Za naše K našim sestavkom o delavstvu, kil so in morda še bodo nekoliko prahu dvignili, naj povemo sledeče: Ne gre nam za to, da bi delali spore im mučne odnošaje med delavci in delodajalci. Zagovarjamo pravico in ljubezen, ki naj vlada v razmerju med obema. Postavili se bomo pa vedno na stran tistega, ki se mu godi krivica dn to še posebno, ako se bo godila krivica po moči slabejšemu. Na ta način nismo samo na trdnih krščanskih temeljih, ampak uživamo tudi podporo države, ki ji je zelo na tem, da vlada pravična zakonitost. Dopisi iz delavskih vrst nam bodo zato verlno dobrodošli. Bojazljivost v izjavah, ki temelje na resnici, bi zato škodovala samo delavstvu. Uredništvo. ---♦---- Kar nekako čudno postane človeku pri srcu ob pogledu na stotine mladih delavcev in delavk, ki se vsujeo ob določeni uri iz raznih tovarn našega kamniškega okraja. Akoravno jih gledamo dan za dnem, leto za letom, nam vendar to ne postane vsakdanje in nas tudi ne pusti mrzlih. Nehote oparimo ta utrujena lica in potrta srca. Zares, moral bi biti slep, da bi tega ne opazil. Slep za njihova bleda lica in Pogostokrat tudi objokane oči; gluh, ako se pogovarja z njimi in ne sliši drugega, kakor pritožbe: »Slab stroj sent imela in še sitno delo pa so mi dali akord, kadar je pa lahko delo in in dober stroj, imam pa od ure«,— ali: »Kadar se mudi, ko je treba blago hitro odposlati, pa slišim: »Pridi jutri ob šestih in bomo delali do osmih ali devetih zvečer!« Od tega napora smP utrujene; če pravimo, da ne moremo več, pa dobimo odgovor: 'Ali si doma sita kruha, da se ti ne ljudi delati? Pa pusti, domo pa drugo dobili.« Brez srca, da bi se ne vprašal, ali res ni pomoči. Je pomoč, saj imamo zakon o zaščiti delavcev, ki bi delavstvo vkljub svoji pomanjkljivosti vendarle zamogel dati malo krvi bledim licem, posušiti solzne oči in dvigniti srca vsaj tistim, ki jim še ni zamrlo. Večkrat sem vzel »Zakon o zaščiti delavcev« v roke, čital točko za točko in vedno šemi bil bolj prepričan, da ima zakon precej dobrega, samo ne izpolnjuje se ne, vsaj v našem okraju ne. Zakaj se ne izpolnjuje? Zato, ker tega noče ne podjetnik, ne delavec. Prvi kakor drugi se boji, da bi mu to ne bilo v škodo. Čudno, pa vendar resnično. Pomislite: V zadnji številki »Našega lista« je nekdo iz delavskih vrst napisal nekaj besed o težavah in krivicah po raznih tovarnah. Takoj je zašumelo, kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo. ' Najbolj čudno je to, da so se delavci sami ustrašili teh besed. Ali je to mogoče? Skoraj neverjetno je, da smo že tako daleč prišli, da neki delavec piše na urednika »Našega lista« naj ne priobčuje dopisov iz delavskih vrst, ker vsaka taka zadeva škoduje delavstvu; radi takih dopisov morajo delavci v splošnem trpeti, biti preganjani. ... (Tukaj je moralo uredništvo nekaj stavkov črtati, ker se boji, da bi bilo proti tisikovnenaiu zakonu.) ... Ako bi to vedeli pravi podjetniki, tisti namreč, M jim je za podjetje, bi gotovo bilo kaj drugače. Njihovi nastavljenci pa ... (Spet črtal urednik) ... Kako bi namreč človek, ki se šteje za izobraženega, ravnal na ta način? Vsak človek, najšibo podjetnik ali njegov namestnik ali poslovodja, ki ima količkaj izobrazbe, bi moral vedeti, da vsak zakon, vsak predpis o tej ali oni zadevi ima prav namen tej zadevi ko- ristiti. Tako lahko rečemo, da tudi zakon o zaščiti delavcev, ako bi se do pičice izpolnjeval, bi najbolj koristil podjetju samemu. Ravno tako razne delavske organizacije, razna verska in prosvetna društva, ako bi dobro in neovirano delovala, bi bila prvovrstno sredstvo pri prospevanju raznih podjetij in tovarn. Pa tega mnogi nasprotniki organizacij (verskih in prosvetnih) ne razumejo, ker sami nimajo nobene vere, nobene izobrazbe, ne duha, ne srca. Ako so mnogokrat v naših podjetjih takšni ljudje, so to nasprotniki zakona, nasprotniki delavstva, nasprotniki vsake delavske verske in prosvetne organizacije, radi tega tudi ovire za prospevanje podjetij. Radi njih naša podjetja hirajo, radi njih delavci trpe, radi njih izdelki naših tovarn ne dobijo mesta pred tujimi izdelki, tako da jih še domačini ne marajo, akoravno jih dobe precej ceneje. Kadar bodo naši podjetniki sami znali pogledati malo v bodočnost, kadar bodo pogledali bolj globoko, takrat bodo našli rano na podjetju, takrat bodo sami prosili delavstvo, naj se le organizira, versko in prosvetno, ako ne bo že prepozno, da rešijo podjetje propada. Takrat bodo videli, da je delavec, ki se je organiziral versko in prosvetno, postal delavec strokovnjak in poštenjak: strokovnjak, ki zna dobro izvršiti svoje delo; poštenjak pa, vzgojen versko in moralno po neomajnih nravnih in krščanskih načelih, ki ve, da je za plačo treba delati, da kolikor več je plače, toliko več mora biti tudi izvršenega dela. Zato pa, kdor preganja delavca radi take organizacije, radi tega, ker se poteguje za zakon, je sovražnik podjetja, ni kristjan, je z eno besedo nemoralen človek, človek brez vsake izobrazbe, brez duha in srca. Materinskim dnevom Mati, miamia, ali veš, kaj je zame materinski dan? To je dan ljubezni in dan hvaležnosti. DAN LJUBEZNI, ko otroci čutimo, dia nas ljubite, ko otroci pravimo, da mi vas Ijubimof zato tudi obljubljamo, da vas bomlo še bolj ljubili. DAN HVALEŽNOSTI, ko spoznavamo, koliko ste za na trpele, za nas delale in za nas molile; izato vami tudi mi obljubimo, da vam tega nikdar ne pozabimo. Kako pa naj povrnemo? Kakor ste ve za nas, tako bomo tudi mi za vais molili. Mama, bodi srečna. Če nisi, sem žalosten. Hvaležni otrok. Če ni otrok .. . (Piše Janez Langeirholc.) 1. Glavini namen sv. zakona so otroci. Danes mnogo družin toži, da so jim otroci preveliko breme. Premalo je zaslužka, ne morejo jih preživljati; ne morejo radii otrok na delo. Preveč je trpljenja z otroci, in to trpljenje da uničuje zlasti materam najboljše moči. Veste, kaj vam bom sedajle zapisal? Hujše je življenje v družinah brez otrok, kakor pa tam, kjer pet im še več ust naenkrat vpije: >Mama, kruha 1< In hujše je tam, kjer so štirje ali pa še več. Hudo je tudi tam, kjer je samo en otrok v družini, kakor pa tam, kjer je med številom deklic le en sam fantek, ali pa med fantki ena sama deklica. Zakaj, ti edinčki so potem taki ljubljenci staršev, skoro napolbogovi so; vsa hiša se jim mora klanjati, samo oni so angelčki, vedno nedolžni, nikdar nič krivi in če bi bili tudi poglavarji med razbojniki ali rokovnjači. Večkrat me je že obhajala misel: Ko bi bil jiaz kdaj papež v Rimu, bi bil eden mojih prvih odlokov ta, da bi v litanije vseh svetnikov vstavil prošnjo: »Edinih sinov in edinih hčera, reši nas, o Gospod!