Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2*60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Posamezna številka 10 v Reklamacije so poštnine proste. Nefraakirana pisma *e ne spra-jeia&jo. Rokopisi ss ne vračaj«, Inserati. Enostopna petit-rrstica, (širina 83 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 1. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 4, januarja 1908 Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne posiljatve, naročila na list, reklamacijo, iuserate i.. t. d.: tJpravniStvo tRdečoga Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1. „Rdeči Prapor" izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Upravništvo „Rdečega Prapora". Drag kruh. Božični dnevi so prazniki potic. Pri sedanjih je sploh najvažnejše to, kar pride na mizo. To je po koledarju in po starih šegah strogo urejeno. Dokler je imelo človeštvo še več stikov z naravo, so pomenili prazniki ljudem več kakor zdaj, ker jim je bil njih pomen še bližji. Sedaj so ostali le še zunanji simboli in med temi so tudi potice. Ampak tudi v tem oziru se je marsikaj izpre-menilo. V bogatih družinah so se prvotne potice razvile v najfinejše pecivo in pridružilo se jim je stotero drugih dobrih, izbranih reči. Med delavci mora pa zadostovati, če se najde v kruhu kak oreh ali kako rozino, da se pomaga fantaziji, najti pot do potic. Pa tudi takega — in tudi čisto navadnega črnega kruha ni vedno dovolj na delavski mizi, posebno če je družina velika, kajti zaslužki so majhni in kruh je drag. Tega sicer klerikalci nič kaj radi ne priznajo. «Draginja» je beseda, ki jih strahovito razburja, odkar so v državnem zboru pokopali znane nujne predloge socialnih demokratov. Najljubše jim je, če najdejo tepca, ki jim še verjame, da sploh ni draginje. Ce pa že ne morejo popolnoma utajiti resnice, da je draginja, pa iščejo izgovorov po vseh kotih in koncih. Tako so našli za kruh trditev, da je bila «slaba letina». To je pa popolnoma neresnično. Letošnja žetev sicer ni bila tako izvrstna, kakor lanjska, ampak zato še ni bila slaba. Lani je bila namreč letina neprimerno dobra; letošnja je pa le malo zaostala za njo. Celo klerikalni poljedelski minister Eben-hoch je moral priznati, da se letos ni moglo govoriti o slabih žetvah na Avstro-Ogrskem. Odkod je torej vendar draginja ? Vzrok je enak, kakor za draginjo mesa. Visoke cene moke je zakrivila visoka carina na žito. Kratka primera govori glasneje od vseh besed. Carina za 100 kilogramov je iznašala: Za rž 1865 leta 1 K 4 vin., leta 1882 že 3 krone, leta 1906 pa 5 kron 8 vinarjev; za pšenico leta 1865 — 1 K 3 vin., leta 1882 — 3 krone, leta 1906 pa 6 kron 3 vin.; za oves leta 1865 — 72 vinarjev, leta 1882 — 1 K 5 vin., leta 1906 pa 4 K 8 vin.; za moko leta 1865 — 3 K 2 vin., leta 1882 — 7 K 5 vin., leta 1906 pa 15 kron. Naravno je ob teh številkah, da je moka draga in da je drag kruh. Kajti za tuje žito in za tujo moko moramo plačevati strahovito podraženo carino, avstrijski veleposestniki nam pa vsled tega diktirajo cene, kakršne sami hočejo. Tudi ni res, da bi bilo premalo žita na splošnem svetovnem trgu. S. odnja Amerika, ki pride za žito posebno v poštev, je imela izvrstno letino. Ze cele mesece se izvaža iz srednje Amerike velikansko množino žita za cene, ki so v primeri z avstrijskimi izvanredno nizke. Prav tako se je žetev v Argentiniji, kjer je šele pred kratkim končana, izvrstno obnesla in smatra se, da Argentinija letos lahko še mnogo več izvozi, kakor druga leta. Ako bi bil državni zbor sprejel socialno-demo-kratični predlog in bi se bilo carino znižalo za polovico, bi prišla sedaj lahko velikanska množina žita v Avstrijo in vsekdanji kruh, ki molijo «kristjani» vsak dan zanj, bi