60. številka. boto IS. maja 1895, (v Tratit, v soboto zjutraj dne 18. maja 1895.) T Tedaj XX. i»t iakaja po trikrat BI udn t iailih ii-danjtk ob torkih, 4«lrlklh aobotah. /jutranja iadanj« t-kaja ob S. ari ijutraj, roteruo p* ob 7. ■ri ?a«'er. — Obojno ladanja liiur ; •a j*t«a ■>•••• . f. —JO, iitvu A »atrij • f. l.*0 ■a »rl iNK , . . lan . . t ,-M pol iiu . . . y- . : w TM lato ... 10,- . . . in,— Na airiih krti prlkim aaraiaiaa u aa jaarija »tir. Poaaauir« itetilko i« dobivajo v pru-dajalnlcah tobaka v Irmtm po a n»t.. tavan Trata po a n* j. Sobotno vataruo tadanja v Trat u 4 aA„ ima Trata B a< Oli EDINOST lilo ■lovanaketf« političnega druAtva za Prii Slovanska armada na jugu Avstrije in nje program. „Pol a vati otrokom altli Slava1. Konstelacija sedanje narodnostne politike ne i« samo v naši Avstriji, marveč t vsetn omikanem svetu, nili onega, komur ju na srci obstanek in slava svojega naroda, ilo prevdarka o načinu boja, s katerim ae ima saaigurati ta oba tanek, doseći ali obdržati ta slava. Zajedno pa se čuti primoranega vedno io vedno ponavljati avoj opominjavalni klic do svojega naroda, do aorojakev svojih. Kakor v raztreseni vojaki, kjer ao po aovrai-nika ibegane čete razpršene in poskrite po rasnih kotih, treba vojskovodjem klicati po* gum do svojih čet in jih vzpodbujati in shirati z aova v skupno krepko četo, — tako je pri narodu, kojega čete je raspršila sov-raina moč. Taka razpriena armada je — Plovanstvo v Avstriji 1 Nekdaj krepka in srtruiena, je sedaj rasbita in zbegana, nezmožna sa prvi bip vršiti težke svetovne uloge, ako bi iste utegnile nastopiti. Zatorej je treba, da s podvojeno pozornostjo, rastočim naporom vseh moči skrbijo vodje avstrijskih Slovanov za to, da se ta razpršena armada zopet »bere In združi v mogočno celo četo, kateri se no bode strašiti nobenega viharja. V dosego te velike ualege, tega velikega cilja pak je v prvi vrsti narediti dobro premišljen vsestranski načrt; ksjti brez pravega načrta ni pravega vspelm in delu brez načrta rogs se ves svet in ga razdira že kir iz veselja in v zaničevanje dotičuega, ki se je brez praktične podlage lotil dela. Tako se zagrešamo mi Avstrijski Slovani prav mnogokrat s tem, da d e 1 a m o b r e z načrta in radi tega imamo pri tvojem na-rodnem delu le malo sreče in mnogo zaničevala od atrani nasprotnikov. V prvi vrsti nikakor ni čudo, ako smo v tolikih slučajih narodnostnega delovanja u e s m o I n i napraviti si krepek načrt. Že zavest, da smo alabeji ter da se moramo boriti proti močnejemu, razdira v nas pogum sestaviti podlago vednokrepksmu in vspei-nemu delovanju. Ake bi bili ml krepki in v zavesti večje samostojnosti, prav gotsvo ne bi imeli nobenih tetav pri dosegi tega ali onega cilja — le zavest o svoji slabosti nas dela ieslabeje nego v resnici smo. To je popolnoma naravna stvar, ki se pojavlja tako v življenju posamičnega človeka, kakor v Življenju in bojevanju celih narodnih mas. PODJUSTEK. Z Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spisal A. j a a a a. IX. ,Da, tako je. Glej !• rekel je Jerko, pa potegnol iz neder zavojček, ki mu je visel o vratu a iz zavojčka dragocen prstan. „Ali ti je znan ta grb ? Tvoj je. Na dan mojega poroda obesil mi ga je o vrat moj oče — tvoj oče. Gregorjauec sem kakor ti — po krvi; po mleku nisem. Tebe je rodila druga mati. Starejši sem od tebe — ali ne boj se za dednino: ti si se rodil na svet v zako-uitej postelji, mene je rodil greh najinega očeta, č'udiš se? jeli? Čuj me! Vedel bodež, če nemi pregovori, zakaj čuvam tebe, zakaj Doro. Sedi k meni." Nehotice spustil se jr> Pavel na kamen. .Povem ti vse," počel je Jerko, „kar o sebi vem, kar sem čul od drugih; kajti premlad sem, da vse sam pamtim. Mati moja zvala »e je Jela, bila je kmočkega rodu. Ob poti, ki vede iz Zagreba v Gradčane, stal je v podnožju brega lesen mlin. Tu je životarila