« 2. Bila sta mož in žena, oba premožna in oba pobožna, pa brez otrok. Vzela sta k sebi dvoje bratovih otrok — on jima je bil stric — in sta jima obljubila, da bo eden njiju dobil dom. »Kdor bo bolj priden,« je bilo rečeno. In sicer »priden« v najbolj širokem pomenu besede. Torej priden, pobožen, pokoren, usmiljen, miroljuben . . . Ta dva sta še precej dobro zadela. Preširoko bi bilo razkladati, kako je bilo treba nečakoma služiti za obljubljeni dom — morda kdaj v obliki povesti. 8. Spet drug zakonski par je bil brez otrok. Pa je stopilo pred oba zakonca vprašanje: »Komu hočeva dati?« Pa sta sklenila, da bi iz njegovega sorodstva prišel fantek, in njenega sorodstva pa deklica. Ta dva bi služila pri hiši toliko časa, da hi naposled dobila dom in se poročila. Ali ljubezen je čudna stvar, ne da si ukazovati. Med obema mladima je nastalo tako sovraštvo, da je moral eden odje-njati. Fant je moral radi pritiska žene oditi, na veliko jezo moža in vseh njegovih sorodnikov. — Nekje drugod ,pa je med mladimi kandidati za posestvo zagorela taka ljubezen, da sta se morala prezgodaj poročiti, pozneje pa je prišlo do grozovitih prizmrov prepira in razdora. — Ali je to prijetno? II Kamniška dekanija Leta 1929 rojenih umrlo skupaj Kamnik 75 51 4440 Š mart in v Sp. Tuhinju 34 17 1134 Stranje 40 21 1210 Rova 7 3 336 ŠpitaliC 18 21 670 Komenda 72 53 2240 Ihan 23 14 1005 Sela pri Kamniku &5 13 840 Homec 28 16 885 Nevlje 24 18 775 Vodice 71 40 2105 Domžale 49 25 2565 Tuhinj 35 21 956 Vranja peč 12 5 420 Tunice 20 10 550 Motnik 16 9 597 Dob 63 24 2200 Gozd 24 12 697 Moravška dekanija Leta 1929 rojenih umrlo skupaj Moravče 104 69 4721 Zlato polje 14 10 404 Krašnja 25 7 850 Blagovica 22 18 800 Peče 5 5 370 ŠL Gotard 26 22 832 Sv. Gora 27 16 945 Češnjice 5 16 425 Brdo 39 10 1440 Št. Ožbalt 6 11 311 4. »Komu dati?« Premišljevala sta to vprašanje mož in žena, ki sicer nista bila bogata — ali vendar ... Prodala sta dom in sebe mlademu paru in mislila, da jima bo mladi par hvaležen. Pa sta bila prezgodaj razočarana. Mnogo britkih solza sta .potočila, ki bi jih gotovo ne bila, če bi bila hišico dala enemu svojih otrok. Pa jih ni bilo . . . Ali ni to huje kakor pa tam, kjer starši vedo, za koga žive? 5. V šolo je hodil. Pa je bil tako nekam slaboten in zanikam, da so se vsi čudili in rekli: »Doma ne vedo, koliko je fant .star?« In vendar je imel dovolj let; postavno število za obisk šole. Poizvedoval je gospod učitelj, kaj bi bilo vzrok tej zaostalosti. Pa so mu povedali: »Sinček - edinček je in mama ga ima tako rada, da sama ne ve, kaj bi mu skuhala in ocvrla. Zato ima siromak od same prevelike ljubezni ves pokvarjen želodec.« 6. Gopod Mihelj je vstopil v hišo. Nasproti mu je pritekla vsa objokana domača hči Marička. Rada bi se mu bila skrila, pa je bilo prepozno. »Jokaš, punček; kaj je tako hudega!c »Oh, saj veste. Mirko je nekaj naredil kar mi prav, pa smo vsega me sestre krive, samo Mirko je angelček.« Čez hip je pa pristavila: »Ko bi pri nas vsaj Milko ne bil umrl! Vse bi bilo drugače. Mirko je zdaj vse, vsi drugi smo pa kakor ndč.« Ln tako je bilo vedno. Če je Mirko kradel, so bili krivi tisti, ki ne zaklepajo svojih stvari; če se je stepel, so bili krivi fantje, ki so ga dražili; če je mučil konje, so bili krivi konji, ki niso razumeli Mirkovih muh ... In ko je dobra mamica spoznala, da ne dela prav, je bilo že prepozno. Iz delavskih vrst Delavec, spoznaj samega sebe in imej sebe v časti! To bi bil moral dopisnik še pristaviti v zadnjem dopisu za Naš list (št. 3). Zakaj je spoznavanje samega sebe nam potrebno, in gojiti spoštovanje do sebe in do sotovariša delavca, marsikomu ne bo šlo v glavo. Saj večina delavcev misli, da pozna prav dobro samega sebe in se temu primerno tudi obnaša. Pa vendar temu ni tako. Kdor je kdaj proučaval delavske razmere v bolj urejenih krajih, mi bo pritrdil. Prijatelj, pojdi z menoj v naše tovarne! Kaj vidiš v njih? Ne rečem v vseh, vendar pa v vsaj večjih podjetjih. Zgoraj v vodstvu vidiš tuje ljudi; dostikrat tuje državljane. Navadna, zlasti težja dela pa opravljamo mi Slovenci. Ali je to zdravo? In zakaj je tako? Ali smo mogoče mi Slovenci manj nadarjeni in manj sposobni za dela v vodstvu podjetij kot tujec? Tega nam do danes še ni nihče odrekal, da ne bi bili dobri delavci. Nasprotno, našo spretnost hvalijo celo tujci. Zakaj pa je potem to nezdravo razmerje v vodstvu zlasti večjih podjetij? Zato, ker sami sebe premalo poznamo. Zadovoljni smo že in tudi ponosni, ako zaslužimo nekaj dinarjev več kakor naš tovariš. In vendar je ravno ta zadovoljnost z malim kriva, da nas tujci vodijo. Danes je treba delavcu temeljitega strokovnega znanja in velike uvidevnosti, da se delodajalec more zanesti nanj. Kako delavci drugih narodov že kot začetni učenci in pomožni delavci teže za znanjem in spretnost jo, katero vidijo in občudujejo na svojih voditeljih. Odtod tudi napredek v nekaj letih, tako, da imajo podjetja (n. pr. v Nemčiji, Češki) izvrstnih delavskih moči za svoj obrat preveč in jih dajo drugim narodom brez škode za svojo deželo kot delovodje, ki so bolje plačani, imajo manj težavno delo in imajo v podjetju kaj upliva. Upam, da mi boš sedaj rad pritrdil, ako imaš odprte oči in poznaš razmere v tovarnah samo ob Bistrici. Delavec v tovarni je v čisto drugih razmerah kot kmet na polju, delavec v gozdu ali pri domači obrti. Stroji, pri katerih ima delavec dnevno in tudi ponočno službo, napravijo tudi iz njega nekak stroj, ako sr vedno in vedno ne kliče v spomin: »človek sem.