DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 77 Sobota, 28. septembra 1935 Leto X Tiskovni zakon Za svobodo tiska VzviSen pomen delavske prosvete Največji slovenski pisatelj Ivan Cankar je tako-le označil veliko kulturno delo delavskih socialističnih organizacij: (Zbr. spisi, XI, 348). »Ni še dolgo tega, kar sem spoznal človeka, ki živi med delavci že petnajst let. Ko je prišel mednje, so ljudje pljuvali nanj, gospod župnik sam se je toliko ponižal, da mu je pljunil v usta — stran, brezverec, antikrist! — Ko je začel delavce poučevati, da jih je najprej privedel do spoznanja krivice, katere sužnji so, — ni dobil prostora v celem kraju, skrivati se je moral s svojimi prijatelji o mraku na kakem travniku ali polju. Kamor se je prikazal, se je prikazalo brž tudi par žandarmov. In ni se zgodilo redkokdaj, da je premišljeval o svojem kulturnem delu med štirimi stenami ter živel na državne stroške. ... A danes po petnajstih letih so tisti delavci strokovno in politično organizirani, stoje v kulturnem oziru visoko nad mnogoterimi diplomiranimi narodnjaki; po žganju ne smrdi več tam, petje ni več brez melodije in brez besed — samo ne verjamem, če bi tiste besede ugajale narodnjakom; njih knjižnica je bogata in knjige niso nerazrezane, temveč doživel sem veselje, da so rabljene in posvalkane take knjige, o katerih pravijo narodnjaki, da niso pisane za ljudstvo! . .. Tam in takrat sem videl, kaj je resnično, pogumno, vztrajno kulturno delo, ki se ne prestraši ničesar, ki nikoli ne omahuje, nikoli ne obupuje. Ob tem velikem delu se mi je zazdelo moje lastno delo zelo malenkostno in zelo malo koristno. Zakaj spoznal sem, kod vodi in kam drži edina pot do rešitve ljudstva iz tlačanstva, do rešitve kulture iz današnjega bankerota, do rešitve kulturnih delavcev iz sramotne brezposelnosti, iz zaničevanja in ponižanja.« Po razpustu »Vzajemnosti« je pri nas opravljala to veliko kulturno delo »Svoboda«, Nad 20 let. V večjem ali manjšem obsegu, kakor so ji dovoljevale razmere in zakoni. Prepredla je vse delavske kraje s knjižnicami, uprizarjala najboljše igre izmed vseh društev, napolnila tudi dvorane naših narodnih .gledališč, dala iz svoje srede umetniške igralce in režiserje, nove pisatelje in pesnike, prirejala najmogočnejše pevske festivale in dala zmisel življenja desetti-sočem delavcev v črnih revirjih. Pritožba »Svobode« in dosedanja reiskava sta ugotovili, da se je »Svo-oda« vedno ravnala po svojih pravilih in dal je izpolnjevala svojo nalogo nepolitične kulturne organizacije. Zato upravičeno pričakujemo, da bo »Svoboda« do 1. oktobra zopet dovoljena in da se bo mogla že v tej jesensko-zimski sezoni z vsem poletom posvetiti prosvetnemu delu med našim delovnim ljudstvom. V tovarni papirja Pollak v Zagrebu je stavka, ki je trajala celih deset tednov, končno likvidirana. Vztrajnost delavcev je dala lep uspeh: podjetje je končno pristalo na kolektivno pogodbo, ki zagotavlja sledeče plače: kvalificiranim delavcem 6 do 9 dinarjev na uro, turbinskim 7.50, kurjačem 7 Din poleg premije, nekvalificiranim delavcem pri strojih 4.75 do 6 Din poleg premije, pomožnim Osnutek tiskovnega zakona Iz poročila predsednika zagrebške sekcije Združenja jugoslovenskih časnikarjev g. Jutriše na časnikarski konferenci v Zagrebu, dne 22. septembra t. 1. posnemamo, da se izdeluje osnutek novega tiskovnega zakona v — Centralnem presbiroju. Centralnemu presbiroju so bili posla-| ni že razni predlogi in zahteve novinarjev in odvetnikov. Časnikarji predvsem zahtevajo ukinitev sedanjega tiskovnega režima, t. j. cenzure, z novim tiskovnim zakonom pa je treba odrediti, da se razen zakona ne sme predpisati nikak drugi izjemen tiskovni režim, ki obstoji v dajanju navodil o načinu pisanja in v prepovedih poročanja o dogodkih in političnih vprašanjih. Te želje so časnikarji sporočili tudi predsedniku vlade, ki je rekel, Odbor petorice sveta Društva narodov je sklenil, da se v italijansko-abesinskem sporu uveljavijo začasne določbe odst. 4 čl. 15, ki predvidevajo, da uvedeno poravnalno postopanje ostanejo toliko- časa v veljavi, dokler ne bo izdelano in od plenuma sprejeto poročilo v abesinskem sporu. Če se spor ne bo mogel urediti, bo objavil svet Društva narodov po soglasnem sklepu ali po sklepu ve- Izvršni odbor socialistične stranke v Zedinjenih državah je zasnoval obširno akcijo, kako bi pridobil predsednika Roosevelta in državnega tajnika za zunanje stvari Hulla, da intervenirata za mirno rešitev ita-lijansko-abesinskega spora. V akcijskem odboru so predsednik obla- Beograd, 26. septembra, p. Minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec je izdal naslednjo naredbo o 7% znižanju doklad banovinskim in občinskim uslužbencem: Na osnovi člena 10. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev z dne 17. septembra odrejam: Draginjske doklade občinskim uslužbencem in vpo-kojencem ter prejemki banovinskih in občinskih uradniških pripravnikov se znižajo v skladu s členom 5 in 7 delavcem 4.25 do 5.50 Din poleg premije, ženskam 3 do 3.75 Din, ki pa zamorejo v akordu doseči 6 dinarjev. Strojevodje dobe 2400 dinarjev mesečno poleg premije, ostali tovarniški delavci pa 6 do 7 Din poleg premije. Stavkujoči delavci so v teh 10 tednih mnogo pretrpeli, a vztrajali so in kar je glavno, ostali so ves čas solidarni, zato jim od srca privoščimo ta uspeh. izdeluje — Centralni presbiro da pričakuje, da bodo prizadeti čini-telji sami, oz. njihove organizacije predložile lasten osnutek. Združenje jugoslovanskih časnikarjev je sklenilo sklicati posebno posvetovanje o vprašanju izdelave osnutka novega tiskovnega zakona in bosta k temu posvetovanju povabljeni tudi Zveza grafičnih podjetij in pa Zveza grafičnih delavcev. ♦ Svoboda tiska je eno osnovnih vprašanj državljanskih političnih svoboščin in je zato treba zastaviti ves vpliv neposredno prizadetih in vse javnosti, da bo novi tiskovni zakon res jamčE svobodo tiska, ne pa, da bi nudil oporo za njeno zatiranje, pačenje javnega mnenja in potvarjanje, ali pa nasilno preprečenje širjenja nazorov, idej, mnenj, kritike in vesti. čine poročilo o podrobnostih spora in predloge, ki jih smatra za ureditev vprašanja za najpravičnejše in najprimernejše. Na podlagi 9. odstavka istega člena ima svet pravico spraviti spor pred skupščino Društva narodov. Če bo prišlo s strani Italije do vojaške akcije, bi pomenila na podlagi čl. 16 vojaško akcijo proti vsem ostalim članicam Društva narodov. čilne zveze Leon Krzycki, socialist Norman Thomas (predsedniški kandidat 1932) in Daniel V. Hoan, socialistični župan v Milwaukeejui. Odbor je izdal poziv na parlament in tisk ter organiziral