revna starka se svojo jedino hčerko A to jedno mejo, k! nas še loči od prvega velikega vspeha, moramo prekoračiti! Potem bode dobro, potem se oddahnemo prvikrat za nadaljnji, lajši boj. To mejo prekoračiti pak je zares najtežavneje, s prvo odločno zmago zagrmeti sovražniku pred noge I Najtežavneje, a nemogoče nikakor. Jemljimo si vzglede pri drugih slučajih. Vzamimo si vzgled pri dunajskih bojih antisemitov proti žido-liberaleem. Ondi so antisemitje proti židom zmagali v prvem edločnem boju in to zmago dosegli a krepko in vztrajno organizacijo in z zavestjo, da se gre za dobro •tvar, ki je v viru n a m e n j e n a a tudi sposobna sa zmago. Antisemitje se ondu nahajajo zdaj že onatran iste meje, katero je bilo najtežje prekoračiti; poslej pojde vae z lahka, skoro samo ob sebi. Toda gorjć jiui, ako bi jih ta prva zmaga zavedla iz tira zavesti, česa jim je storiti ie, da bode zmaga popolna; gorjš jim, ako bi jih veselje o zmagi oslepilo tako, da bi niti ne znali, v kaki nevarnosti se njihova stvar ie nahaja! Zgodilo bi se jim tako, kakor onemu vozniku, ki je svoj težek voz pritiral do polovice strmega klanca, a ondu se vlegel poleg voza i u brez skrbi — zaspal... Ker pa protivnik nikoli ne počiva in se toli večo predrznostjo in zvijačo udeležuje boja, čim krlvičniša je stvar, katero zastopa, zatorej je treba, da se vse čete enako dobro organizujejo, da nobena ne zaostane m drugo, kar se tiče kreposti in inteligence. Da pa je Četa 81ovanov v Avstriji jedna največjih in imenitnejlih armad, to je pač notoriška in zgodovinska istina. Treba je torej to armado samo združiti in jej dati pomen med narodnostmi te zemlje, kakoršni zasluži. To ni lahko delo, a vprašanje nastaje, da-li je opravičeno, da se ta slovanska avstrijska armada popolnoma prši in zgublja, da se z največo nebrižnostjo pusti devati v nič, mesto da se zbere in utrdi v krepko celoto? Menimo, da avstrijski Slovani pač zaslužimo samostojnosti tako v jednem kakor v drugem pogledu ii ako postanemo samostojni in močni, gotovo bode iz nas jedna u a j k r a s n ej š i h narodnih celot. Mi se težko lotimo velikega dela in radi zaostajemo v malenkostih. To svojo slabost kažemo tudi v materijalnem. Med tem, ko se druge narodnosti, a v prvi vrsti Židje, lotijo velikih početij z isto požrtvovalnostjo in pogumom, kakoršnih tieba pri vsaki veliki stvari, je nam vsaka žrtev pretežka, ker v naši kratkovidnosti ne zagledamo že na streljaj daleč vspehov in le ča- Jelo. Na vsem božjem svetu niste imeli te dve ženski glavi sorodnika, razven jedinega materinega brata, belega fratra v samostanu remetskem. Živile sta se nekoliko od mlina, nekoliko od motike, nekoliko od živine. Da-j^j gosposki, dajaj cerkvi, delaj na grajskem polji in za odpuščenje grehov v meniškem vinogradu, pa vse, kar je ostalo od te muke v hiši, bilo je komaj skuhljaj, da ne stradaš. Kaj hočeš ? Same ženske roke, a v hiši moža niti za ime. Revščina. Stradalo se je poletu, stradalo po zimi. Prišle so tudi turške vojne. Od vsakega ognja, da ide po jeden pod orožje v banovo vojsko, a kjer ni bilo tuož-kega, treba je bilo plačati in hrano dajati. Res je dal iyec menih sem ter tje po kak grqšič starki, ali bil je sam siromak, a drugi menihi niso dovolili, da nosi kaj življenja (hrane) iz svete jim hiše. Pravili so mi, da da mi je inati, to je Jela, bila vrlo lepa, n tudi pobožna in pametna. Znala je ona na pamet molitve za vsako vsakdanjo potrebo, za petek in svetek. In delati je znala pri hiši, kakor redkokatera gospodinja. Vse to mi je pravil ujeo Jeronim. Bilo je tudi snu-bačev, ali ona ni hotela od matere, od mlina. Oh kaka sreča zanjo, da bi bila šla, blagor kamo, kdaj nam istih prinese kdo na krožniku pod nos. Stoprav tedaj, ako vidimo vspehe na jedni strani zagotovljene, vzraste nam pogum za pomneženo delovanje na drugih straneh. Iz tega dejstva