215 Tristan McCowan, Rethinking Citizenship Education: A Curriculum for Par- ticipatory Democracy, Continuum International Publishing Group, 2009, 218 str. Poučevanje državljanske vzgoje v času sodobnih globalnih procesov, ko ve- čina klasičnih politoloških konceptov dobiva nove globalne vsebine, je lahko še posebej zahtevno početje. Koncepti državljanstva, politične pripadnosti in po- litične participacije so dokončno zapustili okove nacionalne države in se preko (ne)teritorializiranih družbenih odnosov in večnivojskega političnega delovanja razširili domala na ves svet. Vse to pomembno vpliva na izobraževalni proces in kurikularne vsebine. Vzgoja dejavnih, ozaveščenih in kritičnih državljanov za- radi tega zahteva sodoben pristop, in sicer tako z vidika učnih vsebin kot nači- nov poučevanja. Knjiga Razmislek o državljanski vzgoji: kurikulum za participa- tivno demokracijo predstavlja pomemben korak na tem področju. Čeprav precej hitro obračuna s konceptualnimi in vsebinskimi elementi sodobnega državljan- stva ter državljanske vzgoje, postavi trdna izhodišča za premislek o modelih in pristopih k poučevanju tega predmeta. Osrednja ideja knjige je povezana z vprašanji o učinkovitem udejanjanju uč- nih načrtov v šolski praksi. Kljub kurikularno predpisanim ciljem in vsebinam je namreč učinke izobraževanja težko napovedati. Izobraževalni rezultati so od- visni od več dejavnikov, med katere zagotovo sodijo tudi izbira ustreznih didak- tičnih pristopov, značilnosti lokalnih okolij, izkušnje učiteljev, zanimanje učen- cev. Vendar, kot pokaže McCowan, so vzroki za razkorak med cilji in sredstvi državljanske vzgoje oziroma med državljanskimi ideali in realnostjo lahko tudi bolj sistemske narave. Izobraževalni proces, kot ga prikazuje knjiga, je namreč sestavljen iz štirih faz, ki so v večini izobraževalnih modelov med seboj ločene: Knjižne recenzije/ Reviews Šolsko polje, letnik XXI, številka 5 – 6 216 Šolsko polje, letnik XXI, številka 5 – 6 216 zamišljanje državljanskih ali političnih idealov, njihova opredelitev v učnih načrtih, izvajanje teh učnih načrtov v šolski praksi in njihovi učinki na učen- ce. Čeprav avtor nakaže nekatere teoretske, konceptualne in metodološke zagate, ki so povezane z različnimi cilji, nameni, sredstvi, vrednotami in de- fi nicijami državljanske vzgoje, se okoli njih ne zapleta. Že v prvem poglavju knjige je jasen, da ga zanima državljanska vzgoja kot proces. Kot svoje temelj- no metodološko in konceptualno orodje predstavi teorijo t. i. kurikularne premestitve ( curriculum transposition), s katero evalvira različne kurikularne modele in analizira faze izobraževalnega procesa oziroma proces prenosa dr- žavljanskih idealov skozi učne načrte v življenja učencev. T eorija kurikularne premestitve izhaja iz predpostavke, da se objekti ved- nosti in družbene prakse v izobraževalnem procesu spremenijo, ko postanejo del učnega načrta ali učbenika. Za vsebine državljanske vzgoje to pomeni, da so v tem procesu, še preden pridejo do učencev, najprej premeščene (na način rekontekstualizacije) v učni načrt, kasneje pa so še enkrat premeščene (na na- čin reprodukcije) skozi delo posameznega učitelja. Podrobna analitična raz- delava kurikularnih premeščanj med fazami izobraževalnega procesa avtorja vodi do ugotovitve, da je državljanska vzgoja lahko učinkovita samo, kadar so povezane in usklajene vse štiri zgoraj omenjene faze. Kot odgovor na mo- goča razhajanja med temi fazami McCowan vpelje teorijo t. i. neskončne po- vezave (seamless enactment), ki predstavlja največjo dodano vrednost knjige. Gre za normativni pristop k učnim načrtom, ki