propagandistično akcijo. omenjene uredbe, v kolikor sedanje draginjske doklade, odnosno pripravniški prejemki niso manjši od prejemkov po omenjenih členih. Banovinskim in občinskim kontraktualnim uradnikom, honoriranim uslužbencem in dnevničarjem se znižajo mesečne bruttonagrade v skladu s členom 8 omenjene uredbe, tako da bodo v skladu tudi z odstavkoma 2 in 3 tega člena. Posebne doklade v denarju, stalni honorarji in nagrade, kakor tantijeme, ki jih na kakršnikoli osnovi izplačujejo banovine in občine svojim uslužbencem ali zaposlenim državnim, banovinskim ali občinskim vpokojencem poleg njihovih rednih prejemkov, se znižajo za 20 odstotkov v skladu s členom 9 omenjene uredbe. Vse gornje se nanaša tako na banovine kakor na mestne in ostale občine. Znižanje prejemkov se ima pričeti s 1. oktobrom. Mestne in kmečke občine imajo same izdati nadaljnje naredbe o izvršenju te naredbe, kolikor je to potrebno. Kakor da stavkajo angleSki delavci... Ne samo v Sloveniji, povsod, v vsej državi se bori delavstvo za svoje pravice in zahteve. Tako v Beogradu že več tednov stavka nad dva tisoč lesnih delavcev. Ugledni meščanski dnevnik »Politika« piše o tej stavki: »Ustavitev dela si ljudje zamišljajo kot nerede, poboje po ulicah delavskih okrajev, veHke policaje z gumijevkami, bežanje pred njimi — kakor to navadno v filmu prikazujejo Foxovi »žurnali«. In vedno se ta stran bolj vidi nego druga, prava plat. V Beogradu je že nekaj tednov, kar je ustavilo delo nad dva tisoč lesnih delavcev, dobrih mojstrov in sposobnih ljudi. Ali ta ustavitev dela nikakor ni taka kakor na filmskem platnu. Vsi se zbirajo v obednicah borze dela. Tam so odprli svojo lastno kuhinjo in vsi delavci dobivajo hrano popolnoma brezplačno. Nobenih neredov ni, nikakih bučnih govorov. Ozračje je optimistično, polno dobre volje in dobrega duha. Kosilo se deli točno opoldne. Vsakdo prihaja v kuhinjo s svojo šalo. Živahno je za dolgimi mizami v obednicah, z odprtimi okni na dvorišče, ki je polno jesenskega solnca. Na popolnoma nepotrebno etiketo se tu ne pazi. »Sodrug Kosta, požuri lačni smo ..,« »Pojdi k mami, pa se ji potoži!« »Kruha za — samce!« Tudi nekaj deklet je med njimi. Na vratih kuhinje bdi nad vsem stari mojster Kosta Babič, ki gleda skozi očali, pritrjene s črno vrvico. »Mizarski delavci« — pripoveduje on, medtem ko hodijo mimo njega fantje s šalami, »so stopili v stavko 9. septembra. Zahtevali nismo nič drugega kakor to, kar je odredil zakon: osemurno delo. In najminimal-nejše zvišanje plač, brez česar se ne da živeti. Naše zahteve so odklonili in začeli odpuščati ljudi. Tedaj, e, kaj naj napravimo ... Združili smo se. Zdaj zahtevamo kolektivno pogodbo. In 117 delodajalcev jo je že podpisalo. Zmagali smo. Do končne zmage se hranimo tu zastonj, s pomočjo fonda naše organizacije in daril naših sodrugov iz vse države.« »Doklej boste vzdržali?« »Do božiča, če bo treba.« »Ali so tudi taki, ki niso z vami?« »Da. Tudi taki so. Toda prav malo. Ali kaj se bo zgodilo z njimi? Od vseh delodajalcev, h katerim se vračamo na delo, smo zahtevali, da teh ljudi ne sprejmejo v delo ... A sedaj nam je policija dovolila, da pri vsaki delavnici postavimo svoje sodruge kot stražarje. Mislim, da se bomo kmalu vrnili na delo in da bo naša zmaga popolna.« »Človek dobi vtis, kakor da ta boj bojujejo angleški delavci,« zaključuje dopisnik »Politike«, ki je videl resnost in mirnost naših sodrugov. Nova sovjetska republika je proglašena v kitajskem Turkestanu. Gre za provinco Sinkiang, z glavnim mestom Urumči, <-kjer je bivši kitajski general Šengšisaj pregnal Japonski prijazne Dumgane in vzpostavil kitajsko sovjetskb republiko, ki se bo priključila Sovjetski Uniji. Radi tega so v Tokiu zelo vznemirjeni. Zmagali po 10-tedenski stavki Italija ne sme napasti Abesinije Društvo Narodov zavzelo svoje stališče. Socialistična akcija v Zedinjenih dr2avah Več stomilijonsko znižanje doklad samoupravnih usluž- KAR#Alf Naredba stopi v veljavo 1. oktobra. Honorarji W in nagrade se znižajo za 20 odstotkov. Mesetno 140.000 dinarjev deficita Kai bo s pokojninskim zavarovanjem rudarjev in piavžarjev Iz podatkov, ki so nam na razpolago posnemamo, da je stanje pokojninske blagajne Glavne bratovske skladnice nevzdržno. V pretečenem poslovnem letu bi bila imela Din 963.177 primanjkljaja, brez banovinske subvencije Din 100.000 in dobička od vrednostnih papirjev v znesku Din 95.767. Tako se je primanjkljaj znižal na Din 767.410. V tekočem poslovnem letu pa se je položaj še poslabšal. Povečano število upokojencev in pa zmanjšano število članov-zavarovancev povzroča vedno večji primanjkljaj v pokojninski blagajni. Tako je znašal primanjkljaj v prvih petih mesecih okroglo Din 700.000 ali povprečno me- sečno Din 140.000. V mesecu maju it. 1. po gotovih gg. ministrih izvedena sanacija pokojninskega zavarovanja, katera je stopila v veljavo s 1. junijem t. 1., se je pokazala za popolnoma zgrešeno in je bila izvedena zgolj iz politično-vo-lilnih namenov, ker so gospodje računali na glasove rudarjev in piavžarjev. Radi tega bo nujno potrebno, da se to vprašanje znova pokren. Zakaj upati je, da bodo novi gospodje v vladi imeli več praktičnega smisla za res pravo socijalno politiko, kot so ga imeli prejšnji. Zveza rudarjev Jugoslavije bo konkretne predloge stavila. Za odpravo nočnega dela Energična akcija svobodne strokovne organizacije obeta uspeh Iz Beograda poročajo, da je Ministrstvo za socialno politiko izdelalo osnutek uredbe o delovnem času v pekarnah. Osnutek predvideva, da mora delo v pekarnah počivati od 15. do 4. ure, če se dela v eni izmeni, in od 18. do 4. ure, če se dela v dveh izmenah. S preddeli se sme pričeti največ 3 ure pred delom na tabli. V pred-delo spada: kurjenje peči, napravlja-nje kvasa in mesenje testa. Kot delo na 'tabli pa se smatra: deljenje, tehtanje in oblikovanje kruha in peciva na tabli. Pri preddelih se sme zaposliti samo neobhodno potrebno število osobja. Neomejen delovnik naj bi bil dovoljen le pred semanjimi dnevi in pro-ščenji, ali v slučaju višje sile. Nedeljski počitek mora znašati 36 ur, ako pride za nedeljo praznik, mora odmor znašati vsaj 60 ur. Razdelitev delovnega časa poleti in pozimi bo predpisal ban. V letoviščih ne veljajo nobene omejitve, takisto ne za pekarne v bolnicah in vojaške pekarne. Nadalje niso predvidene nobene omejitve za podeželske pekarne in pekarne v krajih izpod 5000 ljudi, ako take pekarne ne dobavljajo peciva v kraje, kjer je nočno delo z nared-bo prepovedano. Kazni za prekršitve te naredbe izrekajo politična oblastva. Višina kazni znaša Din 500 do Din 5000. V slučaju, ako je bil delodajalec že par-krat