Naslov — Address: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) -k (NEW ERA) V času, ko je narava na višku svoje moti, ne pozabimo, da naša J. S. K. Jednota še ni dosegla svojega vrhunca! P URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Pont Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for-mailin£ at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. No. 25. — ŠTEV. 25. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 22ND, 1927. — SREDA, 22. JUNIJA, 1927 VOLUME III. — LETNIK III. clevelandske VESTI V nedeljo, 26. junija bo “So-sk dan.” Društvo Sloven-1 Sokol priredi namreč na ta svoj redni letni izlet na ostore Jugoslovanskega Na-^ nega Doma v Euclid, Ohio. sokolski izlet bo, kot običaj-’Združen z javno telovadbo. 1'desetem letu svojega po-sk'5'1?9 obst°Ja pošilja Slovenjo). Sokol na javno telovadbo ^ , telovadcev in telovadkinj, gQ a^rimi jih je čez sto, ki le r°Jeni v Ameriki. Obširnej 0 tem na drugem mestu. °J»etniad izpit ri estern Reserv je napravi) ,.fi -------- e univerzi v sinVe undu Mr. Joseph J. Ogrin, „ znane slovenske rodbine Brinove, ' I)i' slov*’, ,^anies W. Mally, znani «**i zobozdravnik, ki na-11 v jeseni kandidat za mestno zbor- »ki i. Jeseni kot drugi sloven- nico kem C*eve'and»ko, se v kratit Sh0r,Pre'Selil na 14617 Lake I Mal)6 • ^V(^- Collinwood. Dr. Hat/ Je tudi *lan J- S. K. Jed ; V ~i- | dnev Uredništvu se je pred par fen' sobrat Frank Ga- AVe]a: Snujoč na 7215 Myron kij j’ 1,1 dobro znan med roja-iUni.ei Povedal, da se dne 25. jesti ^ °dpelje s parnikom Ma-^an-Prek0 Atlantika. V ga bo obiskal grob svoje-|t°Vnjlla' ki ga je zgubil v sve-Sjfifi ^ v°jni, nato pa se odpelje J.mjyslauUii, da 1 h zopet enkrat' vidi svo- !Gabr \ starega očeta. Mr. leti ai'^a Pred petnajstimi {*4 \ več bival v Johnstown, 's J, § 'ler je ustanovil društvo I fy>be v’ ^ednote. Potom Nove 2eta iwG*' pozdraviti svojega ID i • Srbela v Johnstownu, I Pfijatf.) druge sorodnike, I ■6 *n znance v Johns- t°in Clevelandu. S sobra-Uistvo ? ' en-’° -1e posetil ured-var(j p njegov sin. fra. Ed-Sob*. * en,1'a Vi Remonta, 111. Iji srea 11 *n prijatelju Gabre-teki en° Pot in srečen povra tu*!1 r# diif' t»"j I]«1” ,r«i* 0pe, . B°n, 0 , pevec Mate Culič-Dra-uterega krasno upe- l0t'°fiannCertu le nedavn0 ^°toVal °’ Je Pretečeni teden od-* Polet"- ^b'cag0’ kjer ostane Mla *Voddninska šoia Slovenskega ^iredi e-?* Doma v Clevelandu a av8iista velik piknik et,nikai jevi farmi. ljubi „ vrtnice, naj si gre -enih k-T.kraane nasade teh P bij,. ra ° v mestnem par- k*.*" - L rctr k CVetJu * ihi Meriti Muzeja. Tam jih je n uPrav zdaj so v naj VESTI 0 NAŠIH LETALCIH Iz New Yorka, kjer je bil deležen najbolj bučnega sprejema, je zračni junak Lindbergh poletel v St. Louis, kjer so ga njegovi someščani sprejeli navdušeno in prisrčno kot svojega sina. St. Louis je namreč štel Lindbergh pred poletom v Evropo za svoj dom in tam je našel podjetne ljudi, ki so zaupali njegovi korajži in izurjenosti in so mu omogočili nabavo letala “Spirit of St. Louis,” ki je prinesel njemu in vsej deželi toliko slave. Nad sto tisoč oseb se je udeležilo slavnostnega Lindberghovega sprejema in ga pozdravljalo s silnim navdušenjem. Governer države Missouri mu je osebno izročil imenovanje polkovnikom missourijske milice, zvezni tajnik Dwight Davis pa imenovanje rezervnim letalskim polkovnikom zvezne armade. Pri tej priliki je vojni tajnik pohvalil značaj mladega letalca, ki ni hotel svojega uspeha ko-mercijalizirati, ampak je hladno odklonil vse tozadevne ponudbe. Dejal je, da Lindbergh ni vredno predstavil samo duha mesta St. Louis (spirit of St. Louis), ampak tudi duh Amerike in duh pogumne, vse premagajoče mladosti. Lindbergh je v svojem govoru dejal, da je bil polet preko Atlantika vprizorjen v svrho, da se pomaga razvoju letalstva in da pribori mestu St. Louis glede letalstva tisti prostor, ki ko geografično pozicijo, da more postati središče ameriškega letalstva. Dejal je dalje, da vožnja z vlakom preko kontinentalne Amerike vzame 88 ur; Spirit of St. Louis pa je preletel ameriški kontinent, Atlantik tja in nazaj, obiskal razna mesta Evrope, in priletel iz New Yorka do St. Louisa v osemdesetih urah aktualnega letanja. S slavnostmi v St. Louisu je vrsta Lindberghovih sprejemov oficijelno zaključena, in mladi mož se bo gotovo oddahnil, nakar bo uredil svoje načrte za bodbčnost. Njegov namen je posvetiti svoje zmožnosti letalstvu tudi v bodoče. Ameriška letalca Chamberlin in Levine sta poletela iz Berlina na Dunaj, kjer sta bila navdušeno sprejeta od zastopnikov vlade in vojaštva