« V tem je pri nas velika napaka. Delavci in delavke iz raznih krajev in raznih razmer pridejo skupaj in kaj se dogaja pri čisto mehaničnem delu? Marsikateri [>ozabi, da je dolžan samemu sebi človeško spoštovanje in tudi svojemu tovarišu ter začne človek« nevredno govoriti. Kar jih je istega mišljenja, se mu pridružijo in tako se dogaja, da dostikrat naletiš na tako govorjenje med delavci, da bi se ga sramovali tudi bratci v šnopsairiji. Duhovni šopek iz nedeljskih evangelijev v aprilu. PRVA NEDELJA (Judje hočejo Je/.usa kanienijati.) Koliko krivic je moral pretrpeti naš Gospod pred Judi! Mnogi mislijo, da se je Jezusovo trpljenje začelo in dovršilo šele v zadnjih dneh njegovega življenja. Ne, ne! Judje ne verjamejo njegovemu nauku, zametujejo njegovo božje poslanstvo — ali mislite, da to ni bolelo? Očitajo mu, da jie Samarijan, sovražnik judovskega rodu, da ima hudobnega duha, — ali mislite, da to ni bolelo ? In vendar Gospod ne neha obsipavati tega rodu z dobrotami. Vendar si do zadnjega diha prizadeva, da bi to ljudstvo pridobil za božje kraljestvo. Kako pa trpimo mi? Ne govori: »Ne morem tega od takega človeka trpeti; nisem dolžan prenašati, zakaj veliko škodo mi je storil in očita mi, česar nisem nikdar mislil; s kom drugim bi že rajši potrpel.« (T. Kemp. III, 19.) DRUGA NEDELJA (Jezus jezdi slovesno v Jeruzalem.) Evangelija v navadnem pomenu besede današnja nedelja prav za prav nima. Mesto evangelija se bere danes pri sv. maši »pasijon«, t. j. popis Jezusovega trpljenja. Kar nam pratike in koledarji govore o današnjem evangeliju, to besedilo je vzeto iz obreda blagoslovljenja oljik. Opisuje se naim tu Jezusov vhod v Jeruzalem. Vesel je moral biti tisti dan za Jezusa. Množice ga navdušeno pozdrav-Ijajo. Vse, staro in mlado se skuša, da hi ga dostojno proslavili. Otroci kličejo: »Rosana Sinu Davidovemu,« ljudstvo pogrinja svoje plašče in seka vejice z dreves, le farizejska nevoščljivost greni razpoloženje dneva. »Slišiš, kaj le-ti pravijo?!« se hudujejo čez otroke (Mt 21 16) in: »Učenik, Zato si pa navadno taki delavci im delavke preskrbe temu primemo bodočnost. Njihovo stremljenje ne gre za napredkom v svoji stroki, ampak napraviti si razmere, da bi ugodno živeli. Zadovoljen z malim si poišče ali celo postavi svoje stanovanje im s tem meni, da je zanj že režemo vprašanje preživljanja. Razočaram gleda, ko ga ob pomanjkanju naročil podjetje odpusti kot delavca, ki nima strokovne zmožnosti in začno se črni dnevi po manjkam ja. lak delavec je živo svarilo. Spoštuj sebe! Izobražuj se v svoji stroki in me bodi zadovoljen z malo izobrazbo, da boš lahko zahteval večji zaslužek in si priboriš pri podjetju trdnega mesta, ki te bo preživljalo tudi v času, ko bo manj delal še le potem boš pravi delavec. Človek toliko velja, kolikor zna. posvari svoje učence!« se kregajo nad drugimi (Lk 19. 89). »Povem vam, da če ti umolknejo, bodo kamni vpili,« jim odgovarja Gospod. Zgodilo se je tudi to. . . Veliki petek ob tretji uri popoldne. Gospod umrje na križu. Ljudske množice molče. Solnce stemni, kamenje spregovori svojo gromko besedo, svet se strese, grobovi se odpirajo. Ali Jud ostane trdosrčen. Poganski stotnik pa odkrito priznava: »Resnično, ta je bil Sin božji!« (Mt 21, 54) in v daljnih Atenah govori pogan Dionizij »Ali trpi Bog stvarstva, ali se zgradba sveta podira.« Za koliko ljudi si zastonj trpel in umrl, o Jezus! — Bog, daj, da hi za nas ne bilo zastonj! TRETJA NEDELJA (Jezus vstane od mrtvih.) Velika noč! Ali ni to čudno? Ob rojstvu govori angel pastirjem : »Ne bojte se!« Ob njegovem vstajenju spet nagovarja prestrašene žene: »Ne bojte se!« Enako spet nagovarja Jezus sam prestrašene žene po svojem vstajenju: »Ne bojte se!« In prav tako tudi osuple učence (Mt 28, 10; Lk 24, 36). Sv. papež Gregor nam to lepo razlaga. »Kakor bi hotel odkrito reči,« tako nas uči: »boje naj se tisti, ki ne ljubijo prihoda nebeških prebivalcev, trepetajo naj tisti, ki so vdani nesramnemu poželjenju in obupavajo, da bi prišli v njih družbo. Čemu bi pa vi trepetali, ki gledate moje soprebivalce?« Kristusovo vstajenje bodi tudi naše veselje in naš strah! ČETRTA NEDELJA (Jezus se prikaže ob zaprtih durih.) »Prejmite sv. Duha; katerim grehe odpustite, so jimi odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim, zadržani.« Te besede so ustanovno pismo tistega sv. zakramenta, ki mu pravimo zakrament sv. pokore. Dobro pomnite: Preden ga je Jezus ustanovil, je dvakrat povdaril: »Mir vam bodi!« To je ravno namen in naloga te Zveličarjeve velikonočne ustanove: Človeškim otrokom naj prinaša mir z Bogom in mir s samim seboj, da bodo preko človeških rev in slabosti veseli in polni tolažbe gledali na večni dom onstranskega veselja. Zato je Cerkev to Zveličarjev© napravo vedno skrbno negovala. Ne samo ona, celo brezverci priznajo blagor in blagoslov sv. spovedi. Dobro je povedal eden izmed njih: »Če bi spovedi ne bilo, bi jo morali v blagor člsoveške družbe vpeljati.« (Glej Karl Mueller. Das Kirchenjahr iz leta 1911, str. 356). Kako je pred vašo cerkvijo? Ne gre za to, če je morda lepo posuto ali če stoji stara košata lipa ali kostanj. Gre za tisto grdo navado, da zlasti fantje med službo božjo ne gredo v cerkev, ampak ostajajo zunaj, se pogovarjajo in šalijo in cigarete kadijo in ne vem, kaj še vse. »Naš list« začne s tem razgovor, kako to razvado odpraviti. Vsak ima pravico, da pove k zadevi pametno misel. Za to številko sem naprosil najbližjega, da pove svoje misli, tovariša misijonarja g. Ocepka. 0 njem pravijo, da se razume na to. Kako je pred cerkvijo v Grobljah ...Ko sem se malo oddahnil od prvega strahu pred urednikom, ki je zahteval odgovor na tako težko vprašanje, sem začel razmišljati, kaj naj odgovorim na to, kako je pred našo cerkvijo v Grobljah. Zares, ustra-štil sem se radi tega vprašanja. Ko mi je pa urednik bolj natanko povedal, da gre radi fantov, sem na tihem Boga zahvalil, da me ni vprašal, kako je z dekleti pred cerkvijo. Če bi namreč urednik vedel, kakšne težave so z dekleti pred cerkvijo, bi me gotovo to vprašal in meni bi bila slaba predla; kajti preje si upam 50 fantov spraviti po kolenih od Grobelj na Brezje, kakor pa eno samo dekle v cerkev, če si je v glavo vtepla, da ostane zunaj. To je prav pribita resnica, ki sem jo spoznal po desetih letih boja okrog naše cerkve. Zato pa, fantje, mi ne smete zameriti, če bom povedal, kako smo se razumeli, vi in jaz, pred grobeljsko cerkvico, 'in kako se še danes razumemo. V začetku (ne, ko je Bog svet ustvaril pred toliko in toliko tisoč leti) pred desetimi leti, ko smo se prvič spogledali na tem bojišču, sem se popraskal za ušesi in si mislil: ne vem, kako bo šlo; sam si, njih je pa toliko. Ko hi bili sami Jaršani ali Rodičani, bi še ne rekel, pa so Domžalci, Ihanci, Mengšani, Ločani, Trzinci. Doblaini,. Homčani im Radomljam; pa še več, cele trume od moravskega vzhoda pa do cerkljanskega zahoda so prišle. Danes že