kaznovan z denarno globo radi enakega prekrška, ga v ponovnem slučaju more oblast kaznovati s trimesečnim zaporom. Kršenje nedeljskega počitka se v ponovnem slučaju kaznuje z zaporom do enega meseca. O osnutku se bodo izjavile še delodajalske in delojemalske organizacije, katerim bo dostavljen na vpogled. Energična akcija pekovskih pomočnikov, ki se je še pojačala, od- | kar so se letošnje leto združile obstoječe tri svobodne strokovne organizacije pekovskih pomočnikov v vsej državi v eno zvezo, obeta uspeh. Doslej so samo štiri banovine imele uveden nočni počitek. Za Dravsko banovino, ki je, kot se rado povdar-ja, najbolj »napredna«, pa ni bilo mogoče doseči podobne naredbe. Izkušnja v štirih banovinah je pokazala, da je nočni počitek mogoče uveljaviti brez škode za pekovsko obrt in ker ne gre, da bi še nadalje obstojale razlike glede prepovedi nočnega dela med posam. banovinami, kar povzroča stalno vznemirjenje bodisi med delodajalci, bodisi med pomočniki, se je ministrstvo končno vendarle moralo odločiti, da se reši vprašanje nočnega počitka, kot je rešeno že domala v vseh kulturnih državah. Prepoved nočnega dela bo v prid zdravju pomočnikov in izboljšanju higienskih prilik v pekarnah. Na tem pa so zainteresirani tudi konzu-menti. Osnutek naredbe ne zadovoljuje popolnoma in bo naloga organizacije pekovskih pomočnikov, da se zavzame za njegovo izboljšanje. Pol milijona rudar-jev v stavki Splošen rudarski štrajk v Ameriki, ki se razteza na 26 zveznih držav, je končno izbruhnil, čeprav je bil po posredovanju same vlade že petkrat odložen. Posrečilo se je izgladiti vse druge diference, samo v vprašanju regulacije plač akordnim delavcem so ostala podjetja trdovratna. Ker je dosedanja kolektivna pogodba v nedeljo potekla, ne da bi na njeno mesto stopila nova, so rudarji vzlic odsvetovanju svojih sindikalnih voditeljev zastavkali. Stavka skoraj pol milijona rudarjev. Predsednik Roosevelt se je predčasno vrnil z dopusta, da bo posredoval v sporu, ki ogroža tudi javni promet. Konec dozdevne konjunkture v Sloveniji Delavske mezde še vedno padajo Za skoro 7 milijonov dinarjev zmanjšan celokupni zaslužek delavcev in nameščencev v juliju Osrednji urad za zavarovanje delavcev izkazuje v svojem poročilu za mesec juli 1935 576.573 članov, t. j. 20.653 več kot lani ob istem času. Izmed članstva je 420.356 moških in 156.217 žen. Mnogo daje misliti dejstvo, da Slovenija (ljubljanski OUZD) ne zaznamuje nobenega prirastka na članstvu in da gre torej porast članstva za preko 20.000 izključno na rovaš ostalih okrožnih uradov (razven ba-njaluškega). Na podlagi tega bi se moglo sklepati, da je dozdevna konjunktura v Sloveniji zaključena in da v primeri z ostalimi pokrajinami pričenja pri nas doba gospodarskega nazadovanja. Ako bodo izkazi naslednjih mesecev podali isto sliko, potem bo nujno potrebno poiskati vzroke tega pojava. Glavni vzrok bi utegnil biti v že znanem gospodarskem zapostavljanju Slovenije in počasni selitvi industrije — za nekatere panoge sploh ni mogoče dobiti koncesije — s severa na jug. Upravičeno ogorčenje mora vzbu- diti pri vsakem delavcu in nameščencu, da( so v mesecu juliju letos mezde zopet padle in sicer povprečno za 55 para dnevno na Din 21.72. To zna-či pri lanskoletnem stanju članstva izgubo 278.000 Din dnevno ali Din 6.950.00 mesečno (25 dni). Ker je bilo v juliju 1935 v vsej državi 20.6000 delavcev in nameščencev več zaposlenih kot lansko leto ob istem času, znaša njih skupni zaslužek pri povprečju Din 21.72 Din 447.000 dnevno ali Din 10,280.000 mesečno (25 dni). Ako sedaj odštejemo od celokupnega mesečnega zaslužka teh 20.000 delavcev izpadek vsled znižanja mezd ostalega delavstva v iznosu Din 6,950.000, potem pridemo do zaključka, da je zaposleno delavstvo prispevalo nad dve tretjini za mezde novo zaposlenih in le eno tretjino podjetniki! Vsled izboljšanja konjunkture se torej kupna moč delavstva ni dvignila, ampak je celo relativno padla, efektivno so profitirali samo delodajalci. Doma in po svetu j V ogledalu, Meka se draži. V zadnjem času se je moka znatno podražila. Tako so cene poskočile v teku treh dni za 10 para pri kg. S tem v zvezi se je ponekod podražil tudi kruh. Delovno ljudstvo se upravičeno vprašuje, zakaj vse to? Saj je bila letos dobra letina! Najširše plasti, ki jim je kruh domala edina prehrana, upravičeno pričakujejo, da bo vlada napravila konec špekulacijam in ljudstvo zaščitila pred verižniki. Bogoljub Jevtič se zopet pojavlja. Bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič je govoril na shodu v Gomolju. Izjavil je, da on in njegovi tovariši v poslanskem klubu ne odstopijo od programa, s katerim so šli v volitve. Jevtič se nahaja v dobrih odnošajih deloma tudi s sedanjimi člani vlade. V našičkem korupcijskem procesu govori sedaj državni tožilec. Njegov govor bo trajal tri dni, nakar pridejo na vrsto odvetniki. Sovjeti na strani Anglije. Karl Ra-dek je o italijansko-abesinskem sporu objavil članek, v katerem pravi med drugim: Ne moremo se sicer strinjati z angleško politiko, ker pa Anglija v Sredozemskem morju ne brani samo svojih postojank, marveč tudi svetovni mir, so interesi Sovjetske Unije v tem pogledu identični z angleškimi. Rusko brodovje ima v Črnem morju manevre, ki se jih udeleži francoska delegacija. V slučaju potrebe bo rusko brodovje operiralo skupno s turško mornarico, ki se bo v to svrho združila tudi z grško floto. Kaj piše »Slovenec« v enem tednu. »Slovenec« z dne 19. septembra je priobčil z debelimi črkami: »Kr. vlada pričakuje, da bodo tudi sami uradniki in upokojenci razumeli te ukrepe kot nov korak za saniranje državnih financ.« — »Slovenec« z dne 20. septembra je podkrepil to izjavo sledeče: »S sedanjim sklepom kraljeve vlade bo državna blagajna razbremenjena za 400 milijonov. Ta ukrep je bil potreben ... S tem naziranjem mora soglašati vsak nesebični rodoljub...