Med znanimi deli je Plesni par, upodobitev baletnikov Pie in Pina Mlakarja, kip misijonarja škofa Barage, postavljen v Trebnjem, kip dr. Ivana Prijatelja pa mala skulptura Sramežljivi Amor, ki ga je Gorše izdelal kot darilo za hčer slikarja Mihe Maleša. Izbranih dvanajst del predstavlja zanimiv izbor iz sicer zelo obsežnega Goršetovega opusa, saj sega od velikih skulptur do male plastike in grafike, zastopane pa so tudi številne kiparske tehnike, ki jih je kipar uporabljal, od brona, mavca in lesa do Goršetovega izuma, orešca, mase iz orehovega žagan-ja in lepila. Snov je umetnik izumil v letih pomanjkanja med bivanjem v Ameriki. Izid koledarja so že podprle mestna občina Novo mesto, občina Sodražica, od koder je Gorše doma, in nekateri drugi podporniki. MiM NOVO MESTO - V začetku prejšnjega tedna je zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto začel s sondažniin arheološkim raziskovanjem zemljišča ob zvoniku in delu ladje kapiteljske cerkve. Izkopavanja vodi dipl. arheolog Danilo Breščak, osnovni namen pa je raziskati arheološke plasti in tako pridobiti podatke o stavbnem razvoju kapiteljske cerkve. Sondirali bodo tudi območje ob zakristiji. Kapiteljska cerkev je ena od redkih slovenskih cerkva, ki nimajo glavnega vhoda. Običajno je glavni vhod nasproti prezbiterija na zahodni strani, pri kapiteljski cerkvi pa kot glavni vhod služi južni stranski vhod. Zaradi te posebnosti je že Marjan Mušič postavil tezo, da sta bila pri prvotni cerkvi zvonik in ladja ločena, kasneje pa naj bi ob prezidavi ladjo podaljšali in spojili z zvonikom. Dosedanja izkopavanja tega še niso potrdila. Danilo Breščak pravi, da so po prvi močno prekopani plasti naleteli na grobove nekdanjega mestnega pokopališča, kije bilo do leta 1820 ob cerkvi. V grobovih so poleg okostij našli nekaj drobnih predmetov, svetinjce, gumbe, rožne vence, ostanke molitvenika in srednjeveški novčič. Posebej zanimiva je najdba prazgodovinskega obtežilnika za statve, za katerega ni jasno, kako se je znašel na tem mestu, možno pa je, da so pri delih ob gradnji cerk- BEROVICEVA RAZSTAVA NOVO MESTO - V sredo, 22. septembra, bodo ob sedmih zvečer v Dolenjskem muzeju odprli pregledno slikarsko razstavo del novomeškega rojaka Marina Be-roviča. Na otvoritveni slovesnosti bo nastopil Ljubljanski godalni kvartet, razstavo pa bo odprl pesnik Janez Menart. ORGELSKI KONCERT BRLISNICE - V brustiiški župnijski cerkvi bo jutri zvečer, 17. septembra, šesti koncert Novomeškega glasbenega festivala. Nastopila bo organistka Angela Tomanič, ki bo na obnovljenih 230 let starih Eislovih orglah izvedla dela baročnih skladateljev. KNJIŽNI KVIZ NOVO MESTO - V veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca bo jutri, 17.septem-bra, ob enih popoldne zaključna prireditev akcije Slovenski knjižni kviz 1999 France Prešeren in Gorenjska. Gost prireditve bo Vitan Mal, program pa bo vodila Slavka Kristan. MOGOČNI TEMEUI - Izkopavanja odkrivajo temelje kapiteljskega zvonika, ki so debeli več kot tri metre. ve nevede razkopali prazgodovin-" ski grob. Arheološko izkopavanje na Kapitlju poteka, ker se novomeška proštija pripravlja trajno urediti pot, ki vodi mimo cerkve. Zdaj je -posuta s peskom, kar povzroča težave pri čiščenju cerkvene notranjščine in urejanju zelenic okoli cerkve, saj ljudje raje hodijo po travi kot po s peskom nasuti poti. Poleg tega je pot po vsakem neurju precej razdejana. Kot pravi novomeški prošt Jožef Lap, želijo pot utrditi tudi zato, da bodo do cerkve po potrebi lahko pripeljala interventna gasilska in druga težja vozila. K ureditvi okolice cerkve pa kliče tudi bližajoče se sveto leto. Kapiteljska cerkev je bila namreč razglašena za sveto-letno romarsko cerkev. Ta čast je na območju širše Dolenjske pripadla samo še stiski in trifarski cerkvi. Na Kapitlju ta čas potekajo tudi obnovitvena dela severnega trakta proštije. To je bil edini še neob-novljeni del stavbe. Gre za tri večje sobe, kjer je bil v povojnem času precej časa internat, poprej pa so bili to proštovi prostori. Pri obnovitvenih delih so na treh stenah prve sobe pod poslikavami iz 19. stoletja naleteli na stenske slike v tehniki zidne tempere iz 17. stoletja s krajinsko tematiko, v drugih sobah pa le na mlajše poslikave. Strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so se odločili za odkritje stenskih slik v prvi sobi, medtem ko bodo poslikave iz ostalih dveh sob počakale na boljše čase, kot pravi za obnovitvena dela odgovorna konzervatorka Dunja Gerič. V prvi sobi in v tlaku kapele so našli tudi ostanke poslikanega stropa, ki pa je bil toliko uničen, da so morali izdelati kopijo. Delo je opravila restavratorska skupina Matjaža Vilarja iz Ljubljane in strop tudi že namestila. M. MARKELJ KRK\V SPLITU Mešani pevski zbor Krka iz Novega mesta je na povabilo Slovenskega društva Triglav gostoval v Splitu, kjer je minuli četrtek, 9. septembra, zvečer nastopil na dobro obiskanem koncertu. Naslednja dva dni so krkaši imeli priložnostna koncerta še na Braču in Hvaru. Mojster grafičnih tehnik V galeriji Krško so odprli razstavo grafik akademskega slikarja Todorčeta Atanasova iz Ljubljane KRŠKO - V galeriji Krško so jesensko razstavno sezono začeli z razstavo grafik Todorčeta Atanasova, na Slovenskem udom-ljenega umetnika makedonskega rodu, ki seje izšolal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral pri prof. Janezu Berniku, pri istem profesorju opravil slikarsko specialko in nato pri prof. Borčiču še grafično. Razstavo so odprli v četrtek, 9. sep- S čopiči in dleti v Mirni Peči V Mirni Peči je prejšnji teden potekala tridnevna mednarodna slikarska kolonija Novomeška likovna srečanja 99 - Sodelovalo je dvajset slikarjev MIRNA PEČ - Slikovita mirnopeška dolina je bila prejšnji teden od četrtka do sobote znova začasen dom dvajsetim likovnim ustvarjalcem iz Avstrije, Hrvaške, Nizozemske, Rusije in Slovenije, ki so se udeležili 2. mednarodne slikarske kolonije Novomeška likovna srečanja 99. Po uspešnem lanskem začetku stajo tudi letos pripravili Galčrija Kralj iz Novega mesta in gostilna Novljan iz Mirne Peči. Dela, ki sojih likovniki naredili v treh dneh prijateljskega in ustvarjalnega druženja med dolenjskimi griči, gozdovi in polji ter ob toku skrivnostne Temenice ali v ateljeju, bodo na ogled na razstavi v Galeriji Kralj prihodnji mesec. Večina sodelujočih umetnikov kar Branko Rožman in violinist- se je v Mirni Peči zbrala pod velikim Novljanovim toplarjem že v sredo, 8. septembra, zvečer, ko so kolonijo uradno odprli. Goste je kot umetniški vodja srečanja najprej pozdravil višji kustos Jožef Matijevič, nato pa je z izbranimi besedami v imenu gostitelja, družine Novljan, spregovorila dr. Silva Novljan. Za prijetno glasbeno doživetje sta poskrbela harmoni- ka Petra Božič, ki sta goste popeljala na glasbeni izlet od Izraela do Pariza, nato pa se je druženje veselo nadaljevalo v noč. Letošnjih Novomeških likovnih srečanj so se udeležili: Jure Cih-lar, Barbara Čižmek, Milan Dodič, Dirk Heij, Rado Jerič, Jože Kotar, Jurij Kravcov, Jože Kumer, Jože Marinč, Drago Mom, Monika Oblak, Igor Obradinovič, Jan- DRUŽABNO IN USTVARJALNO DRUŽENJE - Skupinski posnetek likovnikov in gostiteljev slikarskega srečanja v Mirni Peči na otvoritvenem večeru pod Novljanovim kozolcem. ko Orač, Božo Rupčič, Jože Slak, France Slana, Alenka Sottler, Boris Zajc in Stevo Živanov. Osmerica med njimi je v mirnopeški koloniji že drugič, ostali pa so na to množično slikarsko srečanje prišli prvič. Razgovori z udeleženci so pokazali, da je bil skupni vtis vseh, da so prišli k dobremu in pozornemu gostitelju ter daje okolje zanimivo in ustvarjalno spodbudno. Janko Orač iz Novega mesta je posebej poudaril, da ga srečanje privlači, ker je pri nas eno večjih po številu sodelujočih, zaradi izkušenj iz lanske kolonije pa je prepričan, da bo tudi letošnja primerno predstavljena z razstavo in katalogom. Z lansko kolonijo je bil zadovoljen tudi kipar Igor Obradinovič iz Novega mesta, ki se je letos lotil izdelave večje plastike iz gline. V Beli krajini bivajoči nizozemski lilkovnik Dirk He(j je prvič prišel na mirnopeško slikarsko srečanje, zanj pa je bilo zanimivo tako družabno kot ustvarjalno. Tudi v Ljubljani bivajoči Rus Jurij Kravcov je govoril o prijaznih gostiteljih, srečanje pa se mu je zdelo pomembno, ker ga je zvleklo iz samotnega dela v ateljeju. “Dobro je, da se slikarji včasih dobimo skupaj in izmenjamo svoje izkušnje, srečanje z drugimi ustvarjalci je vedno zanimivo,” je dejal Jože Marinč iz Kostanjevici in najbrž izrekel misel večine udeležencev Novomeških likovnih srečanj 99. m. MARKELJ GLASBA IN POEZIJA MLADIH USTVARJALCEV - Drugi glasbeni večer iz cikla Jesenskih serenad je pod naslovom Zvočne pripovedi ožarjenega večera potekal v znamenuju mladih slovenskih skladateljev Žige Staniča, Gregorja in Urške Pompe, Gregorja Pirša, Vitje Avsca in Igorja Knvokapiča> ki so posebej za Jesenske serenade napisali skladbe za angleški rog in harfo-Krstnim izvedbam sodobnih glasbenih novosti v interpretaciji rogritke Meline Todorovske in harfistke Nicolette Sanzin so Posavci lahko prisluhnili v petek, 10. septembra, zvečer v okroglem stolpu gradu Rajhenburg (na sliki), Dolenjci pa v gradu Bogenšperk dva dni kasneje. Za pesniško doživetje je poskrbel Miklavž Komelj, ki je občuteno prebral nekaj svojat izbranih pesmi. (Foto: M. Markelj) PRIJETEN RAZSTAVNI PROSTOR - Todorče Atanasov je bil s postavitvijo svoje razstave v galeriji Krško zelo zadovoljen. tembra, zvečer. Po pozdravnih besedah organizatorke Tatjane Avsec, vodje območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je o avtorju in njegovem delu spregovorila kustosinja Katja Ceglar, večer pa je oplemenitila s solo petjem Aleksandra Barič z Dobrave pri Podbočju. Todorče Atanasov je za krško razstavo pripravil izbor grafičnih listov, ki so nastali v zadnjih petnajstih letih. Čeprav po številu grafik razstava ni velika, pa ponuja dober vpogled v umetnikov ustvarjalni razvojni tok ih ima značaj pregledne razstave, kot ocenjuje Katja Ceglar. Atanasov kot grafik ohranja tradicijo tako imenovane ljubljanske grafične šole, ki poudarja doslednost in lastnoročnost v izvedbi grafičnega odtisa, prednost pa daje zahtevnim klasičnim grafičnim tehnikam. Atanasov svoje grafične liste ustvarja s kombiniranjem suhe igle, jedkanice in akvatinte, kar zahteva uporabo več grafičnih plošč za posamezen list. Njegov najbolj priljubljeni motiv sta moški in ženski akt, pogosto v paru ali skupini, z značilno robustnostjo figur in ekspresivno izstopajočimi udi. V sodobnem slovenskem slikarstvu se prav Atanasov najintenzivneje posveča problematiki akta in je z upodobitvami golih človeških teles kot ustvarjalec tudi najbolj prepoznaven. MiM DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj Begičevo ohranjanje sanj Kipar Mirsad Begič je sprejel izziv kostanjeviške samostanske cerkve in že postavlja razstavo KOSTANJEVICA - Kosta-njeviška samostanska cerkev je s svojo žlahtno zgodnjegotsko arhitekturo očarala že marsikaterega obiskovalca, kar nekaj pa je tudi likovnih ustvarjalcev, ki so cerkev, sicer razstavišče Galerije Božidarja Jakca, sprejeli kot svojevrsten ambientalni izziv in so razstave svojih del posebej pripravili za ta razsta-viščni prostor. Od leta 1997, ko je tako zastavljen koncept razstav v samostanski cerkvi sprejel strokovni svet galerije, se je zvrstilo več razstav odličnih sodobnih likovnikov, ki so se vsak po svoje spoprijeli z izzivom cerkve. Likovnim ustvarjalcem Matjažu Počivavšku, Luju Vodopivcu, Bogdanu Borčiču in Ivu Prančiču se je letos pridružil kipar Mersad Begič, ki te dni v cerkvi končuje postavljanje svoje najnovejše razstave Ohraniti sanje. Begič, po rodu sicer iz Bosne in Hercegovine, vse od študija na ljubljanski akademiji za likovno umetnost živi in ustvarja v Sloveniji, tu je imel tudi večino samostojnih razstav. Je zelo izrazit ustvarjalec, ob klasičnih portretih poznan predvsem po ambientalnih postavitvah, v katerih vizualno izraža svoja tipična razmišljanja o usodi vsega živega in na umetniško preprič-ljiv način pričuje o izginevajočem toku življenja in o veri v nesmrtnost. “Zelo mi ustreza kombinacija sakralnega in razstavnega, ki je združeno v kostanjeviški samostanski cerkvi,” je konec prejšnjega tedna povedal za Dolenjski list med postavljanjem razstave. “Na ta prostor, ki mi pomeni izjemen izziv, sem se temeljito pripravljal, in ko sem ga začutil, so se mi poro- Mirsad Begič pred osrednjo kompozicijo svoje razstave v kostanjeviški samostanski cerkvi. dile kompozicije, ki jih zdaj tu delam in ki jih najbrž za običajno galerijo ne bi ustvaril. Nekaj je novega, nekaj pa sem uporabil od svojih stvari iz zadnjih petih let, ker še zelo dobro povezujejo z osrednjo kompozicijo, postavljeno sredi cerkvene ladje.” . . Begič je za svojo kostanjevi-ško razstavo kot material uporabil pesek in mivko ter na stotine kosov patinirane terakote, ki jih je postavil na peščeni oto sredi cerkvene ladje ali razprostrl v prezbiteriju in pod korom, povezovalni element med kompozicijami, “otoki”, pa sta ter akotni čoln in ogrodje ladje, oboje poznano kot eden o osrednjih motivov Begičeveg ustvarjanja. . V Kostanjevici nastaja zani miva razstava, posebej pomem na tudi zato, ker je enkratna i taka, kot jo umetnik snuje, n ponovljiva v drugem (azsta nem prostoru. Odprli jo bou predvidoma konec tega mes M. MARKET STARA GLASBA V ŽLAHTNEM O KOI JU - V podružnični cerkvi sv. Tomaža v Gorenji Straži pri Novem mestu, ki se ponaša s čudovitimi zlatimi baročnimi oltarji in je pravi arhitekturni biser, je v petek, 10. septembra, zvečer potekal peti koncert Novomeškega glasbenega festit vala, združen s prireditvami Straške jeseni. Ljubiteljem glasbe, ki so napolnili cerkev, se je predstavil italijanski glasbenik Luca Ferrini, ki je na čembalu odigral skladbe mojstrov iz 17. in 18. stoletja. (Foto: M. Markelj) LIKOVNA KOLONIJA BREŽICE 1999 BREŽICE - Danes, l6'sf|L tembra, bodo v galeriji Pos8‘ ga muzeja ob 11.30 odprli r j vo del, ki so nastala v L . koloniji Brežice 1999. Kolo' J , potekala od 9. do 16-seP‘L,|kar-na njej pa je sodelovalo 1/ jn jev iz Hrvaške, ZR JugoslaviJ Slovenije ter skupina Irsvin- VSE SORTE JE ŽE BLO^ KRŠKO - V Valvasorjevii knj^ nici bodo danes, 16. seP f.tavili ob štirih popoldne Pre^0jSne knjižno novost iz narod1 P |0, zbirke Glasovi. V knjigi 'L vom Vse sorte je že blouje ja ja Krejan z Velikega *r.na e(ji s rečju zapisane pnp( hreou eea eričevia na desne vom Vse sorte je že blou je ja Krejan z Velikega Trna v narečju zapisane PrlPl* v krškega gričevja na desne Save od Sevnice do Kršk g RUDIJEV VEČER PBl V,Dl NOVO MESTO -Jutri-* ^ fla tembra, bo v atriju kluba . jjtev Glavnem trgu kulturna pr ^ jjji iz niza Rudijevih večero ,. ^{. občasno pripravlja kultu _ . mator Rudi Škot. Prec*s. ujicat' POTA IN PO SLEDI PREVARE Oglas o gojenju tartufov goljufija Za vnaprej poslanih 1.500 tolarjev naj bi dobil napotke za gojenje tartufov, najdražjih gob - Gre za goljufijo - Ne da se jih gojiti - Pri nas rastejo le na Primorskem NOVO MESTO - Navodila o gojenju najdražjih gob tartufov (cena 100 do 120 tisoč tolarjev za kilogram). Gojite jih lahko kjerkoli ne glede na prostor in letni čas. Cena navodil o gojenju in odkupu samo 1.500 tolarjev. Pošljemo po povzetju. ANJA, d.o.o., poštno ležeče 3211, Škofja vas. dežurni poročajo PONAREDEK ZA 800 DEM - 9. ^Ptembra so na mejnem prehodu etlika policisti ob pregledu dokumentov voznika tovornega avtomo-a..s. Priklopnikom iz Kranja ugo-v>h, da je vozniško dovoljenje Ponarejeno. B. R. je nato povedal, j. Je za ponaredek plačal 800 nem-sk‘h mark. AVTO DOBIL NOGE - Med 3. L septembrom je neznanec s Parkirnega prostora podjetja TPV, ■a:, v Novem mestu ukradel neregi-riran bsebni avto znamke R-5 rdeče barve, letnik 1991. 5 rnaša 320 tisoč tolarjev. UKRADENA MED KOPANJEM oznanec je 11. septembra med e ' u.ro ‘n 18.30 okradel dva kopal-st P^rih bazenov Term Čatež, ki z o kopanjem manjši nahrbtnik nm.f'1 m‘ stvarmi in petimi tisočaki . , zanaj- Oškodovana sta za 25 soc tolaijev. NnvZAI' V LIVADI - M. M. iz rop snnmesta ie oškodovan za ok-nezn tolarjev, ker mu je Liv ?n^c pred dnevi v obrtni coni 23 L.a lz skladišča podjetja ukradel dim arv?ih aluminijastih panelov 7,n3e 120 krat 180 metrov. car \tLi. vozilo rent-a- sonr' rnejnem prehodu Obrežje I P ‘pariškemdržavljanu Ismailu BMU'7l/^tl,ugotovili’ da Je vozilo ren| Aj> letnik izdelave 1999, last njim ■*Car P.odietja iz Nemčije. Za dol..''6 razP'sano iskanje. Vozilo in AZmc so zasegl i hrva papirnat za-‘zvnra PTšeno snovjo rastlinskega mamn Z en? barve. Ker je šlo za segij 7 mar‘huana, so zavitek za-Predlo lastnika je napisan nikn ,.®za uvedbo postopka pri sod- a prekrške. Tako se je glasil mali oglas v nedavni številki našega časopisa in čisto verjetno je, da so mu mnogi, ki želijo na hitro zaslužiti denar in so obenem tudi nepoznavalci gob, naivno nasedli. Da gre za goljufijo, kajti tartufov, ki se jim reče tudi bele gomoljike, ni mogoče gojiti, je najprej opozorila bralka ■ iz Primorske, to pa je potrdil tudi priznani gobarski strokovnjak dr. Alojz Boh iz Novega mesta, ki je predsednik komisije za determi-nacijo gob in član Zveze gobarskih družin Slovenije. “Tartufov ni mogoče gojiti. Rastejo v Italiji, pri nas pa le na Primorskem, v Istri. V zadnjih letih se pomikajo globlje v celino, ne rastejo le ob morju, čeprav potrebujejo tople kraje,” je povedal dr. Boh in dodal, da vse samonikle glive zadnje obdobje propadajo, zato se ukvarjajo z njihovim gojenjem, vendar v glavnem še zaman. Tartufe skušajo gojiti z inoku-liranjem korenin gostiteljskih dreves, “kar pomeni, da se jih teoretično in praktično sicer da gojiti, toda rezultati so pod ekonomskim “HITROST UBIJA” NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto je od 29. do 31. avgusta potekala prometna akcija Hitrost ubija. Kar 133 voznikov je prekoračilo dovoljeno hitrost, od tegaje 94 v naselju. Na kraju prekrška so izrekli 21 denarnih kazni, 108 kršiteljem pa so izdali plačilni nalog. Zoper štiri kršitelje so napisali predlog sodniku za prekrške. Policisti so voznikom razdelili 164 zloženk. V tem času so se na območju novomeške PU zgodile tri hujše prometne nesreč, v kateri je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta se hudo poškodovali. ,e>nbra j -9^ KAMENČANOV - PGD Mirna Pei je v soboto, 11. sep-Se ie odz 6 zapored organiziralo tekmovanje za pokal Mirne Peči. Vabilu sko (ir,, ar 14 PGD, med drugim tudi Mimopeianom pobrateno gasil-Suha j J, V?,z Golnika. Vse ekipe so tekmovale v vaji z motorno brizgalno -sJ‘ki) ki Med članicami so se najbolje odrezale gasilke s Kamene (na It ^ V Vflrni D,.,X.' f„ 21/ : .1 L."/.. n..a ......... _• _* i_i.’.. Kqi Petrove vasi in tretje ' mnogokrat pa tudi ne. Zakaj? Več/a potreba po vitaminih zaradi intenzivnosti VsaPkrtT0dn/e' živ r 1 sen reiec ve, da se današnje selekcije domačih ali zelo razlikujejo od tistih pred tridesetimi leti. Še pose-I moderne selekcije prašičev, perutnine in tudi goveda . ajo visoko izražen genetski potencial k visoki rastnosti pfr'P^odnji. Zato je poleg drugih tehnoloških pogojev • rebna predvsem ustrezna krma z vsemi potrebnimi vi- tamini in minerali, ki jo visokoproizvodna žival potrebuje pri sa°vi- Ali v resnici zadostimo vsem potrebam po vita-a, ni)?l.M telesu živali sta dva nivoja količine vitaminov: jan' j'inimalni nivo je količina vitaminov, ki prepreči nasta-Pom 'ničnih znakov pomanjkanja (npr. razvoj rahitisa pri gjjjJSdjkanju vitamina D) in vzdržuje zadovoljivo zdravje JL Optimalni nivo je količina vitaminov, ki prepreči nasta-zJe ?ubkliničnih in drugih nevidnih znakov pomanjkanja V in! Z'Vali Pr.ira^ai°'a ne'kot bi morale po normativih), težk zivinoreiski proizvodnji v normalnih razmerah ^ UOfrnM/ mr\ 1/linlAnn mnbn AAm^nil/onin i/ifomln/Mi 7n teic u9°tovimo klinične znake pomanjkanja vitaminov. Za l6 |e bolj pomembno, da dosežejo optimalni nivo vita-°Pti°V i*1 S tem °ptimatne reiske rezultate. Na doseganje l(rmm^ne9a nivoja vitaminov vplivajo predvsem kakovost ali ovos' dodanih vitaminov in način dajanja (v krmi k0 .vodi); zoohigienske razmere v hlevu, rejno stanje in po* 'P1!3 zivali (bolne, izčrpane in visokoproizvodne živali boi Pbojejo več vitaminov), letni časi (npr. molznice potre-2 11° pozimi več dodanih vitaminov). q’o 'SokoPro/zvocfne domače živali so nenehno pod stresi. Stavil ■ *'Va''so v in'enzivnih pogojih vzreje izpostavljene treh'n'm s,resn'm dejavnikom in v takih razmerah se po-vSe P° vitaminih poveča. Pogosti stresni dejavniki so pred-j6v PPp^dica tehnologije reje (gostota naselitve, presel-Ijeni)e z'vali, svetlobni in toplotni režim, preventivna cep-„ 1 ln brugi veterinarski posegi) in bolezni (virusnih, bak- terijskih, parazitarnih). Po vsakem stresu se potreba po vitaminih poveča, saj jih telesna presnova nujno potrebuje za uravnoteženo delovanje. Treba je tudi upoštevati, da se pri vseh vročinskih stanjih obolelih živali zmanjša apetit in s tem konzumacija krme, zato dobivajo živali prek krme premalo vitaminov. Takrat so zelo pomembni vitaminski dodatki, ki jih dajemo v vodo za pitje. 3. Visokoproizvodne živali največkrat ne morejo same izbirati krmil. Večina domačih živali je v sodobni proizvodnji odvisna od krmil, ki jim jih da oskrbnik. Te živali nimajo možnosti izbirati hrano, kot jo imajo živali v naravi Večina krmil v prašičereji in perutninarstvu je koncentriranih in industrijsko pripravljenih ter skladiščenih v tovarnah krmil, trgovinah in pri rejcih. Vitamini so kemične snovi, ki so različno dolgo obstojne v pripravljenih krmilih, ker so podvržene procesom razgradnje. Na hitrost razgradnje vplivajo visoka temperatura, svetloba, oksidacija maščob, kakovost vitaminov in njihova stabilnost, peletiranost krmil. Zato je količina vitaminov, ki je napisana na etiketi embalaže, mnogokrat vprašljiva. 4. Vitamini niso poceni, zato kupujte le najboljše. V perutninski krmi je delež vitaminov 33-odstoten pri vseh sestavinah krme, 2 odst. znaša njihov delež v ceni krmila, vitamini predstavljajo 0,08 odst. teže krmila in imajo 100-odstotni delež v vplivu na presnovo. Bolj kot so vitamini kakovostni, dražji je vitaminski preparat. Na slovenskem tržišču se pojavlja mnogo izdelkov različnega izvora in različnih cenovnih razredov. Primer iz lastne prakse: italijanski proizvajalec (sedaj se ne pojavlja več na našem trgu) je prodajal tekoči vitaminski preparat, z vitamini A, D in E, po ceni, ki je bila za 40 odst. nižja od podobnih izdelkov. V analizi, opravljeni pod šifro v neodvisnem laboratoriju na Dunaju, se je izkazalo, da vsebuje 10.000-krat manj vitamina A, kot je bilo deklarirano. Preparat v bistvu sploh ni bil poceni. Zaradi vseh prej omenjenih vzrokov je potrebno obrokom dodajati kakovostne mineralnovitaminske mešanice, ki vsebujejo zadostne količine vitaminov in mineralov v pravilnem razmerju. Grovit je proizvod, ki v priporočenih odmerkih ugodno deluje na rast, razvoj in odpornost živali ter omogoča doseganje boljših prirastov in dobre mlečnosti. Pravilno izbran dodatek bo pomagal, da se bomo izognili škodi in težavam, ki nastanejo, če živalim primanjkuje vitaminov in mineralov. Vsem rejcem svetujemo, da se pri nakupu vitaminskih preparatov odločijo za izdelke uveljavljenih farmacevtskih firm, ki so pod nadzorom inšpekcij in proizvajajo po visokih proizvodnih standardih. Pred nakupom pa naj se posvetujejo z veterinarji in kmetijskimi inženirji, ki jim bodo svetovali, kakšne vitaminske-mineralne preparate potrebujejo njihove živali glede na rejske razmere in proizvodnost živali. MARJETA REDEK, dr. vet. med. mag. ALEŠ URBANČIČ, dr. vet. med. ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE... Pravo veselje je imeti zdrave živali. Krkini proizvodi iz novega programa HomeVet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali. Izdajajo se brez recepta. Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam,odpravljamo prebavne motnje, spodbujamo rast in proizvodnost ter tako povečamo gospodarnost reje domačih živali. Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa HomeVet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši. • . • ■ c, HomeVet |u zaščitena blagovna znamka za Krkine proizvode.' ki jih brez recepta dobite v lekarnah, kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah. za uspešno rejo in zdrave živali iflKRKK Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska, v kateri najdete priročno merico. Z rekordom začel in končal leto Elan je sredi gneče tretji Igor Primc je svojo najuspešnejšo sezono končal z rekordom - Na domačem štadionu je kar trikrat popravil staro rekordno znamko - Zdaj je na vrsti glasba in počitek Prvi poraz Elana - Po prvem polčasu so Novomeščani v Krvavem Potoku z zadetkom Plevnika vodili ZMAGA RETLJAj ODLIČNA TOMIČ IN GORENC NOVO MESTO - V soboto, 11. septembra, je na prvem odprtem prvenstvu v krosu v Škofljici na trikilometrski razdalji zmagal Borut Retelj (Portovald), med mladinci pa je bil najhitrejši Damjan Cizelj, kije na isti razdalji v skupnem vrstnem redu osvojil tretje mesto. V nedeljo je bila konkurenca na cestnem teku v Atomskih Toplicah precej močnejša. Zmagal je Roman Kejžar, približno 15 sekund za njim je na cilj pritekel Aleš Tomič (Portovald), Marko Gorenc pa je bil peti. Proga je bila dolga 6 km. Na mednarodnem mladinskem atletskem mitingu na Reki je bil v teku na 3 km Marko Gorenc zelo uspešen, saj je bil z izidom 8:38,05 drugi, premagal pa ga je le tretjeuvrščeni z letošnjega evropskega mladinskega prvenstva v Rigi Madžar Bodos. Gorenc je Madžaru sledil do dveh kilometrov, potem pa je popustil. Njegov izid je drugi najboljši letos med člani v Sloveniji. Bolje od mladega Gorenca je tekel le Romeo Živko. SKOK NA LISCO ŠMERCU SEVNICA - V nedeljo se je 81 kolesarjev iz vse Slovenije pojavilo na startu 8. rekreativne gorske kolesarke dirke Skok na Lisco 99, odstopil je le eden. Po mnenju poznavalcev je ta proga zahtevnejša kot bolj slovita na Vršič, kjer so klanci manj strmi kot na Lisci. Absolutno najhitrejši je bil na 10 km dolgi progi z višinsko razliko 700 m poklicni kolesar Savaprojekta Krško Sandi Šmerc (32:08); enak čas so organizatorji - KD Sevnica namerili varov-nacu Stanislava Kranjca, najhitrejšemu Posavcu Sebastijanu Gregor-šancu, ki je zmagal tudi v najštevilnejši kategoriji do 25 let, in Marjanu Jauku iz GT Teama. V kategoriji do 40 let je zmagal bivši profesionalec Primož Čerin (Novice Ex-treme). Najhitrejši Sevničan je bil Boštjan Kovačič (38:00); najstarejši udeleženec je bil 66-letni Ljubljančan Domen Verač (56:00); najhitrejša ženska je bila Maja Žagar (Krka - 40:27); najštevilnejša ekipa Sevnica (12 udeležencev) je nagrado odstopila RKD Krško (9 kolesarjev), nagrado za najštevilnejšo družino pa si je prislužila tudi 4-članska družina Žagar iz Dolenjskih Toplic. NOVO MESTO - Lčtošnja tekmovalna sezona seje novomeškemu atletu Igorju Primtu iztekla, da se bolje ne bi mogla. Končal pa jo je tako, kot jo je začel - z novim državni rekordom, vmes pa je osvojil srebrno medaljo na svetovnem vojaškem prvenstvu in z odličnim nastopom na svetovnem prvenstvu zasedel 15. mesto. Po prvenstvu je čutil, da ima v rokah met okoli 65 m, a primernega tekmovanja za naskok na nov rekord ni bilo, zato so prav zanj kar na domačem stadionu pripravili metalska mitinga in na drugem so se njegovi občutki izkazali za prave. V petek, 10. septembra, je v peti seriji disk zalučal 64,79 metra, kar je za 101 cm dlje od rekorda. Že na prvem podobnem tekmovanju v četrtek, 2. septembra, so bile vremenske razmere za rekordni dosežek ugodne, a se Igorju noben izmed metov tehnično ni posrečil, vseeno pa je najdaljši met meril 62,41 m, najkrajši pa 61,70. Minuli petek se je vse poklopilo, tako da je kar trikrat presegel rekord, ki ga je postavil 12. junija letos v Mariboru (63,78 m). Najprej je rekord izboljšal na 63,90 m in potem na 64,35 m, dokler ni v petem poizkusu dosegel DOLGOPROGAŠI SE DOGOVARJAJO IN SKUPAJ VADIJO NOVO MESTO - Trije dolenjski oziroma posavski atletski klubi, ki več pozornosti posvečajo tudi teku na dolge proge, Portovald in Krka iz Novega mesta ter Sevnica, se dogovarjajo za sodelovanje. Kot je povedal eden izmed iniciatorjev sodelovanja trener Borut Retelj (Portovald) Podobno kot že več let poteka severnoprimorski pokal želijo tu pripraviti dolenjsko-posavski pokal v cestnem teku. V nedeljo, ko bodo tekmovanje v cestnem teku pripravili v Sevnici, bodo imeli že drugi sestanek. Obenem so trenerji tekačev na dolge proge iz omenjenih klubov oblikovali skupino atletov, ki naj bi se tako skupaj pripravljali na državno in evropsko prevnstvo v krosu. Skupaj naj bi vadili dvakat na teden in ob vikendih, s takim načinom vadbe pa bi radi vzpodbudili tekmovalno in zmagovalno vzdušje med tekači. Zdaj so v skupini Gorenc, Tomič, Papež, Veber in Kozan. ODPRTO PRVENSTVO KOČEVJA V TENISU KOČEVJE - Na igriščih v športnem parku Gaj bo v soboto in nedeljo s pričetkom ob 10. uri tradicionalno odprto prvenstvo Kočevja v tenisu. Prijave zbirajo pol ure pred pričetkom tekmovanja ali po telefonu (061) 851-968 ali 858-346. (M. G.) BREZ TOČK SODRAŽICA, KOČEVJE - Štiri kroge pred koncem tekmovanja v -drugi državni balinarski ligi, skupina zahod, se igralcem Sodražice ne obeta nič dobrega. V 9. krogu so v Košani s Pivko izgubili 2:14. Balinarji Sodčka so imeli lepo priložnost, da v 9. krogu premagajo do sedaj neporaženi Center Kranj, a so na koncu izgubili s 7:9. (M. G.) Z loki do evropskih medalj Novomeška lokostrelca na evropskem prvenstvu v Avstriji osvojila srebro in bron - Uspešni tudi doma NOVO MESTO - Novomeški lokostrelci so z uspešnimi nastopi na več tekmovanjih zaključili letošnjo sezono. Petčlanska ekipa novomeškega lokostrelskega kluba je 11. septembra nastopila na tradicionalnem lokostrelskem turnirju FITA Star v Kamniku, kjer je bilo v nedeljo tudi finale državnega prvenstva. V soboto so LOKOSTRELCI USPEŠNO -Ekipa novomeškega lokostrelskega kluba Tomaž Hodnik, Uroš Glavan in FrenkJenkole je v Kamniku osvojila četrto mesto. novomeški lokostrelci Tomaž Hodnik, Frenk Jenkole in Uroš Glavan v disciplini sestavljeni lok osvojili 4. mesto, med posamezniki pa je bil Hodnik tretji in Jenkole osmi, medtem ko je Bojan Brulc v olimpijskem slogu zasedel šesto mesto. Sobotno tekmovanje je štelo tudi za kvalifikacije za nedeljsko državno prvenstvo, na katerem se je med novomeškimi tekmovalci najbolj izkazal Tomaž Hodnik s četrtim mestom. Teden predtem so se dečki in veterani v Ilirski Bistrici pomerili na državnem prvenstvu v disciplini FITA 900. Med dečki je Matej Povž zmagal. Člani so se istočasno pomerili na tekmi za slovenski pokal, kjer sta Hodnik in Brulc v svojih disciplinah osvojila 3. mesto. Več članov novomeškega kluba jc nastopilo tudi na evropskem prvenstvu v Avstriji v disciplini 3-D, kjer je z lovskim lokom Edvin Ambrož osvojil tretje mesto (1. Papp Szilard (Mad) 768, 2. Imre Kiss (Mad) 730,3. Edvin Ambrož (Slo) 724), Martin Fabjan pa je z golim lokom posegel še za mesto višje: I. Marjan Podržaj (Slo) 657, 2. Martin Fabjan (Slo) 577, 3. Otto Nemec (Avstrija) 526. Točke obeh so štele tudi za ekipni vrstni red, kjer je Slovenija osvojila drugo mesto. I. V. znamke, s katero vstopa med svetovno elito. Tudi met čez 65 m tokrat ni bil nepričakovan, a bo moral počakati na prihodnjo sezono, saj Igor letos ne namerava več nastopiti. S tem metom je v bistvu postavil stvari na svoje mesto, saj imajo vsi boljši metalci diska osebne rekorde za nekaj metrov daljše od izidov, ki jih dosegajo sicer. Rekordni izid je pač izjemen dosežek, do katerega pride v idealnih pogojih ob idealni tehniki in na vrhuncu pripravljenosti. Glede na letošnje izide na vseh tekmovanjih, bi lahko njegov rekord tudi presegal 65 m. Igorje po sijajnem dosežku, ki ga je seveda proslavil s prijatelji, nastopil še na ekipnem prvenstvu, do konca meseca pa se bo posvetil glasbi, saj želi končati že pred letom začeti projekt plošče Igor the Princ, na kateri bo tudi pesem, ki so jo slovenski športniki lani povstili 100. rojstnemu dnevu Leona Štuklja. Potem bo en mesec počival, priprave na olimpijsko sezono pa bo z ZDAJ Z VELENJEM KOČEVJE - Rokometašice Gra-miza nadaljujejo s pripravljalnimi tekmami pred sobotnim pričetkom tekmovanja v prvi državni ligi. V Kranju so z 29:22 premagale tamkajšnje drugoligašice. Na turnirju v Ogulinu so Kočevke v konkurenci štirih ekip osvojile prvo mesto. V prvi tekmi so premagale Dubovac Kio s 15:10, v finalni tekmi pa Ogu-lin z 20:8. Najboljša igralka turnirja je bila Darja Kersnič, strelka pa Nina Kersnič. Zadnjo preizkušnjo so imele v soboto na mednarodnem turnirju v Ribnici. V prvi tekmi so premagale Zamet z Reke s 25:24, v drugi pa Mladost iz Banja Luke s 27:21. Na obeh tekmah se je kot strelka vnovič izkazala Nina Kersnič, ki je dosegla 11 zadetkov. V prvem krogu državnega prvenstva se bodo v ribniški športni dvorani pomerile z Velenjem. (M. G.) IZ AVSTRIJE S TREMI POKALI NOVO MESTO - Mladi nogometaši nogometne šole Portoval so igrali na mednarodnem nogometnem turnirju v Avstriji, kjer so v starostnih skupinah do 10. in do 13. leta nastopili s po dvema ekipama. V družbi trinajstih ekip iz Italije, Avstrije in Slovenije so v starejši kategoriji osvojili prvo in tretje mesto, med mlajšimi pa je prvo ekipa prav tako brez poraza zmagala, druga vrsta pa je bila na-koncu osma. Trije pokali so prav lepa vzpodbuda za mlade nogometaše in vse, ki z njimi delajo. (A. P.) lažjimi treningi začel decembra, resneje pa šele po novem letu. V zadnjem letu tega tisočletja si želi na Olimpijskih igrah v Sydneyju uvrstiti se v finale ter slovenski rekord pomakniti preko 65-metrske znamke. Žal prihodnje leto met diska ne bo na sporedu mitingov za grand prix in zlate lige, saj bi z izidom preko 65 metrov že dobil povabilo za nastop med elito. Vseeno pa je z razpletom letošnje sezone zadovoljen, saj je spoznal, da tudi na velikih tekmovanjih lahko meče daleč preko 60 m in da kljub 33 letom lahko še napreduje. I. V. RUS NAJBOLJŠI V BELOKRANJSKI LIGI ČRNOMELJ - Z zaključnim turnirjem najboljših 16 igralcev se je na igriščih na Majerju v Črnomlju končala letošnja belokranjska teniška liga, ki jo je Športna zveza Črnomelj pripravila že šesto leto zapored. Na predhodnih turnirjih v Gradcu, Dragatušu in Črnomlju na Majerju in Loki je sodelovalo 33 igralcev, največ točk pa so zbrali Igor Rus iz Gradca, lanski zmagovalec Franci Novak in Klemen Vitkovič (oba iz Črnomlja). V polfinale zaključnega turnirja so se uvrstili vsi štirje nosilci, v finalu pa sta se srečala Novak, ki je z 2:0 ugnal Vitkoviča, medtem ko je Rus z enakim izidom premagal Gorazda Radeta. V finalnem obračunu je bi Rus boljši od Novaka, po zmagi nad Radetom pa je tretje mesto osvojil Vitkovič. NOSE IN ZAGORC ZA REPREZENTANCO NOVO MESTO - V dresu državne mladinske reprezentance, ki jo je vodil novomeški trener Janez Jagodic, je od članov Krke Telekoma na petdnevni dirki Giro del Lugiana v Italiji nastopil Tomaž Nose, poleg njega pa še Krčan Gregor Zagorc. Med 180 kolesarji iz 28 reprezentanc, ki se pripravljajo na svetovno prvenstvo v Veroni, sta se uvrstila okoli 40. mesta. NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so v šestem kolu v Krvavem Potoku doživeli prvi poraz, ki jih je s prvega potisnil na tretje mesto prvenstvene lestvice. Po prvem polasu je kazalo bolje, saj so vodili, a v nadaljevanju niso imeli toliko sreče kot na nekaterih tekmah predtem. Nogometaši Jadrana Šepiča se na svojem igrišču v Krvavem potoku niso vnaprej predali. Domačinom se je pogumen nastop obrestoval saj so le petim točkami, ki so jih zbrali v prvih petih kolih zdaj dodali še tri in se z drugo zmago in novimi tremi točkami krepko povzpeli na lestvici. Po prvem polčasu, v katerem je z zadetkom zli m Novomeščane v vodstvo popeljal kapetan Gorazd Plevnik, je kazalo drugače, potem pa je sreča, ki je Elanu do sedaj ves čas stala trdno ob strani, Novomeščanom obrnila hrbet. V 61. minuti so domačini izenačili, pet minut kasneje pa še povedli. Prav v zadnji minuti so imeli Novomeščani priložnost izenačiti, a je Plevnik zadel le vratnico. STOPAR V VELENJU NAJBOLJŠI V KATAH SEVNICA - Karateisti so se v nedeljo, 12. septembra, v velenjski Rdeči dvorani pomerili za pokal Velenja 99. Med 110 tekmovalci iz štirih držav so bili najuspešnejši kadeti in mladinci Slovaške, slovenski tekmovalci pa so dosegli tri posamične zmage. Med njimi je bil tudi Sevničan Marko Stopar, ki je bil najboljši v katah. MALONOGOMETNA LIGA KONČANA LOŠKI POTOK - V soboto, 11. septembra, so bile odigrane še zadnje tekme, zvečer pa je bila priložnostna slovesnost v gostilni Pri Kapcu, na kateri so se zbrale vse. ekipe in vodstva in kjer so slovesno podelili pokale zmagovalcev. Prvo mesto je zasedla ekipa Kapec, druga je bila ekipa bideja Birtek in tretja Katrinka - Nevtralci. Pokal za najboljšega strelca je dobil Miha Poje, za najboljšega golmana Julija Benčina, pokal za fair play pa ekipa Berta. A. K. Tako je Elan po prvih šestih kolih v skupini štirih vodilnih moštev s po 13 točkami zaradi nekoliko slabše razlike v prejetih in danih zadetkih (15:7) tretji. Vodi Koper (19:6), drugi je Tabor (15:2), četrti pa Esotech Šmartno (15:11). V nedeljo, 19. septembra, bo Elan igral doma z osmo-uvrščenim Šentjurjem. I.V. ELANOV PODMLADEK PA KAR ZMAGUJE NOVO MESTO - Mladinska in kadetska vrsta novomeškega Elana sta v preteklih dveh tednih nastopali uspešno. Kadeti so najprej doma z 2:0 premagali Jadran Dekane, potem pa v gosteh z 0:2 izgubili s Slovanom. Mladinci so doma Jadran Dekane premagali s 3:2, Slovana pa so v gosteh premagali s 3:0. Zadnji teden so starejši dečki premagali Belo krajino s 5:0, mlajši dečki pa s 5:1. NA PORTUGALSKO PO SVETOVNE MEDALJE NOVO MESTO - Trije člani Ka-ratekluba Novo mesto Darko Mila-novič, Petrit Izairi in Dušan Stojanovič bodo od 15. do 20. septembra nastopil na svetovnem mladinskem prvenstvu zveze WAKO v light in semmi contactu v Lizboni na Portugalskem. Trener Šemso Šehič od fantov, ki so vsak v svojem razredu prav med najboljšimi v državi, pričakuje visoke uvrstitve, v primeru ugodnega žreba in nepristranskosti sodnikov pa morda tudi kakšno medaljo. JUTRI VPIS V NOGOMETNO ŠOLO PORTOVAL NOVO MESTO - Ob zadnjih uspehih slovenskega nogometa se je tudi v Novem mestu med mladimi precej povečalo zanimanje za ta šport, zato so se v nogometni soli Portoval, ki deluje skupaj z nogome -nim klubom Elan, odločili v svoje vrste povabiti vse dečke, ki si želij nogomet spoznati bolje. Vpis za otroke, rojene od 1988 do 1991, i ostale bo v petek, 17. septembra, o 17. uri na stadionu Portoval. (A. “.J Košarkarski ples seje le začel Krka za uvod doma visoko premagala domžalski Helios Jeffa Sterna zamenjal rojak Darren Deschryver - Ivo - Temnopoltega Američana Nakič še naprej na k!opi_ NOVO MESTO - V soboto, 11. septembra, seje s tekmami 1. kola v ligi Kolinska tudi uradno začela letošnja košarkarska sezona, prve tekme pa so že pokazale, da bodo tudi tokrat glavno vlogo v prvi slovenski košarkarski ligi igrala ista moštva kot lani, saj se favoriti niso pustili presenetiti. Tako je bilo tudi v Novem mestu, kjer je Krka brez težav s 86:50 ugnala domžalski Helios, obenem pa seje novomeškim ljubiteljem košarke prvič predstavil 211 cm visoki 27-letni Američan Darren Deschryver, ki je na mestu centra zamenjal temnopoltega rojaka Jeffa Sterna, s katerim trener Ivo Sunara in vodstvo kluba niso bili zadovoljni. Za Darrena Deschryverja so se Novomeščani zanimali že prej, vendar ga kljub številnim zvezam niso Motokrosisti pred finalom Oprešnik in Može na predzadnji dirki motokrosistov za državno prvenstvo druga, Čuden in Jazbar tretja Na predzadnji dirki letošnjega državnega prvenstva v motokrosu so v Orehovi vasi oziroma na Radizel-ski progi uspešno nastopili tudi posavski in dolenjski dirkači, ki so si že pred zadnjim nastopom v Slovenskih Konjicah zagotovili visoka mesta v skupnem vrstnem redu. Gorazd Oprešnik iz krškega Fun športa je v obeh vožnjah v razredu do 80 ccm slabo štartal in kljub kasnejšemu prizadevanju ni mogel prehiteti najhujšega tekmeca Sebastjana Edra. Tako je obe vožnji in tudi v skupnem seštevku dirke končal na drugem mestu, na lestvici skupnega vrstnega reda tekmovanj za državno prvenstvo pa je Eder Oprešnika prehitel za tri točke. Gorazd ima zdaj 238 točk, o drugem ali tretjem mestu v končnem vrstnem redu pa bo odločala zadnja dirka v Slovenskih Konjicah. V kategoriji do 80 ccm je uspešno nastopila tudi Semičanka Natalija Konda (AMK Konda), ki je v drugi vožnji nekaj časa tudi vodila, v skupnem seštevku obeh voženjpa je osvojila šesto mesto. Marko Špeharje zaradi predrte zračnice v drugi vožnji osvojil skupno četrto mesto, četrti pa je tudi na skupni lestvici za državno prvenstvo, kjer je zbral 219 točk. Natalija Konda je v skupnem vrstnem redu z 52 točkami trinajsta. V razredu do 125 ccm je Jaka Može (Mel Novo mesto) po odstopu Tadeja Korošaka osvojil drugo mesto. V prvi vožnji je bil tretji, v drugi drugi, v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva seje s 184 točkami s četrtega povzpel na tretje mesto in za drugouvrščenim Korošakom zaostaja le devet točk. Svoj do sedaj največji uspeh je v Orehovi vasi dosegel Brežičan Primož Jazbar, ki je tokrat osvojil tretje mesto in prvič stopil na stopničke za zmagovalce. V skupnem vrstnem redu je zdaj na petem mestu (142 točk), ker pa je četrtouvrščeni Sebastjan Kern poškodovan in na zadnji dirki najverjetneje ne bo nastopil, bi se Jazbar z dobro vožnjo na zadnji dirki povzpel še za mesto višje. V četrtlitrskem razredu je bil Andrej Čuden (AMD Brežice) spet dvakrat tretji in se je z novimi 30 točkami utrdil na tretjem mestu v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva. Tudi Čuden ima še teoretične možnosti za drugo mesto, saj za drugouvrščenim Boštjanom Kampušem zaostaja za 27 točk. Ne glede na izide zadnje dirke v Slovenskih Konjicah bo letošnja sezona za posavske in dolenjske motokrosiste ena najuspešnejših do sedaj. I. V. mogli najti, tako da so se odločili za Sterna, ki se je sprva izkazal kot zelo koristen igralec, kmalu pa za precej svojeglavega; konflikt s trenerjem pa je bil kaplja čez rob in še pred začetkom ligaških tekmovanj je moral zapustiti Novo mesto. Na srečo Krkinega vodstva se je Deschryver pojavil prev v trenutku, ko so ga • V torek, 21. septembra, se bo v novomeški športni dvorani začelo tudi tekmovanje evropskega košarkarskega pokala Saporta. Ob 19. uri bo Krka doživela svoj krst v tem tekmovanju na tekmi s Skylinerji iz Frankfurta. najbolj potrebovali, na turnirju v Nemčiji. Bil je prost in pripravljen takoj podpisati pogodbo z Novomeščani, ki so ga še pred prvim kolom registrirali pri Košarkarski zvezi Slovenije. Tekma prvega kola med Krko in Heliosom je bila le ogrevanje tako za košarkarje Krke kot za gledalce, ki so tribuno novomeške športne dvorane zasedli le napol. Ko so ob zaključku prvega polčasa krkaši vodili z več kot 20 točkami razlike, je bilo že zdavnaj vse odločeno, trener Sunara pa je lahko dal v igro tudi mlajše, ki so priložnost dobro izkoristili, Američan Deschryver pa je na svoji prvi predstavi domače VPIS V TENIŠKO ŠOLO NOVO MESTO - Teniški klub Portovald vabi otroke k vpisu v teniško šolo. Šola bo potekala celo leto, vpisane pa bodo učitelji in trenerji razvrstili po znanju v več skupin. Prijave zbirajo in pojasnila dajejo po telefonu (041) 557 857 (Jerka Volt). AMERIČAN PRVIČ -Darren Deschryver (z tekmi z Domžaliani prvič ob Krkin dres. (Foto: M. Klinc) Prvi gledalce navdušil z zabijanjem- . strelec lanskega prvenstva Kolinska Ivo Nakič tokrat se n' pil na parket, za razliko od PrlPy Ri jalnih tekem, ko je v civlln‘ ° b|e-scdl na tribuni, pa je tokrat z kel dres in sc na klopi Pr‘^r^'tem-jemu moštvu. V soboto, lo. - r ^ s bra, se bo Krka v Kranju P01™" ^ Triglavom. Tekma bo ob prenašala pa jo bo tudi Tele Slovenija. «» TRI ZVEZDE KOČEVJE - V malonogoii^ ^ občinski ligi Kočevja, skupi1) ^gu končali z tekmovanjem. V 1 ' n|ca so igrali takole: Flamengo: f • 3:6 Rog : Tri Zwzde 3.10. jn Kostel 1:1. igr: aralci Treh Zvezd ,. ..vrstili y Kostela z 18 točkanu so se •, jve končnico tekmovanja, 10. najboljši ekipi iz skup«« ^tokjA kroga skupine B: AS : Črni K-- y2, AG Kovinar : Krempa Sta c jjta Mozelj: Radar 0:3. Na lestvici AS z 28 in Radar z 22 točkami. ( Blaž Tbrk v Republiki srbski v polfinalu Polfinale zaradi krčev predal NOVO MESTO - Novomeški teniški igralec Blaž Turk, član ŠD Krka Teniški center Otočec je nastopil na močnem članskem turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Banja Luki, kamor so ju z Breži-čanom Nikolo Mlajkovičem Povabili organizatorji, ki si zelo želijo obnoviti stike s slovenskimi športniki. Čeprav Turk ni bil med nosilci, je igral izvrstno in v prvem krogu izločil Jugoslovana Stevanoviča, v drugem krogu je moral njegovo premoč priznati Maljkovič, v tretjem pa po tri ure dolgi tekmi še drugi nosilec Jugoslovan Ivič. Še isti dan je moral utrujeni mladi Novomeščan odigrati tudi polfinale z izkušenim bolgarskim Davis Cup reprezentantom Kanevom, a je moral dvoboj v drugem nizu zaradi krčev pri izidu 4:1 za Bolgara Predati. Turk si je tako prvič v karieri priigral zajetnejšo denarno nagrado, od 1.000 dolar-!fV Pa.mu bo ostalo tudi nekaj denarja, da bo klubske tovariše Peljal na pico. Bl°ž Turk Na Otočcu vrhunski ženski tenis V Teniškem centru Otočec ta teden poteka ženski challanger turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev • Lanska zmagovalka na Otočcu ne sme nastopiti - Janžekovičeva že zunaj OTOČEC - V ponedeljek seje v teniškem centru Otočec začel tretji ženski teniški challenger turnir za točke WTA z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Prvo ime letošnjega tekmovanja je Slovakinja Ludmila Cervan-kova, ki je na svetovni računalniški lestvici WTA na 94. mestu, žal pa na turnirju ne nastopata najboljši slovenski igralki Tina Pisnik in Katarina Srebotnik (lanska zmagovalka med posameznicami in v igri parov), ki jima menedžerski agenciji ne dovolita nastopati na turnirjih tako nizkega ranga in tudi zato bi na Otočcu v prihodnje radi dvignili nagradni sklad in s svojim turnirjem prišli v višji rang. Tako sta najboljši slovenski igralki na otoškem turnirju Tina Hergold, ki je med nastopajočimi po VRHUNSKI BADMINTON NA TOM JUNIOR TREBNJE - Mirnski badmintonski klub Tom bo v 18. in 19. septembra pripravil zdaj že tradicionalni mladinski mednarodni turnir Tom Juaior International, na katerem bo v štirih mladinskih kategorijah nastopilo 148 igralcev in igralk iz šestih držav. Med domačimi igralci so po