še gre, ko človek vsaj malo sluti iz katerega dela naše puklaste zemlje je ta ali oni; takrat pa nisem skoraj vedel, ali je Kitajec ali Japonec, ali je kakšen brdavs ali blaga fantovska duša. Vedel sem samo, da so belokožci kot jaz in fantje kot jaz. Tako sem imel le nekaj upanja, da se bomo pobotali in da ne bomo preveč segali v pravice eden druzega. Ravno za naše pravice je namreč šlo. Fantje so mislili, da imajo pravico biti zunaj cerkve oni, jaz pa sem bil mnenja, da imam to pravico samo jaz. Prišlo je do spora in v tem se je bilo treba pomeniti. Druge postranske zadeve, kakor kakšna cigareta ali kakšna novica, ki jo je bilo nemudoma med sv. mašo treba preblizu stoječemu povedati, so bile kmalu odpravljene. Cigarete sem jim kar dovolil, ne v ustih ali v rokah, ampak v žepu. Včasih ni1 to takoj pomagalo, pa sem rekel fantu, naj še meni eno da ali pa vsaj tisto, ki jo ravno kadi. Ker pa še takrat nismo bili tako prijatelji kot danes, mi je ni dal, ampak jo je kar stisnil in skril, pa sva bila prijatelja. Kadar sta si dva imela kaj veliko povedati, sem v svoji radovednosti, da bi sam kaj zvedel, kar med nju stopil; ker sta pa čutila, da meni ni treba vsega vedeti, pa sta utihnila, jaz sem se pa premagal in tudi nisem poizvedoval. Drugih postranskih napak pa ti fantje niso imeli, bili so namreč precej dobre duše; zato so pa tako radi prihajali v Groblje, polagoma so vse te malenkosti kar sami opustili. Glavna pa tudi ne prehuda zadeva, je. bila: kdo ima predpravico biti zunaj cerkve. To vprašanje smo rešili še le v teku časa, ko smo se bolj sprijaznili. Spoznali so namreč, da jaz tudi ne morem biti vedno v cerkvi, posebno pa še v tesni spovednici, tam za oltarjem svetega Izidorja. Tako dobrega srca so postali, da se jim je kar krivično zdelo, da bi oni bili vedno zunaj, jaz pa večinoma znotraj. Jaz sem pa seveda tudi odstopil nekaj svojih pravic in končno smo takole sklenili in si razdelili naporno delo: Med službo božjo, naj-sibo kadarkoli, bodo oni kolikor mogoče v cerkvi, jaz pa zunaj, da )vizim na kolesa; drugače pa jaz v cerkvi, ,pa magari cel dan, le sem pa tja me morajo (na en ali dva meseca) priti obiskat za oltar, da se pogovorimo, če smo natančno izpolnjevali svojo dolžnost. Po desetih letih lahko rečem v i>ohvalo fantov celega kraja, ki se vidi iz grobeljskega zvonika, da so fantje dobro držali in še danes držijo. Semintja še pride, da ne gredo vsi v cerkev, pa temu niso večinoma sami krivi, ampak njihovi stari stari očetje, ki so grobeljsko cerkev napravili, kakor kakšno ška-tljico, sicer precej lepo, toda premajhno. Ako Hog da, in če bodo fantje vedno tako radi prihajali k nam, jo bomo pa enkrat povečali, iin prihraniti najlepši prostor zanje. Dr Fr. Knavs: Apostolstvo mož Apostolstvo mož je natuma in bogo-dana stroga dolžnost za može in mladeniče, kakor vobče za vsakega drugega vernika. Trideset, štirideset let neumornega dušnega pastirstva slovenske duhov-•ščine je organiziralo apostolstvo žen in deklet v Marijinih družbah, v tretjem redu in drugih bratovščinah, ki imajo vse namen, da se ohrani in poglobi versko živa tradicija skupnega družinskega bogoslužja po slovenski it družinah in da se ta večni ogenj svetega živega krščanstva neti po svobodno prevzetih družbenih in bratovščinskih dolžnostih, posebno po pogostih in skupnih sv. obhajilih. Ali vkljub vsemu junaškemu odzivu naše duhovščine in našega ženstva, mogli smo zlasti pa vojski ugotoviti nravno padanje našega naroda, ki ima najgloblje korenike v verski mlačnosti našega moštva. Rastoče pijančevanje in posirovlja-nje naroda treba pred vsem pripisovati na račun našega moštva in zlasti moške mladine. In ko smo se ozirali po naših versko-nravnih organizacijah, mogli smo z žalostjo ugotoviti, da ogromna večina našega moštva kljub makabejskim naporom naše duhovščine še ni organizirana v cerkvenih versko-nravnih društvih in da so se še vezi obstoječih organizacij po vojski nepričakovano zrahljale. Zato so dušni pastirji stopili na plan z novo moškemu značaju posebno primemo organizacijo: z Apostolstvom mož. Apostolstvo mož in mladeničev se je že davno pred našim slovenskim pokretom obneslo v drugih katoliških narodih. Moški smo namreč tako ustvarjeni, dla hočemo priti vsaki stvari do dna. Samo ono nam ugaja popolnoma, kar je docela igotovo in tega se tudi najraje oklepamo. Mnoge bratoščine slone na takozvanih zasebnih razodetjih, na pr. škapu-lirska bratovščina v vseh panogah. Vsak poučen kristjan pa ve, da zasebna razodetja niso verske resnice, marveč jih cerkev odobri za-to, ker ne vsebujejo nič veri in krščanski kreposti nasprotnega in sotorej verjetna. Sv. cerkev takim zasebno razodetim pobožnim vajam naklanjđ bogatih odpustkov, ki so vselej gotovi, pa naj bi bilo zasebno razodetje kot dejanje božje resničnosti ali samo domnevno. Može je splošno težko dobiti za toke pobožnosti. Marijine družbe sicer slone na dogmi, a v Sloveniji so postale skoro monopol našega ženstva, kakor tudi tretji red. Pa je tako preostala ona pristno apostolska, izvirno staro krščanska organizacija apostolstva molitve, ki svoje člane navaja, da vsak dan posvete svoje običajne molitve in poklicna dela in trpljenje Boz. Srcu in vsaj mesečno prejemajo sv. obhajilo in to, če le mogoče, skupno. Vse, karkoli delaš, delaj v milosti božji, bodi brez smrtnega greha, daruj vse Bogu in vse postane molitev. Evo program prvih kristjanov, izražen v Kristusovih besedah: Molite, molite, vedno molite! Apostolstvo mož se oklepa Božjega Srca, ki je neločljivo združeno z vse božje časti vredno osebo Jezusa Kristusa, ki je bogovdana in javno razodeta vsebina naše sv. vere — vse naše upanje in vsa naša verska ljubezen: Jezus Kristus — naš Bog. Njemu čast in slava vekomaj 1 V apostolstvu mož smo torej na najtrdnejših in najgotovejših verskih tleh. Tej resnici se mora klanjati vsak veren kristjan, ki se hoče rešiti, zakaj »Kdor ne veruje, je že sojen.