« — »Slovenec« z dne 21. septembra pa piše v uvodniku: »Naj 'damo izraza svojemu mnenju, da bi gospodar državne blagajne 'primanjkujočih 400 milijonov dinarjev lahko našel drugod... po tej redukciji se je rprav tam, kjer gre za majnižje slu-žitelje m najštevilnejše družine, potlačil dohodek državnega uslužbenca daleko pod minimum poštene in količkaj dostojne eksistence,« Utemeljitev znižanja uradniških plač. »Kmečko« glasilo JRZ piše ob znižanju plač: »Zlasti so zagodrnjali nekateri državni uslužbenci racfi znižanja plač. Sebe vidijo, ne vidijo pa kmeta, kako je gospodarsko popolnoma propadel po zaslugi prejšnjih režimov. Davčni vijak je bil navit do skrajnosti. Ali naj še pritisne? Res, da gospodarska kriza ni nikomur prizanesla, ali vendar sorazmerno s kmeti državni uslužbenci še dokaj dobro shajajo. Naj se nikar ne pritožujejo radi tega. Sicer pa je prav odgovoril oni, ki je dejal: Če se jim je zgodila krivica, naj se obrnejo na svoje poslance, saj je Jevtič — »zmagal«! Tako piše list vladne stranike. t ti ■* Kdo vse je pri JNS? »Jutro« z dne 20. septembra je zabeležilo 'to-le vest: Konferenca JNS v Mariboru. . . Zbranih je bilo 120 nacionalnih javnih delavcev. Sestanku je predsedoval podpredsednik senata dr. Ploj, ki je uvodoma pozdravil navzoče delegate, zlasti pa dr. Kramerja ter narodne poslance Preikorška, Lukačiča in Doberška. P.o zanimivi debati so se zborovalci soglasno in z navdušenjem izrekli za jugoslovansko politiko v smislu pohorske deklaracije, — Zanimivo je, kdo vse se priznava k JNS. Zanimivo pa je tudi, da sta pohorska nacionalna aikcija in pa JNS eno in isto. B. Traven, Bomba! Prevaja Talpa 17 I. Knjiga »Prav gotovo,« je pritrdil Pet, »in če odidejo, nam jih bo težko privesti zopet nazaj.« »Dobro,« je rekel mr. Shine, »plačani po osem1, toda šele od danes. Kar je plačano, je plačano, tam nič ne popustim. Mr. Gale, bodite tako dobri prosim, in pokličite ljudi!« Skočil sem tja in privedel vso gručo. »Nu, kaj je?« so vprašali ljudje, ki so se tehtnici dovolj približali. »Torej, naj bo,« je dejal mr. Shine napol jezno, napol zvrha, »za kilo plačami osem, toda —« Antonio mu ni dal izgovoriti: »In za blago, ki smo ga že natrgali?« »— doplačam po dva centava za kilo. Sedaj pa le pošteno na delo, da spravimo vso beračijo še pred dežjem na suho.« »Živio mr. Shine!« je zakričal Abraham. »Molči, damned nigger,23) saj te ni nihče nič vprašal!« je farmar jezno zakričal. »Toda, kaj pa naj napravim z vami, mr. Gale?« je rekel meni. »Vi že dobivate po osem cen-tavov.« prekleti zamorec »Da,« sem rekel, »odšel bom pač praznih rok, mr. Shine.« »Tega pa ne dopustim. Pri enem se itak mnogo ne pozna. In ker ste belec, edini belec, vam plačami kilo po deset.« »Z doplačilom?« »Z doplačilom! Seni' fair businessman.24) Kaj pa še postopate? Glejte, da začnete delati. Bog ve, da smo celo uro zagobezdali. Vprav za to uro nas utegne dohiteti dež. To bom pa vama smrkovcema odtrgal da vesta,« je rekel sinovoma, ki sta pravkar znova obešala tehtnico. Tako srno delali naslednja dva, tri tedne. Brez posebnih dogodkov. Dan je bil enak dnevu. Zjutraj smo hiteli na delo, nato delo, na kuhanje, spanje in zopet delo. Ko sem se neki popoldan vrnil s polja domov, sem šel k mrs. Shini in jo vprašal, ali bi mi prodala ali pa posodila do sobote kilo slanine, ker sem jo pozabil naročiti. »Dam vam, mr. Gale, proti plačilu ali povračilu, kakor hočete.« »Dobro,« sem rekel »potem proti plačilu. Naj mi mr. Shine v soboto kar odračuna.« Ko je slanino odtehtavala, je prispel mr. Shine, ki je bil v mestu, kamor je šel po pošto in si razen tega nakupil še različnih potrebščin. 24) pošten trgovec »Kakor nalašč sem vas dobil, mr. Gale,« mi je rekel, ko je stopil v sobo. »Novico imam za vas.« »Zame? Odkod neki?« »Prav iz mesta. V Štoru sem srečal mena-žerja s kampa 97. Sedel je tam in pil steklenico piva za steklenico. Bil je v velikih škripcih. V kampu so imeli namreč majhno nezgodico. Ko so izmenjavali cevi, je neka cev počila in nekemu vrtalcu močno zmečkala desno roko, ker neki Indijanec zopet ni pazil in ni pravočasno zgrabil. Vrtalec je prav sposoben, izkušen in zanesljiv dečko, ki ga ne nameravajo zapustiti. Sedaj pa iščejo zanj za tri do štiri tedne dobrega namestnika. Toliko časa bo pač trajalo da bo mož zopet za delo sposoben. Toda pravkar so dospeli do prav kočljivega mesta. Navrtali so zemljo že sedem sto metrov globoko in so zadeli na ilovico; če sedaj ne dobe dobrega vrtalca, potem dožive lahko pri vrtanju uklon. Nu, in kaj to pomeni, kakšne sitnosti, izgubo in stroške taka reč povzroči, to itak veste, saj ste delali na petrolejskih poljih. Včasih morajo zaradi tega Kamp kar opustiti.« »Vem,« sem odvrnil, »kaj takega se lahko pripeti najboljšemu, pa najsi še tako pazi. Kamen, ki ga je zalučal lnidič prav tja, kjer ga najmanj pričakuješ te lahko stane dvajset tisoč dolarjev.« 12 NAŠIH KRAJEV Ljubljana Odredba za združitev okoliSkih občin z Ljubljano, Bleščeče belo in sveže dehteče perilo! Tcakor jo je izdal ban, določa, da se bo v kratkem imenoval .občinski svet za Ljubljano, Moste, Šiško in Vič; dotlej poslujejo že sedanji občinska odbori, Oibčiniski odbori delno priključenih .občin Ježica, Polje in Do-brumje poslujejo, dokler se ne izvrše nove volitve. Občinske uprave Most, Šiške in Viča .morajo pripraviti takoj likvidacijo svojih občin, enako tudi delno, priključene občine. Proračuni in finančne odredbe ostanejo v 25 Din treba plačati za zastonjkarsko delo. Po izjavah bana so se stavkujoči zdrav-niki-volonterji vrnili na delo v ljubljansko bolnico.. Uprava bolnice pa je zahtevala od njih, da mora vsakdo vložiti s 25 Din kole-kovamo prošnjo za zopeten nastop dela. Huda konkurenca se je razvila med raznimi političnimi kameleoni, ki ugibajo, s kakšnimi .parolami bi nadlicitirali drug .drugega in nagoljufali ljudi. Človek, ki je bil še včeraj jugo-fašist, ti razodene drugi dan, .da je Mačkovec, včerajšnji pristaš stanovskega reda je danes vodja »vse slovenske izvenparlamentarne opozicije«, član bogate napredne rodbine je zmožen biti do preklica najčistejši romantični revolucionar, včerajšnjemu framazonu diši .danes Kopitarjeva ulica, tako dia se nam obeta za zimo zelo .pestro ljubljansko kavarniško in salonsko politično življenje. Večina od teh si želi, da bi se čim prej ustanovile popolnoma »nove« stranke, ker so prehodili že vse, kar jih je obstojalo v Jugoslaviji od 1918. leta dalje. Nova bežigrajska gimnazija je že v načrtu, ki ga priobčuje 217. štev. »Slovenca«. Bežigrajčani in Ljubljančani dobro vemo, kako dolge noge imajo načrti. Zato bi predvsem želeli, da se dogradi najprej bežigraj- Trbovlje Pričetek rudarske nadaljevalne šole. S 1. .oktobrom 1935 se bo začelo na deški narodni šoli v Trbovljah II. 31. šolsko leto Rudarske nadaljevalne šole. V 1. letnik omenjene šole se sprejmejo mladeniči od 16. leta starosti dalje. V 2. letnik se sprejmejo tisti, ki s.o z dobrim uspehom absolvirali 1. letnik in oni, ki položijo .predpisani izpit. Pouk, ki je brezplačen, se vrši vsak dan — razen sobote — od pol 5. do pol 7. ure. Brezplačna so tudi vsa učila. Vpisovanje se vrši 26., 27. in 28. t. m. .od 4. do 5. ure popoldne, v nedeljo, 29. t. m. pa od 9. do 11. ure dopoldne v deški narodni šoli Trbovlje II. Kranj Naročniki, ki ste še v zaostanku z naročnino za september, jo ipo možnosti poravnajte dne 29. t. m. v društvenem lokalu restavracija »Semen«, in