vključuje usklajeno gibanje med cilji in sredstvi ter ideali in realnostjo državljanske vzgoje, kar pomeni, da usklajuje načela različnih faz in prehode med njimi. Celo do stopnje, ki bi pomenila združitev ločenih faz oziroma njihovo poenotenje glede politič- nih in pedagoških načel. Neskladja med različnimi fazami poučevanja državljanske vzgoje, ki se v praksi kažejo kot razkorak med kurikularnimi cilji in njihovimi rezultati, teo rija neskončne povezave rešuje na način aktivnega sodelovanja učiteljev in učencev pri načrtovanju, razvijanju in izvajanju izobraževanja. T o pomeni, da so učitelji vključeni v pripravo učnih načrtov, učenci pa se učijo tudi iz lastnih izkušenj politične aktivnosti (sodelovanje v političnih razpravah, kampanjah, na protestih itd.). Kot ugotavlja McCowan, sta za večino sodobnih kurikular- nih modelov državljanske vzgoje značilna nezadostno sodelovanje učiteljev pri oblikovanju učnih programov in pomanjkanje spodbujanja neposrednih izkušenj politične participacije učencev med samim izobraževanjem. Primere kurikularnih modelov državljanske vzgoje, ki ustrezajo teoriji neskončne povezave, McCowan najde v Braziliji, v državi, ki nima enotne izobraževalne politike in nacionalnih učnih načrtov. V knjigi najdemo po- drobno analizo treh različnih alternativnih in inovativnih brazilskih izobra- Knjižne recenzije/Reviews 217 ževalnih pobud, ki so nastale »od spodaj«, s pomočjo učiteljev, pod okril jem družbenih gibanj in v lokalnih skupnostih. Ker te pobude učencem ponujajo pomembne izkušnje politične participacije, jih McCowan razume kot model kurikuluma za participativno demokracijo, ki zasluži posnemanje tudi dru- god po svetu. Te tri pobude, družbeno Gibanje kmetov brez zemlje za agrar- no reformo (Landless movement), ideja Pluralne šole (Plural school), ki želi na lokalni ravni vzpostaviti bolj demokratičen šolski sistem, in program Vo- livec prihodnosti (Voter of the future), ki mlade spodbuja k odgovorni in večji participaciji, se med seboj razlikujejo v ciljih in metodah dela. Kljub temu, kot nazorno pokaže avtor, je njihova skupna značilnost ravno to, da učinko- vito premagujejo razkorak med kurikularnimi cilji in dejanskimi rezultati učnegega načrta v praksi, kar pomeni tudi, da ukinjajo razliko med formal- nim in neformalnim učnim načrtom. Nobena od pobud namreč nima samo enega kurikularnega dokumenta, ki bi predstavljal zavezujočo referenčno točko. Še več, predvsem v Gibanju kmetov brez zemlje gre za izobraževanje v gibanju, torej za izobraževanje, ki se nenehno ustvarja na novo na podlagi praktičnih izkušenj učiteljev in komunikacije s teoretiki. Odprti pristop k učnemu načrtu, ki ga McCowan imenuje neskončna povezava, torej izobraževalni proces povezuje z življenji učiteljev in učencev, vključno z njihovimi političnimi aktivnostmi izven šole. Neskončna poveza- va briše jasno ločnico med cilji in sredstvi ter med učnim načrtom, njegovo izvedbo in rezultati. Vsi ti procesi namreč ne potekajo linearno, ampak hkra- ti in se medsebojno dopolnjujejo. Kot v brazilskih primerih, ko večina uči- teljev in učencev sodeluje tudi v družbenih gibanjih, kar pomeni, da verja- mejo v iste državljanske ideale, izobraževalni proces lahko postane cikličen. Prenos znanja na učence in sprejemanje tega znanja pri učencih lahko vodi tudi do spremembe državljanskih idealov. To seveda ne pomeni, da pristop neskončne povezave daje učiteljem možnost popolnega nadzora nad učnim načrtom ali da učenci neodvisno izbirajo svoj učni načrt. T emeljna sporoči- la neskončne povezave so, da je državljanstvo proces, državljanska vzgoja pa hkrati