slovesu Murna od mladinske konkurence med kandidati za visoka mesta Špela Silvester v kategoriji do 13. leta, Urška Silvester v kategoriji do 15. leta in Žiga Strmole v skupini do 19. leta, preseneti pa lahko tudi Trebanjka Maja Klemenčič. V soboto bodo med 9. in 20. uro na sporedu vsi dvoboji do četrtfinala, v nedeljo bodo ob 9. uri polfinalne, ob 13. uri pa finalne tekme. Glavni pokrovitelj tekmovanja je podjetje Prevent. rangu na 20. mestu, na lestvici WTA pa na 292. mestu, in Maja Matevžič, ki je s 307. mestom med udeleženkami Otočca 22. Obe sta se na glavni turnir uvrstili neposredno, z vabilom gostiteljev pa so se na glavni turnir uvrstile tudi Mariborčanki Nives Čulum in Nina Žlender ter Ljubljančanka Ana Škafar. Turnir se je v nedeljo, 12. septembra, začel z žrebom, v ponedeljek in torek pa se je 32 deklet na kvalifikacijah potegovalo za 4 prosta mesta na glavnem turnirju. Že v ponedeljek so v prvem ali drugem krogu kvalifikacij izpadle vse Slovenke, med njimi tudi Novomeščan-ka Nina Janžekovič, ki jo je v prvem kolu izločila Hrvatica Danira Penič. Nina je dobila prvi niz s 6:4, potem pa drugega in tretjega izgubila s 3:6 in 2:6. Včeraj se je začel glavni turnir, danes (četrtek) od 10. do 18. pa naj bi izpeljali že drugo kolo. Jutri bo poleg četrtfinalnih tekem posameznic in polfinalov igre parov na Otočcu še več vzporednih prireditev od predstavitve domače teniške šole in treninga tekmovalcev, uradni podpis pogodbe z novim trenerjem novomeških tenisarjev Gordanom Jankovičem, predstavitev biltena Tenis v Novem mestu, predstavitev in test teniške opreme Fischer ter meritev hitrosti servisa. Svoj vrhunec bo turnir Krka La-dy’s Open doživel v soboto s polfinalnima dvobojema posameznic, ki bo predvidoma med 13. in 17. uro, in v nedeljo, ko bosta med 13. in 17. uro na sporedu finalni tekmi posameznic in parov. V soboto in nedeljo bo na Otočcu prav tako merjenje hitrosti servisa in predstavitev opreme Fischer: v soboto se bodo za pokal Otočca pomerili tudi rekreativci, v nedeljo se bodo s teniškimi loparji spopadli tudi politiki, ob 12. uri pa bo na teniških igriščih na Otočcu tudi predstavitev tenisa na invalidskih vozičkih. Zmagovalka turnirja bo prejela 3.920 ameriških dolarjev nagrade in 22 točk za WTA. I. V. VELIKI KARATE TURNIR V SEVNICI SEVNICA - Sevniški klub Stilles bo v soboto, 18. septembra, v sevniški športni dvorani pripravil veliki turnir v karateju Stilles pokal 99. Začetek tekmovanj bo ob 9. uri, finalni boji pa bodo na sporedu ob 19.30. Na predvečer prireditve bodo petek ob 20.30 na sevniškem gradu odprli razstavo o športu. Ekipna prvenstva ne privlačijo Na ekipnem članskem prvenstvu v atletiki nastopajo le redki klubi - Novomeščani v okrnjeni postavi - Primc tokrat preko 61 m - Mladinci med člani visoko uvrščeni NOVO MESTO - Medtem ko v pionirski konkurenci ekipna prvenstva predstavljajo pravi atletski praznik, v starejših kategorijah, predvsem pri starejših mladincih in pri članih, ni tako. Ekipnega prvenstva se udeleži le peščica največjih klubov, ki računajo na visoko uvrstitev, medtem ko manjše klube, ki se posvečajo le določenim disciplinam, ekipna tekmovanja ne pritegnejo. Tako so se letošnjega članskega ekipnega prvenstva v atletiki v Novi Gorici udeležile le štiri moške in tri ženske ekipe, oba naslova pa so Sevniški kriterij Murnu Zadnji kriterij slovenskih mest v Sevnici dobil Uroš Murn ---- • Skupna zmaga Igorju Kranjcu JEVNICA - Čeravno je uradni nov .Vec*ovalee sobotnega cestnih arskega 4. kriterija sloven-kolpme j1 v Sevnici napovedoval, da ninta k? Telekoma Ur°š Murn ■nlart' enih m°žnosti v sprintu z Radč*anom Perutnine Ptuj -se ;e Lnske Roga Borutom Božičem, na,ej ,° uštel. Božič je resda vodil lovorpreizkušnji za prestižno . preizkušnji za prestižno Pa J: “d,° zadnjega Sprinta, v tem SUe Murn zanesljivo ugnal. bilanV°meščan Je P°vedal, da je je s Je8ov & RR>' Predn ■ P oril skupno zmago s k0|e °sJj° 8 točk. Njegov moštveni stitvi rt °Žič ie tudi v skupni uvr-Zadržau}®'’ medtem ko je 3. mesto Zvelit iko Petek (tudi PP& RR) 0 Prednostjo točk s prejšnjih dirk. Med 34 člani se je na 42 km dolgi progi (60 krogov) na sobotnem kriteriju izkazal s 4. mestom Gregor Zajc iz krškega Savaprojekta in se tudi v skupnem seštevku povzpel na 4. mesto. Pri 29 starejših mladincih je v 45 krogih največ točk zbral Miha Koncilja (RR), nato Jurij Ferfolja (Hit Casino) in Drejc Kozjek (Savapro-jekt Krško); 4. mesto Jureta Zrimška (Krka Telekom) pa je povsem zadoščalo za premočno skupno zmago. Med 28 mlajšimi mladinci je 30 krogov Novomeščan Janez Muh-vič ves čas vodil razen v vsakem odličnem 5. krogu, ki se točkuje, ko sta ga vsakokrat prehitela Kranj-* čana Janez in David Rožman. Slednji je tudi zmagal nad bratom in Muhvičem, v skupni uvrstitivi pa ostal na 2. mestu, za Dejanom Lazičem (Radenska Rog). Ž odlično organizacijo se je spet izkazalo Kolesarsko društvo Sevnica. P.P. zanesljivo osvojili atleti in atletinje celjskega Kladivarja. Pri moških so bili drugi atleti ŽAK iz Ljubljane, tretji pa Goričani in precej nepopolni Novomeščani četrti, pri ženskah pa so z drugim mestom presenetile Novogoričanke, ŽAK pa je tretji. Medtem ko so v preteklih letih Novomeščani na ekipnih prvenstvih konkurirali za sam vrh, so tokrat atleti Krke nastopili s precej osiromašeno vrsto, saj so se zaradi poškodb ali tudi zaradi slabe pripravljenosti nekateri nastopu odpovedali, po drugi plati pa so se v boj za točke spustili tudi nekateri atleti, ki so svojo tekmovalno pot že zaključili in se zdaj posvečajo trenerstvu (Robert Draga) ali pa klubski birokraciji (Gregor Rus). Poleg njiju in Igorja Primca, ki je z metom preko 61 metrov svojemu klubu prinesel kar zajetno število točk, so v dresu Krke na prvenstvu nastopili predvsem mladinci, ki pa so se kljub temu visoko uvrstili. Izidi in uvrstitve atletov Krke: 3000 m: 3. Peter Kužnik 9:17,03; 2000 m zapreke: 2. Robert Dragan 6:22,09; višina: 2. Sašo Rebernik 190, 3. Janez Jeralič 185; disk: 1. Igor Primc 61,18; kladivo: 2. Gregor Rus 45,80, 3. Borut Sever 36,00. Ekipni vrstni red, ženske: 1. Kladi-var Celje 13.447, 2. Gorica 12.636, 3. ŽAK Ljubljana 12.437; moški: 1. Kladivar Celje 18.658, 2. ŽAK Ljubljana 16.092,3. Gorica 14.153, 4. Krka Novo mesto. I. V. KASTELIC DRUGI NA LISIČNEM 99 NOVO MESTO - Na mednarodnem turnirju v pospešenem šahu Lisično 99 v Celju je zmagal Hrvat Branko Rugolj, Novomeščan Marjan Kastelic je bil drugi, od Sevničanov pa se je najvišje uvrstil Zvonko Mesojedec, kije osvojil 36. mesto. (J. B.) DOBRO JUTRO. SLOVENIJA IN DOLENJSKI LIST V Cateške toplice prve za las V poletnem glasovanju za najboljše slovensko kopališče so med bralci Dolenjskega lista največ točk zbrale Cateške toplice, za katere je glasovalo 214 bralcev, le dva bralca manj pa sta se odločila za Šmarješke Toplice, precej blizu so bile tudi Dolenjske Toplice, vsa druga bazenska in naravna kopališča pa so zbrala precej manj glasov. Dolenjski list je sodeloval v vseslovenski akciji več pokrajinskih časopisov in številnih lokalnih radijskih postaj v oddaji “Dobro jutro, Slovenija”, ki jo vodijo Franci Potočnik, Lidija Sebanc in Iztok Perozzi, tako da bodo glasovi bralcev Dolenjskega lista prišteti glasovom bralcev drugih časopisov in poslušalcev radijskih postaj. Na kopališču oziroma v kraju, ki je zbral največ točk, bomo pripravili zaključno prireditev z uradno proglasitvijo rezultatov in bogatim spremljevalnim programom. Izmed glasovalcev smo še zadnjič izžrebali tri, ki bodo dobili paket z izdelki Kolinske. Nagrajenci so: Vida Blatnik, Zloganje 26, 8275 Škocjan; Slavka Soper, Paderšičeva 23,8000 Novo mesto in Franci Rupar, Grmovlje 11, 8275 Škocj an. KONČNI IZID GLASOVANJA BRALCEV 214 212 181 12 10 7 6 3 3 2 2 1. Čateške toplice 2. Šmarješke Toplice 3. Dolenjske Toplice 4. Bazen Sevnica 5. Podzemelj (Kolpa) 6. Vinica (Kolpa) 7. Debeli Rtič 8.-9. Primostek (Kolpa) 8.-9. Strunjan 10.-11. Damelj (Kolpa) 10.-11. Atomske Toplice in Adlcšiči (Kolpa), Griblje (Kolpa), Metlika (Kolpa), Ježica in Klunove toplice po 1. ^ignje - MAGA - Uroš Murn, ki pojde oktobra na SP v Verono, S'a Tokalom veseli zmage na kriteriju mest v Sevnici, medtem ko N. (p 6na kolega Božič in Kranjec (na desni) tudi zadovoljna z razple- i^krknzdraviuščk HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC BORZNIKI NA OTOČCU - Od petka do nedelje je bilo na Otočcu srečanje uslužbencev srednjeevropskih borz, ki ga je organizirala Ljubljanska borza, udeležilo pa se ga je 150 borznih delavcev iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Ukrajine in Slovenije. Pomerili so se v športnih igrah, med drugim tudi v odbojki na mivki (na fotografiji tekmovanje ekip varšavske in bratislavske borze), direktorji borz pa so imeli poslovne pogovore. (Foto: A. B.) ODRGNINE - Na sobotnem kriteriju mest v Sevnici prekaljeni kolesar Sandi Papež ni imel sreče, saj je v zavoju pri železniški postaji padel, se poškodoval in odstopil. Sandi, vajen vsega hudega, se je vseeno prešerno smejal (na posnetku), na smeh pa ni šlo konkurenčnemu kolesarskemu profesionalcu Sašu Svibnu, ki je padel na istem mestu kot Papež in tudi odstopil. Nekatere gledalke so opazile, da je Sašo dobil grdo odrgnino na lepi zadnjici... (Foto: P. P.) TEKMOVANJE IN SREČANJE RIBIČEV - Ribiška družina Novo mesto je 11. septembra pripravila tradicionalno družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem in lovu na najtežjo ribo. Obe tekmovanji sta se odvijali na Loki v Novem mestu. Prvega tekmovanja se je udeležilo 55 tekmovalcev; med pionirji in mladinci je zmagal Vinko Mirtek, druga je bila Vesna Kelbl in tretji Mitja Praznik. Med člani in članicami je bil prvi Senad Durmič, drugi Milan Jakoš in tretji Dušan Harlander, med tekmovalci je bil prvi Dejan Progar, drugi Jernej Ambrožič st. in tretji Vili Pintar. Najtežjo ribo pa je ujel Rafael Teropšič, tehtala je 925 gramov. Na sliki: srečni dobitniki pokalov lova rib s plovcem. NEW BREED NA NOVEM ROCKU 99 - Ta rockovska prireditev bo po mnogih letih drugič v svoji zgodovini gostila kako novomeško skupino. Gre za skupino New Breed, v kateri nastopajo Kristijan Henigman (pevec), Kristijan Vesel (kitarist), Demian Salom (basist) in Igor Šinkovec (bobnar). Po polurni oddaji na Valu 202 bo tej skupini v četrtek, 16. septembra, posvečen tudi dveumi nastop na Radiu Študent. Upajmo, da ji bo to pomagalo pri prodoru v slovenski glasbeni vrh. 27. LOVREKOV MEMORIAL RADEČANOM SEVNICA - Na sobotnem Lov-rekovem memorialu so imeli domači rokometaši priložnost, da v podaljšku premagajo vsaj Radečane, toda na koncu sta odločili pri streljanju sedemmetrovk dve odlični obrambi Sevničana Jureta Medveda v vratih Radeč in gostje so zmagali s 25:24. Sevničani so izgubili motivacijo in nato izgubili še z Izoljani (20:25), ki jih je poprej krepko ugnal hrvaški prvoligaš Karlovac (21:14). Na končuje prehodni pokal za skupno zmago že drugič odšel v Radeče, kajti Radečani so po podaljških presenetljivo premagali HrVdtC' BORUT SIMONČIČ REKORDNA UDELEŽBA NOVO MESTO - Mojstrski kandidat Marjan Kastelic je zmagal tudi na avgustovskem hitropoteznem turnirju Šahovskega kluba Novo mesto, drugi je bil tokrat Robert Rudman in tretji Ivica Milič. GIMPEX NA EVROPSKO PRVENSTVO STRAŽA - Po odpovedi moštva svetovnih prvakov v raftu ljubljanskih Bobrov bo Slovenijo na evropskem prvenstvu v raftu zastopal tudi Straški Gimpex. Veslači Straškega Gimpexa so v trenutnem vrstnem redu državnega prvenstva četrti, lani pa so na koncu sezone osvojili prav tako četrto mesto v državi. VESLANJE PO KOLPI IN KOLESARJENJE SODEVCI - V nedeljo, 19. septembra, bo agencija K2-M iz Dolenjskih Toplic v Sodevcih ob Kolpi ob zaključku celoletne akcije Obkolp-ske poti pripravila rekreativno kolesarjenje od Sodevcev do Vasi in nazaj in veslaški spust od Kota do Damlja. Začetek prireditve bo ob 9. uri, podelitev priznanj 25 rekreativcem, ki so opravili eno izmed obkolpskih poti, bo ob 14. uri. Dodatna pojasnila v zvezi s prireditvijo dobite po telefonu (068) 66 830. Odgovori, ^popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopojnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Dojenčka sta v naročju pravih mamic DL št. 36, 9. septembra Budno spremljam članke o dogajanju v novomeški porodnišnici in sem izredno ogorčena nad napadi na dr. Pavlina. Sem mati treh otrok, ki so prišli na svet ob njegovi izdatni in nesebični pomoči. Že 21 let sem pacientka dr. Pavlina. Ob rojstvu prvih dveh otrok pred dobrimi desetimi leti sem imela cel kup problemov, ki jih ni bil sposoben rešiti noben drug zdravnik. Dr. Pavlin mi je stal ob strani ves čas - lahko z mirno vestjo rečem, da brez njegove človeške in strokovne pomoči vsaj enega od otrok sploh ne bi bilo. 10 let kasneje sem rodila ponovno in zopet se imam samo njegovi pozornosti in strokovni pomoči zahvaliti, da sem v zrelih letih rodila čudovitega otroka. Moram tudi povedati, da mi je ves čas bil na voljo, podrobno mi je razložil vsako situacijo posebej v zvezi z otrokom ali mojo nosečnostjo, odpravil vse strahove pred morebitnimi komplikacijami in bil v tem smislu duhovni boter mojim otrokom. Ves čas, dan in noč, sem imela na voljo številko njegovega mobitela za primer kakršnekoli stiske. Prijetno pa sem bila presenečena, ko sem kasneje ugotovila, da te številke'nisem imela samo jaz, ampak jo imajo tudi številne druge njegove pacientke. Dr. Pavlina poznam že dvajset let. Je dobrodušen, strokoven, a za nekatere na žalost človek, ki ne govori ali ne pove veliko, ampak to velja le za tiste, ki ga ne znajo ali si ne upajo vprašati o stvareh, ki jih zanimajo. Mislim, da je novomeška porodnišnica lahko ponosna na takega človeka, ki se s srcem in dušo predaja svojemu poslu in živi za svoje paciente. Tudi zdravniki so samo ljudje in so včasih slabe ali dobre volje, vendar to ne zmanjšuje niti njihove zavzetosti niti njihove sposobnosti opravljati in ljubiti svoj poklic. Zato želim ljudi, ki danes zlivajo gnojnico na tega človeka in na njegovo zvesto ekipo, vprašati sledeče: 1. Kako to, da ima dr. Pavlin največje število pacientk (po moji oceni toliko kot ostali skupaj)? 2. Zakaj nekateri zdravniki tam nimajo svoje ambulante? Vem, da bodo odgovori različni, od tega, daje krivec prav dr. Pavlin, ker ljubosumno čuva svoje pacientke, do tega, da zdravnikom ne dovoli opravljati ambulantnega dela. Mogoče pa se bo našel kdo, ki bo celo potrdil, da ostali kratko malo niso dovolj usposobljeni ali da so celo nepriljubljeni. Z. P. Novo mesto (popoten naslov v uredništvu) Kdo odgovoren za zamenjavo dojenčkov? DL št. 36, 9. septembra Medicinske sestre in zdravstveni tehniki ter naš sindikat že dalj časa opozarjamo na nerešen problem delitve odgovornosti. Zdravniki so namreč v zakonu o zdravnikih zapisali, da so edini odgovorni za vse, kar se dogaja z bolnikom. Primer v novomeški bolnišnici pa razkriva drugačno resnico, saj so od vseh, ki so v devetih dneh hospitalizacije imeli opravka z novorojenčkom obsojene za napako le srednje medicinske sestre. Kot predsednica sindikata in kot glavna medicinska sestra oddelka se sprašujem, kje so ostali v hierarhiji: višje medicinske sestre kot vodje izmene, glavna medicinska sestra oddelka, predstojnik oddelka, pediater, glavna fnedicin-ska sestra in direktorica zavoda. Cena poklica se z odgovornostmi seveda dviguje, vendar je prav, da si jo delimo tudi takrat, ko delamo napake in sledijo sankcije. Sama obžalujem storjeno napako, ki je v sindikatu ne zanikamo, in vem, kakšne čase so preživljali vsi, ki so bili kakor koli vpleteni v ta neljubi dogodek. Po mojem mnenju jih ni bilo le pet, zato bi bilo prav, da vsak prevzame svoj del odgovornosti. JELKA ČERNIVEC predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Nova napoved lustracije DL št. 35, 2. septembra Imejmo se radi! Poleg ostalih slovenskih časopisov berem tudi Družino. Zelo lepi članki, ki te informirajo, širijo obzorje, dvigajo duha in pravilno oblikujejo vest. Naspisani so iz čistih in poštenih duš. Zmrazi pa me, ko pridem do rubrike “Paberkovanje.” Ne tako, dragi gospodje! Ne poglabljajte prepada med levim in desnim bregom! Imejmo se radi med seboj! Tako malo nas je, da se med seboj poznamo in ne grenimo življenja drug drugemu! Dober kristjan zna odpuščati, je pošten in skromen, ponižen, poln dobrih del in vidi ljudi v stistki. Poln je optimizma, dobre volje in humpr-ja. Če se bomo kristjani tako obna-. šali, verjemite mi, da Cerkve nihče ne bo napadal. Preveč tudi poveličujete Evropo. Tega si ne zasluži! V Evropi sem videla na lastne oči preveč siromakov. Kljub temu da je pri nas vladal petdeset let komunizem, nisem nikjer v Evropi videla toliko vernosti kot v Sloveniji. KATARINA TINCA KUHELJ Šentjernej Nova napoved lustracije DL št. 35, 2. septembra Veseli me, da g. Marjan Legan bere Družino. Za dobrega novinarja se spodobi, da dobro pozna sodobni utrip in silnice, ki so prisotne v družbi, in to je prav. Včasih pa se mi zdi, kot da ne more razumeti poslanstvo Cerkve. Tokrat se ne bi rad z njim spuščal v polemiko, ker spoštujem njegovo mnenje, verjetno pa bo moral tudi sam spremeni- • ti svoje mišljenje, zlasti če bo prebral Črno knjigo komunizma. Neke vrste lustracije bo pač potrebna tudi za slovenski narod. Želimo si, da bi ta bila civilizacijska, poštena in kulturna, v duhu Pavlovega Prvega pisma Korinčanom. Značilnost sodobne družbe je prav pomanjkanje učiteljev v smislu judovskih rabijev, indijskih gurujev, ruskih starcev. Zato svet potrebuje ljudi, kot so papež Janez Pavel II, pisatelj Solženicin, dalajlama, Alojz Rebula in tudi nadškof Rode, ki že nekaj časa prinaša v prazen slovenski prostor svežino misli. Žal naš ozki in od komunistične ideologije zacementirani prostor ne sprejema širine misli, ki jih je človeka naučilo krščanstvo in bi mu še kako pomagale pri moralni prenovi človeka. Tokrat bi rad odgovoril na vprašanje, zakaj in kako se Cerkev s svojimi voditelji spušča tudi na politično področje. Politika v širšem pomenu je vse to, kar je povezano s človekom. Ko rečemo, da ni mogoče, da bi se Cerkev ne ukvarjala s politiko, s tem mislimo, da se Cerkev s svojo navzočnostjo, s svojim oznanjevanjem evangelija ne more izogniti zgodovinski angažiranosti. Govoriti človeku o človeku je že politično delovanje v polnem pomenu besede. Tudi sv. pismo se po svoji naravi ukvarja s človekom, z njegovim celovitim odrešenjem. Iz tega pa sledijo naloge, ki jih Cerkev po svojem poslanstvu mora opravljati, če hoče biti zvesta svojemu Učitelju, in prav to dela tudi nadškof Rode. Prva naloga Cerkve oziroma njenih voditeljev je, da opravljajo svojo preroško službo v smislu starozaveznih prerokov, ki so bili vest naroda. Krščanska skupnost mora postati vidno znamenje za svet in učinko- vito znamenje odrešenja, po katerem bi morali vsi spoznati, kakšen bo svet, ko bo dokončno uresničeno božje kraljestvo. Preroškost na primer pomeni, da se Cerkev odloči zaradi svojega ustanovitelja za uboge in to stori zato, da pokaže svetu, da to, kar je človeka vredno ni to, kar človek ima, ampak kar je. V tej luči bomo razumeli nadškofove besede, ko govori o svetosti življenja, samomorih, odvisnikih, o izkoriščanju človeka s strani novodobnih kapitalistov, o šoli, ki ne vzgaja... Drugo, kar mora Cerkev vedno delati, je njena kritika. Tudi ta kritika ima poseben značaj, ki ni značaj politične prakse, ampak sloni na moralno-verski sodbi. Kritika Cerkve je naperjena zoper krivično vedenje na moralni verski ravni in je lahko izražena tudi z ostrimi besedami - v luči evangelija in človeških vrednot. Kritika Cerkve razkriva predvsem človeške in etične pomanjkljivosti in relativizira ideologije. Tako lahko v tej luči razumemo, zakaj komunizem ni maral Cerkve in je prav tako ne mara sodobni liberalizem. Zato je razumljivo, daje nadškof opozoril na servilnost naših medijev do oblasti in njihovo nekritičnost, ko gre za njihove zlorabe oblasti, krajo družbenega premoženja, vsiljevanje liberalne ideologije v državne šole. Tretja naloga, ki pa jo ima Cerkev, je kulturna preobrazba. Pomanjkanje kulturne preobrazbe spada brez dvoma k bistvu krize, ki danes preplavlja ves svet. Kulturna preobrazba oziroma iskanje rešitev in operativnih načrtov, ki so v soglasju s človeškimi in evangelijskimi vrednotami, je danes osrednji problem navzočnosti kristjanov v svetu. Potrebno je začeti z oblikovanjem vesti in razuma, saj je to izvirni prispevek, ki ga Cerkev mora dati svetu. Slovenska Cerkev opozarja v luči spoznanja, ki gaje pred leti izpovedal naš pokojni književnik Bojan Štih, ko je zapisal: “V naših časih je človek izročen pogubnim vplivom tehnike, bedastim popevkam, pro-staštvu, mračnim diskoklubom, sleparjenju in zapeljevanju. Na svetuje hudo narobe. Človek se ne zna obnašati. Umika se v uživaštvo, v katerem pozablja na Boga... Vera v Boga nas rešuje in ozdravlja...” V luči gornjih besed se dajo razumeti nastopi voditeljev Cerkve v Sloveniji. JOŽE PACEK Čatež ob Savi Nova napoved lustracije DL št. 36, 9. septembra G. Andrej Poznič, ne vem, kaj vas je zopet pripeljalo do takega pisanja. Vaš značaj ni lep in je neprimeren vašemu duhovniškemu poklicu. Po enem letu se ponovno predstavljate bralcem z lustracijo. O pozabljenih starcih, ki vas spominjajo na našo preteklost, pa za osvežitev nekaj o vaših cerkvenih starcih in njihovem delovanju. Italijanski tisk objavlja razprave o knjigi “Vihar v Vatikanu” (Via col vento in Vaticano), ki je izšla februarja letos. Vatikanu je uspelo preprečiti nadaljnjo prodajo, vendar je precej knjig bilo prodanih. Knjiga odkriva pregrehe prelatov in kardinalov. S tira je vrgla vso duhovščino, ljudje pa se vprašujejo, koliko skrivnosti in grehov se skriva za svetimi zidovi Vatikana. Opisuje različne oblike borbe za oblast, nezadržno pohlepnost, hitra napredovanja, privilegije, intrige, pikantne avanture itd. To ni knjiga za lahko branje v času počitnic niti roman, še manj bujna fantazija pisca, ampak resnično življenje v Vatikanu, ki ga opisuje pre- lat Luigi Marinelli, eden izmed avtorjev knjige. V 35-ih letih svojega dela na papeškem sodišču je opazoval zaplete, intrige, podkupovanje, borbo za cerkveno oblast, spolnost itd. Knjiga opisuje finančno dejavnost z vatikanskimi milijardami sive eminence škofa Paula Marcin-kusa s špekulantom Sindono, samomor bankirja Roberta Calvija, skrivnostno smrt papeža Lucianija itd. Pred časom je ista založba Kaos izdala knjigo “TVgovci Vatikana” (I mercanti del Vaticano), ki ni dvignila toliko prahu in zanimanja kot “Vihar v Vatikanu”. Prelat Marinelli, ki je pred kratkim odšel v zasluženi pokoj, je že v preiskovalnem postopku. Uradni časopis Svetega sedeža Vatikana, Osservatore Romano, pa poroča, da kardinal Vincenzo Fagiolo in drugi podpirajo prelata Marinellija zaradi poguma, ker je odkril klan. Pošteni del klera želi čisto in spodobno Cerkev. G. Poznič, vem, da razumete, italijanščino, zato vam na vaš naslov (Kapiteljska 1, Novo mesto) pošiljam fotokopijo prispevka iz italijanskega tiska. Če boste razumeli vsebino, ki odkriva nemoralnost cerkvenih starcev in mlajših, kar pa ni rečeno, da se ne dogaja v manjšem obsegu tudi pri nas, se ne boste več oglašali s svojo bedno polemiko o naši preteklosti. SONJA FRANČIČ-DE ROSA V NEOBVEZEN PREMISLEK Iz čistega veselja Vrsto let so nam poskušali vcepiti v glavo, da smo Slovenci