in ogromnih množic ljudstva. Obiskati nameravata še Prago, Budimpešto in Varšavo, nakar se preko Zuricha vrneta v Pariz. Približno sredi julija se nameravata vrniti s parnikom Leviathan v Zedinjene države. o---------------------- ROJAKI V OKOLICI HELPERJA v idilični državi Utah, naj ne pozabijo slavnosti razvitja 'cast ar e združenih slovenskih društev dne julija v mestecu Spring Glen, blizu Helper ja. Pod dotično zastavo spada tudi društvo Carbon Miners, št. 168 ./. S. K. Jednote. Več o tej slavnosti je poročano na drugem mestu. Letala na podmornicah. Francoske submarinke so opremljene z malimi letali, ki so razdejani na kose in spravljeni na malem prostoru. Ko se podmornica vzdigne na površino, je mogoče malo pomorsko letalo sestaviti skupaj v treh minutah. V devetih sekundah se more letalo vzdigniti z vode in v par minutah nate frči že dva tisoč čevljev visoke v zraku. ZDRAVSTVO (Piše dr. Jos V. Grahek, vrh zdravnik J S. K. Jednote). Plučnica (dalje). Pred nedavnim časom sem imel v oskrbi mladega moža, katerega je bila hudo napadla influenca. Naročil sem zanj popoln počitek in prepovedal vse obiske. Ko sem ga obiskal drugi dan, je bil bolnik mnogo boljši, toda njegova soba je bila polna žensk. Nekatere so bile pod vplivom alkohola, vsaka pa je imela kakšen nasvet za zdravljenje. Neka pijana ženska je priporočala alkohol in pripovedovala, da vsi taki bolniki umrjejo tretji dan, če tretji dan ne, šesti dan pa prav gotovo; bolnik je moral vse to poslušati. Tako govorjenje gotovo ni bodrilno za bolnika, ampak mu more zelo škodovati. Kdor ne more prinesti bodrila in optimizma v hišo bolnika, naj ne hodi blizu. Take vrste govorjenje slabo vpliva na bolnika in povzroča skrbi ostali družini. Nikakor ni prav družini bolnika povzročati skrbi ; naj imajo vsaj upanje prav do konca. Ker smo že pri obiskovanju bolnikov, naj pripomnim, da za društvene bolniške obiskovalce ni potreba, da bi posedali ob bolniški postelji umirajočega človeka, ali tudi pri okrevajočem bolniku, in ostajali tam več ur. Kadar se je stanje bolnika toliko izboljšalo, da so mu dovoljeni obiski, naj obi-.»kvivuki ne. poalujuju v.-bolni-, ški sobi dolgo, ampak k večjemu par minut. Najboljše je, če ni nobenega stola v bolniški sobi. Tudi vsakih vrst stekle- ' nice naj se iz sobe odstranijo, razen če so tam po zdravnikovem navodilu. Zgodilo se je že, da sem našel obiskovalce, ki so v sobah teško bolnih bolnikov kadili tobak in cigarete. Seveda so taki ljudje hitro zvedeli par stvari od mene. Včasi pa Je treba takega človeka suniti, predno se zave kaj počenja. Plučnica dostikrat pusti oslabela pluča. Oseba, ki je prestala en ali dva napada plučnice, morala bi si vzeti več mesecev počitka, gibati se kolikor mogoče v svežem zraku, živeti redno in dostojno in ostati še pod nadzorstvom zdravnika nekaj časa. Paziti mora taka oseba zelo, da ne dobi prehlada, in če ga dobi, naj gre takoj k zdravniku. Tako stanje pluč vodi večkrat k tuberkolo-zi, ali napravlja pot zanjo. Zelo rado se pojavi vnetje rebrne mrene (pleurisy) ; če se to zgodi, mora biti prizadeta ose^-ba zelo previdna, da si ne nakoplje sušice. -------o------- Pridelovanje gumija. Thomas Edison je v družbi s Henry Fordom uredil plantažo za pridelovanje gumija blizu mesta Fort Myers, Florida. Edison je dobil seme rastline, ki daje gumi j, in ki raste kot neka trta, oziroma ovijalka, z otoka Madagascar. Te nove vrste gumij se bo dobival iz stlačenih mladik rastline. Rastline, katerim bodo porezane mladike, bodo vsako leto na novo pognale,' torej bo treba plantažo le enkrat obsaditi. Kot znano, se zdaj pridobiva ves gumij iz gumijevega drevja, ki raste v tropičnih krajih. i Velika knjiga. i Neka egiptovska zgodovinska i knjiga, pisana na zvitek papi rusa je 133 čevljev dolga. sestr. Ne morejo se 8 svojimi duhteči- |o(ja ^ ami na pacjfignj 0bali, in 4V^?^U in srednjem za- i i ^ teško e,ela» , Vrtriic- ^i mestni park. najti toliko in ta-kot jih ima ^TVeNE SLAVNOSTI ^čddvisnosfi, 4. ju- fcircdn * "lstev J• S- K- Jedno-d0sed ° Pomenljive slavnosti. ijij1 poročilih vršilo ("" razvitje društvene 49 J. S. PUEBLO INDIJANCI le*1 ' , V drnštvu št. 1 tj ®t(> * I71' L K Public, Jed- Uc0 I’a- Petindvaj- !