preoblikuje institucije, na katerih poteka, in mora nujno iti tudi on- kraj teh institucij, da bi učencem zagotovila državljanska znanja, veščine in vrednote, ki jih potrebujejo za učinkovito participacijo v različnih političnih procesih na vseh ravneh političnega odločanja. Teorija neskončne povezave, ki jo McCowan izpelje s precejšnjo mero analitične trdnosti, sodi med radikalne pristope oblikovanja učnih načrtov in izvedbe učnega procesa. Izhaja iz predpostavk radikalnih participativnih političnih teorij demokracije, kar jo v pomembnem oziru razlikuje od teo- retskih debat o vzgoji sodobnih državljanov, ki prevladujejo v sodobni litera- turi s tega področja. Morda tudi zaradi tega analiza treh brazilskih izobraže- Šolsko polje, letnik XXI, številka 5 – 6 218 Šolsko polje, letnik XXI, številka 5 – 6 218 valnih pobud in njihovih praktičnih rezultatov prepriča še tako skeptičnega bralca, da je idejo ali vsaj nekatere njene elemente moč vpeljati tudi v druge modele oblikovanja učnih načrtov. S tega vidika je knjiga dobra tudi zato, ker spodbuja nov premislek o vzgoji sodobnih državljanov in omogoča kri- tičen pogled na obstoječe modele državljanske vzgoje. Kot pa v knjigi več- krat poudari avtor sam, teorija neskončne povezave ni uporabna samo za dr- žavljansko vzgojo, temveč za učne načrte vseh predmetov. Tudi v Sloveniji. Simona Bezjak Heribert Hinzen (ur.), 40 Years dvv international, Adult education. Develop ment. Cooperation., Bonn, dvv international, Institut für Internationale Zusammenarbeit des Deutschen Volkshochschul-Ver- bandes, 2009, Adult education and development 72, 517 str. Dvv international je bila kljub svojim različnim imenom v preteklosti (Oddelek za izobraževanje odraslih v državah v razvoju, Oddelek za medna- rodno sodelovanje ter Inštitut za mednarodno sodelovanje) vedno speciali- zirana enota znotraj Nemške zveze ljudskih univerz. Junija 2009 je ustanova, prepoznavna tudi pri nas kot Inštitut za medna- rodno sodelovanje pri Nemški zvezi ljudskih univerz (Institut für Internatio- nale Zusammenarbeit des Deutschen Volkshochschul-Verbandes –IIZ/DVV), ki pa se je leta 2007 preimenovala v dvv international, ob 40-letnici svojega »lokalnega, nacionalnega, regionalnega in globalnega delovanja« izdala knji- go 40 Years dvv international – Adult education. Development. Cooperation. Dvv international je inštitucija s področja izobraževanja odraslih z ugled- om v svetovnem merilu. V Evropi in po celem svetu aktivno spodbuja izmen- javo informacij in znanj o izobraževanju ter razvoju odraslih, nudi podporo pri ustanavljanju in razvijanju struktur za izobraževanje odraslih in mladih v državah v razvoju ter v tranzicijskih državah in ponuja neposredno usposab- ljanje, svetovanje in medijsko podporo za globalno in medkulturno izobra- ževanje ter za učenje o evropskih politikah. Pri tem je skozi desetletja svojega obstoja neprestano širila področje svojega delovanja, odpirala svoja predstav- ništva v mnogih državah po svetu in sodelovala s številnimi partnerji. Med zadnjimi vidnejšimi dosežki dvv international je junija 2009 v Bon- nu organizirana mednarodna konferenca o fi nanciranju izobraževanja od- raslih, na kateri so sprejeli Bonnsko deklaracijo o fi nanciranju izobraževa- nja odraslih za razvoj (Bonn Declaration on Financing Adult Education for Development), 1 le-ta pa je bila pol leta pozneje uporabljena kot eden ključ- nih dokumentov na Unescovi šesti mednarodni konferenci o izobraževanju odraslih, CONFINTEI VI, ki v 12-letnih intervalih potekajo od leta 1949. 1 Dostopno na: http://dvv-international.de/fi les/bonn_declaration_engl.pdf.