žalosten, neduhovit in dolgočasen narod. Figa, pa takšno prepričanje! Kar poglejte. Izdelovalke belokranjskih pisanic delajo te umetninice na jajcih zgolj iz veselja. Suhorobarji rezljajo zobotrebce, izdelujejo sita in opletajo steklenice samo iz veselja. Domala vsak drugi Slovenec obdeluje vinograd predvsem iz veselja. Prijatelj Jože razteguje meh svoje harmonike na porokah iz veselja, tudi Katuza prodaja gobe ob cesti čez goro iz veselja. Saj veste: hočem povedati, da se teh in podobnih del ne izplača opravljati in da bi jih že davno pokrila koprena pozabe, če ne bi imeli posa-mezniki-izdelovalci - neizmernega veselja. Pa sem zadnjič kupil pisanico. Ko sem moral zanjo odšteti tristo tolarjev, me je minilo vsakršno veselje. Nos se mi je povesil tudi, ko mi je Jože odnesel iz denarnice petsto mark za igranje na sinovem poslavljanju, ko je odhajal k vojakom. Domala v žalost sem se zavil ob petih jurčkih in dveh lisičkah, ki so me veljali dva tisočaka. Ker se bliža zima, sem si omislil ptičjo krmilnico. Zavil sem h gospodu, ki jih izdeluje, in že na vratih mi je povedal, da to počne iz golega veselja. Predvideval sem, kaj me čaka, zato sem se že hotel posloviti, ko je možak rekel: “Čisto zares, nič ne bo treba plačati. ” TONI GAŠPERIČ • K zakonu sodi že malce več kot ljubezen. (Dunaway) • Nogometni stadion je edini kraj, kjer lahko brez skrbi rjoveš, ne da bi te imeli za popevkarja. (Tofaj) ***** mod/h Lažna govorica, da meje skozi okno porinila bivša žena Resnica je naslednja: Letos 5. julija sem po nesrečnem zdrsu padel skozi okno na dvorišče. Vest se je tisto jutro hitro razširila po šent-jernejski dolini. Ugibanja o tem, kaj sem si poškodoval, so bila različna. O tem je tekla beseda nekaj dni. Naj povem, da sem si pri padcu poškodoval drugo ledveno vretence in da so mi ga uspešno operirali v ljubljanskem Kliničnem centru. Krajane je moje zdravstveno stanje močno zanimalo, saj so me kar številni obiskali v Ljubljani in kasneje v Dolenjskih Toplicah. Vsem, se prav lepo zahvaljujem. Močno pa me motijo izjave, ki sem jih slišal, ko sem se vrnil v Šentjernej. Nekateri ljudje namreč govorijo, da me je skozi okno porinila bivša žena in da je pri tem dejanju imela celo pomagača. Te govorice so lažne. V prostoru, iz katerega sem padel, tisti večer ni bilo nikogar in se mi je nesreča pripetila samemu. Zato prosim ljudi, da teh laži ne prenašajo naprej. Z bivšo ženo sva si sporazumno razdelila skupno premoženje (23.4.1999) in se nato sporazumno odločila za razvezo zakona in se tudi razvezala (14.6.1999). To je dovolj velik dokaz, da nimava spornih točk, ki bi bile lahko povod za tako dejanje. OGNJESLAV PRAH Vrbovce SLOVESNOST- Ob prenovljeni cerkvi v Budganji vasi. (Foto: S. M.) Obnovljena cerkev v Budganji vasi Z nedeljske slovesnosti BUDGANJA VAS - Ob de- setih dopoldne se je v Budga-njo vas pri Žužemberku zgrnilo veliko vernikov, ki so priso- stvovali slovesni maši in blagoslovu obnovljene cerkve Marije Snežne ter novega zvonika. Cerkev, ki je bila zgrajena 1696, obnovljena leta 1895, je imela zvonik, zgrajen iz hrastovih brun, ki pa je zgorel med vojno, ko so vas napadli Nemci. Po vojni so vaščani postavili začasno leseno konstrukcijo z ostrešjem ter obesili dva ohranjena zvona. Zanimiv je tudi oltar, ki ga je leta 1895 naredil Ivan Šubic in je še potreben obnove. Dekan Franc Povirk se je zahvalil ključarjem in celotnemu gradbenemu odboru, ki so v nekaj mesecih opravili veliko delo, seveda pa ni pozabil dobrotnikov in občanov, s pomočjo katerih so lahko postavili nov zvonik, sanirali apsido, popravili ostrešje in uredili notranjost cerkve. Med mašo je sodeloval tudi mešani cerkveni pevski zbor iz Žužemberka pod vodstvom sestre Kriste Povirk. Po končani slovesnosti so zaigrali Trio najstniki, vaščani pa so pripravili veliko slavje, na katerem je igral tudi ansambel THo najstniki. S. MIRTIČ Alojzij Grozde Končan postopek za kanonizacijo Alojza Grozdeta Zahvalno bogoslužje^ Ob sklepu škofijskega postopka za kanonizacijo božjega služao-nika Alojzija Grozdeta je bilo 30. avgusta v ljubljanski stolnici zahvalno evharistično bogoslužje, k1 ga je ob stolnih kanonikih in približno štiridesetih duhovnikih -somaševalcih vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropoli dr. Franc Rode. K daritvenemu oltarju v ljubljanski stolnici je bila položena zapečatena posebna skrinjica, plod sedemletnega dela članov komisije za postopek Groz-detove beatifikacije. Kot je v uvodnih besedah tega zahvalnega evharističnega bogoslužja deja postulator v procesu kanonizacij Lojzeta Grozdeta mag. Stani®1la Hočevarje prepričan, da sv. Du po osebi božjega služabnika L°J zeta Grozdeta prižiga v naši kra jevni Cerkvi tri nove zvezde: zve do svete mladosti, zvezdo pnstn laiškosti in zvezdo junaškega mu čeništva. Medtem ko so vsi drug naši svetniški kandidati škofje a pa duhovniki - redovniki in tor J osebe v zrelih letih ter v poseu J Bogu posvečenem stanu, s® Alojziju Grozdetu odpira ce novo obzorje za našo Cerkev naš narod. To je bil temeljm ra log, da je bila 21. avgusta napisana uradna pobuda za zac tek tega procesa, ki se je še is leto.začel v Šentrupertu na D lenjskem, kjer je Alojzij Groz >■ ki so ga mučeniško usmrtili 1943, pokopan. . .... V postopku kanonizacije je zaslišanih zelo veliko pričeval > v času procesa so našli še neka^ ra pisna pričevanja ljudi, ki medtem že pomrli, in 20. avgu je bila opravljena tudi ekshum ja. Zbrano je ne le vse tisto, Ka ostalo napisanega od . Grozdeta, pač pa tudi vse, ka je pisalo ob njegovi smrti in k j j bilo napisanega o njem v , sQ in na tujem. Pomembno je, želeli začeti postopek za prizn Grozdetovega mučeništva ze^r koj ob njegovi nasilni smrt1.,^ potrjujejo življenjepisi,, ki so že med drugo svetovno vojn C nas, zatem v Argentini, Ka Franciji, Švici. MARIJA pRlMC “JELINČIČEVI GLASOVI'' Te dni se je oglasil Z^ug Jelinčič (Delo, 9. septem trditvijo, da ne da Betnav, u dvorca mariborski škofiji- K■ ^ je dal pravico govoriti o za ki jih je zakrivil socialkomum ni sistem? Zmago je s tem P zal pravo barvo, on ni , .„ski> nacionalist, še manj s'°v „| za kajti če bi bil, bi se zavze *sl0' stvari, ki so v dobro vse ya vencem. On pa se s tem P°- ‘ n3 na stran 50 let privilegira' \so stran tistih, ki do da*] mVzeli priznali, da so tolikim ljud.f,.:enja. njihovo imetje in tudi zi Volilci, odprite oči, da bosm • li, koga ste volili! Kra- vanju yc i>i\o J« tičncga starega režirna- do toliko in toliko članov Kr, y danes pa so se ti raZP.. fak) raznih strankah in rovarijo so tudi v Jelinčičevi in b ‘ ,p tlji • Človek ne napravi velikih stvari, če ni surovina. (Maurois) • Brodolomec se boji tudi mirnih voda. (Ovid) ljudski stranki, nekaj pa v SKD. V času združevanja ^ in SLS se kameleoni trud J ’ ^rj. kar najbolje zmedli vo ' ,ožaje, vičniki se boje za svoje p h:|j,|e saj so vsi ostali tam, kjer s nekaj jih je šlo.v-pokoj REp0VZ Šmarjeta gasilski dom DEŽELA ZGREŠENIH PRIORITET Vsaj Greenpeace nas ima rad Prizor na poti med slovenskim morjem in Krškim: Greenpea-ceovi bojevniki se simbolično priklenejo na uparjalnik. Policija jih odstranjuje s prizorišča. Opazovalci jo pri tem spodbujajo. Tu je kleč. V nobeni spodobni evropski državi opazovalci takega dejanja ne bi očitno “navijali”za policijo, pa naj bi bila ta s protestniki še tako nežna, ampak bi vsaj z rahlim vzgibom dali vedeti, da so zelenim mirovnikom hvaležni za civilni pogum, ki ga kažejo in poslanstvo, ki ga zdaj že tretje desetletje opravljajo za boljšo prihodnost Zemlje. Tudi prva poročila slovenskih medijev so bila diskretno zoper protestnike in za našo svetlo jedrsko prihodnost. Glavni razlog? Avstrijci, ki imajo °praviti s prevozom uparjalnikov, Pac nimajo pravice protestirati zoper atomsko elektrarno, če jo pomagajo obnavljati. Pri protestu Greenpeaceovih članov - in moral je biti iskren, kajti Greenpeace si ne more privoščiti žongliranja s klopotci - ni šlo niti za Avstrijce niti za Slovence, ampak za varnejšo prihodnost človeštva brez jedrske energije. Slovenija je v manj kot deset-ietju popolnoma izgubila pro-bjedrski naboj, s katerim so svoje Predvolilne topove nekoč polnile s‘°venske stranke. Po sijajnem samomoru slovenskih Zelenih je Politiki uspelo okoljevarstvene zadeve odriniti na obrobje in jih Pootročiti. Varstvo naravnega in ,udi grajenega okolja je prignala na re namreč, če obletiš pol planeta ln na srečanjih okoljevarstvenikov sveta sadiš rožice o dobrih željah °državljanov za bolj zeleno pridnost Zemlje. In pri tem člo-ekoljubnem dejanju tvoj polet v ozračje prispeva več ogljikovega dvokisa, kot ga povprečen Afričan pridela v vsem svojem življenju. Zelene zadeve morajo skozi roke tukaj in zdaj, ne le kot otroški ali šolski projekti, ampak kot življenjski slog vseh rodov. Živimo v deželi, ki je pravo pravcato sračje gnezdo vrednot. Radi bi bili zelena oaza Evrope, pa za milijarde dolarjev gradimo največji slovenski onesnaževalski projekt na prelomu tisočletja: slovenske avtoceste. Norveška se na primer kopa v severnomorski nafti in njen skrajni jug je od skrajnega severa oddaljen, kot je Oslo oddaljen od Rima. Razdalja, ki bi pri nas obveljala kot neizpodbiten razlog za graditev širokih in hitrih cest. A ne na Norveškem, kjer jih razen v okolici Osla sploh nimajo. Turizem pa imajo. Brez avtocest. Tudi na Finskem, razen nekaj kilometrov okrog prestolnice Helsinki in nekdanje prestolnice Turku, avtocest ni, čeprav je dežela ravninska in petnajstkrat večja od Slovenije ter povezuje Rusijo s Švedsko in Norveško. Železnice niso nikjer v Evropi odrinjene tako na rob kot pri nas. Po tej oazi ne vodi niti ena sama daljša kolesarska steza, ki bi bila vredna tega imena. Tu ne štejejo ceste, na katerih so kolesarske steze samo zarisane. Te bi morale biti take, kot so v deželah, ki se ne razglašajo za zelenice Evrope: ločene od cest s širokim pasom grmovja in drevja ali z jarkom, iz katerega poleti lahko slišiš žabje regljanje. V zeleni oazi Evrope na odlagališčih smeti poleg vsega drugega vsako leto pokopljemo na desetine milijonov plastenk. Ne manjka pa projektov (tudi mednarodnih) o ločevanju in predelavi odpadkov. Na Danskem, ki po vsem svetu slovi po pivu Carl-sberg, tega ne prodajajo v pločevinkah: kupite ga lahko samo v steklenicah. Ko so v Evropski zvezi zaropotali o svobodi trgovanja, so Danci odvrnili, da je okoljevarstveni vidik za dansko državo pomembnejši. In pika. Slovenski gozdovi, jarki, grmišča, potoki in reke so polni take in drugačne pivske pločevine in plastike. Proizvajalci si elegantno umivajo roke s sličico, ki priporoča, naj embalažo vržemo v smetnjak. Hkrati se lahko “pohvalijo”, da so z njo prodrli v vse pore in razpoke zelene oaze Evrope. Njihovi menedžerji so pred leti lepo napeli mišice za svoje milijonske plače, okoljevarstveni vidik pa jim je v celoti ušel v hlače. Radi bi se šli zeleni turizem z nuklearko v deželici, ki je tako majhna, da v jasnem vremenu lahko skoraj z vsakega višjega hriba vidiš mastodonsko jedrsko betonsko gmoto. Saj ne gre za to, kar vidimo. Huje je, da smo vedno bolj brezbrižni do tistega, česar ne vidimo, tj. do dovoljenih, predvidenih, dopustnih, predpisanih in drugače definiranih izpustov radioaktivnih snovi v ozračje in proizvodnje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ker Černobil in tisoči rakavih otrok v Ukrajini počasi tonejo v pozabo, tudi v dnevnih časopisih ne beremo več tako pogosto, kako je z našimi vsakodnevnimi radioaktivnimi izpusti in smetmi. Eni verjamejo, da tistega, o čemer ne govorimo in pišemo, ni. Slovenska politika sili v mednarodne organizacije, kjer bi rada tvorno sodelovala pri utrjevanju svetovnega miru, vendar se je z molkom ob francoskih jedrskih poskusih na Mururoi kar na mah uvrstila v čudno druščino maloštevilnih držav, ki so pokazale brezbrižnost do jedrskega zastrupljanja planeta in še posebej do nemočnih prebivalcev Tihega oceana. Rada bi tudi gospodarsko sodelovala s porušeno Jugoslavijo, a je malo predtem pristala na njeno rušenje tako, da je nebo zelene oaze na široko Odprla Natovim letalom. Avstrija ga ni. Proti uparjalnikom že lep čas učinkovito in elegantno protestirajo Hrvatje. Ne uporabljajo jih več. Niti starih niti novih. Ker brez krške elektrike oni kar dobro shajajo, nas ne bo moč strašiti, da bi se mi brez jedrske energije morali obrniti in lepo odkorakati nazaj v Potočko zijalko. Na koncu koncev se kamena doba na Slovenskem ni končala, ko je iz Krškega začela prihajati jedrska elektrika. Morda pa Slovenija med prebivalci držav Evropske zveze ni priljubljena tudi zaradi medlega in jeguljastega odnosa do najbolj žgočih svetovnih okoljevarstvenih in človekoljubnih vprašanj, pri katerih namesto politične prebrisanosti veljata pošteno srce in čista vest? Bodimo veseli, da nas ima rad vsaj Greenpeace. JANEZ PENCA JABOLKA NA 101 NAČIN ŠMARJEŠKE TOPLICE -V Zdravilišču Šmarješke Toplice bodo v skrbi za zdravo prehrano vsak mesec teden dni posvetili jedem tradicionalne slovenske kuhinje. Septembrska prireditev poteka na temo “Jabolka na 101 način”. Tako so v ponedeljek zvečer v hotelski jedilnici odprli razstavo starih slovenskih vrst jabolk, ki so jo pripravili v sodelovanju s kartuzijo Pleterje. O koristih in prednostih starih vrst jablan je govoril inž. Janez Gačnik. Tudi svečana večerja za zdraviliške goste je bila v znamenju jabolčnih jedi: pripravili so degustacijo zeliščnih jabolčnih kisov, goste bodo popeljali na izlet na sadjarsko kmetijo in še marsikaj bo. BLAGOSLOV KRIŽA V ŽDINJI VASI V nedeljo, 22. avgusta, popoldne je bilo za vse župljane Zdinje vasi slovesno. Šentpetrski župnik Blaž Gregorc je blagoslovil obnovljen križ na dvorišču Rifljevih. Križ stoji tu že zelo dolgo, potreben pa je bil obnove. Po zaslugi 81-letnega Rif-ljevega očeta so ga obnovili. S pesmijo smo slovesnost začeli in jo tudi zaključili. Župnik se je zahvalil Rif-ljevim za obnovljeno znamenje, vsem prisotnim pa za udeležbo. Domači so prisotne postregli s pecivom in domačo kapljico. V vasi se čuti prisotnost verskega življenja in prijeten odnos med vaščani. Kmalu pa bo blagoslovljeno še tretje znamenje. H. M. MALA MAŠA NA TRŠKI GORI Kot vsako leto se je tudi letos zbralo v soboto, 4. septembra, zvečer veliko romarjev v Marijini cerkvi na Trški gori. Slovesno mašo je daroval salezijanski inšpektor mag. Stanislav Hočevar. Vesel je bil velike udeležbe romarjev. S preprosto besedo nam je predstavil močan lik Matere božje. Po maši smo kip trškogorske Marije ponesli po hribu in njej v čast prepevali litanije. Procesijo smo krasili s prižganimi baklami in svečami. H. M. VPIS GLEDALIŠKIH IN GLASBENIH ABONMAJEV NOVO MESTO - Kulturni center Janeza Trdine vabi k vpisu glasbenega in gledališkega abonmaja za sezono 1999/2000. Glasbeni abonma vključuje pet koncertov, v koncertnem ciklu Mladi mladim je predvidenih prav tako pet koncertov, v gledališkem abonmaju pa šest dramskih predstav. Vpisovanje je možno vsak delavnik od 10. do 17. ure v tajništvu kulturnega centra do 24. septembra. Gasilski dom za 15-letnico STEKLARSTVO IN GOSTINSTVO VIDMAR - “Vobrtništvu ni vse tako rožnato in do takega objekta, kot sta ga postavila Vidmarjeva, ni lahko priti, potrebno je veliko prizadevanj in poguma, "je na petkovi otvoritvi novega poslovnega objekta Mirana in Katarine Vidmar na Brodu v Novem mestu (na fotografiji sta skupaj z otrokoma) poudaril predsednik novomeške obrtne zbornice Ivan Krajnc. Miran je začel delati v steklarstvu leta 1980, kot samostojno obrt pa je vzel leta 1994. Ker je ves čas delal v najetih prostorih, si je želel, da bi nekoč prišel na svoje. K veliki pridobitvi, novi poslovni stavbi, kjer bodo Vidmarjevi imeli steklarstvo in gostinski lokal, jim je čestital tudi novomeški župan dr. Tone Starc. (Foto: J. D.) POMAGAJ SI SAM IN BOG TI BO POMAGAL - Tako so razmišljali prebivalci Radne vasi in lastniki parcel na hribčkih nad vasjo, preden so se odločili, da naredijo konec slabi cestici, ki vodi do vinogradov, vse do meje, kjer se srečata krajevna skupnost Trebelno, s krajevno skupnostjo Dol. Nemška vas. Gradbeni odbor, ki ga je vodil član sveta krajevne skupnosti Trebelno Martin Starič, je zgrabil za delo, uspel povezati krajane tako, da je s pomočjo občine Trebnje in krajevne skupnosti Trebelno v soboto, 11. septembra, predal v uporabo 2 km asfaltirane ceste župan občine Trebnje Ciril-Metod Pungartnik skupaj s ponosnimi in zadovoljnimi krajani. Cesta vodi skozi Puščo na 533 m visoki Ostrovec, ki nudi prelep razgled na grad Hmeljnik in vasice med gozdovi. Želja krajanov je, da bi asfalt prekril ~še manjši del ceste v sosednji krajevni skupnosti, tako da bi lahko tudi po tej poti hitro prišli v “glavno mesto” občine Trebnje. (A. Bilbija) DOM - Ob 15-letnici PGD Podgrad - Mehovo so v nedeljo v slovesno odprli gasilski dom, ki bo služil tudi za druge potrebe podgorskih krajih. (Foto: A. B.) Gospodu direktorju za klobuk 14 av.no Podjetje Komunala je s divin* m Prcnchala prazniti in-niih *lne smcInjake namesto 2a P0stavtla skupne zabojnike lo J:Padkc- Arogantno obvesti- nav da obstoječi zabojnik prestavi k hiši št. 8 a (oddaljenost 85 m bi se povečala na 110 m!). Njihov predstavnik je tudi odklonil ponovno uporabo starih smetnjakov pri bolj oddaljenih hišah zaradi poenotenja sistema -zamočal pa je, da jih ponekod še vedno dopuščajo. Dejansko Komunala s to akcijo racionalizira svoje poslovanje, vendar neupravičeno tudi v breme potrošnika; zdaj je zanj usluga bistveno slabša od prejšnje. Če namreč nekdo prisili uporabnika svojih uslug, da sam opravi znaten delež celotne aktivnosti (prenos odpadkov nad 100 m daleč) ob nespremenjeni tarifi, pomeni to podražitev usluge. To pa je nekorektna in nesprejemljiva manipulacija. Komunala pri tem zlorablja dejstvo, da nobeno gospodinjstvo te njihove usluge ne more odjaviti. DANE ŠTIRN Koštialova 16 Novo mesto Odprtje doma PGD Podgrad-Mehovo - V 15 letih od 25 do 140 članov - Tudi za druge potrebe krajanov V LJUBLJANI O ŽELEZARNI NA DVORU - V Narodnem muzeju Slovenije je bilo prejšnji teden zanimivo predavanje dr. Matije Zargija o zgodovini železarne na Dvoru in njenih izdelkih. Poleg že znanih podatkov so prisotni lahko slišali veliko novosti o zgodovini te železarne, ki jih je dr. Žargi zadnja leta odkril. Posebno so bili zanimivi tudi diapozitivi z načrti tovarne, ki so jih obiskovalci videli prvič. V imenu občanov občine Žužemberkse je dr. Žargiju za vse, kar je naredil za promocijo železarne in kraja Dvor zahvalil Vlado Kostevc in podaril obiskovalcem razglednico Dvora. (Foto: S. Mirtič) NOVO VOZILO NA DVORU - Gasilci PGD Dvor so v soboto, 11. septembra, predali namenu novo gasilsko vozilo Renault Master, vredno več kot 5 milijonov tolarjev. Ob prisotnosti članov predsedstva Gasilske zveze Slovenije Vilija Tomata in Alojza Muhiča, župana Franca Škufce in predstavnikov pokroviteljev je trak prerezal najstarejši in še živeči ustanovni član Mirko Repar. Župan je kot boter vozila poveljniku društva Samu Banu predal ključe novega vozila, dekan Franc Povirk pa je novo pridobitev tudi blagoslovil. Na dvorišču gasilskega doma so položili tudi nov asfalt. Sponzorjem in ostalim se je za pomoč pri pridobitvah zahvalil predsednik domačih gasilcev Jože Fabjan. Domači gasilci so opravili preko 600 delovnih ur. V kulturnem programu so se predstavili šolarki podružnične šole na Dvoru, pevke TD Suha krajina in člani TD Straža. Za prijetno razpoloženje je skrbel ansambel Izvir. (Foto: S. Mirtič) v Gasilski zvezi Novo mesto. Ustanovnega občnega zbora gasilskega društva spomladi 1984 v osnovni šoli v tem podgorskem kraju pod Me-hovskim hribom se je udeležilo 25 krajanov, danes pa društvo šteje 140 članov, med njimi je veliko mladih. Prireditve ob odprtju doma pa se je udeležilo še veliko več krajanov. Prvo motorno črpalko je društvo dobilo od Civilne zaščite, njihovo prvo gasilsko vozilo pa je bil 18 let star kombi. Gasilsko opremo so gasilci hranili po domovih, kjer so tudi sestankovali. A leta 1989 so imeli že štiri motorne črpalke, 1991 pa so od TPV dobili sodobnejše gasilsko vozilo, ki so ga s prikolico uredili in usposobili za gasilske potrebe. Najpomembnejša stvar pa je njihov gasilski dom sredi vasi, ki služi tudi za kulturne, družabne in druge potrebe kraja in celotne krajevne skupnosti, na območju katere deluje gasilsko društvo. Stavbo, v kateri so uredili lepe večnamenske prostore, je krajevna skupnost 1979 začela graditi kot prizidek k podgrajski štirirazredni osnovni šoli. Leta 1993 je komisija ugotovila, da stavba za šolo ni primerna, in ponudili so jo gasilcem. V teh letih so za gradnjo doma porabili blizu 13 milijonov tolarjev, za opremo pa so od leta 1987 dali dobrih 5 milijonov tolarjev. “Za gradnjo oziroma dokončanje doma smo gasilci in drugi krajani opravili na stotine prostovoljnih delovnih ur,” je povedal predsednik društva Alojz Staniša. Nabaviti nameravajo še visokotlačno črpalko, obnoviti zastarelo in iztrošeno opremo in še naprej skrbeti za strokovno izobraževanje. A. B. PODGRAD - Z otvoritvijo gasilskega doma v Podgradu so v nedeljo proslavili 15-letnico PGD Podgrad - Mehovo, najmlajšega društva PRAZNIK KRKE - Sobota, 11. septembra, je bila praznik za krajane Krke. Vsako leto se namreč prvo soboto po mali maši zberejo na vaškem srečanju. Letos je bilo še posebej slavnostno, saj so obnovili vaški križ sredi vasi. Pred trinajstimi leti je križ podrl nepreviden voznik. To soboto pa je obnovljen križ v prisotnosti številnih krajanov blagoslovil novi kaplan v frančiškanski župniji sv. Lenarta p. Gregor Kos. Največ zaslug, da križ ponovno stoji pri nekdanji Goršetovi in današnji Grosovi hiši, imajo družina Judež s Krke, mojstra Brulc s Krke in Kastelic iz Gotne vasi ter Dane Kolenc s Krke. (J. K.) • s®traOo!craow®@'5D • ©OdGs® • (§O®|p0©0 • [F®[p®[?G®i® • ga®oucraow®®Go • sOSDs® • GO®[p0@0 NASE KORENINE Rado tu dikero, rada te imam Besede iz naslova so romske in v našem jeziku pomenijo: rada te imam. Ana Marija jih zna pravilno povedati v romšči-ni in jih večkrat tudi spregovori svojim učencem. Ne glasno, da bi jo vsi slišali, ampak potihoma in le včasih, ko se skloni, da bi pregledala pisno delo katerega od njih. Nenadoma začuti, da mali Romček ali Romkinja potrebuje posebno spodbudo, pa izreče gornje besede. Da imajo iskrice, ki se ob njih prižgo v očeh, svoj odsev tudi v srcu, Ana Marija dobro ve. Ana Marija Kozlevčarje namreč učiteljica. Že triintrideset let. Doma je iz Prečne pri Novem mestu in tu je med odraščanjem prvič spoznala, da med nami živijo tudi ljudje s posebnim jezikom in s čisto drugačnimi življenjskimi navadami. O tem mi pripoveduje, ko jo obiščem na njenem domu. Ni mi težko razumeti, kaj hoče povedati. Podobe iz lastne mladosti mi med najinim pogovorom nenehno oživljajo pred očmi. Spomin riše tabor na obronku gozda pod vasjo. Nekaj preprostih, na več mestih zakrpanih šotorskih platen je razpetih med drevjem. Bel, skoraj prozoren dim se dviguje iz ognja in se izgublja med zelenimi krošnjami dreves. Okoli ognja sedi skupina odraslih ljudi in se pogovarja v nerazumljivem jeziku. Ženske imajo črne, dolge in skuštrane lase, moški zmečkane klobuke, potisnjene globoko na čelo. Mlajši moški so gologlavi, dekleta pa imajo lase spletene v kite. Med šotori se podi krdelo zamazanih, na pol oblečenih otrok. Najmlajši