bil lahko že sedaj poceni. Klerikalno-nacionalna vladna večina je zavrgla so-cialno-demokratični predlog, za vagon moke se mora plačati 630 kron uvoznine in ljudstvo mora plačevati skoraj že nedosežne cene za najpotrebnejše živilo, za vsakdanji kruh. Kmečka statistika. Čudne kozolce preobračajo agrarni časopisi, da bi «dokazali», kako «prav» so ravnali agrarci in klerikalni poslanci, ko so glasovali zoper soci-alno-demokratične predloge glede draginje. «Dokazali» bi radi, da so morali pokopati one predloge zaradi malega kmeta. Socialni demokratje pravijo, da visoka carina na živino in na žito ne koristi malim kmetom, ampak veleposestnikom, med katerimi je poleg ošabnih aristokratov tudi katoliška cerkev s svojimi bogatimi škofijami, samostani, dehantijami i. t. d. Prav lahko razumemo, da skrbi ta visoka gospoda za svoj žep, kolikor le more; ampak svetu bi rada dopovedala, da skrbi za — malega kmeta. Da bi se ji verjelo to neresnico, prihaja sedaj s statistiko. To je prav lepa znanost, ampak res je tudi, da znajo lisjaki s številkami napraviti, kar le sami hočejo, če so jim ne gleda na prste. Tako zlorabljajo tukaj tudi statistiko o živini v svoje namene. Ljudstvu, zlasti kmetom, hočejo sugerirati, da proda največ živine mali kmet, da ima torej on največ koristi, če so meje zaprte, če je carina visoka in meso drago. V ta namen so spravili v svoje časopise sledečo statistiko: Od 9,025.208 goved, kar jih je bilo naštetih v Avstriji, jih imajo posestniki zemljišč do 1 hektara 418.454 t. j. 4-6% od 1—2 » 813.533 » 9-6» » 2—5 hektarov 1,975.503 » 21'8» » 5—10 » 1,616.774 » 17-9 » » 10-20 » 1,726.208 » 19-1» » 20-50 » 1,493.417 » 16-6» » 50—100 » 351.713 » 34» nad 100 » 679.546 » 7*5» Na ta način bi imeli mali kmetje in kmetje 75 4 odstotkov vse goveje živine, veliki kmetje in veleposestniki pa komaj 11 odstotkov. Celo posestniki najmanjših parcel do dveh hektarov imajo 13-7 odstotkov, torej več kakor veleposestvo. Ta statistika je v resnici zelo zapeljiva in ljudem, ki sami nič ne mislijo, se ž njo lahko dokaže marsikaj. Ampak najprej je treba povdariti, PODLISTEK. Kdo je blazen? Šala v enem dejanju. Dalje Milka (prinese pipo in tobak. Pipo izroči očetu, potem zažge užigalico): Tako, tata. Ali bode prav? Peter (kadi): Aha, to že diši. To je tobaček! Dobra pipa gre nad vse. Hm — ampak — Milka: Kaj pa, tata? Peter: Ce bi vedel, da te ne izmuči — Milka: Saj nisem trudna. Le povej, kaj bi še rad. Peter: Svalčice so mi pošle. Zvečer pa moram v mornarski klub in tam ne morem kaditi pipe. če nisi trudna, bi mi lahko nabasala nekoliko svalčic. Ampak samo, če nisi trudna. Saj je dosti, ako jih nabašeš sto, da jih imam tudi nekaj za prijatelje. Ampak če nimaš časa . . . Milka: Naredim ti jih, tata. Kako da ne? Peter: Saj to opraviš sedé. Milka: Seveda. Grem ven na delo. (Pogleda žalostno mater in odide.) Eva: Jaz grem pa v kuhinjo. Nekaj časa moraš že ostati sam. Peter: Le pojdi, le pojdi. Itak moram čitati, kakšna neumnost je to, da hočejo razganjati meglo na morju. Haha, taka neslanost! Ce bi ne vedeli, kaj je megla, bi nas že kdo potegnil. Eva: Pa se dobro zabavaj. (Odide.) Peter (vzame knjigo in čita. Nemiren je.) Anica (vstopi): Gospod Mravec — Peter (ne da bi jo pogledal): Kaj ? Anica: Gospod Mravec, zunaj — Peter (položi knjigo na mizo): Kaj je zunaj ? Kaj pa stojiš, kakor lipov bog? Kaj pa ne govoriš ? Anica: Saj — Peter: Saj — saj — saj menda ne veš, kaj hočeš. Še časopisa ne more človek prečitati v miru. Zunaj — zunaj ... Kaj neki? Dan je zunaj. — No, kaj je? Anica: Nekdo je zunaj. Peter: Nekdo! — Kaj se to pravi? Mar naj rešujem uganke? Kdo je, no? Anica: Nekdo, gospod Mravec. Ne poznam ga. Peter: Ne poznam ga! O, to je krasno. Kar