----- 228 ------ Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Po časnikih je počil glas, da mini-sterstvo namerava deželne zbere, kedar bodo sklicani (menda v drugi polovici prihodnjega meseca avgusta), še predno se lotijo svojih administrativnih opravil, po-prašati za njihovo mnenje o prestroji Avstrije (Cislaj-tanije) na podlagi decemberske ustave, in jim naročiti, naj to svoje mnenje razodenejo v adresah. Ali je na tej novici kaj resnice ali nič, tega ne vemo; to pa je gotovo, da deželni zbori bodo morali na vsak način govoriti, in to prav odločno govoriti. Deželni zbori pa, ki so nasprotniki dozdanji sistemi, bodo pa morali tudi složni biti v glavnih načelih. Le složnem postopanji bode moč. Po pravici visokocenjeni profesor prava dr. Maassen v Gradcu je 4. julija v izvrstnem govoru tudi dokazal vzajemnega delovanja vse opozicije in med drugim rekel: „Hud boj nas, gospoda moja, še čaka, predno dospemo do konečne zmage. Polovičarjev in takih, ki ne ved6, na ktero stran bi se vstopili, ža-libog je še mnogo. Glavna stvar je zdaj, da smo popolnoma složni, da smo le ena močna, a ne razcepljena stranka. Poslanci v deželnih zborih, izvoljeni od konservativne stranke, morajo se ravnati vsi po enem načelu in tudi djansko po tem postopati. Ako se združimo vsi, kar nas je, bodi si, da smo večina ali manjšina v zborih, nam je vže morebiti zdaj mogoče primorati vlado, da za naprej hodi drugo pot, kajti videla bo, da se manjšina v nekterih zborih sklada z večino v druzih. To, mislim, so sedanje volitve že dosegle, da nismo v nevarnosti več, da bi zopet Giskra bil minister ali pa Rechbauer. Al, gospfida, jaz vidim drugo nevarnost; bojim se, ako ne bi bila složna konservativna stranka, ako k naši stranki spadajoči poslanci po vseh deželnih zborih ne bi ravnali po enacih načelih, bojim se, rečem , nove skušnje, in ta bila bi birokratična samovlada, absolutizem. Ako se ne motim, letajo hudourniki pod nebom, ki naznanjajo viharne čase. Ni ne nemogoče, da še enkrat poskusijo vladati z absolutizmom in da birokratizem povzdigne Medusino svojo glavo. Ako se pa to zgodi, nismo pridobili ničesar niti iz cerkvenega niti od političnega stališča. Mi hočemo svobodo; le prava svoboda nam more pomagati. Svobode že v sedanji ustavni opravi nimamo, tem manj pa bi je imeli v podobi absolutizma. Zatoraj je treba, da bode zmaga naša, da se vsi konservativni poslanci, kakor tudi cela konservativna stranka, ravnajo po enem načelu, ako hodijo vsi isto in eno pot. Da dosežemo svoj cilj in konec, treba nam je sloge, edinosti! — Minister za nauk in bogočastje je ratzposlal c. kr. deželnim glavarjem okrožnico, v kteri zahteva, da se verske in šolske postave strogo izvršuje j o. Čudno* je pa pri tej okrožnici to, da tudi „liberalcem" ne vstreza. Iz Dalmacije. Pri volitvah sijajna zmaga slovanskih poslancev; Lapenin regiment na tleh! Koroško. — Slovenci spet ne enega poslanca ne boda imeli v deželnem zboru. Cesko. — Pri volitvah, ki so obsegale le tista poslanstva, kterim so se že predlanskem odpovedali narodni možje, so po kmetih pa še skor bolj jpo mestih povsod zmagali spet narodnjaki (deklaramti) in ta skor soglasno — 50 na kmetih, 35 v mestih. Slovanski narod na Ceskem je tedaj govoril. Iz Tirolskega. Veličanska zmaga konservativne stranke, liberaluhi so padli, da ne vstanejo vreč. Cel6 vorarlberški deželni zbor zgubil je gospodstvo libe-raluhov. Iz Galicije. Volitve so se čudno vršile. Poljaki sami ne ved6, kaj da hočejo. Kamor j ud pritisne, tam je zmaga. Dr. S molka, iskreni federalist, je izvoljen, je pa tudi dr. Ziemialkovski, z dušo in telesom privezan na dunajski „reichsrath" vsakoršne baze, in brž ko ne bode imel večino zborovo za seboj. Francosko. — Napoleon žuga z vojsko! Ve& svet se je dolgo zibal v zibelki mini — kar nenadoma se prikaže krvava metlja na političnem nebu, in morebiti je že danes v Parizu sklenjeno, ali bode vojska ali mir. Znano je našim bralcem, da, Spanci iščejo kralja; namestna vlada ga zdaj našla in princu Leopoldu Hohenzollernskemu ponudila kraljevo krono na Španskem. Ce jo on sprejme in držiavni zbor pritrdi, bode princ Leopold kralj španski. To izv& Napoleon in neutegoma zakriči mogočni stoj! In zakaj ? zato, ker je ta princ žlahtnik kraljeve sorodovine pruske, Francoz inPrus pa sta si huda sovražnika. Ako kralj pruski ne prekliče, da dovoli princu Leopoldu krono špansko, brž mu napove Napoleon vojsko. Bati se je hudega potresa v Evropi, ako se vojska med Francozom in Prusom vname in seboj potegne še druge. Kursi so povsod zelo padli.