so čisto goli in se nerodno spotikajo ob vejevje, drugi so gibčni kot veverice. Vsi pa se stisnejo v radovedno gručo, ko se približa kak vaščan in šele ko se stara ciganka dvigne od ognja, jih njeni svarilni klici spet razkropijo. Tako smo jih videli, Cigane, vaški otroci, in zavidali smo jim svobodno zelenje za njimi in neizmerno modrino nad njimi. Vsakih nekaj let so prihajali v vas in tolkli kamen ob vaškem studencu. Ko so bile vse bližnje ceste spet na novo posute, so se preselili drugam. Včasih pa so ostali tudi čez zimo. Ko je visoki sneg zagrnil njihova domovanja, se nam njihovo življenje ni zdelo več tako romantično in zavidanja vredno. Kar nekaj desetletij je že minilo od takrat in marsikaj se je med tem časom spremenilo. Grušč na cestah je zamenjal asfalt, namesto šotorov pa je v okolici Novega mesta zraslo več naselij. A zdaj jim ne pravimo več ciganska naselja, ampak romska. Izraz je nastal iz besede rom, ki v njihovem jeziku pomeni človek. V naseljih živijo torej Romi, kot v novoreku zdaj pravimo Ciganom. Otroci pa se prav tako podijo med hišami, kot so se prej med šotori. Morda so malo manj umazani kot prej, vendar je jezik, v katerem kričijo, še vedno enako nerazumljiv. Kaj se je torej dejansko spremenilo? Morda bi lahko na to vprašanje odgovorila Ana Marija. Ona je bila med svojim pedagoškim delom skoraj ves čas v stiku z Romi, zlasti z otroki. Po končanem učiteljišču je najprej tri leta učila na Karteljevem, potem pa štiri leta v Prečni. Prav prečensko obdobje je bilo zelo razgibano: kraj je že takrat močno kulturno utripal in ona je, kot se učiteljici spodobi, utripala z njim. Za kulturno delovanje v kraju je Ana Marija dobila več priznanj, a o tem tukaj ne bo govor. Zanimajo me romski otroci. Žabjek, največje romsko naselje blizu Novega mesta, je blizu tudi Prečni. Rome je prav tako kot njihove slovenske vrstnike zadeval zakon o osnovnošolski obveznosti. Ana Marija se takole spominja tistih pionirskih časov: “Obisk šole je bil zelo sezonsko obarvan. Nikoli nisem vedela, koliko jih bo kak dan prišlo: ali vseh petnajst ali šest, morda samo dva ali pa nobeden. V pozni jeseni in pozimi je še nekako šlo, ko pa je sonce dobilo svojo moč in je naznanjalo pomlad, so postajali nemirni in nekega dne so klopi ostale prazne. Ponavadi so dokončali le nekaj razredov, saj ni bilo pogojev, da bi se z njimi posebej ukvarjali.” V prvi polovici sedemdesetih let je bila prečenska podružnica ukinjena in vsi, učenci in učitelji, so se preselili na bršljinsko osnovno šolo. Tukaj je bilo romskih otrok še več. Ana Marija in njeni pedagoški kolegi so se borili s težavami, ki so bile za vzgojitelje drugod po Sloveniji skoraj nerazumljive. “Ugotovila sem, da Romi po rednem učnem načrtu ne morejo delati, da potrebujejo nekaj, kar bo prilagojeno njim. Predvsem zaradi okolja, iz katerega izhajajo, in dvojezičnosti. Romi zadnje čase namreč čedalje slabše govorijo slovensko,” pravi. Njenih trideset let šolskih izkušenj z njimi je obrodilo sadove. Pred kakimi desetimi leti je začela s pripravami, potem pa so pričeli izhajati delovni zvezki, prilagojeni posebej zanje. Dozdaj jih je izšlo šest, pripravljenih pa jih ima trinajst: štiri za drugi razred, pet za tretji razred in štiri za četrti razred. “Že v Prečni sem jih opazovala. Takrat so prihajali v prvi razred dvanajst - ali trinajstletni. Potem so ponavljali isti razred, dokler niso bili izpisani. V šolo so prišli v glavnem v zimskem času, pa včasih spomladi, jeseni pa ne, kajti takrat je bil čas za nabiranje gob, zelišč... Zima je bila uspešna in že takrat sem začela razmišljati, da bi bilo treba za delo z njimi izkoristiti predvsem zimski čas. Ustvariti bo treba romsko izo-braženstvo, potem bo šlo naprej samo od sebe.” To so besede izkušenega pedagoga, ki mu je nekaj do tega, da bo vloženi trud rodil tudi sadove. In kako se je vsa ta leta odvijalo Ana Marijino osebno življenje. Prečni je ostala vseskozi zvesta. Poročila seje z domačinom Francem Kozlevčarjem in tu sta si ustvarila dom. Tudi njuna otroka Igor in Jolanda sta z družinama ostala doma in zdaj na dvorišču čeblja že troje njunih otrok. Jolanda je šla po stopinjah svoje matere, je vzgojiteljica v romskem vrtcu v Žab-jaku. Kaj se je torej spremenilo? Res, namesto Ciganov smo dobili Rome. A bistveno je, da imamo ljudi, ki vedo, kako bo njihovo življenje postalo zares človeka vredno. TONE JAKŠE SLOVENSKI SADJARJI UJELI RITEM Kaznovanih pet medicinskih sester Nesrečna zgodba o zamenjavi novorojenčkov v novomeški porodnišnici - slednja je julija letos dobila Unicefov cerifikat Otrokom prijazna porodnišnica, se z nedavnim poročilom izsledkov izrednega strokovnega nadzora in disciplinskega postopka počasi zaključuje. Kot je na novinarski konferenci povedala v. d. direktorja Mira Retelj, so v disciplinskem postopku obravnavali 10 srednjih medicinskih sester, 3 višje medicinske sestre in zdravnico pediatrinjo, ki so bile v času hospitalizacije obeh porodnic in otrok. Ugotovili so, da je do zamenjave prišlo zaradi treh opustitev nalog v postopku identifikacije novorojencev: otroški posteljici nista bili označeni s posebnim kartončkom in ni bila nameščena medicinska dokumentacija takoj ob vpisu v knjigo novorojencev, ko pa je bilo to storjeno kasneje, ni bila primerjana identiteta novorojenca z dokumentacijo; ni bila preverjena identiteta otroka in matere ob prvi predaji novorojenčka mamici in obvezna identifikacija ob odpustu ene od mamic in novorojenčka. Nekatere delavke so opustile potrebno preverjanje tudi pri postopanju z materjo in novorojenčkom, ki sta ostala v porodnišnici, “zato je disciplinski organ ugotovil odgovornost petih srednjih medicinskih sester. V dveh primerih je bil izrečen ukrep denarne kazni - sestri bosta enkrat ob desetino plače, trem je bil izrečen javni opomin. Dve sesti bosta glede na težo odgovornosti premeščeni na drugo delovno mesto. Kot je povedal v.d. strokovnega vodje novomeške bolnišnice dr. Jože Smodej, neljubemu dogodku botruje človeški faktor in splet okoliščin, ki sicer ne opravičujejo samega dejstva, ne gre pa niti za subjektivno niti objektivno odgovornost predstojnika in glavne sestre ginekološko-porodn iškega oddelka, dr. Marjana Pavlina in Slavice Krošelj. “Seveda lahko govorimo o moralni odgovornosti. Sicer pa je postopek identifikacije znan in transparenten, stor- jeno pa je bilo vse, da do tega ne pride.” Bolnišnica je romskim staršem že izplačala 200 tisoč tolarjev odškodnine, ravno takšen znesek pa tudi bosanski družini, čeprav ta tega ni zahtevala. “Narobe bi bilo, da bi ta neljubi dogodek vplival na nadaljnjo strokovno rast novomeške porodnišnice, za katero s polno odgovornostjo trdim, da spada med vodilne v Sloveniji,” je poudaril strokovni svetovalec prof. dr. Božo Kralj. Da bi delali čim bolje in da do takšnih zapletov ne bi več prihajalo, so v bolnišnici sprejeli vrsto ukrepov. Med najpomemb- nejšimi je ta, da bo °^.°. J?oVo-mati s podpisom v knjig1 . ^ rojencev potrdila prevzem o ._ sestra pa bo ravno tako s p som potrdila opravljen ind ^ kacijski postopekinPfd?LskoV, ka. Poostren bo tudi cas om . ^ čeprav po besedah dr. Smr> J jj. naprej želijo ostali odprta ,a nica, k čemur naj bi. pnsp** ,_____________ . ..’Tqi6- tudi nova telefonska linija ^ 111. Vsako sredo med D JLin- uro bodo sprejemali P°vratn(j.l je formacije, saj se zavediftjenje prvi pogoj za uspesno zora zaupanje pacientov^ mUrN Tjit- Jk——Imm— NA NOVINARSKI KONFERENCI - Sodelovali so (od leve prod ‘ Slavica Krošelj, Mira Retelj, dr. Jože Smodej. (Foto: L. M.) Prva hladilnica malih pridelovalcev Po mnenju doc. dr. Janeza Hribarja iz ljubljanske Biotehniške fakultete bosta le intenzivno sadjarstvo in ekstenzivna živinoreja pripeljala slovensko kmetijstvo na trg Evropske unije. Sadjarstvo ima prihodnost v okviru unije, saj je naše sadje znano po izrednem okusu in kakovosti, poleg tega pa, če je pridelava intenzivna, omogoča preživetje tudi manjšim kmetijam. Za vse to je potrebna pospešena obnova nasadov, čim hitrejša izgradnja hladilnic z najsodobnejšimi sistemi in tudi s sortirnicami ter učinkovito združevanje sadjarjev. Le učinkovito organizirani bodo lahko postali enakovreden partner predelovalni industriji, trgovini in nenazadnje tudi državi. Pred letom 1996 so slovenski sadjarji obnovili manj kot 100 ha nasadov letno, v letu 1997 120 in lani že 200, medtem ko je letos zasajenih že 350 ha. Kaj je v zadnjih dveh letih tako vzpodbudilo obnovo? Kaže, da se počasi le uresničuje program razvoja sad? jarstva, ki so ga prav na pobudo posavskih sadjarjev sprejeli v letu 1996, in to v Brežicah. Država je pripomogla k hitrejši obnovi z razpisom za podporo pri hektarju obnovljenega nasada in pri namestitvi mrež proti toči, morda pa še bolj z razpisom za obnovo in gradnjo hladilnic ter zmogljivosti za pripravo sadja za trg. Država prispeva 24 odst. vrednosti takih naložb kot nepovratna sredstva. Res sta Avstrija (30 odst.) in Južna Tirolska (50-60 odst.) bolj darežljivi, a tudi tak prispevek ni nepomemben. V letošnjem letu je kmetijsko ministrstvo namenilo dodatna sredstva tudi za podporo integrirani pridelavi sadja in blagovni znamki SIPS s siničko, ki označuje sadje, pridelano z minimalno uporabo kemičnih sredstev. V Sloveniji je v takšno pridelavo, ki jo seveda ustrezno nadzirajo, vključenih že 45 odst. vseh sadjarskih površin. V zadnjih dveh letih so šle sadjarjem na roke tudi razmere na trgu, prodaja sadja pa se je izboljšala že tudi zaradi dodatnih hladilnic in sortirnic. V zadnjih treh letih je bilo pri nas zgrajeno in obnovljeno za 16.000 ton sadja novih hladilnic, ki imajo vse vgrajen režim vzdrževanja nadzorovane atmosfere. Hladilniške zmogljivosti so se tako povečale od 17 na 33 tisoč ton, več kot podvojile pa so se tudi zmogljivosti linij za sortiranje in pakiranje sadja, ki zdaj zmorejo 39 ton na uro. Med devetimi sodobnimi slovenskimi hladilnicami sta tudi sev-niška in krška, zdaj pa se jima pridružuje še hladilnica Sadjarske zadruge Posavja z zmogljivostjo 2.700 ton. Se tri so zdaj na spisku sa sofinanciranje ministrstva za kmetijstvo, kajti sedanje zmogljivosti bo treba še precej povečati, za kar bo potrebno še 8 do 9 novih objektov. Večina zgrajenih hladil- Doc. dr. Janez Hribar, strokovni svetovalec za hladilniško tehnologijo: “V Sloveniji lahko sodobno skladiščimo le manj kot polovico pridelanega sadja, medtem ko ga v sadjarsko razvitih državah preko 80 odst. ” Toni Koršič, direktor Sadjarske zadruge Posavja: “Taka oblika združevanja malih sadjarjev lahko služi za model tudi ostalim, vendar pa v tako težkih pogojih, kakršne smo imeli sami, nove zadruge ne bodo nastajale. Država bo morala pomagati z zagonskimi sredstvi. ” nic - tako je tudi z brežiško - je namreč že ob otvoritvi premajhna. Pionirski primer Hladilnica v Šentlenartu pri Brežicah, ki jo je ob pomoči kmetijskega ministrstva, Sklada za regionalni razvoj in nizozemske vlade prenovila in dogradila sadjarska zadruga Posavja, ima prav poseben pomen za slovensko sadjarstvo. Milko Krajnc iz GIZ Sadjarstvo Slovenije jo šteje za pionirski primer, ob katerem so se povezali številni mali sadjarji. Je edina hladilnica, ki je bila zgrajena na pobudo malih pridelovalcev in je namenjena samo njim in ne lastni pridelavi večje zadruge. Posebnost v Sloveniji pa je že tudi sama zadruga, ki je prva specializirana sadjarska zadruga pri nas in je nastala po vzoru podobnih tujih združenj. Država je po zakonu dolžna podpirati zadružništvo in vse oblike tržne organiziranosti kmetov, zato bi morala pomagati pri nastajanju tudi z zagonskimi sredstvi. “Združevanje malih pridelovalcev je še toliko pomembnejše, ker bodo v Sloveniji večino sadja pridelali ravno ti in ne velike specializirane sadjarske kmetije. Sadjarstvo bo le dopolnilo za lažje preživetje kmetov, zato upamo, da bo država v tem smislu podprla prestrukturiranje kmetij,” pravi direktor zadruge Toni Koršič. Tudi Milko Krajnc meni, da bi podpora združevanju kmetov sadjarjev v tem trenutku lahko' največ prispevala k povečanju obnove nasadov. Biološka pridelava Sadjarska zadruga Posavja se je lotila tudi intenzivnega biološkega sadjarstva po pravilih Evropske unije in pod tujim nadzorom, ker slovenskega za zdaj tujina še ne prizna. Biološko sadjarstvo prinaša nove možnosti nekaterim kmetijam, ki imajo zanj pogoje. Pridelava upošteva sodobna znanja in je izredno zahtevna. Letos spomladi je bilo v Sloveniji zasajenih 8 ha takih nasadov, med njimi po eden pri Brežicah in v Šentjanžu na Dolenjskem. Kot pravijo, je pridelek vseh kakovosti iz teh nasadov že prodan za naslednjih osem let, večinoma v tujino. Sadjarska zadruga Posavja je kupila licenco za sorto jablan topaz, ki je odporna in primerna za biopridelavo. Kmetijski minister Ciril Smrkolj zagotavlja, da je v proračunu za leto 2000 že rezerviran denar za podobne projekte. Sredstva na kmetije in k mladim gospodarjem pritekajo tudi iz Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v Ribnici, vendar pa je tudi za to, kot poudarja direktor tega sklada Bojan Dejak, potrebno imeti programe. “V navadi je, da kmetje samo tarnajo, vendar morajo sam1 stopiti skupaj in pokazati interes, pa bo pomagala tudi država, Je prepričan Franc Potočnik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Vse našteto obeta lepše čase slovenskim sadjarjem, saj so se razmere za pridelavo in prodajo močno izboljšale. “Računal sem, da bom moral prekiniti z dejavnostjo, zdaj pa upam, da se bo s sadjarstvom lahko ukvarjal tudi moj sin,” je spremembo označil Darko Jelčič, sadjar iz Arnovega sela, ene najbolj sadjarskih vasi v Sloveni)1-in predsednik upravnega odbora Sadjarske zadruge Posavja. BREDA DUŠIČ GORNIK BREZ HLADILNICE NE GRE - Sadjarstvu se obetajo boljši časi. POGOVOR PO TOČI Nima problemov - Vinska klet menda tie bo odkupovala letošnjega pridelka grozdja. - Ne vem. Jaz tega problema ne bom imel. - Sodi so polni lanskega vina. -Tome ne moti. - Vina je preveč. Nemogoče ga je prodati. - S Jem si ne belim glave. - Še lanskega grozdja nam niso v celoti plačali. - Pa še res je. - Poleg tega uvažajo počen vino iz Makedonije. - Prav reč! - V Evropo izvozimo premajhne količine vina. - To ni moj problem. - Pa še pod ceno. - Vem. - Če bo šlo tako naprej, dom posekal polovico vinograda. - Jaz pa ne. Razmišljam ce o nakupu. -Saj si nor! - Niti ne. Kupil bom nekaj s trt povsem stran od tod. . - In kdo ti pomaga reševau vinogradniške probleme. Km tijska zadruga? Država? - Ne bodi smešen! Sam oog- Z vsakoletno točo. KONEC ZGODBE O ZAMENJAVI DOJENČKOV TELEVIZIJSKI SPORED lelevizija si pridržuje pravico do [morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 16.IX. SLOVENIJA 1 7-40- 1.40 Teletekst jj-00 Vremenska panorama 9-30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.20 Zgodbe iz školjke U.05 Življenje ptic, poljudnoznan. serija, 3/10 11.55 Nastanek in odkritje sveta, 1/9 12.25 Mojstrovine Slovenije 13-00 Poročila 14.10 Tedenski izbor Intervju 15.00 Zoom 16.30 Osmi dan 17.00 Tedi 17.30 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik '8.10 Izobraževalna oddaja [“•30 Humanistika 10-15 Risanka JO-30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 1-00 Leteči cirkus Montvja Pythona, angleška hunt. serija 22 m Iu.ristiinaoddaia f, .u Odmevi, kultura, šport .5 Opus •20 Lanne Derniere A Marienbad, fr. film SLOVENUA 2 jl-OO Vremenska panorama -10.05 Tedenski iz-lnn oring; Ženska v belem. fr. nad.; ‘[•20 Na robu, kanad. serija; 11.45 Filmski tri-J,}? Ob cesti, niz. nad.; 13.05 Svet poroča -15 ns 5 ronews ‘ 14-40 Tabaluga, ris. nan. -,,7 “trah pred črnim klobukom, am. film -O, ■ roS°l -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. . K'niJova’ a"i. nan,-19.00 Nikoli v dvoje brez . fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Na robu, oja - 20.25 Filmski triki - 20.55 Ekstremni r?kord‘ ■ 22.00 Poseben pogled, film -,]•, ,rn‘sneg,nad.,6/12-23.55Aica,evrop-5pan? magaz‘n " 0.7H Kolesarska dirka po kanal a ^?,8rcčni časi, nan. - 9.00 Maria lsabel, pon. w'. se za ljubezen, pon. -10.30 Uboga n ,.ria’ P°n. ■ 11.00 Oprah show -12.00 Adre-vJna "17-30 MacGyver. pon. -14.30 Družinske ', nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sod-,rJMy, nan.-15.55 Oprah show -16.45 ina, nad.-17.10 M; ' ‘ " " L0fako-~ W 1iubezen' na(l," 18-30 Korak za 17 Jj3,,™. na(i. -17.10 Maria lsabel, nad. -. ■ Vse za ljubezen, nad. -18.30 Korak za 1 °ro, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, be« n *>r'nc z Del Aira, nan. - 20.00 Otrok ■ 22 sn A " Umor na Beverly Hillsu, nad. - (1 in rTern' gad’nan' ‘ 23.30 MacGyver, nan. ■zu Dannyjeve zvezde v*š kanal zdn.1 V!deostrani -17.00 Risanka -18.15 Iz kulti l3 LTV" ‘9.°° Novice -19.15 Tedenski na r,r.ni.Pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt- - 211 s t3 i ^as Poznate7 - 21.00 Novice ki mn , enski kulturni pregled - 21.25 Litijs-***•*■ 21.45 Ta študentska Hrv 1 p^Jv.sP°red • 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poroči" 1U-05 Izobraževalni program -12.00 •13 75P" ^ ®bida sone"ega zahoda (serija) kram (seriia); 14.13 Izobraževalni pro-»trok n 7'ur'stični magazin -16.05 Serija za tonit (" ■ Hrvaška danes -18.00 Azijski po-vremp^ " 1835 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, iaj-at KmV 20->° Sovjetska zveza (dok. seri-leni kr ,^v'zOpazovalnica - 22.25 Stek-^ i (Ulm) - 23.50 Lip Services (film) naoL Koledar -15.35 Poročila za gluhe in tionatn6" darilo (am. film) -17.10 Na-Narav eo8raphic -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Hrvašt °a* lantasl'6no (hum. serija) - 19.00 20.10 K neS l9-30 Dnevnik, vreme, šport -2l.2o pVlZ," 2®'2.3 Skoraj popolna družina -(serijaloi K !uica (serila) ■ 21-45 Obtoženi ■ 22 ii nL , Mojstrovine svetovnih muzejev straža (serija) PETEKf 17.IX. ^0yENlJA 1 800 v50Teletekst 9.00 Tre.menska panorama 9.3(1 ‘‘ojctce, ris, nan. Jedenski izbor 9Rsrariainos,i •1.05 Ntt robu, češka drama, 3/3 n in lz°Draževalna oddaja asfiat—- 15.40 ut** 16.00 q arodn‘ pevski festival D on p “stovi 18.00 oJC{i8rafit 18.10 Ra [nik 19.15 Snovalec, dok. serija 19.30 n,Sanka 20.00 7I'c''n|k, vreme, šport 22.00 OH°l'n.cvvelemestu,am. nan., 10/25 22.50 pnl!!":.vi' ku'tura. Spori 0.00 v01"0*"'klub 3‘mfoniki SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Dr. Ouinnova, am. nan.; 11.20 Rainbovv Jacket, am. film; 13.25 Ekstremni svetovni rekordi; 14.20 Mandela, film; 16.15 Aliča, evr. kult. magazin; 16.40 Otok bojevnikov, dok. serija, 1/3 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. 4/60 -19.30 Videoring - 20.05 Življenje v ognju, dok. oddaja - 21.00 92 minut gospoda Bauma, izr. film - 22.20 Red in zakonitost, am. nan., 15/22 - 23.10 Izgnanstvo, nad., 1/7 KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria lsabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon> 14.30 Družinske vezi, nan. -15.00Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah showm -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria lsabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Korakza korakom, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenka-rije - 21.40 Čarovnice, nan. - 22.00 Izvedenca, film - 23.40 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Im-age, oddaja o modi -18.20 Kmetijski razgledi - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Oddaja o internetu za mlade HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Prevare (serija) -14.15 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Lažeš, Melita (serija) -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dnevnik Očenašeka (dramska serija) - 21.10 Foxov filmski večer - 23.10 Opazovalnica - 23.40 Nočna straža: Roseanne show (serija); J.A.G. (serija); Dr. Who (am. film) HTV 2 14.35 TV spored -14.50 Poročila za gluhe in naglušne -14.55 Vražji breg (film) -16.30 National Geographic -18.05 Hugo, tv igra -18.30 Naravnost fantastično -19:00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Dok. film - 21.15 Lepa naša SOBOTA, 18.IX. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.55 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Cofko cof, ris. nan. 8.55 Pod klobukom 9.45 Poslednji dinozaver, 11/27 10.10 Sreča na vrvici, slovenski film 11.40 Caroline v velemestu, am. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.40 Prisluhnimo tišini 14.10 Petka 15.25 Fanny, češki film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo... 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Šoubošel 21.15 Pajčevina 21.50 Čas sanj, serija 2/9 22.20 Poročila, šport 23.00 Pa me ustreli, am. nan., 5/6 23.30 Melissa, ang. nad. 0.20 Mother’s Boys, am. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.35 Tedenski izbor: Videoring; 10.00 Noro zaljubljena, 6/25 - 10.20 Učitelj, fr. nad., 12/18; 11.10 Steklena devicaj nad.; 12.25 Obljubljena dežela, nan. - 16.55 Šport: Nogomet; 18.50 Kolesarska dirka po Španiji -19.30 Videoring - Noro zaljubljena, nan. - 20.25 Vengeance D’une Femme, fr. film - 22.35 Cik cak - 23.15 Sobotna noč -1.05 Sla, am. nan., 9/22 KANAL A 8.00Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. -11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Čudna znanost, nan. - 12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. - 13.00 Divji svet, nan. -14.00 Zgodba o ženski, film -16.20 Nazaj v šolo, am. film -18.00 Adrenalina - 19.00 Drzni reševalci, nan. - 20.00 Bližina, film - 21.40 Invazija tatov teles, film - 23.45 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Potovanja dr. Dolittla (risanka) -10.25 Koncert -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne show - 14.05 J AG. (am. film) -14.50 Milijonar za Kristino (am. film) -17.15 Informacijski mozaik - 19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dnevnik Očenašeka (dramska serija) - 21.05 Sijaj (avstral. film) - 22.40 Opazovalnica - 23.10 Nočna straža HTV 2 15.20 Tv koledar -15.30 Črno-belo v barvi -17.00 Glasbena oddaja -17.30 Policijska zgodba (film) -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10Terra X (dok. serija) - 21.05 Triler - 22.00 Obraz Azije - 22.35 Svet zabave -23.05 Nenadoma Susan (hum. serija) NEDELJA, 19.IX. SLOVENIJA 1 7.15-1.10 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 8.55 Telerime 9.00 Papež v Mariboru 14.10 Ljudje in zemlja 15.00 Pomagajmo si 16.05 Potepanja 17.15 Obzornik 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, šport 22.50 Moja najljubša opera SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama'- 9.00 Videoring -9.25 Emily z mesečeve domačije, kanad. nan., 13/ 13-10.15 Davov svet, nan. -10.40 Nevami zaliv, nan,-11.10 Zvezde Hollywooda-11.40 Cik cak 12.10 Športni portret -12.25 Motociklizem -14.55 Evrogol -15.55 Šou bo šel -16.50 Leteči cirkus Montyja Pythona -17.20 Celovečerni film -19.00 Papežev odhod - 20.45_ Ob cesti, nad. - 21.50 Trk, ang. serija - 22.45 Šport v nedeljo - 23.30 92 minut gospoda Bauma, pon. filma KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Čudna znanost, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fash-ionTV, nan. -13.00 DivjUvet, nan. -14.00 Golf-ist po pomoti, film -15.50 Klik: Bojevniki davnine; Atlatntis; Hughleyjevi -19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Flashdance, film - 21.50 Stilski izziv - 22.20 Otroci teme. film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 20.IX. SLOVENIJA 1 7.40-1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.20 Tedenski izbor Rdeči grafit 10.10 Raziskovalec, serija 11.00 Na vrtu 11.25 Obiskali smo... 11.50 Slovenski magazin 12.20 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Pomagajmo si 13.55 Sreča na vrvica, slovenski film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, ang. nan. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 16/26 21.00 Ljudje in gore 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Panel SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00_ Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 12.55 Življenje v ognju; 13.45 Trk, dok. serija -14.35 Euronews -15.55 Velika vojna, film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Slo- veniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Steklena devica, nad., 3/3 - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Noč z Dickom, nan. - 22.50 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria lsabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. - 11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnicafudy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isa-bel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Porotnica, film - 22.00 Zvezdna vrata, nad. - 23.00 Černi gad, nan. - 23.40 MacGyver, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Image, oddaja o modi TOREK, 21.IX. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček # 9.45 Waynove dogodivščine, nan., 16/26 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Potepanja 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nan., 16/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama . 14.00 Tedenski izbor Gore in ljudje 14.50 Panel 16.30 Oddaja TV Koper 17.00 V znamenju dvojčkov, lut. nan. 17.25 Azil, norv. nad., 11/14 18.00 Obzornik 18.10 Velike knjige, am. dok. serija, 1/8 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Straussovi, am. nad., 7/8 21.00 Omizje 22.00 Odmevi, šport 22.50 Elizij, madž. drama 0.25 Francis Ponge, fr. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Steklena devica -15.10 Euronevvs -15.50 Fanni, češki film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nad., 25/26 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 21.00 Pravi bionski človek, znan. oddaja - 22.00 Ko smo bili kralji, am, film - 23.25 Svet poroča KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria lsabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprati show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria lsabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Korak za korakom -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Živi in pusti umreti, film - 23.10 Černi gad, nan. - 23.45 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 V imenu krvi, film - 21.30 Novice - 21.45 Gorivne celice SREDA, 22.IX. SLOVENIJA 1 7.40-1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor V znamenju dvojčkov, nan. 9.55 Azil, norv. nad., 12/14 10.20 Velike knjige, serija, 1/8 11.10 Omizje 12.05 Straussovi, am. nad., 7/8 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Ljudje in zemlja 14.30 Francis Ponge, fr. dok. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Življenje ptic, ang. oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Poletje v Bohinju SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Saint Tropez. fr. nad., 25/26 -11.20 Šport -12.15 Etironews -14.15 Štafeta mladosti - 15.10 Dekle iz Brooklyna, film -16.40 Ženska v belem, fr. nad., 3/12 -17.30 Po Sloveniji -18.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad., 5/60 -18.30 Košarka - 20.45 Nogomet KANAL A 8.30 Srečni časi; nan. - 9.00 Maria lsabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria lsabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Korak za korakom - 19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev -22.20 Plen, nan. - 23.15 Černi gad, nan. - 23.50 MacGyver, nan. - 0.45 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 V imenu krvi, pon. filma -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma 20.35 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Oddaja o internetu za mlade TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu i I Verjemjje ali ne. eomeaJ -ii&L rMio OGNJIŠČE ŠT ' SEP DE Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marici Škufca, Vidmarjeva 25, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (3) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta 2. (1) Če se bom ženil - ansambel Jasmin 3. (2) Jernejevo - Trio Frančič 4. (7) Stara hiša - ansambel Štirje kovači 5. (-) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci 6. (4) Gremo na vino - ansambel Tonjja Verderberja 7. (5) Pod platneno streho - ansambel Rosa 8. (6) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka 9. (8) Čar prve ljubezni - Tkio Najstniki 10. (9) O Francetu - ansambel Slapovi Predlog: Cviček - ansambel Franca Potočarja KUPON ST. 37 Glasujem za:____ Moj naslov: ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^ NAGRADE V ČRNOMELJ, KOČEVJE IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 35. nagradne križanke izbral Terezijo Markovič iz Črnomlja, Petra Brunerja iz Kočevja in Arneja Radej-Pečelin iz Ljubljane. Markovičevi je pripadla denarna nagrada, Bruner in Radej-Pečelin pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 37”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 35. KRIŽANKE Pravilna rešitev 35. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: PROPAN, RODOPI, OKOLIŠ, BEDARIJA, SAMOSEVEC, PLOHEK, KALK, LAN1NA, JAR, ARON, NAT, NM, VOLJA, KROTA, EDI, KOROBAČ, KIT, TRATINA. NAGRADNA KRIŽANKA 37 AVTOR: JOŽE UDIR ARHITEKT RIM.VISOKE-GA BAROKA (FRANCESCO, 1599- 1667) PASJE ZELJE DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST RUSKI PISATELJ (ALEKSANDER 1812-1870) SLUBUJOČA VOJSKA OKRAJŠ. ZA HEKTAR DOGOVOR, DOMENITEV REDKEJŠE ŽENSKO IME FR. PESNIK (JACOUES, 1900-1977) "V" DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ALBANSKO MESTO PRIPRAVA ZA SNEMANJE FILMOV OTOK SREČE V KELT. MITOLOGIJI MEDN. BEGUN.ORG. BIBLIJSKI VELIKAN V KANAANU KROGELNI ODSEK ZA PRETOK TEKOČIN MORSKA RIBA ROPARICA TROPSKI KOPITAR LUŠČINA LIRSKI SAMOSPEV IME NORVEŠKEGA PESNIKA AASENA REKA NA KOROŠKEM GR . MIT. LJUBLJENEC BOGINJE REE ISKALKA BISEROV RAZČLENITEV SESTAVINA, DELEŽ KEM. SIMBOL ZA TANTAL KRKINE VITAMINSKE PILULE DAVNO LJUDSTVO V ITALUl RANO- CELNIK IME LIT. KRITIKA IN ESEJISTA KERMAUNERJA NEPOZABNA “STRAŠKA JESEN” - Da smo turizem ljudje, so dokazali prizadevni člani Turističnega društva Straža„ ki so minulo soboto v sklopu prireditve Straška jesen pripravili predstavitev lovstva pod naslovom Lovci varuhi narave. Vsaj dva tisoč obiskovalcev si je na Straških ulicah ogledalo povorko, v kateri so poleg plesalcev domače folklorne skupine in novomeških rogistov sodelovali člani LD Toplice in LD Novo mesto, ki so na okrašenih vozovih prikazali lovske šege in običaje, delo lovcev v loviščih, visoko prežo j solnico, zaščito pred škodami po divjadi, akcijo Naravi krademo smeti in lovski koš. Svoje dejavnosti so na prireditvi, ki jo je duhovito povezoval Sašo Dukič, predstavili tudi polharji, lovski praporščaki in brakirji z lovskimi psi. Na posnetku so utrinki predstavitve lovskih dejavnosti, ki jim je sledila lovska razstava, domača kulinarična ponudba in veselica. (B. Avbar) 90 LET JANEZA SASKA - Janez Sašek, trdna podgorska korenina iz Pangrč Grma, je v soboto čil in zdrav praznoval 90-letnico. Enemu najstarejših Podgorcev, ki od rojstva živi v domači vasi, so za visoko obletnico čestitali in mu zaželeli zdravja in čilosti v nadaljnjem življenju tudi novomeški župan dr. Tone Starc in podžupanja Martina Vrhovnik ter predstavnici krajevne organizacije Rdečega križa Stopiče. Sicer pa se je s Saškovim očetom poveselilo številno sorodstvo, saj ima 5 otrok, 10 vnukov in 7pravnukov. (Foto: A. B.) ZLATA POROKA - Po civilni obnovitvi pred 50 leti v Kočevju sklenjene zakonske zveze sta Vinko in Jožefa Pintar minulo soboto svoj “da ” v drugo rekla tudi kočevski cerkvi. Vinku, rojenemu leta 1927v Ljubljani, in Jožefi, rojeni Novak leta 1929 v Grintovcu, sta se v zakonu rodila sinova Vinko in Rado. Oče Vinko je bil rudar in je delal v kočevskem rudniku, Jožefa pa je po delu v Tekstilani, kasneje gospodinjila. Ves čas zakona sta živela v Salki vasi: najprej v Rudniški koloniji, od leta 1957pav svoji hiši. Civilni poročni obred z zlatoporočencema v kočevski poročni dvorani je vodil in po izjavah udeležencev obreda svoje delo tudi odlično opravil kočevski župan Janko Veber. (Foto: M. L.-S.) VWPOLO ZA CVIČKOVO PRINCESO - Prvi cvičkoviprincezi Lei Mariji Colarič, ki je bila izvoljena na letošnjem 27. tednu cvička, jeAvtohiša Berus v petek predala v uporabo osebni avtomobil Polo. Kot je dejal predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Peternel, želijo na ta način promovirati cviček, dolenjski vinorodni okoliš in vinogradnike. Predaje se je udeležil tudi podžupan Marjan Somrak, blagoslov pa je podelil prošt prelat Jožef Lap. (Foto: Majda Luzar, EPS) IZBOLJŠANJE ZEMIJIŠČ V PODGORJU - Na prvem sestanku za izvedbo agromelioracijskih del v podgorskih krajevnih skupnostih Brusnice in Gabrje so prejšnji torek v Brusnicah zainteresirani lastniki zemljišč potrdili člane odbora, ki bo naprej vodil dejavnosti za izboljšanje kmetijskih zemljišč v tem delu Podgorja, in za izvajalca izbrali novomeško KZ Krka. Že na začetku je za to zainteresiranih več kot 70 lastnikov, ki posedujejo okoli 180 ha zemljišč. Dela bi bilo moč začeti jeseni prihodnje leto, končati pa spomladi 2001. Tri četrt stroškov bo krila država, ostalo pa lastniki, v glavnem s svojim delom. (Foto: A. B.) V Straži prikazali lovstvo Na 13. Straški jeseni predstavili lovsko kulturo, opravila in navade STRAŽA - Največji in najbolj obiskani krajevni praznik Straška jesen je tudi minulo sončno nedeljsko popoldne privabil k praznovanju veliko obiskovalcev. Tokrat, že 13-ič zapored, je TD Straža v sodelovanju z lovskima družinama Toplice in Novo mesto pripravilo bogat in poučen prikaz lovskih opravil in običajev na temo Lovci - varuhi narave. Prizadevni krajani vsako jesen prijetno presenetijo obiskovalce s prikazom starih, predvsem mlajšim prišlekom manj znanih kmečkih opravil in običajev. Na ta način jim uspe ohraniti marsikatero staro kmečko posebnost. Tokrat se je predstavilo lovstvo, ki postaja dandanes izrazita naravovarstvena dejavnost in pomembno prispeva k VUČAJNKOVA USPEŠNA NA SVETOVNEM RIBIŠKEM PRVENSTVU KRŠKO - Člana ribiške družine Brestanica-Krško sta se udeležila svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem za ženske v Mamaii v Romuniji. V mesto ob Črnem morju sta odpotovala Janja Vu-čajnk kot članica ženske ekipe in Dušan Vučajnk kot vodja ženske reprezentance. Zenska ekipa Slovenije je zasedla po dveh dneh tekmovanja 9. mesto med 13 državami. V konkurenci posameznic je bila Janja Vučajnk najboljša slovenska tekmovalka. Prvi dan je z ulovom 1.088 g zasedla 5. mesto, drugi dan s 1.732 g težkim ulovom 6. mesto. Priročnik za bolnike z astmo Samozdravljenje astme LJUBLJANA - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije je v zadnji številki glasila Zdrav dih za navdih med drugim predstavilo tudi nov priročnik za bolnike z astmo. Knjigo z naslovom Samozdravljenje astme je napisal asist. dr. Mitja Košnik, v glasilu pa jo je predstavila prof. dr. Ema Mušič. Avtor v knjigi najprej razloži, kakšna bolezen je astma, kaj jo povzroča in kaj poslabšuje, kako preprečimo njeno poslabšanje, pove pa tudi, kako ukrepamo v takem primeru. Prav tako v knjigi najdemo tudi napotke, kako živeti z astmo v času njenega mirovanja. Podrobno je razložil tudi pravilno uporabo zdravil in zagotovil, da so sodobna zdravila za astmo v pršilih varna. Knjižica vsebuje tudi navodila za zdravljenje astme v nosečnosti kot tudi nasvete za telesno aktivnost astmatika pri športih in v vsakdanjem življenju. Napisana je v preprostem jeziku, duhovito ilustrirana, priporočajo pa jo bolnikom z astmo, njihovim družinam in vsem, ki bi želeli pomagati prijatelju ali znancu, da bo lažje živel z astmo. J. D. ohranjanju ravnovesja med rastlinstvom in živalstvom. V zadnjih petdesetih letih se je vloga lovcev bistveno spremenila. Lovec je danes tudi kmet in gozdar, zato ne gre prezreti zelo pomembnega dela aktivnosti lovcev, kot so' košnja koše-nic, čiščenje, nega pašnikov za divjad, postavljanje krmišč, solnic, prež, pohališč ter zmanjševanje škod od divjadi, kar bo v bodoče njihova najpomembnejša naloga. Na prireditvi so spregovorili predsednik TD Straža, Jože Kregar, predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije Milan Jenčič ter novomeška podžupanja Martina Vrhovnik. Začetek povorke so najavili Novomeški rogisti, v njej pa so se zvrstile Straške narodne noše s folklorno skupino, praporščaki, lovci LD Toplice in Novo mesto v svečanih lovskih nošah in delovnih oblekah, lovski psi ter druščina polharjev Polh na Dolenjskem. Na kmečkih vozovih so bili prikazani visoka preža, krmišče za divje prašiče s kalužo, čohališčem in solnico, ograde kmetijskih površin, lovci pa so spregovorili tudi o njihovi spomladanski očiščevalni akciji. Člani KUD Prečna so uprizorili lovski krst. Na ogledvsta bili likovna razstava učencev OS Vavta vas ter razstava LZ Slovenije “Medved v Sloveniji, včeraj, danes, jutri”. Obiskovalci so pri stojnicah pokušali dobrote domačih gospodinj ter vino in med vinogradniškega in čebelarskega društva. To soboto, 18. septembra, bo v okviru Straške jeseni ob 19. uri v kulturnem domu v Straži končert Novomeških rogistov ter skupin Fantje iz vasi in Plamen iz Škocjana, ob tej priložnosti pa bodo podeljena priznanja najboljšim izdelkom likovnega in literarnega natečaja na OŠ Vavta vas. v D. ŽAGAR Jože Starašinič Jože Starašinič, Žrnarjev stric, se je rodil kmečkim staršem na Kra-sincu leta 1911. V revni družini s številnimi otroki je že v otroških letih moral poprijeti tudi za najtežja kmečka dela. Kljub garaškemu delu pa je zemlja dajala kar se da skromne koščke kruha. Do odslužene vojaščine je ostal doma. Zaradi revščine je že leta 1939 odšel v svet. Bilje v Nemčiji in tam za nekaj borih mark plače načel svoje zdravje. Po strahotah 2. svetovne vojne se je vrnil v domovino. Ustvaril si je družino in obdeloval zemljo. V letih 1959 - 1965 je zopet delal v Nemčiji in tam opavljal vsakršna sezonska dela. Le tako je lahko šel na kmetiji v korak s časom. Bilje skromen človek, a nadvse skrben in razumevajoč oče in soprog. Rrasinčani, ki smo živeli z njim, se ga bomo spominjali kot človeka, ki se je rad družil z ljudmi in jim po svojih močeh pomagal. Bilo ga je zares užitek poslušati, kadar je opisoval svet, ki ga je videl, pa dežele, ljudi in običaje. Sam sem stricu hvaležen, ker je zaznamoval moja mlada leta, ki sem jih preživel v njegovi soseščini. Na zadnji poti smo ga pospremili vsi vaščani in okoličani. Poslovilne besede je v cerkvi izrekel podzemeljski župnik, pri odprtem grobu pa Tone Pezdirc - Mikulaš. K zadnjemu počitku so ga pospremili tudi pevci cerkvenega pevskega zbora. IVAN KAPUŠIN Brežice IŠČEJO PEVCA OTOČEC - Moški pevski zbor Grajski fantje z Otočca vabi v svoje vrste pevca (prvi tenor). Zbor ima vaje vsak ponedeljek ob osmih zvečer v prostorih KUD Otočec nad trgovino Perko. Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto (U.L.R.S. št. 70/99) Mestna občina Novo mesto objavlja JAVNI POZIV ZA PRIJAVO PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto poziva vse lastnike zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč na območju Mestne občine Novo mesto, da prijavijo naslednje podatke za odmero nadomestila za vsa stavbna zemljišča v njihovi lasti. • ime in priimek lastnika, solastnika in uporabnika (točen naziv in ime pravne ali fizične osebe) enotna matična in davčna številka lastnika in uporabnika, lega stavbnega zemljišča glede na krajevno skupnost, katastrska občina, parcelna številka, • podatke o objektu: leto gradnje, število etaž, čista tlorisna površina posameznih prostorov po posameznih etažah (površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, sanitarij, kopalnice, pralnice, kotlarne, delavnice, kabineta, garaž in drugih zaprtih prostorov v objektu), uporabni.ke posameznih prostorov in njihove dejavnosti in • podatke o komunalni opremljenosti zemljišča glede možnosti priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, telefonsko in plinovodno omrežje ter podatke o zgrajeni dostopni cesti (makadamska ali asfaltna, s hodnikom za pešce ali brez njega, z javno razsvetljavo ali brez nje). Samostojni podjetniki so dolžni prijavi podatkov priložiti tudi fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Prijava bo potekala v prostorih Sekretariata za okolje, prostor in komunalne zadeve, Novi trg 6, v prvem nadstropju vsak delovni dan od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 16. ure, po razporedu zavezancev glede na njihovo prebivališče, ki je sestavni del tega razpisa. S seboj prinesite vso potrebno dokumentacijo kot osnovo za prijavo podatkov (lokacijsko dovoljenje, projektno dokumentacijo, pogodbe o najemu prostorov itd.). Če zavezanci zahtevanih podatkov ne bodo prijavili v roku, določenem s tem pozivom, bo Mestna občina Novo mesto ukrepala v skladu z 18. členom odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki predvideva denarno kazen od 10.000 do 40.000 tolarjev, in Davčni upravi Republike Slovenije posredovala podatke za odmero nadomestila na podlagi lastnih evidenc. Lastnike stavbnih zemljišč pozivamo, da posredujejo podatke za odmero nadomestila v rokih po NASLEDNJEM RAZPOREDU: 1. od 23.9. do 15.10.1999 KS DRSKA, KS ŠMIHEL in KS REGERČA VAS 2. od 18.10. do 5.11.1999 KS CENTER, KS ŽABJA VAS in KS MAJDE ŠILC 3. od 8. do 19.11.1999 KS BRŠLJIN in KS BUČNA VAS 4. od 22.11. do 10.12.1999 KS MESTNE NJIVE in KS LOČNA 5. od 13. do 24.12.1999 KS KANDIJA in KS GOTNA VAS Mestna občina Novo mesto OBČINA SEMIČ Semič 14 8333 Semič Komisija za podeljevanje priznanj Občine Semič na podlagi 12. člena Odloka o priznanjih Občine Semič (Ur. I. RS, št. 32/97) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev priznanj Občine Semič v letu 1999 Priznanja Občine Semič se podeljujejo zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za njihove dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. Priznanja Občine Šemič se podeljujejo kot listine - diplome za izjemne enkratne dosežke v posamezn dejavnosti in kot plakete za življenjsko delo, večletne uspehe te za enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena. Vsako leto se podeli eno plaketo (v izjemnih primerih dve) tet največ štiri diplome. Kandidate za priznanja lahko podajo fizične in pravne osebe. Pisn' predlogi morajo vsebovati: naziv ali ime pobudnika, osnovn podatke o predlaganem prejemniku in obrazložitev pobud • Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Semič - Komisiji z podeljevanje priznanj občine Semič, Semič 14, 8333 Semič, d vključno 30. septembra 1999. Nova pridobitev za Uršna sela Minulo soboto so proslavili izgradnjo javne razsvetljave, ki je stala 17 milijonov tolarjev URŠNA SELA - V uršenski krajevni skupnosti so minulo soboto ponosno proslavili izgradnjo javne razsvetljave na Uršnih selih, ki za tako majhno krajevno skupnost ni bila majhen zalogaj. Toda odločeni, da napredek ne bo šel mimo njih, zadnje čase leto za letom nizajo nove pridobitve, od izgradnje vodovodnega in telefonskega omrežja, športnega igrišča in asfaltiranja cest do mrliške vežice, pozabili pa niso tudi na družabno in društveno življenje in na pomoč socialno ogroženim krajanom. Letos pa so ob 70-let-nici delovanja njihovega gasilskega društva obnovili tudi gasilski dom. Da si želijo razvoj kraja tudi v bodoče, so dokazali na referendumu letos spomladi, ko so z veliko večino izglasovali nadaljevanje samoprispevka. Predsednik krajevne skupnosti Matija Zamida je povedal, da so bili stroški za izgradnjo razsvetljave veliki, preko 17 milijonov tolarjev. Novomeška občina je lani za izgradnjo prispevala 3 milijone tolarjev, letos pa 5, ostali denar so zbrali s pomočjo samoprispevka. Ker je v njihovi krajevni skupnosti veliko mladih družin, želijo z izgradnjo pločnikov otrokom zagotoviti varno pot v šolo, razširiti nameravajo tudi vodovod v ulico Makute, vzdrževati in obnavljati pa bodo morali obstoječe objekte in Infrastrukturo. Na Lazih pa nameravajo obnoviti stavbo bivše šole in tamkajšnjo javno razsvetljavo. Sobotnega praznika na Uršnih selih se je udeležil tudi novomeški župan dr. Tone Starc s sodelavci, domačini pa so ob tej priložnosti pripravili krajši kulturni program, v katerem so nastopili njihovi otroci pod vodstvom mentorice Zdenke Calič in moški pevski zbor Ruperčvrh. J. D. 90 LET MAME ANGELCE -J? gelca Mikolič s Potoka pri prejšnji mesec v krogu svoje * praznovala 90. rojstni dan. Za ^ jubilej ji je čestital tudi noV? :e v župan dr. Tone Starc. Angielc življenju marsikaj hudega s .gp. vendar jo je vedrina in volja t ^ Ijenja držala pokonci. R°. ..Ljlnt vel otrok, danes pa ima ze s vnuke in pravnuke. Na f°',0° prababici čestita za njen Pu:0 jf pravnuk Matej. Vsi njeni]1 ze Lno veliko zdravja in da bi se p° srečali ob njeni 100-letnict- NA URŠNIH SELIH -Javna razsvetljava jeza kraj velika Pr‘ .,,n pa je Uršnih selih so jo slovesno obeležili. Še posebej prijeten in prtsrt bil nastop njihovih otrok. (Foto: J. I).) i«4 ZAHVALA Mali, ti najdražje bilje, svečenica si družin, kdo prešteje Tvoje križe, srca Tvojih bolečin. V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra FRANČIŠKA SIMONČIČ roj. Pavlič s Sel pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, še posebej vsem tistim, ki ste nas v teh dneh obiskali, nam izrekli sožalje in besede tolažbe. Hvala tudi vsem vaščanom, družini Lenčič, delavcem bolnice Novo mesto, govorniku, cerkvenim pevcem m godbi. Hvala tudi vsem, ki ste upoštevali našo željo in namesto cvetja darovali za župnijske potrebe. Enako tudi duhovnikom za pozorno opravljen obred. Žalujoči: hčerke Antonija, Jožica, Marinka z družinami, sinovi Miha, Tone, Jože, Martin, Lojze, Marko z družinami, snaha Tončka z družino, brata Tone in Lojze ter ostalo sorodstvo V SPOMIN V družinskem krogu smo se poslovili od sina in brata ANDREJA MARASA iz Novega mesta VSI NJEGOVI [Lojzetu Puclj u v spomin sporni? lC razidej° Poti- ostanejo °stan li usahnejo solze žalosti, čustv oolečina, tisto tako osebno sam -7 v1 8a mora vsakdo odživeti tQ|ji! bolečino v naših srcih, ki je L0: 0 večja, kolikor bliže je komu ran ® bil, se bomo razšli. Čas celi in | 'ublaži bolečine; čas vrednoti TvniJC1 Podobe ljudi, ki so odšli. Pami ^doba bo še dolgo živa med Aval’nate b° spominjalo tvoje delo. detskl Lojze, za vse. kar si geodah. str°ki in ljudem koristnega in R ga naredil...” Sred?fesfam Ivana Hrovatiča je v ločen’k' sePtembra popoldne, na ®esh m Pokopališču v Novem s°SD Pr[?luhnila množica ljudi, ki pUc|j,emljali na zadnji poti Lojzeta čutili i govornikom vred smo dra„', se z bolečino poslavlja od zasiLga Prijatelja, sodelavca in 62. ie, ga strokovnjaka, ki se je v tejke il P'°dnega življenja zaradi svojih bolezni moral posloviti od je dragih in vseh načrtov, ki jih yeČinr,° v seb'- čeprav je že doslej Šest ,.,Za,davljenih dobro uresničil, berk,. r°k je v Orlaki pri Selih Šum-brez «J?a m?t'i' 'eta 1943 ostalo 'taliian L*a’ ga je ubil strelec iz Padu _ ga vojaškega leta ob na- dolenkv Partizansko zaledje in to ?