>o ° >sl(,nka obhajalo bo 33 J. S. K. Jednote v st JednotT dr'atV° *'• 36 J-1 v C onemaugh, Pa. V naši državi New Mexico živi približno šest tisoč Indijancev Pueblo rodu. Indijanci tega rodu so nekaki vaščani in kmetje, ter se v tem oziru zelo ločijo od drugih indijanskih rodov, ki so bili v glavnem lovci, brez stalnih bivališč. Za časa španske invazije v šestnajstem stoletju je rod Pueblo Indijan-:ev štel okoli 20,000 glav in je bival v nekako sedemdesetih mestecih ali vaseh'. Beseda Pu-ablo pomeni mestp. Znanstveniki združenih ameriških muzejev preiskujejo zdaj razvaline indijanskega mesta Chetro Kettle, kar znači po naše “Deževno mesto." To je bi-,o nedvomno neko sveto mestc Pueblo Indijancev, ker od dežja io bili odvisni njih pridelki Vprašanje dežja je bilo zanje najvažnejše, zato si je bilo treba z vsemi mogočimi sredstvi pridobiti naklonjenost bogov da niso preveč varčevali z dež jem. Chetro Kettle se nahaja med razvalinami Chaco kenjona Chaco je ena tistih tipičnih rek suhega zapada, v;strugi katere teče voda le kratko sezono, večino leta pa je suha. Kenjon ni nikjer nad eno miljo širok, in dasi kažejo znamenja, da je bila pokrajina nekoč rodovitna in dobro močena,: je danes pusta in suha, kjer ne raste nič druzega, kot nekaj divjega pelina, tuintam kakšen pritlikav borovec ali brin, redki šopi •OHtve.-irAve -in erJuaote- grmičje. V tej suhi pustinji se nahaja pol ducata razvalin nekdanjih lepo zgrajenih mest. Vsako teh mestec je zavzemalo okoli šest akrov površine, ter je imelo javne trge, svetišča itd. Sploh kažejo vsi znaki, da je bil ta kraj središče bogatega poljedelskega okraja. Najzanimivejše so razvaline Deževnega mesta, ki. je imelo velike dvorane, oltarje za žgalne darove bogovom, prostore za organizacije, ki so se imenovale Kačje, Koruzne, Antilo-pine, Deževne itd. Mesto je. bilo obkroženo z zidovjem brez okenj na zunanjo stran, kar je gotovo služilo v obrambo proti napadalcem. Pueblo Indijanci so gradili večnadstropne hiše iz kamenja ali iz na solnci posušene opeke. Ponekod je bivalo v takih “ko-sarn'/h” po več tisoč ljudi. Hiše nekdanjih Pueblo Indijancev so bile brez oken; za odvajanje dima in dostop svežega zraka je služilo samo nekaj lukenj v stenah in strehi. Hiše sedanjih Pueblo Indijancev imajo sicer moderna okna in vrata, v splošnem se pa njih način življenja ni dosti izpre-menil v stoletjih, kljub delni dotiki z belimi ljudmi. Dasi so sedanja bivališča Indijancev udobnejša od nekdanjih, ti naši rdeči sodržavljani prežive večino časa na prostem, na dvoriščih, balkonih in strehah. Pueblo Indijanci so še danes, kot so bili nekdaj, po večini poljedelci. Sicer so se vedno nekoliko bavili z lovom in v sedanjem času se pečajo tudi nekoliko z živinorejo, toda v splošnem so za svojo eksistenco odvisni od poljedelstva. Sadijo največ koruzo, ki je njih glavna hrana. Da so eksperti v farmanju, se vidi iz tega, da morejo pridelati potrebni živež pri najbolj neugodnih okoliščinah. Izkušnje so jih naučile izbirati za poljedelstvo najpripravnejše pro- I (Dalje na 2. strani) ZANIMIVA URA V mestu Brixen na Tirolskem je neki Johann Uebur-bacher izgotovil uro, ki je nedvomno naj popolnejši te vrste stroj na svetu. Dasi je ura le okoli 15 palcev visoka in sedem palcev široka, je potrpežljivi urar delal na nji dolgih 17 let. Njegov izdelek kaže, da mož ni le prve vrste mehanik, ampak tudi zvezdoslovec. Ura obstoji iz petih glavnih delov, katerih je eden na vrhu ali na strehi, ostali pa na štirih straneh, oziroma kazalih. Priprava na vrhu kaže konstelacijo zvezd v njih letnem, dnevnem in celo urnem gibanju. Eno stranskih kazal kaže ’.olnčni čas, mesece, dolgost dni v raznih mesecih, štiri letne čase, kakor tudi lunine spremembe in mrke. Drugo stransko kazalo kaže 24-urni čas, dalje gibanje planetov, navadna in prestopna le ta in natančni koledar vseh premičnih praznikov. Tretje stransko kazalo ima 24-urno razdelitev in vzhajanje in zahajanje “solnca.” Nižje na istem kazalu je označen Kopernikov planetni sistem. Tam se zasuče Merkur okol; solnca v 87 dneh, 16 urah, 41 minutah, 25 sekundah; Venera v 224 dneh, 16 urah, 41 minu tah in 25 sekundah; zemlja \ 365 dneh, 48 minutah in 46 se. kundah; Mars v 686 dneh, 22 urah in 15 minutah; Jupiter v 4,330 dneh in 9 urah. .