« Možje in fantje, srca kvišku in na plan v apostolstvo mož in fantov v vsaki župniji širne Slovenije! Ponos. Končno vendarle moramo priznati, da se bližajo časi, ko se bo zavedna verska brezbrižnost smatrala za nazadnjaštvo in bodo naši možje in fantje, žene in dekleta ponosni, če bodo mogli v družbi s puhlimi domišljave! pokazati katoliško versko prepričanje. Še nihče ni obžaloval, če se je trudil živeti po veri, vsi pa ... saj veste! Služba božja v cerkvah kamniške in moravške dekanije V oklepaju (ob praznikih) Kamnik (župna cerkev) pol (>. in 9., popoldne ob 2. (pol 3.) Št. Vid pri Brdu ob 10., popoUl. ob 2. Vrhpolje pri Mor. ob 6. (od sv. Jurija do sv. Mihaela pol (i.) pop. ob 2. Skaručna ob 6. (od vel. noči do zaliv, nedelje pol 7.) pop. ob 2. (pol 3.) Št. Gotard ob 6. (od zad. ned. v okt. do vel. noči ob 10., prvo nedel. tudi ob 7.) popoldne ob 2. (pol 3). Sela ob 10. (prvo ned. in velike praznike tudi ob 6.) popoldne ob 2. Krašnja ob 10. (prvo nedeljo samo ob (>.) popldne ob 2. Moravče ob 6. in 10., popoldne ob 2. Peče ob 6., popoldne ob 2. Šmartin v Sp. Tuhinju ob 6. (na vel. nedeljo ob 10.) Trzin ob 6. (od okt. do vel. noči ob 7.) popoldne ob 2. Stranje pri Kamn. ob 5. in 9., p. ob 2. (kadar je sv. maša pri sv. Primožu ozir. Zakalom, odpade ob 9.) Homec ob 9. (4. ned. po vel. noči, sv. Trojica, rojstvo M. D., jesenska kvatema in roženvenska nedelja ob 6.), popoldne ob 2. Šmarca ob 10. = na belo nedeljo, ned. po sv. Jerneju (žegnanje) in ned. po sv. Mavriciju, popoldne ob Rova ob 6. (od roženvenske ned. do vel. noči ob 9.), popold. ob pol 3. Brdo ob 6., popoldne ob 2. (pol 3.) Tunjice ob 10., popoldne ob 2. (pol 3.) Ihan ob (5. in pol 10., popoldne ob Groblje ob 6. in pol 9., pop. ob pol 3. Kolovrat ob 10. (prvo nedeljo in za-pov. praznike tudi ob 6.) p. ob 2. Motnik (menjaje s Špitaličem) ob 6. oziroma 10., popoldne ob 2. Komenda ob 6. in 10., pop. ob pol 3. Nevlje pri Kamniku ob 5., pop. ob 2. Zg. Tuhinj ob 10. (prve ned. 15. avg. 8. sept. in 2. nedeljo po sv. R. T. ob 6. in 10.), popoldne ob 2. Št. Ožbalt ob 10. (prvo nedeljo ob 6.) Sv. Trojica nad Moravčami ob 6. Blagovica ob 10., popoldne ob 2. Mekinje ob pol 6. (le petkrat v letu ob devetih); popoldne v zimskem času ob 2., poletni čas pa ob pol 3. Vodice: žup. cerkev ob 6. in 10., p. 2. Šmarna gora od prve postne nedelje dalje vsako nedeljo in' zapovedan praznik ob 10. sv. maša s kratkim govorom. Tako je vse poletje do 1. novembra. Le v primeri zelo slabega vremena, ako zjutraj zelo dežuje, odpade služba božja, kar pa se razglasi v Tacnu, kjer se začenja pot na Goro. Veliki romarski shodi pa so na Šmarni giori: 1. Velikonočni ponedeljek, 2. Praznik sv. Florijana 4. maja, letos na nedeljo; 3. Binkoštni po- v Se mnogo let! K 60 letnici č. g. Gregorja Flisa, superiorja v Misijotnišču. Dne 1. marca je praznoval god in 60 letnico rojstva predstojnik mi-sijonišča v Grobljah. Jubilant je znan kot goreč misijonar po vsej Sloveniji od njene severne meje notri do Benečije; saj ni obširnejšega okraja, kjer še ne bi bil na misijonu ali kaki drugi cerkveni prireditvi. — V misijonsko družbo je vstopil 1. 1890. V misijonišču je predstojnik od leta 1926. Pred tem je bil predstojnik v misijonski hiši v Celju. — Tudi »Naš list«, ki je slavljencu posebno pri srcu, mu kliče: Še mnogo let! i®HffiHEW8HEHESHSHSHSH£HESHgfeiSI4SHBHESH®H8ii nedeljek; 4. Vnebovzetje Device Marije 16. avgusta; 5. Rojstvo Device Marije 8. sept.; 6. Praznik sv. rožnega venca, letos 5. okt. Ob naštetih dnevih je prvo duhovno opravilo ob 6., sv. maša s pridigo, drugo ob 10. sv. maša s pridigo. Litanije so popoldne po potrebi. Navadno je še več drugih sv. maš. Spoveduje se v teh dnevih že prejšnji večer in pa celo dopoldne, ko je več spovednikov na razpolago. V navadnih nedeljah se spoveduje pred in po sv. maši. . Dob ob 6. in 10., popoldne ob 2. Gozd ob 9. (od sv. Jurija do angelske nedelje ob 6.), popoldne ob 2. Zlato polje ob pol 7. (poleti 6.), pop. 2. Posebnost Slovenije so gore in grički, posejani s cerkvicami. To so starodavni spomeniki žive vere naših starih pradedov. Oni niso klonili duha in obupavali v težkih časih, ko so jih trle razne nezgode in posebno za časa turških napadov v srednjem veku, ampak povzdignili srca k Onemu, ki edini zamore pomagati, kadar vsa zemeljska pomoč odpove. V starih časih sc je zrlo redkeje čulo o samomorih. Ljudje o imeli več zaupanja v Boga. Med te stare spomenike žive vere starih Slovencev se lahko prišteva tudi cerkev sv. Primoža nad Kamnikom. Že Valvazor pripoveduje o njej, da so Slovenca častili svetinje med snežnimi gorami nad Kamnikom. Iz Kamnika do cerkve je dve uri pešhoda. Pot pelje skozi prijazno vasico Stranje, ki ima lepo lego ob Bistrici. Pozeneje je pot bolj strma, toda slikovita, planinski sveži zrak napolnjuje ozračje. Slednjič dospemo do cerkve, ki je gotiško dvola-dijska stavba. Kako lep razgled se nam nudi! Bistrica se vije kot srebrn pas po lepi dolini. Ko vstopimo v cerkev, si pač lahko mislimo, koliko naših starih slovenskih pradedov je že molilo v tem svetišču, kajti naj starejša listina, ki omenja to cerkev, je od papeža Bonifacija IX. z dne 9. julija 1396. Ta listina po-vo, da je cerkev sv. Primoža 1. 1396. že stala ter da je dobila mnogo odpustkov za romarje, ne omenja pa postanka cerkve, ampak govori o njej kot že stoječi cerkvi. Iz tega se razvidi, da je to starodavna romarska cerkev. — Druga listina je iz leta 1475. — Tretja iz h 1492. Ta dan je bil posebno važen za ta kraj. Jakob Vaiareso, koprski škof kot upravitelj izpraznjenega oglejskega patriarhata, je ta dan posvetil cerkev sv. Radegunde s 4 oltarji, kjer so se pred vpadom Turkov hranile svetinje sv. Primožil in sv. Felicijana, in je podelil vsem vernikom, ki se skesano spovedo ter cerkev ob večjih Gospodovih, Marijinih in drugih praznikih pobožno obiščejo, po 40 dni odpustka. V cerkvi je več starih slik. Shodi so vsako leto petkrat in sicer 3., 4. in 5. postno nedeljo, 2. nedeljo po veliki noči, na god sv. Primoža in Felicijana in na predvečer tega godu. Nekoliko višje nad cerkvijo sv. Primoža in Felicijana je cerkvica sv. Petra. Ima tri male baročne oltarje. Na evangeljski strani nosi letnico 1639. Shod jc na praznik sv. Petra in Pavla. S. Letos bodo običajni shodi zopet kakor je bilo prej v navadi: torej tretjo, četrto in peto postno nedeljo; le shod o sv. Primožu se vrši na nedeljo po sv. Primožu, torej letos 15. junija; prav tako ostaneta shoda drugo nedeljo po Veliki noči in shod v cerkvi sv. Petra na praznik sv. Petra in Pavla. Zlati molk Sloveči angleški zdravnik Ower-naisy je bil molčeč in je računal bolnikom tem dražje, čim več so klepe-tali. »Beseda je srebro, molk je zlato,« je ponavljal ob vsaki priliki. Neki večer mu pripeljejo kuharico, ki si je bila roko ožgala. »Oparjena?