nastaja torej povelje že samo po sebi: skrbimo zato, da si zagotovimo vspehe najprej na jedni strani in četudi v manjši celoti, ker ti vspehi brezdvombeuo prineso za sabo še druge, tako dolgo, da se združijo vsi vjeden vesoljni v s p e h. (Konec prili.) Politiške vesti. Krizu v niinisterntvu za viianje stvari. Z Dunaja je došla senzačna vest, da je grof K al n o k y res podal v drugič svojo ostavko ter da j e cesar tudi v s p r e j e 1 isto. Med liberalnimi krogi ogrskimi je seveda po tein izidu zavladalo neo-pisno veselje — za trenotek. Danes se menda ne veBele več, doznavši, kdo bode naslednik Kalnokyju. In morda ne mine dolgo časa, ko bodo prav britko obžalovali svoj slepi fanatizem, ki je provzročil, da je vodstvo nato vnanje politike prešlo iz ogrskih v poljske roke. Bodočim ministrom za vnanje stvari je namreč določen Poljak grof A g e n o r G o-1 u c h o w s k i, ki je bil dosedaj avstrijski poslanik v Bukarešti. Morda morda doživimo vendar-le, kar želimo iskreno mi vsi v interesu države avstro-ogrske: da se vendar enkrat zlomi vsemožni in zajedno pogubni ogrski vpliv na našo vnanjo politiko. Grof Goluchowski je že dospel na Dunaj in ga je cesar vsprejel v avdijenciji. Glavni vzrok, da je grof Kalnoky v drugič podal svojo ostavko, je bila zopet ponovljena breztnktnost, barona Banffyja. Kalnoky se je čutil užaljenega, ker je baron Banffy zagrešil indiskrecijo s tem, da je naznanil, da bode nuncij Agliardi odpozvan. S tem je Ba otfy zopet posegel v delokrog ministra za vnanje stvari in Knluoky se je naveličal teh večnih breztaktuosti. Ker pa je grof Galuchovski odločen katolik — gotovo odločnejši nogo Kalnoky —, je povsem opravičeno menenje, da ogrski liberalci niso dosegli tega, kar so hoteli. Marveč menijo politični krogi dunajski, da so iteti dnevi B inffyjevega ministerstva. Cesar je pisal Kalnokyiu jako naklonjeno ročno pismo, podelivši istemu veliki križ reda sv. Štefana. PredHeilniStvu narodopisne razstave v Pragi je izjavil cesar svojo zahvalo na izjavah udauoati povodom otvorjenja razstave, jej. Ali kaj se hoče! Tudi siromak je »rečen, dokler ne zna boljšo sreče, ia ženski v mlinu so menile: hvala Bogu, da je tako. Takrat so dobili medvedgrajski kmetje drugega gospodarja. Gospoda Erdodska prodala je graj-ščiuo vašemu dedu Ambrožu. Ljudstvo se je veselilo, ker je menilo, da bode boljše. Er-di.dski oskrbniki deli so kmetom torbo na suho, in sosed se ni mogel prevideti pri sosedu za kokošje jajce. Boljše da bode, d&! Oudne dobrote! Stari gospodar Ambrož čepel je vedno v gradu. Gorje sedaj španu in kmetu! No stari bil je še nekaj ali sinovi mu pravi vragi! Baltazar Gregorjanec ni bil prav pri zdravej pameti, Ko ga je prijelo šlo je na ko^e vse okolo njega. A mlajši Stopko bil je res pameten, ali bahat, silovit. Oprostite gospod," dodal je tu Jerko, „da tako ojstro govorim o najinem očetu, ali jaz ponavljam le to, kar mi je ujec Jeronim pravil. Ko se je vrnol iz turške vojne — mnogo j« namreč četoval na Turke za mladih let — k i ► se je vrnol iz vojske, tedaj joh in gorje okolici! Plenil je on fratre, skrivaj napada! meščane, mučil kmete, ter sramotil jim nasilstvom žene in hčeii! Gonili so Ghegorjanci kmete, da zidajo trdnjavo Oglaai .e rakunu po tarifa v potita; aa aaalovr i dabaliaai frkaail a* plaluje proator. koMkir ob«»za »-a*« Inih vritie. Podana, o.iurtnira in jtfn««alivala, a« ma£i <>gln»i itd. »o -v'anajo p > pogodni Vat dopMi naj pj4iljajo urodnittva ulica Caaaruu it 18. Viako pi«»j raci biti frantoT in», kar nofrankoraua aa ar »pr«|*niajo. R..kopiti »o h« rraiaj«. Naročnino, raklaiaai-ija in >£lai« apra-jama upravnUtvo uliaa Moliaa pic-eolo btt. 3, II. aadat. Odprta raklaaaa^a •o proata poitniaa. Razi čne vesti. Petindvajset letnica .Naie Sloge*. Po- vodom poslednjega zasedanja deželnega zbora istrskega je zaključil hrvatsko-rdoven* ski klub, da je početkom inHaeca junija proslaviti petindvajsetletnim, odkar izhaja dično glasilo istrskih Hrvatov .Naša Sloga*. Tega sklepa pa ni biln mogoče isvršiti, ker so radi deželnozborskib volitev morali mirovati vsi drugi posli. Na sestanku istrskih prvakov, vršivietn se dne 13. t m. v Trstu je bil obnovljen omenjeai skb-p s to premembo, da se bode proslava vsakako vršila v četrtek dne 27. junija. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor tukajšnjih rodoljibov, kojemu bode storiti potrebne korake, dti se te redke slav-nosti — ki sebodevrilla v Trstu — udeleže tukajšnji in vnanji rodoljubje. Program svečanosti sestavi omenjeni odbor, dotična številka .Sloge' pa izide v svečani obliki in vabi nredništvo že sedaj vse svoj« dopisnike in sotrudnike, da primernimi spisi primorejo, da bode slavnostno izdanje lista čim sijnjneje Avstrijski romarji v Vatikanu. Dne 16. t. m. vsprejel je .Sv. Oče nad 1000 avstrijskih romarjev, večinoma iz Istre in Dalmacije. Komarji zbrali so se ob 7. uri zjutraj pod vodstvom škofa Krškega, msgr. Andreja Sterka. Papež s sijajnim spremstvom jih je vsprejel ob 9. uri. Po končani »v. maši dal je vsakemu romarju poljubiti roko. Zuajofi sv. Oče, da je bil msgr. Sterk mnogo let župnik pri stolni cerkvi Tržaiki, vprašal ga je, da-li se mad romarji tudi Tržačani, na kar mu je msgr. Šterk predstavil nekatere. Volitev volilnih mol v občini psraiki se je vršila res prav po — istrski. Za italijansko listo je glasovalo samo 41 takih, ki niso imeli pravico glasovati, bodisi, da ne posedujejo ničesar, bodisi da niso gospodarji oni sami, ampak njih žene, bodisi da so bili mladoletni, bodisi da je priftol sin mesto očeta, bodisi da so glasovali po dva in tudi trikrat. Jeden teh »volilcev* je glasova! za nekoga, ki je že pred desetimi leti — umrl 1 Devet je glasovalo t arih, ki ne spadAjo med volilce kmetskih obšin, ker stanujejo v mestu in nimajo niie-sar svojega in med temi je bil tudi jeden — sluga. Vsi podatki o nezakonitosti te volitve prijavili so se podrobno tudi gospodu ministru za notranje stvari; a p r i o b Č i I o m e je to postopanje tudi državnemu Koprivnico, Ivanić in več tega. Prišla jo vrh tega tudi kuga, Bog se smiluj! Ljudje so cepali kakor muhe, vsaka druga hiAa ostala je prazna. Kuga spopala je tudi staro v mlinu. Poginola je. Za čudo ostala je mlada zdrava. Beli fratri so rekli, da jim je mati božja čudež storila. AH mlin, da je okužen, da naj se se/ge. In sežgali so ga. Gorje ae-daj Jeli. Kam naj so obrne P Ujec je hotel, da služi v samostanu. Ali ne. Gospoda gre-gorjanska vedno jezna na fratre, ni dovolila ; Jela morala je v službo na grad. Boljše to nego nič, a kmet mora. dela bila je ročna in spretna, zato so jo v gradu radi imeli. Nekega dne jeseni — da, da, baa na malo goapojnico (mali Šmaren) — odšli so vsi k blagoslovu. Doma ostala sta stari vratar in moja mati. ("uvala sta hišo brezbožneža. V tem se je vrnol Stepko iz Mokric. Prvikrat opazil je Jel«». Imela je nekaj opraviti na vrtu. Stepko za njo Govoril je marsikaj, da, ponujal je zluto verižico. Ona uiti da čuj«. Kratko in malo mu je odbila. Ali on je besnel. Zgodila se je nesreča. Na silo pre-varil je deklico. — (Dalje prilu) pravdniltvu v Rovinju, kojemu bode | tedaj postopati v zinislu člena VI. zakona z dn^ 17. decemlira 1H«2 št. 8. Drž zak. * letu 1863. .Zmerni" Slovenc v Podgradu „N. Sloga* ,V zadnji številki poreskega listič* citiim t, da «i> ,/nuMiii Slovenci* v 1'ndgradii uložili Htok proti \«iit.?i volilnih mož, ob-dnlživši vladnega zastupnika, česi. da j* na-k>iv»ril prilično veliko število voliUu-v, pripadajočih ./. mi k i* u i slovenski 8 t ranki", naj nikar ne gla*nj»*j.», ker so itak zmagali .radikalni Slovenci". Iz te vesli d-jznajemo torej, da đo prijatelji najhujšega nasprotnika istrskih Slovanov, ki v svojem listu najdrznejše blati naše