-----   228   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Po časnikih je počil glas,  da mini-sterstvo namerava deželne  zbere,   kedar bodo sklicani (menda v drugi  polovici  prihodnjega  meseca avgusta), še predno se lotijo svojih administrativnih opravil, po-prašati za njihovo  mnenje  o   prestroji Avstrije (Cislaj-tanije) na podlagi decemberske ustave, in jim naročiti, naj   to  svoje  mnenje razodenejo v adresah.    Ali je na tej novici kaj resnice ali nič,  tega ne vemo;   to pa je gotovo,  da   deželni  zbori  bodo  morali  na vsak način govoriti, in to prav odločno govoriti. Deželni zbori pa, ki so nasprotniki dozdanji sistemi, bodo pa morali tudi složni   biti   v  glavnih  načelih.    Le složnem postopanji bode  moč.    Po   pravici   visokocenjeni   profesor   prava dr. Maassen  v Gradcu je  4. julija  v izvrstnem  govoru tudi dokazal  vzajemnega  delovanja vse opozicije in med drugim rekel: „Hud boj nas, gospoda moja, še čaka, predno dospemo do konečne zmage. Polovičarjev in takih, ki ne ved6, na ktero stran bi se vstopili, ža-libog je  še  mnogo.    Glavna  stvar je  zdaj,   da  smo popolnoma  složni,  da  smo  le  ena  močna,   a ne razcepljena stranka. Poslanci v deželnih zborih, izvoljeni od konservativne stranke, morajo se ravnati vsi  po  enem načelu   in   tudi   djansko  po tem postopati. Ako se združimo vsi, kar nas je, bodi si, da smo večina ali manjšina  v zborih,  nam je  vže morebiti zdaj mogoče  primorati  vlado,   da   za  naprej hodi drugo pot, kajti videla bo, da se manjšina v nekterih zborih sklada z večino v druzih.    To,   mislim,   so sedanje volitve že dosegle,   da   nismo   v nevarnosti več, da bi zopet Giskra bil minister ali pa Rechbauer.    Al, gospfida, jaz vidim drugo nevarnost;   bojim se,   ako ne bi bila složna  konservativna  stranka,   ako   k   naši stranki spadajoči  poslanci  po  vseh deželnih zborih ne bi ravnali po enacih načelih,   bojim se,   rečem ,   nove skušnje,   in  ta  bila bi  birokratična samovlada, absolutizem.    Ako se ne  motim,  letajo hudourniki pod nebom, ki naznanjajo viharne čase.    Ni ne nemogoče,   da   še   enkrat poskusijo vladati z absolutizmom in da   birokratizem   povzdigne  Medusino   svojo   glavo. Ako se  pa to   zgodi,   nismo   pridobili  ničesar   niti   iz cerkvenega niti od političnega stališča. Mi hočemo svobodo; le prava svoboda nam more pomagati.   Svobode že v sedanji ustavni  opravi nimamo,   tem manj pa bi je imeli v podobi   absolutizma.    Zatoraj je  treba,   da bode  zmaga  naša,   da   se   vsi  konservativni  poslanci, kakor tudi cela konservativna stranka, ravnajo po enem
načelu,  ako hodijo vsi   isto in eno pot.    Da dosežemo svoj cilj in konec, treba nam je sloge, edinosti!
— Minister za nauk in bogočastje je ratzposlal c. kr. deželnim glavarjem okrožnico, v kteri zahteva, da se verske in šolske postave strogo izvršuje j o. Čudno* je pa pri tej okrožnici to, da tudi „liberalcem" ne vstreza.
Iz Dalmacije. Pri volitvah sijajna zmaga slovanskih poslancev; Lapenin regiment na tleh!
Koroško. — Slovenci spet ne enega poslanca ne boda imeli v deželnem zboru.
Cesko. — Pri volitvah, ki so obsegale le tista poslanstva, kterim so se že predlanskem odpovedali narodni možje, so po kmetih pa še skor bolj jpo mestih povsod zmagali spet narodnjaki (deklaramti) in ta skor soglasno — 50 na kmetih, 35 v mestih. Slovanski narod na Ceskem je tedaj govoril.
Iz Tirolskega. Veličanska zmaga konservativne stranke, liberaluhi so padli, da ne vstanejo vreč. Cel6 vorarlberški deželni zbor zgubil je gospodstvo libe-raluhov.
Iz Galicije. Volitve so se čudno vršile. Poljaki sami ne ved6, kaj da hočejo. Kamor j ud pritisne, tam je zmaga. Dr. S molka, iskreni federalist, je izvoljen, je pa tudi dr. Ziemialkovski, z dušo in telesom privezan na dunajski „reichsrath" vsakoršne baze, in brž ko ne bode imel večino zborovo za seboj.
Francosko. — Napoleon žuga z vojsko! Ve& svet se je dolgo zibal v zibelki mini — kar nenadoma se prikaže krvava metlja na političnem nebu, in morebiti je že danes v Parizu sklenjeno, ali bode vojska ali mir. Znano je našim bralcem, da, Spanci iščejo kralja; namestna vlada ga zdaj našla in princu Leopoldu Hohenzollernskemu ponudila kraljevo krono na Španskem. Ce jo on sprejme in držiavni zbor pritrdi, bode princ Leopold kralj španski. To izv& Napoleon in neutegoma zakriči mogočni stoj! In zakaj ? zato, ker je ta princ žlahtnik kraljeve sorodovine pruske, Francoz inPrus pa sta si huda sovražnika. Ako kralj pruski ne prekliče, da dovoli princu Leopoldu krono špansko, brž mu napove Napoleon vojsko. Bati se je hudega potresa v Evropi, ako se vojska med Francozom in Prusom vname in seboj potegne še druge.   Kursi so povsod zelo padli.