« jo vpraša zdravnik. Janez Langerholc: Sreča (Povest. —■’ Nadaljevanje.) III. Pa je le zaropotalo. Kar naenkrat, nenadoma, kakor vihra sta privihrala v župnišče in zahtevala oklice enkrat za trikrat. »Da bo manj govorjenja in opravljanja,« se je zagovarjala Lavrinka. A je bilp kljub temu dosti potrebnega in morebiti še več nepotrebnega govorjenja. »Pa se je le vjela,« je napol zavidljivo napol veselo pripovedovala Mar-tinka na vaškem vodnjaku. »Kdo ve, ali Peter kaj ve, kako se godi z njegovo domačijo. Vem, da bi se v grobu obrnil, ko bi vedel, kdo bo gospodar na njegovem domu,« se je vmešavala Dolenjka. »Saj ne bo Jaka. Ne sme biti; veš, dia ima prvi dan vse prodano,« je dodajala Franoonka. »Če bo pa ona gospodar, pa ne bo nič bolje.« »Seveda ne. Vse ji bo pokradel. Samo, da bo za pijačo.« »Pa mu bo »zaklenila.« »Jaka bo že našel ključ.« »Ožgana!« odgovori kuharica. Ko zdravnik preišče roko in izreže nekaj nohtov, pomoli bolnici recept in reče: »Obkladke k »Z Bogom!« odgovori kuharica in odide. Čez dva dni se pa zopet vrne, ker jo je roka hudo bolela. »Obkladke! En teden!« zarohni Owernaisy. »Z Bogom !: de kuharica, ki ga po enem tednu iznova poseti, pa že bolj zdrava. Ko pokaže zdravniku roko, reče: »Hvala! Kolkok »Nič!« se odreže vzradoščeni zdravnik. »Vi ste pravi biser med ženskami.« »Vi pa pravi čudak med zdravniki!« se nasmehne kuharica in vesela odide. Ali bo pa vsak dan boj in tepež in kletev in zmerjanje. Ni čuda, da nas Bog tako tepe. In še nas bo, še še ...« Saj to vsak ve, da sama ni vstanu voditi grunta. Pa naj bi si bila vsaj poštenega gospodarja poiskala.« »Ali si to že slišala? Poljanec je takoj svojo hišo še enkrat tako visoko zavaroval, ko je zvedel, da bo Flodrov njegov sosed.« »Zakaj?« »Saj veš, kaj je hudoben sosed. Največja nesreča za vso vas. Kdo pa je pred njim varen in kdaj!« »Bog varuj! Pa vendar ne misliš, da ...« »Nič ne mislim'. In tudi on ne bo nič mislil. Ampak v pijanosti, v jezi in v togoti mu je vse mogoče.« »Koj bom tudi našemu svetovala, naj se višje zavaruje. Ali naj postanemo radi enega nerodlneža kar čez noč berači?« Skrivaj, kakor bi bila storila kaj nepoštenega, sta šla Lavrinka in Jaka k izpraševanju. »No, Meta,« se je pošalil gospod Janko, »ali si pogledala danes, kam teče Belica?« Meta je povesila glavo. Čutila je ostrino, pa je raje potuhnjeno molčala, kakor bi se bila zagovarjala. Vodice. CM 15. do 23. smo imeli sv. misijjon, katerega 'so vodili misijonarji: g. superior Gregorij Flis, g. Jožei Fidler, g. Aleksander Martelanc in g. dr. Jakob Žagar. Velika župna cerkev, ki navadno nikoli ni polna, se je v teh dnevih po trikrat napolnila vernega ljudstva, ki je z vzgledno vnemo hodila poslušat goreče govornike. Prav mnogi so slišali vseh 24 govorov, večina pa nad 20 govorov. Mnogo moških iz oddaljenih vasi je kar cel dan ostalo v Vodicah, da ne bi zamudili katerega govora. V tem oziru gre posebna čast Podturnčanom. Mnogo jih je v tem času zopet našlo pot k Bogu. Spovednice so bile vse dni naravnost oblegane. Obhajanih je bilo 4400. Ob sklepu se je vsa župnija po vse ti la presv. Srcu Jezusovemu. Kakšno veselje je napolnjevalo srca vernega ljudstva zadnjo nedeljo ob skupnem sv. obhajilu in nato pri procesiji s sv. R. Tel. popoldne, se ne da popisati. Nič manj kot 43 raznih pesmi, skupaj 75 kitic, je ta dan odpel cerkveni pevski zbor. Predmet pogovorov so bili le misijonski govori, posebno ev-harsti-čni govor v petek popoldne je ljudi presunil do dna srca. — Bog daj le še to milost, da bi tudi tisti 23, ki so v svoji slepoti prezirali izredno milost sv. misijona, slednjič vendar spoznali kaj je tudi njim v dušni mir. Moravče. Pri moravški podmžmi cerkvi sv. Mohorja je prizidana kapelica z božjim grobom. Tu se je nekdaj brala sv. maša skozi sedem postnih petkov. Bila je to ustanova dveh moravških kaplanov: Šivic Antona in Batič Pavla. (Oba iz začetka 18. stoletja.) Voj- ska je tudi to ustanovo uničila. Velikonočno nedeljo zjutraj pa prihajajo še sedaj procesije iz Brda in iz Krašnje ter imajo tu sv. opravilo pri božjem grobu. Ob vhodu v kapelo božjega groba lahko bereš poleg slik tak slovenski napis: GLEITE — TO JE MESTU — KAMER SO — NJEGA -POLOŽILI — (MDCCCLII = 1852). Latinski napis pa da letnico 1719 = IESU FIL11 DEI SEPVLCRVM. 'Cerkev je dokaj visoka in prostorna. Veliki oltar ima sliko sv. Mohorja in Fortunata. Kipi pa so: šv. Ambrož, sv. Urban, sv. Jožef Egiptovski iin sv. Jožef, ženin I). M. Na listni strani je oltar sv. Florjana, na levi strani pa žalostne M. B. ter kipa sv. Kozme in Damijana, vse iz 18 stoletja. Znamenita so tudi znamenja ob poti k sv. Mohorju. Ako greš iz Moravč, zagledaš prvo: Kristus poti krvavi pot — že ob cesti, ki pelje v Lukovico. Ako greš potem navkreber, zagledaš v gozdu drugo: Jezus krvavo bičan. Napis je le še deloma čitljiv. Znamenje razpada. Proti vrhu vidiš tretje: Jezus s trnjem kronan. Iz latinskega napisa bi mogel razbrati letnico 1724, - IESVS CHRISTVS PRO MVNDO SPINIS CORONATVR (= MDCCVVVIIII — 1724; če je pri IESVS V velik; menda je.) Napis se da čitati le s težavo. Dvoje znamenj (četrto dn peto) je zdaj ob cerkvi, prestavljenih od prejšnje poti. (Novi pred kakimi 60 leti.) Jezus vzame križ na svoje rame. Poslikal ga je Miha Kavica iz Ihana. Nekateri obrazi so še dokaj čedni. M. Brdo. K 25 letnici prosvetnega društva. Že 25 let vzgaja, izobražuje in zabava naše društvo brdsko okolico! Častitljiva obletnica! Ne bo napačno, če se ob tej priliki vsaj kratko spomnimo njegove zgodovine. Ustanovljeno je bilo 1. 