sicer od 9. do 11. ure ali eventualno zvečer pred .pevskim koncertom. — Poverjenik. Opozorilo. Tvrdka Weilgnuy in Miklauc, tovarna tekstilnih izdelkov v Ljubljani išče večkrat, zlasti v Kranju, dobre tkalce, češ, da bodo dobili kolosalne urne plače itd. V resnici so pa razmere v tej tovarni take, da se delavstvo po večkrat na leto izmenja. Svarimo vse tkalce, katere .bi. vabili v to tovarno, da zahtevajo .pismeno ali even-tuelno kolektivno .pogodbo, poslovni red, odpravo kazni in drugih »zaščitnih« uredb, ki jih postavlja podjetje, .da ne bodo. razočarani, kot so bili že mnogi, ki so verjeli lepim besedam. — Prizadeti. Skupna ironta v — drugi luči. Zadnji čas se je v Kranju konstituirala krajevna organizacija J- R- Z. Povabljen je bil tudi zastopnik krščanskih socialcev. Do sodelovanja zaenkrat še ni prišlo., ker oficijelna desnica ni ugodila zahtevam' krščanskih socialcev. Sicer se stavljene zahteve krščanskih socialcev ne strinjajo z »Delavsko pravico«, ki je pisala, da oni ne stopijo v J. R. Z., še manj se pa strinja z idejo »enotne delavske fronte«. Šenčur pri Kranju Zaman bijete po nas! Dragi urednik! čas je, .da se tudi mi nekoliko oglasimo v našem listu. Gotovo Ti je znano, da v Kranju izhaja list »Gorenjec«. Zanimalo Te bo tudi, da ima ta list v Šenčurju prav pridnega informatorja, ki zna tudi pesnikovati, da »bolj vleče«. Časa za to ima vsak dan 12 ur, 12 jih pa rabi za počitek. Kakšno uro, posebno, večerno, pa je tudi že žrtvoval za procv.it steklarske in-dustrije z geslom: čim več se porabi take robe, tem preje bo konec brezposelnosti steklarskih delavcev. Vsak po svoje odpravlja (krizo. Mi se nismo hoteli baviti z njim, toda mož se je hotel proslaviti in je v »Gorenjcu« mahnil .po marksizmu, .o katerem ima ravno, toliko .pojma, kot vol o strojni tehniki, kar mu je tudi že nek sodrug osebno omenil. Kako naj on obsoja stvari, ki jih ne pozna, kako naj kritizira spise Marlesa, Engelsa, Kautskega in drugih, kr ph niti videl ni, še manj pa, da bi jih .prečital ali študiral. Njegova učenost se viot tudi v tem, da je proglasil glasilo, krščanskih socialcev, t. j. »Delavsko pravico« za socialnodemokratski list. »Gorenjec« se je pošteno blamiral. Krščanski sociale! so gotovo, veseli, da so tako napredovali, da imajo v Šenčurju takega učenjaka. Prepisal je tudi iz »Slovenca« in »Domoljuba« Tazne krvave in pogrete stvari, katere pa najbrže sam ne verjame in tudi noben delavec, če ima le količkaj izobrazbe. Zlasti glede prelivanja krvi naj dopisnik v zgodovini lastnega gibanja pogleda .pa bo videl dovolj. Najbolje bo, če gre v Avstrijo študirat. V Mehiki so veljavi do 31. marca 1936. Tako ostanejo seveda do tega roka nespremenjene tudi občinske davščine. Davki iz občin Moste, Šiška in Vič se odrajtavajo ljubljanski občini, toda ločeno od mestnih. Občinske uprave delno priključenih občin pa morajo odnajta-vati mestni .občini za tiste dele, ki se priključijo Ljubljani. Ljubljanska občina pa mora pripraviti vse za prevzem aktivne in pasivne imovine priključenih občni. ska šola, ki v napol dograjenem stanju čaka na milost graditelj ev. Zmanjšanje števila abonentov za gledališče je prav občutno. Zlasti so izostali uradniški krogi, kar je popolnoma umljivo. Monopol nad ljubljanskimi kinematografi je vladal doslej, ker so bili v rokah ene .družbe. .Zato smo tudi imeli čast gledati skoro same slabe filme. Letos je en kino prevzela »Sloga«, začel ho .pa poslovati menda še nov kino v »Unionu«. Naša mladina .potrebuje novih šol, da bi se ne stiskala v prenapolnjenih prostorih, pa kakor je videti, bomo letos napredovali samo na kinematografskem področju. 280 dijakov se je letos vpisalo na srednjo tehnično šolo. Na trgovsko akademijo se je .prijavilo 125 kandidatov; sprejetih je bilo pa samo 46, Sprejeli bi jih lahko več, pa .manjka — profesorjev. Obravnava proti zobotehniku Jošku Bevcu, ki je svojčas povzročil toliko zanimanja in razburjenja, bo predvidoma; sredi oktobra. Obtožen bo .radi zločinov zoper javno moralo po §§ 275 in 288 in zaradi prevare .po § 334. Vinsko trgatev bo .priredila podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v soboto, 5. oktobra t. 1. v hotelu Lloyd na Sv. Petra cesti. Prosta zabava in. ples. pred par leti verni ljudje napadli vladni vlak in pri tem ubili 8 .otrok in nekaj žena z vzkliki: »Viva Cristo re!« (Živijo Kristus Kralj!) Ko je oblast napadalce kaznovala, so bili pa proglašeni kot mučenci za vero. Leta 1914. smo najbrž marksisti blagoslavljali vojno ter hujskali ljudstvo proti Srbom. Ali, da posežemo daleč nazaj, v dobo križarskih vojn, v 12. in 13. stoletju, ko je cvet verne Evrope hodil na roparske pohode v Azijo pod .pretvezo, da se gre za osvoboditev svete dežele, v resnici se je .pa šlo za denar. Glede Židov ima pa dopisnik deloma prav, tudi mi sm.o prišli do spoznanja, in se ne bomo pustili pitati z raznimi starimi ali novimi judovskimi .pravljicami. Dosti, če so nam v mladih letih s tem zastrupljali možgane. Napredovanja marksizma v šenčurski fari pa dopisnik »Gorenjca« s svojimi pamfleti ne bo preprečil. Pred leti ni bilo v naši .okolici nobenega marksista in tudi ne socialističnih knjig in časopisov. Toda časi sc spreminjajo: tudi v Šenčur počasi, a vztrajno prodira delavska literatura. Tako imamo n, pr. že večje število naročnikov za »Cankarjevo družbo«, .»Delavsko politiko«, »Ljudski glas« itd. Vse to čtivo imamo v Šenčurju, dopisniku »Gorenjca« pa svetujemo, da to' našo literaturo malo ogleda, da ne bo mislil, da se nahajamo v srednjem v eku. Vam šenčurskim .proletarcem pa kličemo: Naprej, v boj za našo bodočnost! Jesenice Zanimiva zahvala. Jeseničani so pred 14 dnevi brali v »Jutru« to-le zahvalo, ki jo mi ponatiskujemo zaenkrat brez komentarja: »Javna zahva- la. Kranjska Industrijska Družba iz Jesenice—Fužine, izvolela je da na ime dobrovoljnog priloga podari Žandar-meriskom potpomom fondu dinara 5000.—. Upravni odbor žandarmeri-skog potpornog fonda, primajuči sa blagodarnošču ovaj prilog, smatra za osobitu dužnost, da u svoje ime i u ime svih žandarma članova Zandarme-riskog potpornog fonda izjavi veliku zahvalnost plemenitoj Upravi gore po menute družbe. — Iz kancelarije 2an-darmeriskog potpornog fonda Br. 2142 od 27. avgusta 1935 godine.