svetinje in nade pošteno narodno ime — zmerni Slovenci!! Lepa hvala na taki „zmernosti", ki sklepa zarote z onimi, ki nad hočejo ugonobiti in upropastiti! Pod krinko take »zmernosti44 skriva se izdajstvo! Dobro je, da je prišlo do nevihte povodom zadnjih volitev — sedaj se je zrak »čistil. Iii zbistrili so se tu li odnošaji: tu mi, tam oni, ki so — proti nam!! Računi so sedaj jasni, bolj jasni, nego utegne biti l,ubo znanim .zmernim* Slovencem! Narod je računal in je dobro izračunal vreduost te »zmernosti*. S prvo je slo prvakom „zmernosti" delo kolikor toliko izpod rok, ali ko je zapazil narod, na čegav mlin teči* voda po tej ,zmerni" strugi — zakli-cal je na volišču svnj gromoviti — quos ego! Iti minulega četrtka je glasovita azmernost" še glasovitejših tudi-Sloveucev na volišču kazala le še svoja — polomljena rebra! I Žalostni konec te „zmernosti* pa bodi v opomin na vse strani, da neizogiben atribut prav« in resnične zmernosti sta in morata biti značajnost in politiško poštenje! Doneski za mo iko podruinico sv. Ciril« in Metoda v Trstu: Povodom občnega zbora „Tržaškega Sokola" ho darovali gg. Ivan Dolenc in Ante Sosič 2 kroni, Ivančan 9 kroni, Mlinarjev Lojze 2 kroni, prijatelji pri Fernet Brauca 2 kroni, skupaj 10 kron. Živili ! Velikeduinost tri. mutn* delegacija. Mestna delegacija tržaška popust.la je društvu .Austria" četrti del stroškov za plim katere je imelo društvo povodom predstave v gledališče „Armonia" v prid Kranjski. Ta četrti del stroškov zuaša 7 gld. 92 novč. ter se izroči c. kr. namestnišvu kot milodar za Kranjsko. Razpisana slufb*. Pri tukajšnjem c. kr. prizivnem sodiiču je razpisana služba pisarniškega sluge, zajedno vratarja. S to službo je spojena plača 350 gld., 25 odstotne nk-tivne doklade, brezplačno stanovanje ali pa stanarina 84 gld. na loto in pa službena o'Jeka. Prošnje do 20. junija, t 1. Darovi, pripuslani .Edinosti* za Ljubljanu. V poslednjem izd. izkazanih 9(14 kron 48 st. Nadalje so darovali: gospa Marija Ribola..... 2 „ — „ U. Vinc. Kopper, c. kr. fln. uadstr. v llobidupri Kobaridu 5 „ 94 , G. Ivan Alijaučič v Trstu 10 „ — , Po krčmarju K. Kravosu sta darovala g a Katarina Šel 2 K, F. Pire 1 K. . . . 3 , — , .Del. pudp. društvo" v Trstu 2i)0 „ — , in sicer 100 K. za Ljubljano, 100 za ljubljansko okolico. V sirotišču pri sv. Jožefu nabral g. Jos. ŽerjHl . . 4 . «o „ Anton Požar..... 2 „ — , ......... 2 „ — , Skupno 1194 kron 02 st. Oarovi tržaških Slovanov za Ljubljano. Na drugem mestu izkazanih, uredu. .Edinosti" pripo- slanih........229 kron 54 st. C. g. Fr. Oebular, župnik dekan na Opčinali nabral med svojimi župljaui . . 202 . 70 . S že zkazauiuii .... 9250 kron 4o st. Skupno 9(582 kron 64 st. Za majuikov Izlut slovenske šole pri sv. Jakobu so darovali: g. G racij an Stepančič, velik zaboj smokev; gospu N. Truden 2 K, gosp. J. Šabec 2 K., gospica Mankoč 2 K., gosp. J. Prelog 2 K., gosp. J. Macak 2 K., gosp- dr. Abram I K., g. J. Kalister I K., gosp. J. Klemene 1 K., g. J. Valenčič 1 K., gosp. Šorli 1 K., gospod N. N. HO stot., gosp. E. L. 1 K., gosp. CpetioTuuK 1 K. Vsem blagim darovateljem, kh se ob vs;iki priliki spominjajo naše slovenske mladine, bodi izrečena presrrna zahvala! Pomoč Ljubljani Županstvo male občine Naklo na Gorenjskem priredilo je dne 12. t. m. veselico v korist v Ljnbljnnf in okollcf, ki je piiii"sla za t..mošnje razmere jiiko veliko svoto 1»»0 gld. — Hrvatski rodoljubi v mali vasici Sv. Ivan pri Huzetu nabrali so med seboj 58 kron, katero plemenito dpjstvo zabeležimo že mdi tRga, ker prihaja ta pojav sočutja iz neznatnega kotička tužne Istre. — Ljubljanskemu županstvu priposlali so nadalje izdatnejše svote: Mestna občina Budimpešta 1000 gld.; Vaso Petričič v Ljubljani ITT. zbirko 643 srld. 10 nv»V, uredništvo .Neut'S \Viener Tagblatt • nadaljno zbirko 105 gld. itd. K polalaju v Ljubljani. Ubogi 