1905. Sprva ni imelo doma. Predstave so se vršile v župnijski veži ali na dvorišču. Pozneje je dobilo društvo prostor v stari šoli-Začeli so se delati načrti za nov dom. Te načrte je prekinila svetovna vojna. Po končani vojni so najbolj vneti 'in izobrazbe željni oživeli misel na dom. Uganili so skupno s č. g. župnikom, da bi bil primeren za to župnijski hlev in šupa. O. župnik so ukrenili vse potrebno, da se je smela cerkvena last podreti. Iz razvalin se je začel dvigati dom, z veliko težavo se je zgradil, tak, kakoršen je danes. Dne 15. junija 1922 je ob nenavadnem veselju tukajšnjega prebivalstva bil blagoslovljen novi »Društveni dom«. — Prva igra v domu je bila Jurčičev »Domen«. Morda so bolj starokopitni zmajevali z glavo, ko se je gradil dom, in govorili: »Čemu te neumnosti? Ako smo prej lahko brez tega živeli, bi tudi sedaj! Kaj si vse zmislijo?! A končno so pa tudi ti začeli misliti, morda pa res ni tako napačno. Mogoče še tudi nam kdaj prav pride. Niso se varali. Nudile so te stene najrazličnejše razvedrilo, i>ouk in vzgojo; — ne stene, — temveč požrtvovalni igravci ih igravke ter dobri predavatelji. Kaij in kako je delalo oziroma dela društvo, samo nekaj prav kratkega. Sleherno leto ima občni zbor, na katerega so povabljeni vsi člani društva. Ta izvoli odbor, kateri prevzame delo. Odborniki se udeležujejo tudi sej Kamniškega prosvetnega okrožja. Člani društva prirode vsako leto 3 do 5 iger, seveda največ v zimskem času. Odmore pri igrah izpolnjujejo vesele pesmi. Tudi več predavanj in nekaj kkio-predstav je nudila ta stavba. »Ni drugače, gospod župnik, kar vidim, da mi je bil namenjen. In če mi je namenjen, zaikaj bi se ga branila !« »Meta, ali si dobro premislila, preden si se odločila za ta korak. Bolje, da danes rečeš: »Ne!« kakor bi se morala kdaj kesati današnjega pota.« »Ne bom se kesala. Poznam Jaka, poznam tudi nevoščljivost svojih sosedov in sosed in prav zato sem se odločila.« »Ali boš Petrove otroke kar zavrgla?« »Kaj pa mislite, gospod župnik? Ko ima pa Jaka otroke talko rad. Pomislite: on grunta niti ne mara ne! Kar vesel je bil, ko sem mu svetovala, naj ostane zemlja Petrovih otrok. Sam Bog mi je naklonil takega človeka.« Gospod Janko je pogledal v stran, da je mogel skriti smeh, ki mu je zaigral na ustnih ob slavospevu na Jakovo dobrosrčnost. Saj ni bil tujec v Jeruzalemu, hočem reči v Selih, da bi ne bil vedel, odkod ta dobrohotnost in dobrosrčnost. »Koga je pa gosposka postavila otrokom m variha?« »Francon je, gospod župnik.« »A, Francon! Dober mož.« »Ne vem, kako bi rekla. Tako sem se namenila, da bi ikar Jaka prevzel to reč. Doma bo in bo najbolje znal varovati dom in posestvo.« >:Jaz bi ne storil tega.« 5 Zakaj ne?« »Že zaradi prijateljstva med sosedi ne. Koj bo slutil, da mu ne zaupate. Naj ostane, kakor je; saj vesta, da sosed soseda vsak dan potrebuje.« »Bomo videli.« »Le dobro premislite.« * Nato pa je pričel s poučevanje in izpraševanjem. Oh, kako je trda predla Jaku, že pri navadnih, vsakdanjih molitvah! »Jaka! Kaj pa misliš. Kristjan, katoliški kristjan si, pa niti moliti ne znaš!« »Ne zamerite, gospod župnik,< ga je pričela zagovarjati nevesta, »saj veste, kaiko je revež doslej živel. V mladih letih je znal dobro moliti, ali pozabil je revež, pozabil. Povsod, kjer je delal, so ga podili v hlev k počitku, ali je kaj čudnega, da je molitev skoro opustil. Kdo bo pa molil pri živini!? Zdaj, ko bo prišel k nam in bo začel redno življenje, bom že jaz skrbela, da bo tudi molil, kakor se spodobi.« »Dobro delo boste izvršili, Meta, ampak težko bo šlo. Saj je znano: Kar se je Janezek naučil, to bo tudi Janez znal.« »O, vse bo šlo lahko, saj je tako priden. Vi ne veste, kako me uboga.« »Pa še nekaj, Jaka. V cerkvi te premalo vidiml, v cerkvi. To ni prav. Verjemi mi, da je ni večje nesreče, kakor če človek gre in samega sebe tako-rekoč zavrže. Kakor izgubljen sin tava okoli in ne najde tistega miru, tiste sreče, tistega pokoja, kakor bi ga mogel vživati kot človek, ki izpolnjuje vestno svoje dolžnosti.« Jaka je sukal klobuk med prsti. Zagovarjal bi se bil, pa miu ni kazalo. Ni vedel ziniti pametne besede. Spet je poprijela nevesta za o-brambo. »Vse bo drugače, gospod župnik, vse bo drugače. Dozdaj ni imel revež niti praznične obleke. V vsakdanji obleki pa ni, da bi hodil v cerkev. Veste, da bi se mn vse smejalo. Še druge bi bil motil pri službi božji.« »Glavno je, zakaj Jaka ni imel primerne obleke. Ali ni kriva temu njegova lastna zanikmast?« (Nadaljevanje prihodnjič.) Zahvala in čast vsem sodelujočim pri društvu pa naj bo to % delom, materijelno podi>o-ro ali dobrim nasvetom. 25 letnica naj bi še bolj poživila društveno delovanje! Kamnik. Fantje kongreganisti so namerava-b 20. I. prirediti poelje Uganka. Stanko in Verica gresta prvič v šolo. Pa ne vesta, po kateri poti bi šla. Preko gredic ne smeta stopiti, preko plota tudi ne. Otroci, čoln nazaj. Potem se pelje oče. Drugi sin pelje čoln nazaj. Zopet se peljeta sinova. Eden pelje čoln nazaj k materi. Potem se pelje mati; drugi sin pelje čoln k bratu in končno se oba prepeljeta. Tako so se peljali petkrat. Oče enkrat, mati enkrat, sinova pa trikrat. Nagrado je dobil Melhior Vrhovnik, Mengeš, št. 121. Pismo prtiči nega Janka stričku. Slišal sem mamico ko je brala v »Našem listu«, da tudi mali otroci smejo pisati stričku Matičku. Vesel sem tega, ker imam jaz veliko povedati. Mama je brala v »Misijonskem listu«, da sestra Ksavetrija na Kitajskem pogančke kupuje, pa da ji manjka denarja. Prečastiti gospodje v Grobljah pa zbirajo denar za pogančke. Jaz tudi hočem kupiti enega pogančka l>o imenu Vinko. Vedno hodim s svojo malo škatljico okrog in zbiram. Naš prvi pomočnik mi je dal en cel dinar. Strici in tete iz Jarš so mi dali še več. Atu sem eno kilo morske trave razpletel. Prosil sem ga, naj mi plača za to 6 kron, kakor drugim, saj sem dobro naredil. Rad bi dal teh šest kron v mojo škatljico za pogančka. Ker sem še majhen, mi je ata dal samo en dinar. Na cesti sem tudi našel 50 par; pa sem mami pokazal in mi je dovolila, da smem imeti za pogančka. V nedeljo sem obiskal v Zavetišču malega Marti-neka, o katerem je mamica brala v »Našem listu«. Tam sem tudi nekaj nabral; en bolan mož mi je dal celega kovača za mojega Vinka. Sedaj imam že 56 Din. Mamica je dobila od stare mame lep kip Srca Jezusovega. Ko se bomo posvetili, takrat bom jaz kupil mojega pogančka Vinka. Jaz bi rad, da pride k nam, bo pri meni spal, čeprav je tako črn in umazan. (Saj ni umazan! Janko.) Moj mlajši bratec M Manček ima že tudi 14 dinarjev za svojega pogančka; imena mu še ni izbral. Kaj ne, striček, da bo imel Jezušček veselje z nama? (Prav gotovo!) Jaz bi bil tudi rad misijonar, pa se le malo bojim, ker morajo misijonarji pri poganih preveč trpeti. Sose- zarišite na sliki, po kateri poti sta prišla v šolo. Za pravilno rešitev bo poslal striček za Veliko noč prav lep piruh. Rešitev z izrezano sličico morate poslati do 14. aprila. dovo tetko sem naprosil, da pišejo Vam namesto mene, ker sam pisati še nežna m; sem star Sele pet dn pot leta. Podpisati se pa vseeno že znam, ker vidim, da se ata podpiše in tako jaz poskušam za njim. Vam bom kar tukaj pokazal kako znam. Poljubim roko! Janko Močnik, Mengeš št. 156.