Četrto strunsko, kabalo, .o/jta ča dnevni čas Evrope, Azije. Afrike, Amerike in Avstralije Dalje kaže isto kazalo dneve, mesece, letne čase in leta. Letni časi se menjajo natančno po računih zvezdoslovcev. Ves ta komplicirani ustroj goni dvoje glavnih peres, od katerih je eno rezervno, da prevzame “delo,” če bi se perc v aktivni službi pokvarilo. Ura ima vsega skupaj 40 kolesc in pere3, ki so v neprestanem gibanju. Naviti jo je treba vsakih osem dni. Ker je stroj primeroma zelo majhen, bilo je sestavljanje seveda zelo natančno in komplicirano, ter je zahtevalo mnogo izurjenosti in potrpljenja, kakor tudi računske in astronomske znanosti. Za sestavo takega stroja tudi 17 let dela ni bilo preveč, in Tirolci končno vendar niso tako neumni, kakor se govori o njih. IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA V ameriških listih smo čita-li 16. junija, da je kralj Aleksander odredil razpust jugoslovanske narodne skupščine. Nove volitve se i’azpišejo za' 11. septembra. VSAK PO SVOJE Na Savi blizu Litije je gospa Elizabeta Vilkovec dne 1. junija praznovala svoj stoti rojstni dan. Stoletnica je zdrava, vedno vesela, lasje ji še niso vsi osiveli, čita brez očal in vdene celo šivanko. Z 80. leti je še plesala. Vdova je že 60 let. Rojena je bila v Kamni gorici. Jugoslavija ima v Zedinjenih državah samo tri konzulate, namreč v New Yorku, Chicagu 'n San Franciscu. Pred dvemi leti je bilo že sklenjeno, da se ustanove jugoslovanski konzulati tudi v Clevelandu, Pittsburghu in Detroitu; to se pa do zdaj še ni zgodilo. Narodni poslanec dr. Budisavljevič je te dni zahteval od zunanjega ministra odgovor, zakaj se z ustanovitvijo omenjenih konzulatov odlaša, dasi so potrebni krediti zanje v proračunu za. gotovljeni. Nemška pevska zveza “Deu-tscher Maenner Gesangverein’ v mariborski oblasti je nedavno priredila izlet v Slavonijo da prisostvuje razvitju zastave pevskega društva. Prometne ministerstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo na vseh državnih progah. Iz tega je razvidno, da uživajo Nemci v Jugoslaviji vse drugačne pravice kot Slovenci na Koroškem ali v Julijski Krajini. Ameriško častno znanstveno društvo Honorary Scientific Society Sigma XI., sekscija na Cornell University, New York je imenovalo Ljubljančana g inženirja Alojza Tavčarja, sedaj docenta zagrebške univerze, za častnega člana. G. dr. Tavčar se je mudil eno leto v Zedinjenih državah na proučevanju genetike kulturnih rast lin. SVARILO! Na glavni urad J. S. K. Jednote je dospelo več pritožb, da je bilo več čekov naše Jednote ponarejenih od brezvestnih sleparjev. Svari se torej vse društvene sobrate, da sprejmejo čeke samo od društvenih uradnikov, ki so za to opravičeni, in ki dobivajo Jednotine čeke naravnost iz glavnega urada, ob enem se pa svari tudi trgovce, ki menjavajo čeke, da dobro poznajo osebe, ki jim prinesejo čeke, in če mogoče izsle-de brezvestne sleparje. Več ponarejenih čekov se je dobilo v Barberton, O., ter v Kenmore, O., in drugod. Pozor torej! A. ZBAŠNIK, gl. preds. V bosenskem Travniku so doživeli te dni veliko senzacijo. Pred mesecem dni je umrl tamkaj neki Ivan Vil in bil— kakor se je zatrjevalo — po predpisih pokopan. Te dni pa so ženske snažile kleti ter občutile nek smrad. Poklicale so bolničarko ter odprle sod, iz katerega je prihajal smrad. V sodu so našle v špiritu mrtvega človeka. Dognalo se je. da je neki zdravnik Ivana Vila dal položiti v špirit, baje v znanstvene svrhe, krsto pa napolniti s treskami in peskom ter je bila po običajnih obredih pokopana. Ta čudni dogo dek je povzročil v Travniku veliko senzacijo, pa tudi veliko nevoljo. Posebna deputacija je pri velikem županu zahtevala strogo preiskavo. Ce Lindbergh obesi nase vse križce in medalje, s katerimi so ga obsuli zadnje čase, ne bo mogel več poleteti v zrak, ker enostavno noben aeroplan ne bo mogel vzdigniti tolike teže. * Neki Rev. Aikin v mestu Antioch, 111. je zadnji teden govoril na grobu svoje žene, s katero se je poročil pred sedmimi leti. Mogoče je bila to prva prilika v sedmih letih, da je mogel govoriti nemoteno in brez ugovarjanja. * Zanimivo je, kako znamo vzroke za neuspehe ali neprili-ke poiskati vedno kje drugje, nikoli ne pri nas. Ce je kakšna prireditev slabo obiskana, je največkrat krivo vreme, ki je premokro, presuho, prevroče, prelepo ali pregrdo. Ce se vino pokvari, je- krivo vreme ali pa sod; mi nikoli. Ce ne zadenemo zajca, je kriva puška, ki ne nosi prav, ali pa zajec, ki ni prav tekel. V Angliji obešajo vse neprilike na račun zadnjega premogarskega štrajka, v Ameriki pa so vseh neprilik krivi radikalci, boljševiki. modernisti, fundamentalisti, mo-krači, suhači, simulanti in vse tiste stranke, s katerimi se ne strinjamo. * Francoski narodni ekonomi so izračunali, da je povprečni letni eksport ameriških zakonskih ločitev vreden za Pa riz en miljon dolarjev. * V neki bolnišnici bosenskega Travnika so našli nedavno mrtvega moža v sodu špirita, kjer ga je baje spravil neki zdravnik. Pri nas je te vrste* tekočino še za žive ljudi težko dobiti. * Znani prohibistični apostol “Pussyfoot” Johnson je dejal, da na svetu ne bo nikoli zmanjkalo bedakov. Yes, dokler bo on živel, prav gotovo ne. * V starokrajskih revijah