« Kino Radio .predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri pop.) množinsko veledelo »Revolucija mladine« (Burja) v režiji Cfecila de Milla. Paramount. Sledi: »Melodija srca«. Studenci pri Mariboru Občni zbor Podružnice Studenci I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino v Mariboru bo v soboto, dne 28. septembra t. 1. s pričetkom ob 7. uri zvečer v društvciieim lokalu ipri Majihe-niču. Vsi aktivni in podporni člani vabljeni-Ker je dnevni red zelo važen, naj vsak član smatra za svojo dolžnost, da pride na občni zbor. Odbor. Naroiniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnafo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavllatL — Vse one pa, Id so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranilo in flh porabilo prihodnjič. — Uprava. Vzemi SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO ...in za namakanje Žensko hvalo Maribor Neke vrste mariborski „POF“ pred sodiiiem Obtožba proti 22 drž. železničarjem — 8 inozemeem. Dne 4. oktobra se bo vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem na št. 53 ob četrt na 10. dopoldne kazenska razprava proti 26 obtožencem - železničarjem zaradi znanega'napada na našega urednika s. Viktorja Eržena in tov. pred volitvami v Delavsko zbornico dne 20. oktobra 1933 na Te-znu v gostilni Achtig. Navedeni so obtoženi, da so sporazumno kot sostorilci in v družbi še drugih neznanih storilcev s silo razgnali sestanek delavcev, organiziranih v »Savezu metalskih radnika Jugoslavije, podružnica Tezno«, tam napadli zborovalce z gumijevkami, boksarji, palicami in sličnimi predmeti ter poškodovali urednika Eržena in druge. Eden udeleženih je celo obtožen, da je v družbi sostorilcev vdrl tudi v stanovanje gostilničarja in pri tem rabil silo ter vlomil vrata. Kakor znano, so takrat napadalci kričali, da morajo ubiti s. Eržena, ki jo je res takrat tako skupil, da so ga morali vsega krvavega odpeljati z avtom v Maribor. .... Razprava bo drastično razsvetlila razmere, v katerih je takrat cele tedne živela mariborska javnost pod terorjem mariborskih neodgovornih elementov, ko še nikdo ni slutil, da obstojajo organizacije »Pofovcev«. Kakor se je zadnji čas izvedelo, so tudi v Mariboru sestavili listo javnih delavcev, ki bi morali oditi v konfinacijo. Bo torej zelo umestno, če pošljejo varnostne oblasti, zlasti upravne, svoje zastopnike na te obravnave kakor tudi na vse zftane železničarske procese, da se bo končno objektivno ugotovilo, kje so pravi protidržavni elementi, ki javno gazijo pozitivne zakone in rušijo javni red in mir. Anketa o položaju tekstilnega delavstva Delavska zbornica v Ljubljani sklicuje za v nedeljo, dne 29. septembra t. 1. s pričetkom ob pol 10. uri dop. v dvorani Delavske zbornice v Mariboru anketo o položaju tekstilnega delavstva, na katero so vabljeni vsi zakoniti delavski zaupniki v tekstilnih obratih v Mariboru in predkrajih, zastopniki pri Delavski zbornici registriranih strokovnih organizacij in delegati Delavske zbornice iz Maribora. Dnevni red ankete je: Mezde v tekstilni stroki v Sloveniji in vprašanje enotne kolektivne pogodbe za tekstilno delavstvo vseh tovarn. Poslanci bodo poročali. Baje bodo na zahtevo volilcev, zlasti uradnikov in drž. uslužbencev iz Maribora in okolice, v kratkem sklicana zborovanja, na katerih bodo poslanci naših srezov poročali o sedanjem notranjem položaju, zlasti o ukrepih finančnega ministrstva. Ljudstvo, ki je ipri zadnjih volitvah z navdušenjem izvolilo isvoje drage poslance, želi sedaj, da jim sedaj, ko ni težkega dela v parlamentu in ko lahko vlada brez njih dela nove zakone in odredbe, poročajo o uspehih, ki so jih dosedaj dosegli, kakor so nam obljubili, zlasti uradnikom in drugim1 drž. uslužbencem. Neverjetna zloba in bedast strah. Že pol leta pred volitvami je teroristični JNS-režim premestil iz Maribora grupo progovnih delavcev (za časa volitev je pregnal Jevtičev režim nadaljnih devet nedolžnih žrtev v južne kraje) v Skoplje, da bi se na eni strani maščeval, na drugi strani pa ustrahoval ostale železničarje v njih boju za pravice. Med premeščenimi je bil tudi socialistični občinski svetnik M. V Skoplje premeščeni progovni delavci so prišli v strašne razmere. Dela je bilo samo za tri dni na mesec. Kako naj žive ob takem zaslužku oni v Skoplju, družine v Mariboru? Odšli so iz Skoplja proseč za premestitev. Premestitve pa ni bilo, ampak se jim je odobril brezplačen dopust. Dopusta ni hotelo biti konca ne kraja. Ker je premeščanje ubogih železniških delavcev vzbudilo slabo kri, je eksponent Jevtičevega režima, dr. Marušič, neposredno pred volitvami in jpo-tem ko je bila »nevarnost socialistične b®te odstranjena«, objaviti v svojem listu, dno se mu je našlo mesto, ki bi bilo občini več koristilo nego njemu. On je dober tesar in poznan delavec profesionist. Svojo skromno hišico, ki ga je vezala na Maribor, si je skoro sam zgradil. Napravili so ga za nadzornika nad nekaterimi občinskimi hišami. Plače bi dobival 1200 Din mesečno. Bil je torej žrtev prejšnjega režima, ki jih nova vlada baje zdaj rehabilitira. In »Slovenec« je šel, pa mu je bil takoj te službe nevoščljiv. Napisal je, da je bil nameščen aktivni državni uslužbenec in občinski svetnik, da je človek dobil vtis kot da gre za največjo korupcijo. Še prodno pa je »Slovenec« to stvar izvohal, se je M. zahvalil za službo, ker je med tem dobil ponovno nameščenje pri železnici. Po revežu vsak bije in četudi je že docela uničen, mu mora »Slovenec« dati še zadnjo brco. Kadar je prizadet kdo drugi in ne kakšen revež, takrat »Slovenec« nima kaj pripomniti. Gospodje okoli »Slovenca«, ko je bil pred meseci nastavljen na mestnem magistratu nek gospod, sin zaslužnega rodoljuba, ki je bil tedaj v aktivni državni službi in se je tej službi odrekel šele ko je dobil namestitveni dekret, tedaj je bilo to za vas v redu in prav, kaj ne? Takšno licemerstvo uganjate! Riziko dela. Pri opravljanju svojega dela se je minuli četrtek težko ponesrečil 41-letni ključavničar v delavnici drž. žel. Mihael Peče. Padel je raiz strehe vagona in zadobil pri padcu težke poškodbe na spolovilu. — Zdravi se v splošni bolnici. Neki nadebudni grofovski potomec je te dni pobegnil v družbi svojega tovariša od doma v Linzu. Mladi grof je star šele 15 let, njegov tovariš pa 14 let. Predno sta pobegnila, sta olajšala grofovske stariše za težke tisočake in se napotila iproti Jugoslaviji. Domneva se, da se fanta nahajata v okolici Maribora. To vest so zabeležili vsi listi, vendar brez običajnega1 zgrešanja o — pokvarjeni mladini. »Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 29. sept. t. 1. izlet z jutranjim vlakom oib 5.15 iz Maribora do Poljčan, z avtobusom do Makol, nazaj čez Šego, Graščinsko kopo, Boč v Poljčane. Vozna cena z avtobusom vred Din 14.