« Si že priden, Janko. Le rad ubogaj ateka in mamico Ln prosi Jeauščka, da postaneš zares nekoč misijonar in boš pogančke odkupoval za tisti denar, kii Ti ga bodo itaki pridni otroci zbrali, kot si sedaj Ti. Za veliko noč boš pa dobil od strička lep pirh. Za veliki petek. Solnograški nadškof švarcenberg so imeli nekoč birmo v župniji visoko v hribih. Pri tetej priliki so šli tudi v šolo. Gospod župnik so izpraševala otroke. Vsi so prav dobro odgovarjati. Nobeden ni obtičal. To se je gospodu nadškofu jako dopadlo. Govorili so nekaj na tihem z gospodom župnikom, nakar se župnik obrnejo k otrokom in jim pravijo: »Ker ste znali na vsa vprašanja odgovoriti, vam sedaj gospod nadškof dovolijo, da smete vi njim staviti vprašanja iz krščanskega nauka. Bodo pa orni vam odgovarjali« Otroci so osupli. Kdo bi si upal gospodu nadškofu vprašanje staviti. Vsi so tiho. Le en deček se veselo nasmehne in korajžno vstane, ter prosi za dovoljenje, če sme on gospodu nadškofu staviti vprašanje iz zgodb sv. pisma. Gospod nadškof mu radi dovolijo. Deček pa pravi: »Prevzvišeni gospod naj mi povedo iz zgodb sv. pisma, kdaj je studenec užejalo, kdaj je pot opešala in kdaj je življenje umrlo!« — Sedaj so pa bili gospod nadškof v zadregi in niso znali odgovoriti na to vprašanje. Priznali so to in pozvati dečka, naj sam pove odgovor na to vprašanje. Deček pa pravi: »To se je zgodilo na Veliki .petek v Jeruzalemu na gori Kalvariji. Jezus je rekel: »Jaz sem studenec žive vode!« Na Veliki petek pa je v grozni žeji na križu zaklical besede: »Žejen sem! - Jezus je tudi rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje. Na Vpliki petek je Pot opešala, ker je trikrat padel pod težkim križem. Jeztis je rekel: Jaz sem življenje. To življenje je pa na Veliki petek na križu umrlo.« — Na vprašanje, kdo ga je to naučil, je deček odgovoril, da njegova stara mama. Gospod nadškof so ga pohvalili! in mu dali lepo podobico za spomin. Ljubi otroci, radi hodite veliki teden k božjemu grobu molit; pa ne pozabite tudi za pogančke moliti! Velik dar. Simon je bil mati osemletni zamorček. Pridno je hodil k misijonarjem v šolo in ker se je dobro učil, je bil kmalu krščen. Nekega dne je sedel tako vesel v klopi, da se je misijonarju čudno zdelo. Zato ga vpraša: »Simon, zakaj si tako vesel? Ali si kaj dobil?« »Ne, oče. Ničesar nisem dobM. Pač pa sem jaz dal nekaj velikega svoji sestrični dn zato sem tako vesel.« »Kaj si ji pa torej dal?« »Dal sem ji sveta nebesa!« »Kaj praviš, Simon?« »Da, oče. Le poslušaj. Včeraj je prišla k nam moja teta s prav bolno deklico. Nesla jo je k čarovniku, da bi jo ozdravil. Jaz pa sem vedel, da čarovnik ne more nič pomagati. Teta je še poganka dn deklica še tudi ni bila krščena. Prenočili ste,pri na«. Ponoči jaz nisem spal. Deklici je postalo slabo in je začela umirati. Skočil sem s svojega ležišča dn sem si mislil: Jaz jo bom krstil. Če potem umrje, pride v sv. nebesa. Vzel sem vodo in sem jo krstil, kakor sem videl tebe krščevati. Oblil sem jo z vodo na glavo in rekel: Marija, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Kaj ne oče, da sem dal deklici sveta nebesa?« »Da, Simon. Prav lepo delo si storil. Ljubi Jezušček bo zato tudi tebi dal sv. nebesa.« Dragi otroci, ali nebi hoteli tudi Vi dati Vašim poganskim bratcem in sestricam sveta nebesa ? Slikar brez rok Nedavno je umrl slikar Bertram Hiles, katerega življenje je bilo zelo zanimivo. Kot 8 letni deček je povodom neke železniške nesreče zgubil obe roki. Nesreča je bila tem bolj tragična, ker je deček kazal veliko umetniško nadarjenost. Toda deček je pokazal, da je njegova volja še močnejša ko nemila usoda. S čopičem med prsti noge je slikal slike, ki so mu že kot učencu dobro uspevale in je pri vseh tekmah dobival prve nagrade. Odbor, ki je ocenjeval slike, ni vedel, da jih je slikal mladenič brez rok. Hiles je končno dovršil študije umetniške akademije v Parizu. Mnogo njegovih slik je nagradila tudi angleška kraljeva akademija. Zaradi svoje energije, da slika z nogami, je dosegel veliko slavo. „Naš list” izdaja Misijonišče v Grobljah, p. Domžale. Tiska Misijonska tiskarna. List izhaja v začetku vsakega meseca in stane posamezna številka 1 dinar. OGLASI v »Našem listu« stanejo 35 Din za četr-tinko stolpcai. Pol strani 200 dinarjev. Vozni red kamniške železnice Ljubljana—Kamnik ---------- Kamnik—Ljubljana G.52 7.45 13.07 14.15 18.20 o- • —<«■« 1 i —<<<■« TRGOVEC V KAMNIKU varčevanje nudi registrovana zadruga z neom. zavezo ki obrestuje vloge po 5% do 6%» proti trimesečni odpovedi po ter nudi posojila po 9 oziroma 10% brez vsakih drugih stroškov. Rentni davek plačuje hranilnica sama, kakor ga mnogi drugi zavodi ne plačujejo. V aprilu se hranilnica preseli v svojo lastno hišo Urejuje in zastopa izdajatelja: Jožef Godina C.M. Gospodinje, gospodarji! Ne pozabite, da se dobi pri meni štedilniki, oprave za kopalnice, banje, peci, iz-livke, stenske školjke, klozet ne naprave, kovinsko pohištvo, okovje, železne blagajne, žima, morska trava, ptičje kletke. Kmetovalci! Oglejte si moje priznano najboljše poljedelske stroje, ki so bili odlikovani z zlato in srebrno medaljo: rohkofr /.a koruzo trijarji rcporeznice mlatilnice bencinski in petro- mlini za šrotanje slamoreznico lejski motorji žita gepclji kosilnice sadni mlini čistilniki plugi, brane za stiskalnice za sadje čistilniki polje in travnike in grozdje Vedno v zalogi so: vodovodne cevi, liti kotli in brzoparilniki, bakreni kotli za žganje, posnemalniki za mleko, transportni vrči, škropilnice za vrtove in vinograde, sesalke za vodo, vino in gnojnico, hidravlični ovni, ognjegasne potrebščine, vse orodje za rejo čebel i. t. d., gonilni jermeni in drugo. Železniške tračnice, traverze, cement, strešna lepenka, štukatumo trsje, okovje za pohištvo in stavbe, mreže za ograje in hodeča žica, verige za kmetijstvo in industrijo. Obrtniki! Najboljše orodje za vse obrtniške panoge priznanih svetovnih znamk dobite pri meni po najnižjih cenah. Monopolna prodaja smodnika in di agih raz-streljiv, nakup starega železa in drugih kovin. Telefon: 2179 in 2061. Brzojavke: Franc Stupica, Ljubljana. Čekovni račun: Ljubljana 10.313. Franc Stupica Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Za Misijonsko tiskarno: Janko Strnad.