večkrat opazim, da moderni slovenski pisatelji pišejo ‘sonce’, mesto ‘solnce’. Ce oni smejo to storiti, ne vem zakaj mi ne bi smeli pisati ‘predelavec’, mesto ‘preddelavec’ in ‘precednik’, mesto ‘predsednik’. * V neki kleti v Varšavi na Poljskem so nedavno našli več steklenic tristo let starega vina. Vsa čast zidarjem, ki so zgradili take kleti. V ameriških kleteh se vino ne obdrži niti 300 dni. , \ * V New Yorku je neka družba kupila mestni blok na osmi cesti, med 44. in 45. ulico za devet milijonov dolarjev. Leta 1801 je dotično zemljišče kupil Jacob Astor po §237 aker. Kdor ima kaj drobiža na strani, naj nemudoma kupi par Brez višnjevih postav. Tri četrtine Kitajcev, to je približno tristo milijonov oseb, nosi višnjeve obleke. Dne 2. junija je v zgodnjih jutranjih urah nenadoma nastal požar v Lukovici v hiši g. Smerkolja, v kateri so stanovale družine hišnega lastnika g. Smerkolja, zdravnika dr. Trtnika, nadoficijala g. Hrasta in g. Jakšeta. Vsi hišni prebivalci so še v tem času spali in so ogenj opazili šele, ko je bil že pretežen del poslopja v plamenih, tako da so se komaj rešili iz ognja. Škoda je precejšnja ker je zgorelo tudi mno go oprave. akrov sveta. Ce mu bo sreča mila, bo napravil lep denar čez 126 let. * Konvencija trgovcev z glasbenimi inštrumenti, ki se je pred par tedni vršila v Chicagu, je ugotovila, da je v tej deželi 8,000,000 klavirjev napačno vglašenih. To še ni tako hudo; jaz sem mislil, da jih je mnogo več. * Divje race, imenovane “ma-lard”, zelo ljubijo napol gnil krompir, in prav veselo gaga-CDalje na 2. strani) ‘‘‘’JVonJa. Doha GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTH Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene ogl&aov po dogovora !Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of th« SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn IZLET SLOVENSKEGA SOKOLA V CLEVELANDU, O. NASTOPI 135 TELOVADCEV SOKOL OBHAJA TRIDESETLETNICO KRESNI UTRINKI (A. J. T.) Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union,, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Volume III. Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. NO. 25. Slavnosti naših društev. Na dan 4. julija bodo naša društva širom Amerike priredila več različnih zabav svojemu članstvu. V kolikor mi je do sedaj znano, se bodo omenjeni dan vršile tri važne in zanimive slavnosti. Petindvajsetletnice se bodo na ta dan praznovale pri društvu “Sv. Barbare” št. 33 v 1 restle, Pa., 111 pri društvu “Sv. Alojzija” št. 36 v Conemaugh, Pa.; društvo “Bratska sloga” št. 149 v Canonsburgh, Pa., bo pa na ta dan razvilo svojo zastavo. Pri tej priliki bo št. 33 priredila velik “piknik” na Universal, Pa., št. 36 slavnostni banket v prostorih svojega lastnega doma in št. 149 veliko veselico v Slovenskem domu. Umestno je, dragi bratje in sestre, da tem potom apeliram na vas, da se svojih društvenih prireditev v kolikor mogoče velikem številu vdeležite. Čimveč nas pride na zabavo, temvečje je naše veselje. V takih slučajih se ne gre zgolj za zboljšanje stanja društvene blagajne, marveč gre se tudi za potrebno razvedrilo članstva. V senci košatega drevja se lahko vsak po svoje veseli, igramo kako športno igro, tuin-tam kako domačo zapojemo, na razpolago je navadno kak dober prigrizek ali celo kaj druzega, in tako je bil dan kon- / čan v našo največjo zadovoljnost. Posebno, kadar se gre za praznovanje petindvajsetletnic, je naša dolžnost, da pohitimo na slavnost. Taki dogodki so pri nas še redki, radi tega so tembolj pomembni. Ako pomislimo, koliko dobrega in koristnega je tako društvo storilo svojemu članstvu in človeštvu v splošnem, potem sc ne bomo niti najmanj obotavljali iti na slavnost. Članstvo takih društev naj pa tudi ne pozabi svojih vstanoviteljev, kajti pred 25. leti je bilo mnogo težavnejše vstanoviti društva nego je danes. Vstanovitelji društev so tisti faktorji, ki so v največji meri odgovorni za današnjo moč naših slovenskih jednot, torej zaslužijo od nas vseh največje priznanje. Velikega pomena za društvo jc tudi razvitje zastave. Društvena zastava je v enem oziru isto kot narodna zastava. Predstavlja principe svoje organizacije in nudi pomoč in zaščito vsakemu, ki stopi pod njeno okrilje. Kadar torej kako društvo razvije zastavo, je dolžnost vsakega člana, da slovesnosti prisostvuje. Pri vseh prireditvah se pa moramo zavedati dejstva, da se nahajajo med nami tudi naši prijatelji in znanci, ki še niso člani J S K J, torej je priporočljivo, da take prilike vpo-rabimo tudi v agitatorične svrhe. Naše slavnosti se navadno vršijo