ne poznam ga. Jaz naj pa duham, kdo da je? — No? Anica: Saj ga nisem še nikdar videla. Odkod naj ga pa poznam? Peter: Kako naj ga pa jaz poznam? Ali je sedaj čas, da se hodi nadlegovat mirne ljudi? Anica: Tega ne vem, gospod. Ampak najbolje je menda, če pride sem. Pa boste videli, kdo da je. Zdi se mi, da je prav prijeten gospod, mlad in ljubezniv — Peter: Mlad in ljubezniv! — Kaj pa imam opraviti jaz z «mladimi» in «ljubeznivimi» ljudmi? Anica: Morda Vam ima povedati kaj prijetneo-Pa meni se mudi v kuhinjo. Povem mu, na Vas bo veselilo, če vstopi — (Odide.) ^ Peter: Vraga bi me veselilo — jje Neznanec (skromen, skoraj boječ mlad rce» prijetne zunanjosti in uljudnega vedenja, vst.^®" Dober dan, sluga, sluga — Peter (godrnjavo): Dobro jutro. Kaj pa žellg ne Neznanec: Cenjeni gospod, noga me je z.ar je v Vašo hišo — zg°-. Peter: Vidim, vidim. Po zraku niste prip'd®J*j[g Neznanec: Ne, res ne. Vendar pa upai <}eiavc'j kmalu vse v redu. Moj zrakoplov se ge dnine: nesti. 15 po Peter: Vaš — zrakoplov . . .? pa po 1 K Neznanec: Da, da; samo za žebljfna rr u • * u u » ui- "aka- Da 9e Treba je namreč posebnih žeblje, u ^ ac j j j 24 čoln drugače pretežak. da to štetje sploh ni popolnoma zanesljivo, kajti socialni demokratje so dokazali v državnem zboru, da se je pri štetju živine zelo sleparilo. Ampak če se tudi brezpogojno verjame tem številkam, se je treba ozreti še po nekem drugem računu, da se dobi njih pravo lice. Vprašanje je namreč, kakšno je sploh število malih kmetij. In če to vprašamo, izvemo sledeče: Izmed 2,800.000 posestnikov jih 700.000 sploh nima za obdelovanje primerne zemlje, torej tudi ne more rediti živine. 418.454 goved imajo posestniki izpod 1 hektara. Teh je pa 730.837, torej jih je tudi med njimi 312.483, ki nimajo govede. Posestnikov do 2 hektarov, ki imajo skupaj 813.553 govejih živali, je 491.229. V najboljšem slučaju jih ima torej med njimi 168.905 le eno govedo in kvečjemu 322.324 po dvoje goved. Torej dobimo že sledečo sliko: brez živali je . . 700.000 posestnikov brez govede . . 312.483 » z govedom . . 587.359 » z 2 » . 322.324 Skupaj . . 1,922.166 posestnikov. Ker je tudi med posestniki do 5 hektarov še dosti takih, ki imajo le eno do dvoje goved, imamo okrogel milion malih kmetov brez živine, ki torej od visokih carin nimajo nič druzega, kakor drago meso. Drugi milion kmetov, ki ima eno do dvoje goved, tudi nima od teh carin ničesar. Kajti oni ne rede živine, ampak jo samo rabijo. Ce krava ne daje več mleka, jo morajo prodati. To pa sploh ni kupčija, kajti kupiti si morajo drugo, katero se lahko molze, ki je pa dražja, tako da morajo dati staro kravo in tele, če ga imajo, za novo kravo. Za živino, ki jo potrebujejo zase, ne pa za prodajo, morajo plačevati tem višje cene, čim višja je carina, tako da so tudi le na škodi vsled klerikalno-agrarne politike. Ker je tudi na pičo uvoznina visoka, jim je krma živine otež-čana, v slučaju nesreče, ki se primeri dosti često, jim je tem težje, nabaviti si novo živino. Ce pa hočejo jesti košček mesa, morajo ga plačati prav tako drago, kakor delavec. Z dokazom, da profitira mali kmet od visoke carine, ni torej nič, ampak resnica je ravno nasprotna in pribito ostane, da se nesramno izkorišča vse delavstvo, vse mestno prebivalstvo, vse poljedelsko delavstvo in še par milionov kmetov, na korist fevdalnim veleposestnikom, škofom, bogatim kloštrom i. t. d. Taka politika je torej in ostane ljudstvu sovražna in vse zvijanje in vsa telovadba po številkah ne pomaga nič. S svojim glasovanjem proti socialno-demo-kratičnim predlogom so klerikalci zgrešili smrten greh nad ljudstvom in zanj ne zaslužijo odpuščanja. So dragi, šotni«!! KaVarne in briVni«, Kjer j« na razpolago VaSe