°rodnV Vasico: Prizadevna mati in je n0 ' so Lojzetu omogočili, da niotr,uIni končal geodetsko srcd-berku II? dobil prvo delo v Žužem-je delai overn mestu in Trebnjem tastr,, i Vrs,° L* na občinskem kale vo(Jiin,v Podjetjih, celih 18 let pa atestu ,§bodetsko upravo v Novem geod„, , deluje študiral in postal strokov -,1 .inženir ter spoštovan nilo n. "Jak- ki ga je poznalo in cc-Leat!soče dolenjskih ljudi, tedanj. . so se °b prenehanju suletoj?a.družbenega sistema se-svetu .nJegove sanje o pravičnem Celj s . lskrenosti ljudi. Lojze Pu-vendarle *~ez n°č znašel na cesti, t>otr,)V za pomoč ni iskal političnih ®o|j j ’ SaJ tega ni bil nikoli vajen, sarp je „ ‘1 lastno čast in ponos in ^ružinJ,° kel za nadaljnji obstoj I991 . ' |n samostojno delo. Leta GeopL lz nič ustanovil podjetje ko RaV' ‘d ga vodil vse do leta 1998, ra| u_J bolezen prisilila, da je mo-tapirju, bl‘ Pa bil le direktor na bPerativ^temveč neutrudljiv terenski ?esehi^ec’ Pr‘ <-emur mu je vešče in °jze i,.0!? Pomagala žena Vida. budno sledil silnemu na- predku geodetske stroke v zadnjih 50 letih in prav po njegovi zaslugi sta bili geodetska služba in stroka v Novem mestu vedno za korak pred drugimi v Sloveniji, k čemur je do leta 1990 s svojo razgledanostjo in naprednim delom vidno prispeval. Pokojni Lojze Pucelj je celo desetletje predaval geodezijo na srednji gradbeni šoli v Novem mestu. Bil je pobudnik in med ustanovnimi člani Dolenjskega geodetskega društva, ponovno njegov predsednik in aktiven v njegovih organih. Ni pa bil dejaven le v geodetski stroki. Bil je član izvršnega sveta občinske skupščine,, več mandatov pa tudi zelo uspešen predsednik sveta krajevne skupnosti Mestne njive v času njenega največjega razmaha. Še bi lahko zapisali, da je Lojze 20-krat daroval kri za bližnje, da je živel z naravo in da sta z ženo po letu 1980 prehodila črnogorske, makedonske in velebitske planine in se z novomeškimi planinci Krke julija 1995 povzpela tudi na 4807 m visoki Mont Blanc. Najmanj 20-krat je stal tudi na vrhu Triglava in še lani avgusta sta z ženo Vido 6 dni pohajala po Kamniških Alpah. Takrat je Lojze začutil bolečino v nogi, ki se je sprevrgla v zahrbtno bolezen in ga pred mesecem dni priklenila na bolniško posteljo. Ivan Hrovatič, ki je ob grobu govoril o Lojzetovi življenjski in poklicni poti, se je od dragega prijatelja poslovil v imenu vseh, ki smo prejšnjo sredo popoldne sočustvovali v Ločni s pokojnikovo ženo, s hčerkama Sonjo in Katjo ter z njunima družinama. Poslovili smo se od dragega, uglednega in povsod spoštovanega prijatelja ter zaslužnega javnega delavca, ki je mnogo prispeval, da bi bil ta svet boljši, pravičnejši in urejen. T. GOŠNIK POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. V SPOMIN Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje. Svet je prazen, hladen in pust za nas - tvoje najdražje. 20. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož in oče ANTON TRATAR z Mirne, Spomeniška ul. 15 Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, polagate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: žena Marija, sinova Erwin in Willi Frankfurt, 20. september 1999 ZAHVALA Ob neizprosnem slovesu našega dragega ALOJZA PUCLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znanc.em ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Njegovi: Vida, Sonja, Katja, Primož in Jure Novo mesto, 13.9.1999 ZAHVALA V četrtek ob treh odšel si na pot, a vrnil se nisi... Končala za vedno se tvoja je pot... V 58. letu nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, brat, stric, svak in boter ALOJZIJ SLAVKO VIDMAR iz Šmihela 58, Novo mesto Ob nenadni in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem za podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo govornikom, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Nepričakovano se je iztekla življenjska pot našega upokojenega sodelavca iz SEKTORJA LOGISTIKE IN NABAVE PETRA HRASTARJA iz Dolenjih Kamene 83 Od njega smo se poslovili v torek, 14. septembra 1999, na pokopališču v Dolenjih Kamencah. S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri oče, stari oče in tast FRANC LAVRIČ iz Drenja 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali'cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala LD Plešivica - Žužemberk, rogistom iz Žužemberka, govornikoma, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Franci in hčerka Zalka z družinama ZAHVALA En sončni soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz -in strt je cvet na večni čas. (Simon Gregorčič) V 88. letu starosti nas je zapustil PAVLE SIROČIČ iz Metlike, Cesta XV. brigade 23 Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekam dr. Mlačku in sestri Veri iz Zdravstvenega doma Metlika za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku O. Mihailu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Piškurič za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, kiste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Njegova Cvetka K&k 'i' '.Vfc. ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila mama, babica, prababica in praprababica ROZALIJA LAVRIH iz Šentlovrenca Njena življenjska pot je bila dolga, zato se je srečala z mnogimi izmed vas. Veliko vas je bilo, ki ste se prišli od nje poslovit ali pa ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom ter sosedom za vsestransko pomoč, izraženo sožalje, podarjene sveče, za prispevke v mašne in druge namene. Lepa hvala župnikom in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo opravljen obred. Njeni izdelki krasijo naše domove, zato bo spomin nanjo večen. Vsi njeni ZAHVALA Odhajam in ne sprašujem. Kajti zaupanje je Njegova moč, vera njegova pot in ljubezen njegovo ime. V samoti nisem sam. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA KOŠAKA iz Drame pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za tople besede in lepo opravljen obred. Hvala tudi cerkvenim pevcem za zapete pesmi in Konjeniškemu klubu Šentjernej. Vsi njegovi 1 21 i 7? /KV fl^JI F! il\/jl /A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - L lr-\ IfsU U U\yU Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI — ===—-] |P| KREKOVA BANKA TA TEDEN ¥A tedenski Četrtek. 16. septembra - Ljudmila Petek, 17. septembra - Frančiška Sobota, 18. septembra - Irena Nedelja, 19. septembra - Su/na Ponedeljek, 20. septembra - Svetlana Torek, 21. septembra - Matej Sreda, 22. septembra - Mavricij LUNINE MENE 17. septembra ob 22.06 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 17. do 19.9. (ob 19. in 21. uri) ter 20.9. (ob 21. uri) komedija Totalni pokvarjenci. 22.9. (ob 18.30 in 20.30) komedija Kaj dogaja. ČRNOMELJ: 17. in 18.9. (ob 20. uri) romantična komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. 19.9. (ob 20. uri) kriminalni film Osem milimetrov. DOBREPOLJE: 17.9. (ob 21.30) kriminalni film Past. 19.9. (ob 20.30) komedija Moj najljubši Marsovec. GROSUPLJE: 17.9. (ob 20. uri) komedija Moj najljubši marsovec. IVANČNA GORICA: 16.9. (ob 20.30) kriminalni film Past. KOČEVJE: 18.9. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Past. 20.9. (ob 18. uri in 20. uri) komedija Moj najljubši Marsovec. KRŠKO: 16. in 17.9. (ob 20. uri) ter 19.9. (ob 18. uri) drama Simon Birch. METLIKA: 17.9. (ob 20. uri) kriminalni film Osem milimetrov. 19.9. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. NOVO MESTO: Od 16. do 22.9. (ob 19. in 21. uri) ter 18. in 19.9. (tudi ob 17. uri) komedija Totalni pokvarjenci. RIBNICA: 18.9. (ob 22. uri) komedija Moj najljubši Marsovec. 19.9. (ob 17. uri) kriminalni film Past. VELIKE LAŠČE: 18.9. (ob 20. uri) komedija Moj najljubši Marsovec. 19.9. (ob 20. uri) kriminalni film Past. film f • BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL Na beneškem Lidu se je v nedeljo končala 56. izdaja najstarejšega filmskega festivala na svetu. Žirija, ki ji je načeloval slavni ciganofd Emir Kusturi-ca, je zlatega leva podelila kitajskemu režiserju Zhang Yi-mouju za dopadljivo moralko Niti eden manj. Za slovenska ušesa in oči je azijski film večinoma še vedno huda eksotika, toda celuloidne zgodbe iz onega konca planeta imajo vse, kar rad pogleda tudi slovenski gledalec; zgodbo, emocije, življenjskost. Morda imajo slednjega celo v izobilju, posebej Kitajci. “Niti eden manj” je zgodba tipa “lepo je v naši domovini biti mlad” o podeželski šoli, kjer učitelj zaradi enomesečne odsotnosti preda pooblastila lepi učenki Wei, ki mora poskrbeti, da noben od otrok ne bo s trebuhom za kruhom pobegnil v mesto. Film o otrocih, ki se morajo namesto pismenk učiti služiti kruh, ima ganljiv konec, ki pride prav zahodnjakom, v svoji spravljivosti pa je všeč celo kitajskim oblastem. Prvi festivalski dan je bilo predstavljeno Kubrickovo poslednje delo, nestrpno pričako- vane Široko odprte oči. Nekateri trdijo, da veliki režiser svojega opusa ni končal ravno z monumentalnim delom, pač pa le z asketsko dramico, v kateri ne najdemo niti pravega vzroka za težave v razmerju najbolj razpoznavnega hollywoodskega para Tom Cndse - Nicole Kid-man. Tudi v Sloveniji vedno bolj kultni in statusni Iranec Abbas Kiarostami je pokazal novfdm Veter naju bo odnesel, ki ima še radikalnejšo lirsko formo kot Okus po češnjah, za kar je snel tudi Veliko nagrado režije. Woody Allen je v Benetke prinesel že svoj 26. film Sladko in trpko, nekakšen komični dokumentarec o obskurnem, najboljšem, predvsem pa bogve zakaj pozabljenem kitaristu, iz tridesetih let, ki naj bi ga pokopale ženske. Letošnje Benetke so prikazale kar nekaj hvalnic tistim, ki se potijo, da bi nasmejali vesoljno občinstvo. Tak je Mike Leighov Topsy-Turvy, posebej odličen pa naj bi bil ameriški neodvisni Biti John Malkovich, ki nas za 15 minut potegne naravnost v glavo tega res velikega igralca. Festival je končal Martin Scorsese s prvo tretjino Sladkega fdma, zgodovino italijanskega filma. Toliko o nekaterih najzanimivejših naslovih, resnejše recenzije sledijo po jesenskem ljubljanskem filmskem festivalu. TOMAŽ BRATOŽ ALEA, d.o.o., Ljubljana v sodelovanju z Avto moto Novo mesto, d.o.o., Zwittrova 1, vpisuje v program: * voznik inštruktor A, B, C, D, E kategorije Vpis pri Avto moto Novo mesto, d.o.o., Zvvittrova 1, informacije dobite na tel. št. 068/322-159. • poklicni voznik Vpis pri ZŠAM Ivančna Gorica. Pričetek pouka 1.10.1999. I Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barteli, Mirjani Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14izvodovv3. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev, za pravne osebe 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset be^ed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internethttp://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. KMETIJSKI STROJI SILOREZNICO prodam. B (068)30-086. SILOKOMBAJN VIHAR 40, dobro ohranjen, prodam. Stane Staniša, Konec 12, B (068)322-628, (0609)634-131. 3122 KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino oreha, češnje, javorja in ostalih listavcev. Plačilo takoj! B (061)860^66, po 19. uri ali (0609)613-659. MOTORNA VOZILA FORD\IONDEO 2.0 ghia, 4x4 karavan, 135 KM, elektronska klima, ABS, ADS, računalniški monitor napak, ročna el. zapora diferenciala, 2x airbag in veliko dodatne opreme prodamo. B (068)52-555,52-073,53-273 ali (041)628-579. 3151 VOLVO 340 GL, kovinske barve, prvi lastnik, registriran do 4/2000, prva registracija 1988, prodam.B(068)65-003. 3155 TOMOS APN 6 S Alpina prodam 40.000 ceneje. B (068)344-114, dopoldan. 3156 RENAULT 5, campus, letnik 1991, 5 vrat, 115.000 prevoženih kilometrov, registriran do maja 2000, prodam za 350.000 tolaijev. B 068/ 325-212, po 20. uri. R 4, letnik 1989, prodam. B (041)691-434. PASSAT GL karavan, letnik 1985, prvi lastnik, servisna knjižica, dodatna oprema, prodam. ST (041 )628-611, (068)81 -797 ali 81 -257. GOLF III GL TD, letnik 1992, bel, le^o ohranjen, prodam za 1,400.000 SIT. B (068)85-963. 3192 R4, letnik 1989, rdeč, lepo ohranjen, prodam. TT (068)89-248. 3194 DAEVVOO RACER, letnik 1995, registriran do 5/2000, prodam. B (068)325-181. 3217 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 5/2000, prodam. B (068)71-178. 3136 * avtovIeIla ' AVTOpRodAjA ' AVTodrli - NAjEM VOZil ' pOpRAVilA teI.: 063 525 192 teI.: 068 525 172 qsM: 041 m 745 qsivt: 041 618 529 Obdržati? Prodati? Vrniti? ► 3 možnosti izbire za kupce razreda C s financiranjem 3 PLUS ► mesečni obrok že od 50.000 SIT Mercedes-Benz Prihodnost avtomobila M AUTOCOMMCRCe, a,.,. NOVO MESTO Seidlova cesta 16 8000 Novo mesto Tel: 068/321-000 POSEST V TREBNJEM (bližina centra in šole) prodam več lepih zazidljivih parcel, 800 do 1000 m'. TP (040)629-087. 3125 STANOVANJSKO HIŠO z gostinskim lokalom prodam pod ugodnimi pogoji. Pri nakupu nudimo do lO.OOO.O(K) SIT posojila. Cena po dogovoru ob ogledu. B (041)806-365. 3143 KMEČKO starejšo hišo, potrebno adaptacije, z nekaj žemlje, do 60 km iz Ljubljane, kupim.tr (041)723-916. 3187 V NOVEM MESTU prodam zazidljivo parcelo. IT (041)773-506. 3215 MANJŠO stanovanjsko hišo v bližini Novega mesta oddam. tT (041 )86-19-19. 3148 NOVO MESTO in okolica, Šmarješke Toplice, Črnomelj, Škocjan..., prodamo stanovanja, hiše, vikende, parcele, poslovne prostore, oddamo poslovne prostore v centru Novega mesta in Dolenjskih Toplic. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041 )636-746. 3220 V BLIŽINI Novega mesta prodamo novo stanovanjsko hišo za 21 mio.SIT, v Gor. Vrhpolju novejšo, še nedokončano hišo za 7.5 mio. SIT, v Mokronogu starejšo vseljivo hišo za 6 mio. SIT, v Globodolu starejšo nevseljivo hišo za 2.3 mio. SIT, v Trebnjem zazidljivo parcelo, 761 m2, za 2.7 mio. SIT. Standom nepremičnine. tT (041)643-999 ali (068)78-030. 3221 STAREJŠO kmečko hišo v bližini Dolenjskih Toplic, primerno tudi za obrtno dejavnost, ugodno prodam. B (068)65-581. 3121 V STRAŽI prodam 5 a vinograda s pridelkom. ® (068)25-278. 3172 PREKLICI OBVEŠČAM vse morebitne kupce ali najemnike nepremičnin ali premičnin v Šentjakobu 11, da sem edini zakoniti lastnik Franc Colarič st., sedaj bivajoč v Domu starejših občanov v Novem mestu, ne pa moj sin Franc Colarič ml., Šentjakob 11. 3139 PRODAM DRVA, metri, bukovi, kalani, lahko razžagani, z dostavo! TT (068)322-754 ali (041)693-219. 2451 OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. B (063)451-082. 2719 ROČNI PECLJALNIK za grozdje, lesen, prodam. B (068)323-080. KAMEN, pohorski škrilavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 3030 LES, stenski opaž, bruna.e, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nimo prevoz. S in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. ZGODNJE ali pozno grozdje prodam. Ana Žvagen, Ždinja vas 39, Novo mesto. 3123 70-LITRSKO PREŠO in kad, 2000-litrsko, v dobrem stanju, prodam. B (068)325-692, Ciril Kovačič, Cegelnica 8, Novo mesto. V SEMIŠKI GORI prodam belo grozdje. B (068)23-695. 3132 ŽLAHTNO belo grozdje, 1000 kg, prodam. B(068)24-725. 3133 BELO GROZDJE v Kotu pri Semiču prodam, prodam ali dam v najem vinograd. B (068)52-615. 3145 GROZDJE ŠMARNICE prodam na dostopnem kraju. 0(068)89-205. 3152 GROZDJE šmarnice prodam. O (068)89-376. ' 3153 GROZDJE modre frankinje, laškega rizlinga in žametne črnine prodam. B (068)81-843. 3159 GROZDJE, črno in belo, ugodno prodam. 0(068)81-845. 3162 GROZDJE, črno in belo, v Gadovi peči prodam. O (041)538.737. 3169 GROZDJE šmarnice ter balirano seno prodam. O (068)326-271. 3174 GROZDJE RIZLING prodam. O (068)24-868 ali (041)762-514. 3178 GROZDJE, belo ali rdeče, prodam, kupim pa 10-dnevne bikce sivčke ali simentalčke. O (068)66-062. 3184 GROZDJE cepljenke prodam. O (041)596-582. 3188 GROZDJE ŠMARNICO prodam. B (0609) 33-628. 3189 GROZDJE ŠMARNICE in belo vino prodam. Pleskovič,B(068)325-413. 3195 LESENO PREŠO ugodno prodam. B (068)84-370. 3196 GROZDJE modre frankinje in žametne črnine ter rumeni plaveč prodam. B (068) 81-483. 3199 SADNE MLINE, nove, prodam. B (041) 818-899 ali (063)718-282, popoldan. 3200 GROZDJE, belo in črno, prodam. B (065) 57-200. 3201 VEČ ZASTEKLJENIH oken in balkonskih vrat ugodno prodam. B (068)75-374 ali (041)682-512. 3202 KOMBINIRANO nerabljeno peč za CK ugodno prodam. B (068)326-500. 3211 GROZDJE, mošt ali vino prodam (rebula, rizling, rumeni muškat, merlot in berbera). B(065)56-424. 3223 GROZDJE črnino in šmarnico ter vino šmarnico prodam B (068)321-307, popoldan. 3224 NA TOLSTEM VRHU prodam belo grozdje štajerske beline ali menjam za frankinjo. B(068)85-858. 3176 SUHA hrastova metrska drva prodam B (068)85-736, Kastelic. 3197 GROZDJE šmarnice na Tolstem Vrhu~ prodam. B (068)85-955. 3183 CISTERNE INOX za vino, vretje mošta ter belo in rdeče vino ( cepljeno ), prodam B (068)52-519,(041)422-120. 3110 MEŠANO belo cepljeno grozdje prodam B (068)52-803 ali (041)840-208. 3161 GROZDJE šmarnice in žganje prodam B (068)65-012. 3146 KORUZO za silažo, 1.5 ha, prodam. B (068)65-1(15. 3142 MOTORNO ŽAGO Stihi 08 prodam B (0608)87-168. 3167 ŠMARNICO prodam. B (0608)33-628. BELO in črno grozdje cepljenke prodam. B (068)47-645. 3164 PIŠČANCE, bele za zakol ali nadaljnjo rejo, krmljene z domačo hrano, prodajamo po ugodni ceni. Humek, Laze 21,3 (068)67-108. VINO cviček prodam. B (068)76-139. GLAVNI POKROVITELJ PAPEŽEVEGA OBISKA IN SLOMŠKOVE BEATIFIKACIJE. PE NOVO MESTO. Prešernov trg I Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.sl Pie. l/o V Jpi-l/i Cp/d-fZP- REZKALNI STROJ in stružnico za kovino, oboje v odličnem stanju, prodam. B (0609) 651-290. 3147 GROZDJE ŠMARNICE in mlin za grozdje prodam. O (068)89717. 3140 CISTERNI za vino, 100- in 170-litrsko, iz nerjaveče pločevine, rabljene eno sezono, prodam 15 % ceneje. B (068)325-461. 3177 LESENE SODE, od 100 do 700 1, peč z bojlerjem na drva, mlin za žito v zrnju ii razne krožne žage prodam. IT (068)26-726. 3193 GROZDJE ŠMARNICE in 2 rabljena hrastova soda, 500-litrska, ter harmoniko frajtonarico FLess prodam. B (068)75-173. PREŠO 120 in 1001 prodam. TT (068)59-072. GROZDJE žametne črnine in modre frankinje prodam. TT (068)67-050. 3208 SUHA bukova drva v hlodovini prodam. B (041)692-637. 3124 GROZDJE, črno in belo, 300 do 400 kg, prodam. O (068)81-414. 3181 DOLENJSKI CVIČEK zelo ugodno prodam. B(068)42-135. 3170 GROZDJE žametne črnine in modre frankinje prodam. C (068)42-598. 3207 GROZDJE šmarnice prodam. B (068)770-235. 3209 GROZDJE, belo in rdeče, kvalitetno, v Vinjeni Vrhu ugodno prodam. B (068)770-144, po 21. uri. 3165 GROZDJE šmarnice in belo cepljeno prodam. Dostop z avtomobilom. B (068)49-701. 3158 GROZDJE, belo, žametno črnino in vinograd z zidanico prodam. B (0608)80-523. RAZNO VAKO, d.o.o., Črnomelj zaposlimo več elektro tehnikov (V. stopnja izobrazbe) za delo na terenu, servisiranje in montaža hladilnih in klima naprav. Možnost dodatnega izobraževanja v tujini. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v tej dejavnosti. VAKO, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 56,8340 Črnomelj Informacije na telefonu: 068/52-073, 52-555, fax 068/53-173 HONORARNO, za dvakrat na teden zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu-B 041/730-151. ZAPOSLIMO kovinostrugarja. B (068)372-151 ali (068)374-380. 31M IŠČEMO REFERENTA za terjatve na pod-ročju Dolenjske in Bele krajine. Srednja so in lasten prevoz. O (041)757-800. ’1 PRIPRAVNICO (-KA) gostinske sme" zaposlimo. B (0609)643-707. 3113 ČIŠČENJE LOKALA, zaposlim mlajšožen-sko iz bližne okolice. Gostilna Pev*1 * Mačkovec 6, Novo mesto. V NOVEM MESTU zaposlimo dekle » delo v strežbi. B (068)66-583 ali (W2, 268. 321 COMMEX, d.o.o., servis za čiščenje, redno zaposli čistilke in čistilce ter h°nor*!?L delavko v Trebnjem. TT (041)757-648. DVA DELAVCA zaposlimo. B (068)499-086 ali (0609)620-074, Žaga Deu Peter, A-Pj Mokronog. STANOVANJA OPREMUENO trisobno stanovanje v N«j vem mestu oddam. Šifra: Center. V NOVEM MESTU, na Kočevarjevi uL. prodamo za 7 mio. SIT dvosobno stanP-nje, 55 m2, II. nadstropje, CK, telefon, g vzdrževano. Standom nepremičnine* (041)643-999 ali (068)78-030. ŽENITNE PONUDBE SI ŽELITE družbe, pogovora, nasvet' prijatelj! B (090)46-52,156SIT/min. 9 Vaš 2729 FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. TT 068/373-460 ali 22-361. NAVODILA o gojenju najdražjih gob tartufov (cena 100.000,00 -120.000,00 SIT/ kg). Gojite jih lahko kjerkoli, ne glede na prostor in letni čas. Cena navodil o gojenju in odkupu samo 1.500,00 SIT. Pošljemo po povzetju. ANJA, d.o.o., poštno ležeče 3211, 3211 Škofja vas. 2973 WVP VVIENER STADTISCHE. Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. B (062) 622-227, od 10. do 14. ure. 3149 ŽENSKA OBLAČILA za vse postave izdelujemo hitro in natančno po vaših merah. Modno šiviljstvo Anita, B (068)65-474. POŠTENA in vestna srednjih let nudim dopoldansko pomoč starejšim ljudem v gospodinjstvu (likanje in čiščenje ali enkrat-tedensko čiščenje v vašem stanovanju) v Novem mestu in okolici. B (068)89-854. IZOLA - JAGODJE, nudimo tedenske pakete apartmajev po 4000 SIT dnevno. TT (066)643-563. 3203 STE OSTARELI, osamljeni, potrebni pomoči? Sva srednjih let, potrebujeva varno streho nad glavo. Sevnica - Krško. Naslov v upravi lista. 3213 PISARNIŠKE STORITVE (tipkanje be-sedil, pomoč pri knjiženju) nudimo. TT (041)860-407. 3216 SLUŽBO DOBI ŽIVALI VSAK delavnik lahko dobite bele nadaljno rejo in rjave jarkice. Metelko, Brezje 16, Studenec, TT 038. KOBILO PONY, visoko 130 cm, zelo prig£ dobro ujahano, primerno za otroke do ugodno prodam. B (068)75-187. TELICO prodam. B (068)78-056, zvečer-KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev s tretji* teletom, prodam. B (068)78-321 ah - -MLADIČE bermanske pasme prodam- (064)744-438, po 18. uri. TELIČKA, starega 7 do 10 dni, kuP'm- ^ (068)40-133. NESNICE po 800 SIT/kom., beli P'#?jT/ 1.5 do 2.5 kg po 300 SIT, purani po 4W ^ kg. Donava možna na dom! TT ^ ali (041)876-091. . .fl TELIČKA, črno-belega. stare^^)78-■ balirko za oglate bale prodam. TT ( 086. -TELICO, brejo 7 mesecev, proda,n'l91 (068)81-867. 0. MLADO KRAVO, brejo 9 mesecev, P' dam. B (068)42-273 ali (041)859-091. TELICO SIVKO, brejo 5 mesecev, p«' aff Marija Košir, Gor. Križ 2, Žužem ^44 (068)88-076. IMATE FINANČNE PROBLEME? Ste komunikativni, urejeni in imate lasten prevoz? Pokličite na tl (068)375-870, od 12. do 16. ure. MIZARJA, dobrega mojstra za dobro plačilo redno zaposlim. TT (061)152-20-56 ali (041)628-000. 3128 AVTOMEHANIKA za popravilo tovornih vozil zaposlimo. Zaželjena praksa! TT (068) 44-246. 3131 VOZNIKA s C- in E- kategorijo z vsaj enoletno prakso zaposlimo. Vožnja po zahodni Evropi. TT (068)44-246. 3134 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. TP (068)89-216, popoldan. 3154 IŠČEMO simpatično dekle z izkušnjami za delo v strežbi. TT (068)21*279, zvečer ali (041)689-427. 