1 udje! Poleg neopisue bede trpijo še m r a z mraz sredi majnika! Dne IG. t. in. zjutraj pihala je v Ljubljani mrzla burja, na to je jelo deževati iu potem prav pošteno — snežiti! Mislimo si, da pri takem vremenu stanuje vedno še na stotine ljudij po šotorih! Zares ubogi ljudje ! Preglsdovalne komisije so dovršile svoje delo, ter v kratkem sestavijo približno cenitev škode. Glede starega gimnazijskega poslopja je dognalo komisijsko pregledovanje, da se mora podreti drugo nadstropje ; ostali del poslopja je pa tak, da bi bilo bolje poruSiti vso zgradbo. — Dogotovljenih je zopet 6 mestnih barak; podiranje, ali popravljanje hiš se, nadaljuje, samo žal, da nekateri hišni posestniki vrSijo popravljanja zelo površno. Potres v Cel]u. Dne 14. t. m. ob 9. url 8 min. zjutraj prijavil se je v Celju lahek potres katerega je spremljalo podzemsko bobnenje. Trajal je kakih 5 sekund. Daljni sunki so bili ob 4. uri 5 min. in ob 6. uri 45 nun. zjutraj tar ob L uri 38 min. pop. — Škode ti sunki niso provzročil. Z MabrsŽins nam pišejo. V nedejo dne 19. t. tu. prirede tukajšnji fantje običajni narodni ples. Zvečer se bodo zažigali umetni ognji. Čisti dohodek tega plesa je namenjen za ponesrečene Ljubljančane. Berolin za Ljubljane. Dne G. t. in. prit redil je gledališčtii ravnatelj g. Adolf Ernst v gledališču istega imena predstavo v prid Ljubljani. Predstava je vrgla tiftl mark, stroškov pa je bilo 400 mark. Gosp. Ernst pa teh stroškov ni le prevzel na svoj račun, ampak dodal je celo izdatno svoto v blagodejni namen ter izročil c. in kr. avstro-ogr-skemu odposlanstvu v Berolinu svoto 1200 mark za Ljubljano. Odbor „Tržaškega Sokola" se je v prvi svoji seji konstituiral nn-itopuo: podstarosta Maks Cotič, tajnik Janko K u k a r, blagajnik Radomir Pretnar in nadzornik telovadnice Tugomir P r e t u a r. Pevsko druitvo .Danica* na Koutovelju vabi na veselico s plesom, ki jo priredi v nedeljo dne 19. maja 1895. v prostorih gostilne .Stoka* na Kontovelju. Vspored: 1.) S. Vilhar: „Naša zvezda* — zbor »e samospevom tenorja. 2.) H. Volarič : „Slovanska pesem" — mešan zbor. 3.) A. Hajdrih: .Deklici" — četverospev. 4.) H. Volarič: „V zvečer* — zbor se samospevom baritona. 5.) H. Volarič: ,Na planine" — mešani zbor. 6.) ltašan: .Božja kap\ja" — moški zbor. 7.) .Nimam časa" — salo-gra v enem dejanju. 8.) ples. Med posameznimi točkami hode sviral orkester „Piccoli" iz Trsta. Ustopnina za člane in nečlane 20 nvč.; k plesu 1 pld. Sedeži pri veselici sta* nejo 10 nvč. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Obfte delavsko izobrsievalno pravo-varu-jote druitvo. Vabljeni so vsi udje izobraževalnega društva, da se snidejo v društvenih prostorih, ulica Donota št. 1., v posvetovanje za prihodnji občni zbor, ki bode v nedeljo dne 19. maja ob 6. uri pop, — Da bode društvo zamoglo nadaljevati svoje delovanje, opozarjajo se vsi upisani udje, da gotovo pridejo in ob enem storijo svojo dolžnost nasproti društvu. Društvo ne more napredovati, ako se spozabijo in ne plačajo zastale tednine. Dolžnost je tedaj vsacega člana, da skrbi za obstoj društva. Našemu delavskemu stanu bi moralo biti jasno, da je to društvo velike važnosti, ker ima namen izobraževati uaiega zanemarjenega delavca. Priporočamo še enkrat vsem udom, da se ii leležo tega posvetovanja. Obča želja bi bila, da se ttpišejo v to koristno društvo tadi drnsri inteligentniši prijatelji delavskega stnivi, d.i bode društvo napredovalo. Volilni odsek. Akademično druitvo .Triglav' v Gradcu. Novi odbor se je sestavil tako 1h : predsednik Kari Vrstovš k «tnd plnl.; podpredsednik Jože Pov.ilej stud. jnr.; ta|i:ik Radoslav Ferfan stud. med.; blagajnik Henrik Hrova-tin stud. teehn.; knjižničar Martin Spindler stud. jur. ; gospodar Radoslav Gaspmič stud. jnr.; odbornik namest. Fr. Peitler stud jar.; revizorja : J. \Vester stud. plnl iu K. Pajnič stud. jurist. Akademiike druitvo „Slovenija" na Dunaju stanuje sedaj: VIII. Lederergas.se 20. Vrems. 