S&iiSg JPifl prapor"! Politični odsevi. Narodna sprava, ki jo je sprožil baron 6 e c k, bi torej res rada, da bi se jo smatralo za resno, «Slovenska korespondenca» poroča, da se je takoj, ko je Beck prevzel vlado, ustanovil poseben na-godbeni odsek v ministrstvu, čegar člana sta bila v prvi vrsti ministra-rojaka Pacak in Prade. Ministrski predsednik je želel, da bi mu oba pojasnila nazore svojih strank o narodnem vprašanju. Češki minister Pacak je v tem zmislu vložil več spomenic, ki jih je izdelal deloma sam, deloma pa so jih sestavili drugi «poznavalci razmer». Vložene so doslej sledeče spomenice: 1. O jezikovnem in uradniškem vprašanju — spisal dr. Pantru-ček; 2. Načrt novega deželnega reda za Češko — spisal dr. Herold; 3. Spomenica v šolskih vprašanjih, ki zadevajo narodne interese in ki sodijo v kompetenco češkega deželnega zbora — spisal profesor Celakovskj-; 4. Zakonita ureditev rabe obeh deželnih jezikov pri avtonomnih oblastih, obsegojoča zgodovinski del in končni načrt takega zakona — spisal dr. P a c a k; 5. Opombe k deželnemu volilnemu redu, ki ga je v deželnem zboru vložila Gaučeva vlada — spisal dr. Pacak; 6. Razdelitev volilnih okrajev čeških mestnih in kmečkih občin — spisal profesor C i p e r a; 7. Spomenica o postopanju pri eventualnih razpravah, vštevši pogodbene konference. — Tudi to kaže, da se res ne misli na kako splošno reševanje narodnega vprašanja, niti ne na provizorično rešitev tega vprašanja za vse narode, ampak edino le na kako pogodbo med Nemci in Cehi. Ce se to zgodi, bodo Slovenci gotovo izigrani. Deželnozborske volitve za Češko so razpisane: Za kmečke občine 20. svečana, za mesta 27. svečana, za trgovske zbornice 2. marca, za ve-leposestvo 5. marca. Za tirolski deželni zbor bodo volitve: V kmečkih občinah 19. februarja, v mestih 21. februarja, v trgovski zbornici 24. februarja, v vele-posestvu 25. februarja. Tudi ogrskemu finančnemu ministru se je letos dobro godilo. Sklepni računi za leto 1906 izkazujejo 111-7 milionov prebitka. V Budimpešti, kjer glumijo silniki že davno angleški konstitucionalizem, imajo ministri navado, da sprejemajo ob novem letu deputacije svojih strank in potem spuščajo bobneče govorance v potrpežljivi zrak, Letos je imel to komediantovsko nalogo prvi dr. Wekerle, in izvršil jo je po komediantovsko. Njegov govor je bil zelo frazast. Povedal je prav malo; stvarno je dejal le to, da hoče vlada še v tekočem zasedanju «zavarovati razprave državnega zbora», to se pravi, napraviti nov opravilnik s primernimi nagodbeniki. Tudi načrt o splošni volilni pravici hoče vlada predložiti; seveda takega, da bo zavarovan «narodni» (to se pravi madjarski) značaj države. Gobezdal je tudi nekaj o pravičnosti, češ, da vlada ne misli zatirati drugih narodnosti. Govoril je seveda tudi o hrvatski politiki. Tudi tukaj je metal besedo «pravo» semintja kakor žongler v cirkusu. Otroci ali pa norci lahko pričakujejo «prava» od te vlade. — Slavni Košut je sprejel svojo stranko v postelji. Njegov dolgovezni govor je bil še bolj frazast in neslan, kakor Wekerlejev. Govoril je o samostalni ogrski banki in potem je dejal, da pride volilna reforma spomladi v zbornico. Francoski justični minister Guyot-Dessaigne je na starega leta dan naglo umrl. Prišel je iz zbornice senata; na hodniku je srečal senatorja Provost-D elaunaya, člana desnice, ki ga je zelo uljudno nagovoril. Potem je pristopil k njemu senator Dubost, ki mu je čestital. Minister se je vrnil v zbornico, kjer ga je nenadoma obšla slabost, pa je kmalu izdihnil. Guyot-Dessaigne je bil 74 let star; v zadnjih tednih ga je večkrat obšla srčna slabost. Bil je med vodjami radikalne stranke. Minister je bil že v Bourgeoisovem kabinetu, kjer je imel