v najlepšem redu, so dostojne in zanimive. To spravi našega prijatelja v dobro voljo in v takem razpoloženju ga tudi najložje pridobimo k društvu. Takih in sličnih priložnosti se moramo poslužiti ako hočemo, da bo naša Jednota pri prihodnji konvenciji štela 20.000 članov. Z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, glavni predsednik JSKJ. V nedeljo 26. junija poletijo slovenski Sokoli v Euclid, Ohio, kjer se vrši ob tretji uri popoldne javria (telovadba, v kateri nastopi 135 telovadcev in telovadkinj. Proste vaje izvajajo: Dekliški naraščaj, deški naraščaj, oba naraščaja skupne vaje,, dorast, Sokolice in Sokoli. Z vajami na orodju zaključijo Sokoli. Med telovadbo igra godba “Bled”, na plesu bo tudi špehkova harmonika. Spored se izvrši na vrtu Jugoslovenskega Narodnega Doma v Euclid, Ohio. Po telovadbi postrežba z gorkimi in mrzlimi jestvinami ter okrepčilno pijačo. Povabljen vsak, ki čuti slovensko. Slovenski Sokol ima vsako leto dva javna nastopa, enkrat v zimski sezoni, vdrugič v poletju. Zadnji zimski nastop v Slovenskem nar. domu je bil izredno dobro obiskan, navzočih je bilo do 1300 Slovencev.. Takrat so nastopili tudi češki telovadci. Na izletu nastopajo samo člani in članice našega Slovenskega Sokola, po številu 135, izmed katerih štejeta naraščaja do 70 otrok. Društvo Slovenski Sokol, ki obhaja letos v jeseni tridesetletnico svojega obstoja, ni nikoli preje v svojem življenju imelo toliko močnega telovadnega odseka, kot ga ima baš sedaj. Telovadni odsek je razdeljen v pet skupin, katere poučujejo: Načelnik, dva podnačelni-ka in dve podnačelnici. Vaje se vrše v S. N. D. in v St. Clair kopališču. Priprave za nastop so skrbno odbrane, nove pro ste vaje mojstrsko naučene in kombinirane v skupnih nastopih. Zadnje dve leti je postalo zanimanje za telovadbo zelo živo in vstrajno. Opaža se vidno, da so stariši naših telovadcev ponosni in zavedni, ko pošiljajo otroke, dečke in deklice, fante in dekleta k telovadbi. Kdor pregleda te sokolske vrste, kdor pozna te vesele obraze, ta bo gotovo zapazil, dva, tri in več, ki so enega imena, člani ene družine, med katerimi pa je prva družina Ažmanova, ki ima šest članov v telovadnem odseku Slovenskega Sokola. Vsi so dobri telovadci, najspretnejši pa je najmlajši sinko, ki se je pokazal v mesecu januarju tako dobrega v saltah. Slovenci in Slovenke, poznate delo našega Sokola v Clevelandu. Prepričan sem, da stojite za sokolskimi vrstami, da vam je ljub vsak slovenski Sokol ali Sokolica, da vam zaigra slovensko srce, ko vidite našo mladino, ko nastopa v prostih vajah. Pokazali ste vaše odkrite obraze v veselju in navdušenju že velikokrat, ko so nastopale naše Sokolice,in kako vam je prikipe-lo izražanje vaših čustev do veselega vzklika in Židane volje, ko so naši ponosni in čvr sti Sokoli telovadili na orodju, čut, ki je v krvi, ta čut je naš, ta čut je slovenski . .. zakaj bi mu ne dali življenja in prostosti, ki ga želi slovenski duh in slovensko srce. — Torej, za Sokoli gre naša pot v nedeljo 26. junija, tja na javno telovadbo. Janko N. Rogelj, tajnik. Tudi v našo slovensko-ame-riško metropolo ob Erie jezeru se je pripeljal Kres na svojem zlatem vozu. Meni je Kres najljubši praznik leta, ker se vozi v zlatem solnčnem vozu po šestnajst ur na dan. če bi bilo po moje, naravnal bi zemlj-sko os tako, da bi imeli vsaj devet mesecev Kresa. Saj je vendar o Kresu, ko se iz malih hišnih vrtov in po prostranih parkih zasmejejo žarne vrtnice, ko zaduhte lipe, akacije in cveteči vinogradi, ko se bezeg v goščavah okiti z mamljivo dišečimi košuljami, ko zavalovi na poljih sočna pšenica, med katero je nasejan ru-deči mak, kot lepe, napol tajne želje, ko na tisočere cvetke livad sedajo podnevi gizdavi metulji, ponoči pa nagajive kresnice, kot nemirne sladke misli in skušnjave . Kres je čas naj večje in vsestranske aktivnosti. O Kresu dozore rdečelične črešnje, duh-teče jagode in sladke neveste. To zadnje ve posebno dobro fotograf v Slovenskem Narodnem Domu, ki vse dni fotografira svate in vse noči hodi po ohcetih. Zakaj hodi po ohce-tih, ali zaradi potic, ali zaradi družic, jaz ne vem, in ga ne bom sodil; sodijo naj ga bogovi, ali pa boginje, če si je kaj bolj na roke z njimi. Ali mu je to v dušni in telesni blagor, ali ga vabi v zakonsko deteljo, ali ga odganja od nje — kdo bi vedel? Ker imam fanta rad, se tolažim s pravilom, da ministranti navadno niso kaj prida pobožni. Aktivni so naši čvrsti Sokoli in brhke Sokolice, ki poletijo na Kresno nedeljo v Euclid, O. Tam bo zbrano najlepše in najbolje, kar premore naš