16. majnika, kakoršen je bil letošnji, ni bilo z lepa. Prejšnji dan imeli smo že 22 stop. C toplote, 16. pa se je predstavil s kislini, mokrim licem. Predpohidne vlila se je ploha, da je bilo groza ; da pa se pokaže dan v pravem — novemberskem svitu, pritisnila je mrzla burja znano svojo brezobzirnostjo. H kruti zlezle so zimske suknje zopet na dan. Toplota padla je na 6.5* C. Tudi včerajšnji dan bil je hladen, nebo oblačno, toda polegel je veter. Razprava zaradi motenja vere. Dne 81. t. m. bode pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Madjaru Pavlu Lipsichu, kateri je letos na veliki petek v Barkovljah streljal in kamenje metal na iinprovizovano podobo kri-žanega Izveličarja. Lipsich je tožen motenja vere v smislu §. 122 lit. b) kaz. zak. SubsistenCna doklada za dri. uradnike. Sedaj je že določeno, da subsistenčna doklada za drž. uradnike za letos ne bode večja, kakor jo je bil svoječasno predložil fln. minister in sicer za uradnike XI. pl r. po 60 gld., za oue X r. po 80 gld. in za one IX. razr. po 100 gld. Dasi, kakor omenjeno, za letos ni pričakovaki poviška te doklade, hočejo vendar uradnikom pomagati nekoliko s tem, da se doklada ne bode izplačevala vsako četrtletje, kakor je bilo določeno, ampak vsako polletje. Ker pa je obrok za L pol. leta zapadel že s L janu varjen} in zapade II. obrok z dnem J. julija, dgbjjo torej uradniki tega du6 celoletno doklado, namreč oni XI. pl. razr. po 60, X. r. po 80 in IX. r. po 100 gld. Na ta način dobijo uradniki vsaj nekoliko Izdatnejšo podporo. Prusko marialtko lezle naiega cesarja Objavili smo med najnovejšimi vestmi v našem zjutranjem izdatku, da je že došla na Dunaj deputacija pruske vojske, katera izroči Nj. Vel. cesarju Franju Josipu prusko maršalsko žezlo. To žezlo je seveda zlato ter izdelano jako umetno; posuto je z bri-Ijanti, rubini in drugimi dragimi kumeučki. Okolo žezla se vije hrastovo listje, emailo-vano; podloga je helorudeča. Na vrhu žezla je pruski orel s kraljevsko krono, okolu pa je napis: „Viljelm II., kralj pruski, svojemu najspoštovanejšemu zavezniku Franju Josipu I., cesarju avstrijskemu, kralju ogerskeiuu". Spodtvj je dan in leto imenovanja Nj. Vel. pruskim maršalom. Notar — na mrjisca! To dni priredili so honoracije v Miškolcu na Ogrskem lov na mrjasca. Sodnik Ladislav Fazckas vzel je svojega tovariša, natarjevega namestnika Ev-gena Janovitsa, v temi za — tnrjasca, ter ga ustrelil. Fazckas je vsled zmote skoro zblaznel. Zopet poneerefien otrok. Sletni Josip Babarovič, sin Lloydovega kapetana, stanujoč v III. nadstropju hiše št. 2 na Pozzo del Mare, gledal je predvčerajšnjem popo-ludne raz okno hodnika na dvorišče. V tem se je nagnil s truplom preveč, in zgubivši ravnovesje, padel z visočine na kamenem tlak. Kazni stanovuiki videli so ta strašni prizor ter odnesli ubogega otroka v bližnjo Prax-marerjevo lekarno. Tam sta zdravnika Luz-zatto in Goldhaiumer skušala obuditi dečka k življenju, tod u vse njiju prizadevanje bilo je zaman. Dete jima je umrle pod rokami, kajti razbilo si je črepinjo popolnoma Napad. Predvčerajšnjem spri seje 53l«tni mornar Salvator Cosmini iz Sicilije, službujoč na i tal. ladiji „Concettiua Zetta", zasidrani pri novem mestu, s poveljnikom iste ladije, Josipom Usinijem. Poveljnik je menda brezobzirno ravnal s Cosminijeiu, ki je bil nekdaj sam kapitan, iu zato ni hotel poveljnika nič kaj ubogati. Kapitan je celo razžalil Cosmi-nija s psovko, na kar je mornar od slepe jeze pograbil nek oster predmet iu žnjlm dvakrat zabodel kapitana v prsi, in potem šel mirno v dolnji prostor ladije. Težko ranje- nega (Tsinija so odpeljali na zdravniško pos- stajo, kjer »n mu zdravniki obvezali rani ter ga poshli v bolnišnico. Cosminija »o pozneje zaprli s posredovanjem i tal. konzula. Omenili je še, da je bi! kapitan fosminiju dolžan okoln 100 lir, katerih mu ni mojrel i>:j'ii^t-r*ii ; <'osmini je hotel namreč zapustiti službo na tej ladiji. Slutil je lef ker ga j« silila revščina v to; siromak ima doma ženo in 5 i.trok ter je zaslužil — 33 frankov mesečno! Policijsko. 