portfelj dela. Belgijski ministrski predsednik de Trooz je na Silvestrov večer umrl. Bil je tri tedne bolan z revmatizmom. Zadnji čas mu je oslabelo srce. Za njegovega naslednika se smatra predsednika zbornice Schollaerta. V procesu zaradi viborškega manifesta so bili vsi obtoženci, razven kmetov Ahdanova in Djačenka, obsojeni na tri meseca zapora. Ker so obsojeni na zapor, a ne v trdnjavo, izgube volilno pravico. Vložili bodo priziv. Občinstvo je priredilo obsojencem viharne ovacije. Ze v sod-nijski dvorani se jih je obsipavalo z lovorjem in s cveticami. V Macedoniji je bilo tekom meseca novembra (po pravoslavnem koledarju) 130 ljudi iz političnih razlogov umorjenih, 41 pa ranjenih. Zadeti so bili kristjani in mohamedanci. Nemški guverner iz Afrike, Horn, je bil zaradi usmrtitve zamorca Liedu obsojen na odstav-ljenje od urada in na — 900 mark globe. Disciplinarna komora je izpremenila kazen odstavljenja v — premeščenje in je znižala globo na 300 mark! Obtožen je bil Horn zaradi sledečega dogodka: Zamorec C e d u je bil v Afriki zaradi tatvine obsojen na pretep in na več let ječe. Ko je bila sodba že izrečena, ga je dal Horn privezati k drevesu, kjer je ostal 24 ur brez jedi in pijače. Ne-kolikokrat ga je dal odvezati in peljati na ono mesto, kjer je baje zakopal ukradeni denar. Ker pa denarja niso našli, so ga zopet privezali. Vsled tega mučenja je zamorec umrl. On je torej zaradi tatvine pretrpel smrt, njegov mučitelj pa plača za usmrtitev 300 mark in premestijo ga, pa je konec. Temu se pravi enakost pred zakonom. In tako se nosi «kulturo» in «krščanstvo» med divjake 1 Ruske ječe so prenapolnjene — to je uspeh Stoljipinove «pomirjevalne» politike. Dan na dan odhajajo vlaki z izgnanci na sever in na vzhod. Smrtne obsodbe so na dnevnem redu, tako da še dnevno časopisje ne more poročati o vseh, ki jih obesijo in ustrele. Ravnatelj ječe v Rostovu ob Donu je naznanil jetnikom, da se mora odkloniti vse prošnje onih, ki so obsojeni na prisilno delo za hitrejšo odpravo v Sibirijo. Lepe razmere morajo biti v ječi, če jetniki sami prosijo, naj se jih spravi v Sibirijo! Pollcajska tolovajstva na Ruskem. Ze davno je znano vsej Evropi, da so pojmi pravice na Ruskem taki, kakršni so lahko samo v najbolj barbari čnih absolutističnih državah. Zloraba uradne oblasti je v deželi od glave do nog okrvavljenega carja vsakdanji dogodek; organiziranje «črnih stotnij» smatrajo gubernatorji in policajni ravnatelji za svoj poklic. Ce se izve, da se je tu ali tam pretepalo politične jetnike, se človek že ne more več razburjati. In vendar — poročila, ki jih objavlja berlinsko glasilo socialne demokracije «Vorwärts» iz Rige, so tako grozna, da se razkadi vsa iz dolgotrajne navade porojena blaziranost in človek b zakričal kakor ranjena zver ob grozotah, ki jih uganjajo najbolj živinske barabe v carskih uniformah. Le en primer naj poda našim čitateljem približno sliko teg», ker je mogoče v «sveti Rusiji». Peter: Čoln? — Gospod, ali mislite norce briti — ? Neznanec (preplašen): O — prosim — nikar, nikar. Saj ni res. Peter: Gospod, jaz sam star mornar. O čolnih toraj kar nehajte. Sploh — po kaj bi radi ? Neznanec: Da, da; zaradi čolnov nisem prišel. Ne zaradi zrakoplova. — Ampak — °eter: Ampak nekoliko hitreje povejte, prosim. Lahko bi vedeli, da imam dela, važnega dela. .nanec: Gotovo, gotovo. O, tudi jaz imam dela! Saj ni mogoče . . . Človeško življenje je prekratko. Vse bo ostalo nekončano. i r: Seveda, če govorite in govorite. Stara reč. 7, besedami se ne koDča nobenega dela. Pro-m torej — ali povejte, ali se pa poslovite, inec: O, ne, ne. Najprej Vam moram po-'ati. Vse Vam moram povedati. Kdo ve, kdaj zopet najdem. Lahko bi bilo do tedaj že '.amujeno.