narod v Clevelandu. Aktivno je marsikje vino po kleteh, kviško sili in se povzdiguje, potem pa je ponižano do jesiha. Sreča, da je letos, vsled obilnega deževja, dobro obrodila salata. Ej, pa naši piknikarji. to so vam aktivni! Vsako nedeljo in zapovedan praznik so zasedene vse bližnje in daljne gozdne jase po oficijelnih in neoficijelnih piknikarjih. Nekateri bolj korajžni in krepostni si upajo celo v skrivnostne goščave, kjer šume stoletne bukve, kav-kajo vrane in grulijo grlice. Na piknikih piknikujejo in pikajo tudi komarji, ki nimajo vzroka, da bi se pritoževali nad modernimi krili in svilenimi nogavicami. Pika. Tu sem v j el na papir samo par utrinkov krasne idile ob Erie jezeru. Mogočen kres bi bil, če bi vjel vse; pa to ni mogoče, ker utrinki so bliskoviti, kresnice so lahkokrile in nemirne kresne misli se podijo za njimi, kot otroci za metulji po II vadi .... VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) jo in kvakajo, kadar se ga na-zobljejo. Naravoslovci so pro-našli, da se v gnijočem krompirju razvija alkohol, in da so race vsled tega tako navdušene zanj. Zdaj vemo, zakaj so divje race divje. Dobro je, da je njih domovina v Canadi in višje na severu, kjer ni prohibicije. * Lepa razglednica včasi več pove kot dolgo pismo; poleg tega razveseli človeka, ker ga v duhu ponese v daljne, znane ali neznane kraje. Mene pismonoša po dvakrat na dan precej liberalno založi s pošto. Včasi se kar ustrašim velikega kupa pisem in drugih papirnih stvorov. Pa se tuintam zasmeje vmes lepa razglednica, poslana od prijatelja od bogvekod, in razveseli me kot cvetka v puščavi. Te dni me je spomnila razglednica prijatelja iz Minnesote tistih čudovitih lepih jezer in šepetajočih brez našega severa, druga iz Wash-intona me je spomnila tamkaj-šnih temnih gozdov, s snegom pokritih gorskih vrhuncev in kristalnih vodopadov, tretja iz Colorada me je domislila gorskih rek in nežnih kolumbin, ki cveto po tihih logih, razglednica slovenskega slikarja Pru-sheclca iz New Mexico pa me je spomnila Indijancev, skalnih kenjonov, kač klopotač in j uk in bodečih kaktusov našega ju-gozapada. Originalen kakor je, poslal mi je še posebej v pismu dva honest to goodness kaktusova trna, nad dva palca dolga. Kadar me preveč prijemlje hrepenenje po mojem dragem zapadu, si samo nekoliko krvi puščam z njima, pa mi takoj odleže. * Predsednik Coolidge je odšel na počitnice v “Black Hills”, South Dakota. Mogoče pa le ni čisto brez podlage pravljica, da je Kulič jugoslovanskega' pokolonjn,' in da' izhaja njegov rod iz Črne gore . . . A. J. T. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Katol. Jednota % * Inkorporirana 1. 19®* GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P»-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E Duluth, Minnesota. n.„) Vrhovni zdravnik: Dr. J OS. V. GRAHEK, 303 American State Bid*., 800 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, ill. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, ColO' 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. .50 . št. št. 162 17; Ako lem prc bor im r< SVo, i. Se 1 upaj SO 191/, es, Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiU*^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na PL sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bo*nl spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. $ 11SK Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in '%L v., membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair A ‘Ua Cleveland, Ohio. . Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan, za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ^. -A tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se, [f'ka obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 čl*01 članicami. Tem >o d Jed eleži iiiftski DOPISI. PUEBLO INDIJANCI (Nadaljevanje iz 1. 6trani) KRESNA NOČ ,Na jasi beli sredi brez igrajo vile bajni ples. V prozornih pajčolanih sijejo, na čelih zvezde, iz oči čaroben ogenj jim gori in melodije tajne klijejo. (Cvetko Golar). store, saditi globoko in vzorno obdelovali svoje njive. Te-. kom stoletij se jim je tudi posrečilo razviti vrsto koruze, ki ne podleže zlepa suši, ki napravlja globoke korenine, ki kali v najmanjši' vlagi, in ki dozori hitro po kratkem sred-njepoletnem deževju. Vse javno življenje Pueblo Indijancev je nerazrešljivo prepleteno z njihovim verstvom. Iz tega vzroka je raziskovalcem zelo težko kaj pravega zvedeti iz zgodovine tega rodu, kajti Indijanci ne marajo razkrivati tujcem svojih verskih skrivnosti, da bi si s tem ne nakopali