30letni mesarski pomočnik Jos. Vouk i/. Trsta poneveril je svoji gospodinji okolo 200 gld. Mesarica je prijavila to ponevetjenje poJiciji. — 34letnega težaka Josipa K. iz Trsta so zaprli, ker je po noči razgrajal po ulicah Keledsr. Danes (18 ): (Feliks) apozn.; Venancij, muč. -- Jntri (19.): V. povelikon. nedelja (Jelestin, papež. — V ponedeljek (20.): Bernardin, spozn.; Bazila, devica, muc. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 30 min., zatoni ob 7. uri 85 min. Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 11 stop., ob 2 pop. 13.5 stop. C. Najnovejie vesti. Dunaj 17. (Poslanska zbornica.) Vlada je predložila zakonski načrt, s kojim se pooblašča vlada v, začasno ureditev trgovinskih odnošajev se Španjsko. Predsednik Chlu-metzki se je toplimi besedami spominjal umrlega poslanca dra. Avgusta \V«ebra. Potem se je nadaljevala razprava o preosnovi davkov. Dunsj 17. Danes je bil sijajen obed pri cesarju na čast princu regenta brnnšviškemu. Cesar Fran Josip je napil nemškemu cesarju, princu regentu in nemški vojski. Dunaj 17. Sedaj je gotovo, da bode grof Goluchowski imenovan ministrom za vuanje stvari. Goluchowski je danes konfe-riral z Đauffyjem. Dunsj 17. Vsi listi izražajo svoje obžalovanje na odstopu grofa Kalnokjrja, nagla? šuj6 velike zasluge istega za ohranjenjp ipint. fFremdenblatt" pravi, da Ogrska nima vzroka veseliti se na tem vspelfu. Grof Kalr noky je ostavil svoje mesto, toda vir, i '4 kojegaje prišla teika kriza, se ni zamašil in se vsaki hip lahko zopetotvori, Budimpeita 17. Iz vseh listov je videti globoki utls, ki ga je naredila sprememba pri ministerstvu vnanjih stvari; le nekateri listi izražajo več ali manj odkrito svojo za-dovoljuost na odstopu Kaluokyja. Tr^ovinakn bnojavk«. Buitmpclta. Plniiien t* je««n 7.85 -7-87 Pftcntoii ta mnj-j u nt 1895 7.85 do 7*87 Ovo« u jcHcn S.ll—6 13 Ki u jesen 654 S.IM Koru*« *» mnf-junl 8-55 6 57. 'a juli-nvgugt 6*71—0 73 Piani™ •■..v« o.i hs kil. f. 7-40-7-4» •><« "9 Ml. f. 7 45 - 7 50 o ! SO kil. f. 7 50-763 o,I 81 kit f. 7'IW 60, o.l kil, far. 7 »to—7 «5. m« 11 K 65-B 10 (.rodrt 6 2H—6'80. ri niva6.SA-U'45 Pienira mulo bolje. Ovea K nt. ceiej«, k»ruzn B u£ iliHije. Vrnnio: deinvno. i,ra{». N.Trtilnirmii »Uilkor t* inaj f. 18.70. nuva letina 1?.U5. rastofte. Pr»($a. Centri I ugal novi, iMMtnvIjen-» Trat m n curino vroil, odpotil jatev precej l, 28 75 99.—. Maf »opt. f. 29.85 -39 50 Concanx4 2».25~29"25 Četvorni Bo 25--.-•. V glavah (noilili) 81--- Eavre. Kn*» Onnfo« gornl averag« aa inaj i-4.--. r,n Hpptembi-r 94.- •. Hbmbarg. Hunto* gou.l avorng<< || maj ?6.f5 toptrmbor 75' ?5 decomber 78.7». mirno. Duaalaka bova« 17 maja, lses dan ca vieraj Drirtoii .ioig v piipirju .... IUI.50 101.45 „ . v •r -i-ru ... 101-45 101.45 A vMirijnk ■ M-iim v kIhI h , . , l2:i-80 l!f3.8p R V kronah ... 10] 65 101.«0 Kreditne ..krije....... 400.10 4< 0.I0 IjOii.i.iii 10 |V2.____121 «5 Napoleoni . .......9,87 20 mark ........11.U9 n.ttl 100 italj. lir .......4«.0» 4« <)Jj Tamburica II brač. Tamburica za II. brać ju na prodaj po nizki ceni. — Nutairiucja 4)bve.»tila j« dobiti pri vratarju hiše št. 2 v ulici del Tono. J JAKO!) ŠT lili K RL J - TRST Q vit C r'ser m a št. 16 uhod (tiazia delta Caserma. S(Haijroli trlUi niaJnMf, pr.nl.iju pil m verojelnih nizkih ct*nali v nk.i-\r-tnu ii i([luSka S<3 kolesa (bioykle) /iimt<>|i-tr.» kulefi „Adler" is to v u 110 li, Kley..r Frankfurt in ,Vi k t ori« Cyklu Worki* Wolvcr hninpton Angieiko. Kidasa A II.T' »vi-tovno inui n in »c ra-1 ijo v »emikl vojski, .'iiitn'i ne m >inko k