3135 Poleg kegljišč3 na Germovi 6 v Novem mesi11 posluje Postregli vas bodo s- • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupa111 in raznovrstnimi pija^31^1 n 068/321-87» Vabljeni DOLENJSKI LIS*, LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Zagradu, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju, Ljubljani... • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu Pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi (Sori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane)... • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Trebnjem... • POSLOVNE PROSTORE; v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... ' KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu Podjetja ali nas pokličite. Radio Z I C E "« 88,9 in 95,9 MHz O c? t % STU io ¥ 3.0 MHZ JANUARJA četrta pLOSČA PR1FARSKIH muzikantov - V začetku prihod-§£ t^cčletja bo izšla četrta zgo-kan 'n ^aseta Prifarskih muzi-F°‘v taniburaške skupine iz leufin ^°*P'na Kostelskem.Od to 7 ’ Ko so izdali prvo kase- Suv naslovoni “V sedanjemu ča-ter’s Pesmij° in vižami oživljajo i^njajo kostelsko ljudsko l-j 1 °- Lani so na tretji zgoščen-tUdj i- Kostelskih viž predstavili skih '*Uc*sKc pesmi iz vseh sloven-ščen^ajin. Tudi na četrti zgo-S|0v 1 . 0 zastopane vsi značilni stavli!8kl^raji' Skupina, ki jo se-ren. Pamir Zajec, Mitja Fe-njf k. -i' Bauer, Valentin Juž- ,lr° Košir, Martin Marinc in r°čil ^oman (kmalu sc bo po-os, ,a’ a glasbeno bo še naprej nast 3 ZVesta Prifarčanka), veliko Šili Pa- Prejšnji teden so navdu-cih avstrijski Radgoni, Raden-vjjsY- °rnJ* Radgoni, odprli so ži-ban', mct'jsKi sejem v Tržiču. Ijans?s’ v četrtek, bodo na ljub-U(je'l fm gradu pripravili koncert P°zii Z~nccm zdravniškega sim-rian j, .Septembra bodo dopol-naBr®r,a'' v Ribnici, popoldan pa vabii- ®t0Cec, kamor jih je po-niCa a nemSKa gospodarska zbor- ODPIRA SE VAM NOV SVET! ’ Dobili ste priložnost, rLAZAy (ja vstop|te v labirint omamnih vonjav, ki vam jih ponujajo najbolj znane svetovne parfumske hiše: CHANEL, CHRISTIAN DIOR, YVES SAINT LAURENT, ESCADA, TRUSSARDI, PACO RABANNE..^ Vabi vas PARFUHERUAPUM (v novem Mercator centru v Novem mestu). Ob odprtju vam nudimo 20-odst. promocijski popust za izdelke znamke CollistELT; ob gotovinskem plačilu nad 5.000,00 SIT pa nudimo 3-odst. popust. Dovolite, da se parada najboljšega, kar premore svet kozmetične industrije, sprehodi skozi vaše mesto. IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA išče nove sodelavce: 1. VODJA MEHANSKEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA v proizvodnem centru Črnomelj Pogoji: • končana VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri • ustrezne delovne izkušnje na področju vzdrževanja • organizacijske sposobnosti • poznavanje osnov dela z računalnikom (Word, Excel) 2. RAZVOJNI TEHNOLOG za področje mehanske obdelave v proizvodnem centru Črnomelj Pogoji: • končana Vil. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri • ustrezne delovne izkušnje na področju mehanske obdelave • poznavanje osnov dela z računalnikom (Word, Excel) 3. PROCESNI KONTROLOR lokacija Ivančna Gorica Pogoji: • končana V. stopnja strokovne izobrazbe metalurške, strojne ali druge ustrezne smeri • poznavanje osnov dela z računalnikom (Word, Excel) • zaželjene delovne izkušnje na področju kontrole kvalitete 4. PLANER PROIZVODNJE lokacija Ivančna Gorica Pogoji: • končana najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, strojne ali druge ustrezne smeri • poznavanje osnov dela z računalnikom (Word, Excel) • zaželjene delovne izkušnje na področju planiranja proizvodnje 5. SKLADIŠČNIK NABAVE lokacija Ivančna Gorica Pogoji: • končana IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri • poznavanje osnov dela z računalnikom (Word, Excel) • zaželjene delovne izkušnje na področju skladiščnega poslovanja • zaželjen opravljen izpit za viličar 6. VEČ DELAVCEV ZA DELA V PROIZVODNJI lokacija Črnomelj in Ivančna Gorica • končana osnovna ali poklicna šola • minimalna starost 18 let Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje: • pod točko 1 in 2 za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom • pod točko 3 in 4 za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom • pod točko 5 za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja, s trimesečnim poskusnim delom in s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni po dnevu objave na naslov: IMP LIVAR, d.d., KADROVSKA SLUŽBA, Ljubljanska c. 43,1295 Ivančna Gorica. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem postopku. NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio tokrat zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katerega dne v mesecu izhaja časopis 99? (Nagrada: polletna naročnina.); Kaj so to “škrpeti”? (Nagrada: darilni bon v vrednosti 3 tisoč tolarjev prodajalne obutve Fastcoop.) Odgovore je treba do sobote, 18. septembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Zadnja nagrajenka je Lidija Pevc iz Medvod. KOLESARSKI VZPON NA GEOSS LITIJA - Slabo vreme litijskemu Partizanu nedavno ni preprečilo izvesti vsakoletno prireditev - kolesarski vzpon na Geoss od Litije do obeležja v središču Slovenije. Pot od Litije do Hotiča so kolesarji prevozili v strnjeni koloni, od Hotiča do Geossa pa so tekmovali, kdo bo prvi na cilju. Vzpona se je udeležilo okrog 150 kolesarjev. Najhitrejši je bil Ljubljančan Rok Černe, in sicer s časom 18 minut in 16 sekund, najhitrejša kolesarka pa Litijanka Tamara Tomažič, ki je za zmagovalcem zaostala za 12 minut. Glasbeni 2 x 65 W DIN glasbene moči, 3 CD, RDS, dvojni kasetofon, časovnik, 3 sistemski Bass reflex zvočniki simbolna Kalorrfer MAESTRAL 103 Corona JUPOL, notranja barva, 15 L Kad PVC, rdeča od 110 - 1000 L Petrolejska SKH 232 2 Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna V vseh maloprodajnih enotah glede na asortiman in na Obrtnem sejmu v Celju pri novi hali "L" od 10. do 19. 9.’99 KOVINOTEHNA m 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 (D ID D. ING PE NOVO MESTO Seidlova cesta 6 068/376-270 novo. mesto @biring. si Canon SERVIS • TRGOVINA • KOPIRNICA DOLENJSKI UST -v DOLmjsu m sobota, 18.9.1999 MARIBOR KRANJ ŠENTJAKOB NOVA GORICA ŠKOFI nedelja, 19.9.1999 RIBNICA KOČEVJE KRKA TURJAK IVANČNA LJUBLJANA KA VAS CZAMEŠKO LJUBLJANA TREBNJE MIRNA PEČ X VIŠNJA GORA VELIKI GABER NOVO MESTO DOLENJSKE TOPLICE VELIKA LOKA NC . [ TREBNJE KRŠKO ponedeljek, 20.9.1999 NE KRŠKO J Krni A/ / Xfe^ZALC SMEDNIK LJUBLJANA LEGENDA ------- CESTA - ---- AVTOCESTA ■ ZAPORA CESTE ■ ' ' ■ ZAPORA SMERNEGA VOZIŠČA AVTOCESTE =+--=--=^ OBVOZI i l- OBVOZ PO AC MESTA ZA IZLOČANJE TOVORNIH VOZIL ŠENTJERNEJ _VEUKA VAS _ f DRNOVO ““ZAGREB KOSTANJEVICA NA KRKI Slovenska cestna podjetja, d.o.o., obveščajo, da bo ^zaradi prevoza izrednega tovora uparjalnikov za NEK veljala omejitev prometa: sobota, 18.9.1999 ČAS ZAPORE ZAPORA CESTE PREDVIDENI OBVOZ 7.00-8.30 desna polovica vzhodne avtoceste Ljubljana od priključka Šmartinske ceste do razcepa Malence (predor Golovec) avtocesta - južna, vzhodna obvoznica 8.30-11.30 leva polovica avtoceste od razcepa Malence do Šmarja Sap smer Ljubljana - Novo mesto / po avtocesti, smer Novo mesto - Ljubljana / po glavni cesti 11.30-14.30 leva polovica avtoceste od Šmarja Sap do Višnje gore desna polovica avtoceste za promet v obe smeri 14.30 -19.30 hitra cesta od Višnje gore do Trebnjega regionalna cesta, lokalna cesta* “ Obvoz za osebna vozila in avtobuse nedelja, 19.9.1999 ČAS ZAPORE ZAPORA CESTE PREDVIDENI OBVOZ 7.00 -17.00 hitra cesta od Trebnjega do Smednika regionalna in glavna cesta ter lokalne ceste* • Obvoz za osebna vozila in avtobuse ponedeljek, 20.9.1999 ČAS ZAPORE ZAPORA CESTE PREDVIDENI OBVOZ 7.00-8.30 hitra cesta od Smednika do Drnovega regionalna in glavna cesta ter lokalne ceste 8.30 -10.30 glavna cesta od Drnovega do stadiona v Krškem regionalna cesta in lokalne ceste* 10.30 -12.00 qlavna cesta od stadiona do mosta čez Savo (800 m) obvoza ni 12.00 -14.00 regionalna cesta od mosta čez Savo do mosta pri tovarni celuloze regionalna cesta Brestanica - Krško - Brežice 14.00 -17.00 lokalna cesta od mosta pri tovarni celuloze do NEK regionalna cesta Brestanica - Krško - Brežice * Obvoz za osebna vozila in avtobuse Udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo, navodila spremstva, policije in cestnih delavcev ter prosimo za razumevanje. PORTRET TECjA TEdlNA Ida Stu Sedeminpetdesetletna predsednica Zveze društev kmetic Sevnica Ida Stušek se je udomi-la v Tržišču, kjer domačini še radi poimenujejo domačijo “pri Stu-škovem malnu ”, čeprav mlina ni več že dobro desetletje. Primožila se je z bližnjega Mosta, kraja, kamor so se preselili iz Čužnje vasi pri Trebelnem tudi Peterletovi z najbolj znanim tukajšnjim vaščanom Lojzetom, prvakom slovenskih krščanskih demokratov. Življenjska pot kmetice Ide se je zgolj po naključju križala s Peterletovo, čeravno soseda Lojzeta kar dobro pozna še iz Čužnje vasi. Tudi ona kar redno zahaja k maši in spoštuje cerkvene praznike, le za politiko ji je kaj malo mar. Doma so imeli veliko kmetijo in štirje otroci (Ida je rojena druga, za bratom Franceljnom, ki se postal gospodar, tretja sestra Štefka živi v Ljubljani) niso nikoli občutili pomanjkanja kruha niti dela. Zgodaj je ostala vdova in ob dveh otrocih je še bolj pogrešala svojega Vanija, kot je klicala moža Ivana. K sreči se je Ida zmeraj lepo razumela s številnimi moževimi sorodniki, naseljenimi v bližini Stuškovega mlina. Tri njegove sestre so poročene čez cesto in njihov je cel hrib Mostec. Tako ni bilo nikoli težko dobiti pomoč, kaj hitro pa sta odrasla in začela mami pomagati sin Janez, ki je prvo službo našel v krmeljski Metalni, in hči Andreja, zaposlena na ševniški pošti. Tako je Ida v sorodu s Kukče-vimi. Jože je pomočnk direktorja novomeške pošte, Janez je bil komandir trebanjske policijske postaje in dela policijsko kariero, Mirko ima ob cesti nasproti Petrolove črpalke v Tržišču vul-kanizersko delavnico... Včasih so imeli Stuškovi tudi 18 glav živine, v zadnjih letih pa je živine pol manj. So pač izračunali, kaj se jim bolj splača. Janez je uredil lično okrepčevalnico, prostor, kjer je sprva nameravala imeti frizerski salon njegova žena, pa je brezplačno odstopil društvu Žagon, ki ga je postavil na noge Ljubljančan Stanko Lazar. Materina širokosrčnost se kaže tudi v sinovi naklonjenosti povezovanju mladih v tem društvu, ki je konec avgusta z muzejskim vlakom pripeljalo 528 socialno ogroženih otrok, ki si le v sanjah lahko privoščijo počitnice ob morju. Ida se je tako razdajala v nekdanjem aktivu kmečkih žena Tržišče, ki je družno z aktivom mladih zadružnikov, zdaj društvom podeželske maldine, pričel pripravljati zelo dobro obiskane kmečke praznike v Tržišču. Nekdanji aktivi krnečih žena so postali društva kmetic, njihovo delo in poslanstvo pa je podobno kot pred leti. Kmetice se izobražujejo, hodijo na izlete, prirejajo razstave svojih izdelkov. Vse to početje pa jim krepi samozavest in občutek koristnosti. Sevni-ške kmetice so prejele že številne zlate kolajne za kruh in peciva na vseslovenskih vsakoletnih razstavah na Ptuju. K tej beri je pomeb-no prispevala tudi Ida Stušek. Posebej rada speče ajdov kruh z orehi, slastne pa so tudi njene potice in kifeljci. Ida je tudi uspešna vinograd-nica .in je celo že zmagala na lokalnem ocenjevanju vin na Mal-kovcu. Vajena je trdega dela, hudih udarcev, kakršne je bil denimo tisti, ko je Stuškovim poginilo 6 krav, ki so na paši zaužile ureo. Ida je psihično močnejša kot marsikakšen dedec. PAVEL PERC KONJEREJA SPET OŽIVLJA MLADI DOLENJCI - Ansambel Mladi Dolenjci je na treh pomembnih festivalih narodno-zabavne glasbe dobil najvišja priznanja občinstva in strokovne žirije. Nazadnje zadnji petek na Ptuju. (Foto: A. B.) Mladi Dolenjci najboljši na festivalu na Ptuju Izvrstni tudi na Vurberku in v Steverjanu - Kmalu kaseta JURNA VAS - Na jubilejnem 30. festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju zadnji petek se je izvrstno odrezal ansambel Mladi Dolenjci iz Jurne vasi v gorjanskem Podgorju. Med 22 ansambli je občinstvo izbralo za najboljše prav Mlade Dolenjce, ki so poleg tega dobili tudi ndj-višje priznanje strokovne žirije -zlatega Orfeja. Mladi Dolenjci so številno občinstvo in strokovno žirijo navdušili s svojima pesmima Nisem pozabil in Samo zaradi tebe. Trije mladi fantje - dva sta iz Jurne vasi, eden pa iz sosednjih Gor. Lakovnic - delujejo kot ansambel Mladi Dolenjci Jri leta. Vodja ansambla je Lado Šurla, ki igra kitaro in poje, Tomaž Kastelic igra diatonično harmoniko, najmlajši član, komaj 14-letni Simon Lukšič, pa bariton in baskitaro. Pred letom dni so izdali prvo kaseto, sedaj pa pripravljajo drugo. Glasbo za njihove pesmi piše Lado Šurla, besedila pa priznani slovenski tekstopisci. To je prvi pravi ali vsaj prvi širše znani ansambel iz tega dela Podgorja. Njihov duhovni oče je Silvo Lukšič, Simonov oče, ki jim še sedaj vsestransko pomaga in pri katerem doma tudi vadijo. “Ko smo izdali kaseto, smo postali bolj znani, pravo vrednost takega ansambla pa pokažejo nastopi na festivalih narodno-zabavne glasbe. Tam se pokaže, če si za kaj in če se sploh splača nadaljevati,” pravijo fantje. Doslej so Mladi Dolenjci nastopili na treh znanih festivalih: na Vurberku, v Steverjanu in nazadnje na Ptuju in povsod so dobili najvišja priznanja, tako strokovne žirije kot občinstva. A. B. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Drago popravilo televizorja - Vrbe ob Kandijski cesti ovirajo pešce - Zakaj niso protestirali Krčani? - Lastnik okulistične ambulante sije prilastil smetarno Martin Brodarič iz Rosalnic pri Metliki je povedal neprijetno izkušnjo, ki jo je imel s serviserjem. Ko se mu je prejšnji mesec pokvaril televizor, je poklical Gorenjev servis v Novem mestu in tako kot so mu obljubili, gaje čez dva dni obiskal serviser. Toda popravila ni bilo skoraj nič, ker se je zataknila le tipka za iskanje televizijskih programov. Martin pravi, da serviser ni zamenjal nobenega dela, le nekaj je polotal, vsega skupaj se je zdržal manj kot pol ure, računal pa je 6.768,50 tolarjev. In ko se mu je hotel podpisati na' račun, mu je odvrnil, da ni potrebno, bil pa je vse čas nekam živčen. Martin je kasneje poklical na servis, kjer so mu povedali, daje ura njihovega dela okrog 2.500 tolarjev. Pol ure dela je zelo dobro zaračunal, za Martina je to ropanje nemočnih ljudi, ki do svojega skromnega zaslužka pridejo zelo težko, npr. kmetje. “Ze osem let prodajamo meso po isti ceni,” je zaključil Martin. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati. zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. Novomeščanka, ki pogosto pešači po pločniku Kandijske ceste proti bolnišnici, je opozorila, da so se vrbe ob Krki že tako razra-stle, da njihove veje segajo že na pločnik in ovirajo ljudi pri hoji, še posebej neprijetno je mimo pešačiti ob deževnem vremenu. Veje bi bilo treba malo obsekati, prav tako pa bi bilo potrebno očistiti tudi odtočne jaške. Jože iz Sevnice podpira protest avstrijskih mirovnikov proti uparjalniku za krško nuklearko, sprašuje pa se, kje so Krčani, zakaj niso oni protestirali, da bi dosegli rento, o kateri že toliko časa govorijo. Andrej iz Volčičeve ulice v Novem mestu pogreša mlado mucko, na katero seje zelo navezal. Ko je bila majhna, jo je nekdo zavrgel, Andrej jo je pobral in poskrbel zanjo, da je ozdravela. Mačka je tigraste in svetlo sive barve in negovana, pogreša pa jo od 3. septembra. Če bi jo kdo videl, naj pokliče na telefon št. 041 871 891. Na težave s skupno lastnino je opozoril bralec iz blokovskega naselja Plava laguna v Ločni. Večina tamkajšnjih stanovalcev je po stanovanjskem zakonu odkupda stanovanja, tem stanovanjem pa pripadajo tudi skupni prostori, ki pa niso določeni. Bralec pravi, da je Pionir v ceno stanovanj verjetno takrat vračunal tudi ceno skupnih prostorov, ki si jih nekateri danes kar prilaščajo, od skupnih garaž do smetarne. Povedal je, da sije lastnik okulistične ambulante kar čez noč prilastil njihovo smetarno, kamor so 18 let nosili smeti. Zabojnike za smeti je postavil ven, tako da po njih brskajo cigani in razmetavajo odpadke. Poklicali smo Terco, ki v Plavi laguni upravlja z bloki od št. 52 do 60, kjer pa so nam povedali, da vprašanje lastništva smetarne in garaž še ni rešeno, zemljiškoknjižni lastnik je namreč še vedno Pio- nir. V primeru smetarne pa so na podlagi pooblastila lastnikov stanovanj že vložili tožbo zoper lastnika okulistične ambulante zaradi motenja posesti. Ne glede na to, kdo je dejanski lastnik, so smetarno 18 let, odkar je bila zgrajena, uporabljali lastniki stanovanj za odlaganje smeti. J. D. VAJA MOBILNE ENOTE REŠEVALNIH PSOV PREČNA - Kinološko društvo in Civilna zaščita Novo mesto sta minulo soboto v Prečni organizirala vseslovensko vajo mobilne enote reševalnih psov. Na vaji je sodelovalo okrog 120 udeležencev iz cele Slovenije, ekipe novomeške Civilne zaščite, jamarskega društva, Gasil-sko-reševalnega centra, potapljačev, skavtov, radioamaterjev in kinologov, vaje pa so se udeležili tudi reševalci s psi, ki so iskali pogrešane v ruševinah po nedavnem potresu v TUrčiji. Vaja je bila namenjena pridobivanju novih spretnosti in nabiranju izkušenj za primer reševanja ob naravnih ali drugih nesrečah. Pohod Šentjemejske konjenice Novo šentjernejsko društvo prijateljev konj Šentjernejska konjenica je minuli vikend organiziralo prvi dvodnevni pohod - Jezdeci tudi iz drugih koncev Slovenije ŠENTJERNEJ - V šentjernej-ski dolini so bili ljudje že od nekdaj znani kot veliki ljubitelji konj; konja so imeli skoraj pri vsaki hiši, s prihodorri traktorjev pa so marsikje morali iz hleva. Zadnja leta konjereja v šentjernej-skem koncu spfet oživlja, tako so se pred kratkim rejci, kmetje in ostali ljubitelji konj odločili, da ustanovijo društvo prijateljev konj Šentjernejska konjenica. Minuli petek in soboto so organizirali 1. dvodnevni pohod po dolini reke Krke proti Otočcu in Brusnicam, na Gorjance, z Javorovice pa so se spustili na Veliki Ban, v Dolenjo Staro vas in pohod zaključili v Šentjerneju. Okrog 45 kilometrov dolgega pohoda so se poleg domačinov udeležili tudi jezdeci iz Kočevja, iz Krvavške konjenice pa tudi člani Pohorske in Valvazorjeve konjenice, skupaj je z šentjernejskega hipodroma v petek dopoldan na pot krenilo 45 jezdecev, med njimi pa so bila tudi brhka dekleta. Najmlajši udeleženec je bil 14-let-ni Uroš Bratkovič iz Gorenjega Vrhpolja, najstarejši pa 65-letni Milan Pavlič iz Orehovice. Prenočili so na Gorjancih v orehov-škem lovskem domu, za kar se lovski družini najlepše zahvaljujejo, prav tako pa zahvala velja tudi ostalim sponzorjem, med njimi še posebej šentjernejskemu konjeniškemu klubu. Pred odhodom s hipodroma jih je pozdravil tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin. Kot se za konjenico spodobi, je bil na čelu kolone praporščak, za njim trobentač in stotnik, sledili so častni člani in potem še vsi ostali. Konjenica pa je imela tudi redarje, Medved (j e) uničil (i) sadovnjak Napadene tudi ovce, kdaj na vrsti človek? LOŠKI POTOK - Pred dnevi je medved, lahko pa jih je bilo celo več, dodobra oskubil in polomil sadovnjak Cirila Erbežnika iz Travnika. Lastnik pravi, da mu je v eni noči šlo po zlu petnajstletno delo. Erbežnik je strokovnjak za sadno drevje, zelenjavo in rastline, za katere je večina ljudi prepričanih, da v Loškem Potoku ne uspevajo. Ciril tudi čebelari in mnogim z nasveti in delom pomaga urejati predvsem sadno drevje. Šadovnjak ima sicer ograjen, a vendar ne tako, da zveri ne bi prišle vanj. Isto noč je nekaj, deset metrov vstran medved vdrl v obor za ovce, last Branka Benčina, in eno požrl. Obstaja pa bojazen, da se bo danes ali jutri vrnil. Srečanja z medvedi so vsakodnevna in ljudje samo čakajo, kdaj bo padla prva človeška žrtev. Kaj bo potem storilo pristojno ministrstvo in Lovska zveza, ki kraljuje v Ljubljani? A. KOŠMERL S ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Novo mesto Kartica zdravstvenega zavarovanja BO oktobra letos. Za vsa vprašanja o kartici je na voljo brezplačni telefon 080-10-02 bolničarja in veterinarja ter dežurnega kovača. “Ta pohod naj bi postal tradicionalen, za drugo leto načrtujemo, da bi organizirali tudi tridnevni tabor na Gorjancih, priložnosti za okoliške pohode je namreč veliko,” je povedal Janez Kavšek, predsednik ustanavljajočega se društva. Šentjernejsko konjenico so tamkajšnji ljubitelji konj ustanovili zaradi želje po druženju, iz-popolnjevanju v reji konj pa tudi zaradi turistične popestritve Šentjerneja in za promocijo občine. J. dorniz JEZDECI -1. pohoda Šentjemejske konjenice so se udeležili tudi jezdeci j drugih koncev Slovenije. Stotnik konjenice je bil Milan Kranjc, ki L udeležencem pred odhodom dal še zadnje napotke za varno pot. (Foto: J. B I MISS 99 - V Cankarjevem domu so v soboto zvečer izbrali letošnjo M Slovenije. Laskavi naziv so dodelili 19-letrii Ljubljančanki Nedi Ga (v sredini), njej ob bok pa bosta stopili miss fotogeničnosti in druga spe Ijevalka Silvija Osojnik iz Ljubljane (levo) in prva spremljevalka Kisovec iz Škofje Loke. Estradne prireditve se je kot finalistka udele tudi Novomeščanka Nada Blažič, letošnja miss Dolenjske, in z.a s prepričljiv nastop požela velike simpatije občinstva. (Foto: Peter Klit* ) OB MILIJON TOLARJEV PLEŠIVICA - Neznanec je 9. septembra iz spalnice stanovanjske hiše, last R. P., ukradel devize v vrednosti milijon tolarjev. 14. septembra 1978 Prvič prašiči z nove farme Prve prašiče so 8. septembra odpremili z nove farme bek°nov Združenega KGP Kočevje - tozd “Prašičereja” pri Klinji vasi. v slej bodo s te farme vsak delovni dan odpremili po 40 do prašičev. Kupec vseh je kočevska “Mesarija”. Nova farma bekono v Klinji vasi je bila odprta letos. Njena letna zmogljivost je 15.uuu bekonov. Vse te bo kupila in predelala kočevska Mesarija. Učitelja ni Šolo na Gori v ribniški občini so začasno ukinili, ker učitelja. Vseh 8 šolarjev L, 2. in 3. razreda so začasno presoD . osnovno šolo Sodražica. Šola na Gori bo spet začela delati, ta ko bodo dobili učitelja zanjo. Vedno več pritožb občanov Tržni inšpektorji imajo zmeraj več dela. V preteklem letu so ^ primer opravili v novomeški občini 422 pregledov, izdali so ^ odločb, vložili 107 predlogov sodniku za prekrške, 2 °v. ,c|0 gospodarski prestopek in izrekli 40 mandatnih kazni. Svoje je inšpekcija usmerila predvsem v kontrolo oblikovanja cen. litete živil, odkrivanje nezakonite obrti. Kdaj belokranjski radio? i lokal' Bela krajina se že dalj časa prizadeva, da bi dobila svojo to no radijsko postajo v Črnomlju. Na zadnjem posvetu je ljubJ bljubila opremo, domačini pa morajo adapjirauj ^ ska RTV obljubila opremo, domačini pa morajo : . M store, v katerih je prej deloval knjigovodski center. Računaj > bo vse nared do konca leta, tako da bi radio Bela krajina začel delati v začetku prihodnjega leta. Če dobi glasbenik maratonske plavuti ^ Martin Strel, študent glasbe iz Mokronoga, je 3. seR,crn^j^no-tretjem plavalnem maratonu na Hvaru meti osemnajstimi te g valci iz Jugoslavije, Italije, Čehoslovaške in Madžarske doseg . _ mesto. Daljavo 18 km - od Starega grada do rta Kabala m n je preplaval v petih urah, štirih minutah in tridesetih sekund ^ za zmagovalcem Borutom Petričem zaostal natanko za eno osem minut in petnajst sekund. Radi bi kino! nost> Ko so na Raki govorili o tem, kako smotrno izkoristiti m° j0piu za uporabo večnamenskega prostora v prizidku k staremu ^ jjh osnovne šole, so omenili tudi redne kino predstave. Odtlej, -e je občasno obiskoval potujoči kino krške delavske unive preteklo nekaj let in so si filmov vnovič zaželeli.