—. — Za nedeljo, dne 6. oktobra je razpisala zagrebška podružnica izlet na »Glavico« v G. Stenjovcu. Obenem bo proslava 1,1-letnega obstoja Zagrebške podružnice in 30-letnega obstoja društva. Iz Maribora je odhod z nedeljskim jutranjim vlakom ob 5.15 uri do Stenjevca. Po možnosti naj se vsi člani in prijatelji udeleže te proslave. — Kdor se tega izleta ne more udeležiti, pa gre lahko na Pohorje. Odhod oib 5.30 zjutraj do Ruš, potem čez rižo ob Lobnici do Beigotta. Vozna cena Din 3.50. Delavski pravni svetovalec Orožne vaje in mezda rudarjev pri TPD. — (§221 o. z.) (Trbovlje.) predvideva. Smisel določila § 221 o. z. Je ta, da je omogočeno za časa odsotnosti družinskega rednika življenje družine. Zakonodajalec je dobro vedel, da ima vojak na orožnih vajah popolno oskrbo. Ako bi dopuščal kak odtegljaj, bi to brezdvomno v zakonu izrecno povdaril. Tak odtegljaj je neupravičen še toliko bolj, ker delate v Trbovljah le po 3 dni tedensko, dočim Vam TPD odteguje po Din 10.— za vse dni v tednu, s čimer se na Vaš račun celo okorišča. TPD je doslej bržčas edino podjetje v državi, pri kateremi so taki neupravičeni odtegljaji običajni. Vprašanje: TPD odteguje svojimi rudarjem dnevno po Din 10.— od plače, katero jim mora plačevati v smislu določila § 221 o. z. za čas, ki ga prebijejo na orožnih vajah. Te odtegljaje upravičuje TPD s tem, da imajo njeni delavci na orožnih vajah popolno oskrbo, to je hrano in stanovanje, kar oceni z zneskom Din 10.— dnevno. Ali je to postopanje TPD pravilno in v obrtnem zakonu utemeljeno? Odgovor: § 221 o. z. izrecno določa, da mora delojemalec za časa vršenja vojaške službe na orožnih vajah prejeti od delodajalca vse svoje denarne prejemke. O kakih odtegljajih zakon ne govori in jih tudi ne Lažnjivo in škodljivo pisanje „enotnofrontlarJev“ T,Prijatelj prirode" gradi svoje planinske postojanke Nov smučarski dom trboveljske podruinlce „Prijatelja prirode** Zadnji čas skušajo razširjati neki najeti agentje tudi med strokovnimi organizacijami listič '»'Ljudsko pravico«!. V tem lističu izhajajo večkrat članki, ki neupravičeno bffiatijio 'naše predstavnike, šlkodlu-jejo strokovnim akcijam in razkrajajo moč našilh organizacij. Tipičen primer za tako zlobno in škodljivo pisanje je poročilo o mezdnem gibanju in posredovanju na parni žagi Vindiš pri Ptuju1, ki ga je priobčila »Ljudska pravica« v svojem članku z dne 17. avgusta t. 1. S tem člankom se bavimo zato malo obširnejše, da ibodo naši oita-telji na enem primeru videli, kako zna »Ljudska pravica« lagati. »Ljudska pravica« pravi: »Vsi delavci (na parni žagi Vindiš) smo bili organizirani in smo letos zahtevali kolektivno pogodbo, s katero bi si popravili svoj položaj. Res sta prišla iz Ljubljane gospoda Uratnik in Jakomin in šla k podjetniku. Kako sta »glihala« ne vemo, ker našega zaupnika nista klicala zraven. Ko sta odšla, sta rekla: Mi moramo počasi šraufati. Vaše kolektivne pogodbe ni hotel sprejeti, ampak mi ga bomo dali v časopise in mu poslali drugo pogodbo.« — V nadaljevanju trdi »Ljudska pravica«, da je poslala Delavska zbornica Vindišu1 pregled mezd v nekaterih žagah v Sloveniji in da se iz tega pregleda vidi, da plačujejo te žage svoje delavce po Din 15— na dan. »Ljnddka !pravic'a« djbstavlja: »Torej še manj kakor gospod Vindiš! In gospod Vindiš se je široko nasmejal: ,Ja, kaj pa potem še hočejo, ha, 'ha, ha.'« »Ljudska pravica« zaključuje: »Gospodje iz Ljubljane pa, ki prav hinavsko vprašujejo, kje jje vzrok, da delavci ne ostanejo v organizaciji in da izgubljajo vanjo zaupanje, lahko točno vidijo, da so temu vzrok oni sami, ker največkrat delajo proti interesom delavcev, čeprav živijo na račun delavskih žuljev. Le organizacija, (ki bo svojim člana/m lahko povsod pomagala, ki jih bo hrabrila, mesto ovirala, le taki organizaciji bomo zaupali. Takšno organizacijo moramo ustvariti sami, mi zavedni delavci. Odstraniti moramo gospode, ki sede po Delavskih zbornicah in ki se samo rede na naš račun, ter sami stopiti na njihovo mesto (za to se jim gre, demagogom! Op. ur.), da bo konec razdora v delavskih vrstah, ki ga delajo ravno oni.« Z ozirom na te težke obdolžitve smo se obrnili najprej na tajnika Splošne delavske strokovne zveze s. Jakomina z vprašanjem, ikaj je na vsem tem resnice, Sodr. Jakomin nam je odgovoril: — »Morem vam reči le to, da pri Vindišu sploh nisem posredoval, ker sem bil ob tistem času v podjetju iPirich, kjer smo z delnim uspehom izvršili posredovanje radi zvišanja plač usnjarskih delavcev. Mene omenja ,Ljudska pravica' v tem članku samo zato, da bi izpodkopala moj ugled pri našemu članstvu. Pri Vindišu sta posredovala v resnici najprej s. Čeh iz Maribora, kasneje pa tajnik Delavske zbornice s. Uratnik. Z ozirom na to smo zaprosili za pojasnilo še s. Uratnika. Ta nam je dejal: »Ker je žaga Vindiš vsaka pogajanja odklanjala in je končalo že tozadevno posredovanje s. Čeha brez vsakega uspeha, sem poskusil posredovati še jaz, ko sem se mudil v neki drugi zadevi v Ptuju. Spremljal me je pri tem posredovanju tajnik podružnice Splošne delavske strokovne zveze v Ptuju, Herzog. Jaz delavcev sicer tudi takrat ne prodajam, kadar nisem pod kontrolo. V tem primeru pa sem bil pod zadostno kontrolo. Pri Vindišu nismo prišli do nikakih pogajanj. Gospod Vindiš je vsako mezdno razpravo kategorično odklanjal. Zato tudi nismo prišli do tega, da bi mogli poklicati glavnega zaupnika k razpravi. Vendar sva glavnega zaupnika s s. Herzogom pri delu sama po- PLETENE JOPICE od Din 10*— naprej v Trpinovem bazarlu iskala, ker ga podjetnik ni dal poklicati. Pri tej priliki nisem izrekel nobene besede, ki se mi polaga v ,Ljudski pravici' v usta. V resnici sem dejal to-le: Ker nimamo zakona, da bi se uredile mezde v talkih primerih s pomočjo ukrepa oblasti, nam pre-ostajata tu le 'dve sredstvi. Eno sredstvo je akcija prizadetega delavstva samega, drugo sredstvo je akcija Delavske zbor- nice, ki naj poskuša predočiti podjetju samemu, oblastem in javnosti, da je v tem sporu pravica na strani delavstva. Obljubil sem, da bo o tem sporu Delavska zbornica svoj del naloge izvršila. Niti mislil nisem nato, da bi odvračal od akcij ali svetoval, naj se: .počasi šraufa', — ker zato pri tem položaju •nisem bil upravičen. Še manj sem mogel reči, da bomo poslali podjetju namestu delavskega predloga, svoj predlog kolektivne pogodbe. Vse to je popolnoma izmišljeno. Delavska zbornica je poslala podjetju Vindiš pregled čez 297 mezd iz 6 'drugih žagarskih podjetij v raznih krajih Slovenije. Poleg tega pa dve kolektivni pogodbi, kakor sta jih sklenili s svojim delavstvom dve žagi v Sloveniji. Povprečna mezda v teh 297 primerih je znašala Din 27.50 na dan. Sicer tudi to ni mnogo in če bi imeli naši dokazi isto vrednost, če bi si številke izmišljali, bi si radi izmislili višje številke. V tem primeru pa smo imeli pred očmi, da znaša povprečna dnevna mezda pri g. Vindišu le Din 19.10. Ako bi hotelo izenačiti podjetje Vindiš svoje mezde z onimi mezdami, ki mu jih je poslala Delavska zbornica, bi moralo zvišati sedanje mezde za celih 45 odst., kar pa je v sedanjih časih vendarle nekaj. To bi morala .Ljudska pravica' podčrtati. Namestu tega pa navaja 5 primerov mezd s Din 15 na dan (izmed 297, med katerimi so tudi ženslke in mladoletni), zamolčuje pa, da je v pregledu Delavske zbornice 43 primerov mezd z Din 35.— na dan, nekaj z Din 40.— in 28 celo z nad Din 45.— na dan. Komu tako poročanje koristi? Ne radi ugotovitev Delavske zbornice, temveč radi ugotovitev Ljudske pravicel' bi lahko podjetje to reklo, kar mi polaga Ljudska pravica' v usta.« Tako je pojasnilo tajnika Delavske zbornice. Iz tega si ustvari lahko vsak čitatelj svojo sodbo« Sedaj je klonec članka v »Ljudski pravici« razumljiv. V našem pokretu smo imeli pred očmi od nekdaj predvsem 'dolžnosti in delo, šele v drugi vrsti je prišlo v poštev, da mora tisti, ki dela, tudi od nečesa živeti. »Ljudska pravica« pa daje glavni povdarek na kruh in skuša slikati naše funkcionarje kot navadne kruhoborce. Težko bo najti našim organizacijam dobrih predstavnikov, če jih bomo izbirali na tak način. Ali je mogoče postaviti res vse delavstvo na onih par bornih stolčkov, ki jih dajejo naše organizacije? Vsak vidi, da to ni mogoče. Za kaj torej gre? Ali ni glavni cilj v tem, da se ubije s takim slikanjem medsebojno zaupanje med vodstvi in članstvom, ki tvori v vsaki organizaciji jedro moči. (Taka parola postoji, izdal jo je nek centralni komi-tetj Op. ur.) To ni napad na poedine predstavnike organizacije, to je napad na organizacije same. Vsi sovražniki delavskega pokreta in naših organizacij si stavijo to zavestna za cilj. Tudi »Ljudska pravica« in njeni prijatelji postopajo tako, v isti sapi pa pišejo hinavsko o potrebi delavske enotne fronte. Kdor ima oči, da vidi, bo videl. Ali bodo spregledali tudi naši »prijatelji« v Ptuju? (Dvomimo, ljudje, ki so pri teh stvareh najbolj aktivno udeleženi, strokovne organizacije ne rabijo, pač pa streme za službami, ker jih stariši težko vzdržujejo. Op. ur od.) Strokovno gibanje Krojaške pomočnike .obveščamo in svarimo, naj ne nasedajo raznim agentom, ki jih vabijo na delo v Sl. Požego. Resnica je, da se tamošnji krojaški pomočniki, ki so plačani po komadu, nahajajo v boju za izboljšanje mezd. Podprimo jih solidarno, agente pa napodimo. Osrednje društvo oblačilnih delavcev v Ljubljani. Koncem meseca maja 1. 1. so pričeli nekateri člani naše podružnice »Prijatelja Prirode« skupno z drugimi graditi pod Kumom (v Lontovžu) smučarski dom. Potrebni materijal, les, deske, cement, pesek i. dr. so deloma nosili iz Trbovelj, deloma iz Dobovca. Zelo veliko požrtvovalnega dela je bilo treba, a v nedeljo, 15. avgusta, so lahko s ponosom gledali na dovršeno zgradbo. Prav ličen dom stoji sredi idealnega smuškega tere- Novosadska podružnica »Prijatelja Prirode« gradi svoj lastni turistični dom na Fruški gori. Zgradba bo še tekom letošnje zime pod streho. — Delavsko turistično gibanje postaja z gradnjo vedno novih postojank Športna Za klubsko prvenstvo II. razrednih moštev ljubljanskega okrožja. V nedeljo, dne 29. t. m. se bosta vršili na igrišču s. k. Slovana (za Kovinsko tovarno) s pričetkom ob 9. uri dopoldne nogometni tekmi (klubov Svoboda : Jadran in Grafika : Sloga. — Pozdravljamo zamisel obeh delavskih športnih klubov, da sta za to nedeljo združila svoja tekmovanja v enoten program, da se na tak način omogoči simpatizerjem delavskega športa, 'da za enotno vstopnino prisostvujejo dvem tekmam. — Grafika se nahaja trenutno na prvem mestu, in si mora- z nedeljsko zmago utrditi svoj položaj. Svoboda pa si mora tudi s točkami pomagati naprej, če hoče doseči mesto, kakor ga zasluži. Zato pozivamo, vse našemu športu naklonjeno delavstvo, da te tekmi poseti, ker obetata biti zelo- zanimivi. S. IK. Grafika : S. K. Svoboda 3 : 0, Nedeljska prvenstvena tekma med imenovanima kluboma se je končala z rezultatom 3 : 0 za Grafiko. Svoboda je sicer predvedla lepo igro, toda je takoj v prvih 10. minutah prejela 3 gole, kar je moštvo zelo potrlo; posebno so vplivale sodnikove odločitve, ki so bile vse prej kakor objektivne. Takoj v na in pozdravlja že od daleč mimoidoče turiste ter priča o veliki ljubezni do prirode, ki vlada med delavstvom, ki je tem večja, čim bolj je otežkočeno proletariatu, da išče oddiha v prirodi. Stavba stoji na posestvu g. Jakil-a iz Boštanja, ki je ra-devolje dovolil zgradbo. Z gradnjo1 tega doma je zopet podan dokaz, kaj vse premore požrtvovalnost in skupnost. — Družnost! resen in uvaževanja vreden faktor ter ga bodo morali skoro priznati tudi oni gospodje v Savezu planinar-skih društev, ki se doslej še temu upirajo. rubrika prvih minutah je 'diktiral proti Svobodi 11-metrovko' popolnoma neupravičeno, ravno tako je padel drugi gol iz čiste offsidepozi-cije. Ni čuda potem, da je bil od publike izžvižgan in deležen različnih psovk, tako da je morala intervenirati policija. Sploh so pokazale zadnje tekme, da so sodniki delavskim klubom zelo nenaklonjeni, zato bi bilo koristno v interesu športa, da bi se tudi za take gospode našla primerna lekcija, ker sicer ni mogoče odgovarjati za eventuelne napade od strani publike, ki jo. povsem razumljivo vznemirjajo neobjektivne sodnikove odločbe. Zahtevama samo objektivnost in korektnost! Sezonska prvenstvena tekma v Trbovljah. V nedeljo, dne 29. t. m. otvoritev sezonskega prvenstvenega tekmovanja. Nastopata Amater : Trbovlje. — Apeliramo na moštva in gledalce, da tudi pri teh tekmah pokažejo pravi smisel za res delavski šport. Ali sl že poravnal naročnino! Ako Se ne, stori takoj svogo dolžnost t Konzumno društvo za MeZiško dolino r. x. x o, z. v Prevaljah Poštni predal štev. 3. Poštni čekovni račun 12.048. Telefon Interurban štev. 5. Brzojav: Kodes Prevalje. Osredn|a pisarna In centr. skladišče v Prevaljah. Podružnice: Prevalje, LeSe, Melita, črna I, črna II, Sv. Helena, Oultanj, Muta in pekarna v Prevaljah. Zadruga nndi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah In njene podružnice ter jih obrestuje po najvlšjl obrestni meri. Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj izplačajo. Prodaja se le članom. — Član društva postane lahko vsak. — D®I®I anasa samo Din 100* • Delavci in delavke I Kupujte svoje Zlvljen-ske potrebščine le v svojih zadrugah. Tl VAR OBLEKE ZA DELO Kompletne obleke iz čvrstega gradla Din 75 - Amerikanske hlače iz čvrstega gradla Din 45- Obleke za vsakega in vsako priliko TIVAR- OBLEKE Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. ,,Prijatelj prirode" gradi planinsko kočo na Fruški gori