jeze bogov, kateri bi jih kaznovali s sušo. Videti pa je, da imajo vse njih verske ceremonije namen pomagati rasti in rodovitnosti koruze in izposlovati od bogov dovolj potrebnega dežja. KNJIŽEVNOST ANGLEŠKO - SLOVENSKO BERILO — ENGLISH-SLO-VENE READER, za ameriške Slovence sestavil dr. F. J. Kern, avtor Angleško-sloven-skega besednjaka. Lična, trdo vezana, 213 strani obsegajoča knjiga je bila baš dostavljena uredništvu. Iz vsebine je razvidno, kar povdarja avtor tudi v predgovoru, da je knjiga v prvi vrsti namenjena začetnikom v učenju angleškega jezika, posebno tistim rojakom, ki nimajo prilike obiskovati šol. Iz knjige more dobiti učenec vsaj osnovne pojme o angleškem jeziku, tako glede slovnice, kakor izgovarjave besed. Vsebuje razne naloge in berila v angleškem in slovenskem jeziku, kratice, kratek angleško-slovenski in slovensko-angleški besednjak, nekoliko podatkov o Slovencih in ostalih slovanskih narodih in mnogo drugih koristnih podatkov za slovenske naseljence v tej deželi. Knjiga jc dalje opremljena z mnogimi slikami, vsebuje nekaj pesmi itd. To Berilo bodo mogli z uspehom rabiti tudi v Ameriki vzgojeni otroci, pod vodstvom svojih slovenskih očetov in mater, kot podlago za nadaljno učenje slovenščine. Knjiga, ki jc tudi drugače čedno delo in tiskana na dobrem papirju, je vredna naj toplejšega priporočila. Stane š poštnino vred $3.00 in se naroča pri “Ameriški Domovini”, Gl 17 St. Clair Ave. Cleveland, O., ali pa pri “Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.” o — Helper, Utah. VABILO NA VESELICO skupnih društev v Spring Glen, Utah. — V pondeljek 4. julija imeli bomo slavnostno razvitje skupne zastave združenih slovenskih podpornih društev v tej okolici. Zastopana bodo sledeča društva: Društvo “Carbon Miners,” št. 168, J. S. K. J.; društvo “Zgodnja Danica,” št. 296, S. N. P. J.; društvo “Gorski Junaki,” št. 30 Z. S. Z.; društvo “Sloga Slovencev,” št. 14 Z. S. Z.; društvo “Utah,” št. 227 S. N. P. J.; društvo “V Slogi je moč,” št,. 115 S. S. P. Z. Vabimo vsa sosedna društva in posamezne rojake in rojakinje, da nas na 4. julija poseti-jo v kar največjem številu. Ta dan praznujemo naj večji ameriški praznik, to je praznik Neodvisnosti ; ob enem pa bo ta dan eden naj večjih praznikov za rojake v tej okolici. Slavnost razvitja se bo vršila ob deseti uri dopoldne v Riverside Parku; od tam bomo korakali z novo zastavo skozi mesto Spring Glen in nazaj v Riverside Park. Ples in druge zaba ve se začno ob dveh popoldne. Za okusen prigrizek in druge dobrote bo v polni meri poskrbljeno. Torej člani omenjenih društev, Jednot in Zvez, kakor tudi ostali Slovenci in Slovenke v bližnji in daljni okolici, poselite nas ta dan v kar največjem številu in se zabavajte z nami! Take prilike so redke med Slovenci v mormonski državi! Na veselo svidenje 4. julija v Spring Glenu pri Helper dobrodošli in odbor bo PoS ju! John Škerl, tajnik društva št. 168 JSKJ da bo vsak dobro postirj Z bratskim pozdravoifl'J 2 ' Frank SchitfL4 tajnik društva št. 33, "'£jj rtPte Chic fiizjt Zahvaliti se moram t(>l to ^ tom vsem sobratom iJ1 J, vsemu občinstvu, ki je I’0jgan: veselico društva Zvezda, sit; a J. S. K. Jednote, kater® lj0j vršila 28. maja kot v Pr{R! obletnice društvenega (V|Tor ia. Naše društvo je še''Iv^ ; toda je priljubljeno ’%e mnogo dobrih prijatei* dobiček je namenjen štvene potrebe. John D. J11, J tajnik dr. Triglav, št. 1 l*e ■aj Los Angejfa' ■ rstff let Zahvala. — član društva .... -117 J. S. K. Jednote se > fp 41'1 L po zalival.iu.iem vsem in sosestram, ki so i11' rovali. Darovala so društva: ^ Društvo št. 1, $3 »j/l _ št. o, $5 - št. is, vr1; št; 20, $2.50 — št. 26, * iLn 35, ?2.50 — št. 36, $2 * ‘ $2 — št. 44, $2 — št. 5dj, št. 70, $2 -i- št. 76- V št. 82, 50c — št. 85, f IDalje na 3. stra°‘ ita .50 B»»l >lo. „ DOPISI. Nadaljevanje iz 2. strani) 2' & - št. 124, $1 _ št. 130, st- 138, $2.50 — št. 140, 7 št. 141, $3 — št. 144, ~~ st. 145, $2 — št. 147, $2 J- 149, $2 — št. 155, $1.50 • 158, $2 —. št. 160, $2 — J2, §2.66 — št. 169, $2 — 73> $3.20. Skupaj $69.86. . ° s*učajno kako društvo m omenil, pa da je darova-,los*m, da mi to naznani. ■30111 Pismeno zahvalil. Po-se dosti boljše. Torej res vesel, da ste mi vsak . v°Ji moči pomagali in daro- v Jp,.^'at lepa hvala vsem i J* Ob enem pozdravljam ra^° in sosestre. Joe Laurich, eg/2^ ®u°lid Ave., Los An- '>lat lOS^ rež? Hi '»'vi > Chicago, 111. Potom poživljam član- JpH tVa ZV011’ Št‘ 70’ J’ S' ele'.U°^e’ ^a se Polnoštevilno lezi ;prf>skih Av' sila SeJe društev Zveze slo-°rganizacij,’ ki se bo V v So^°^° zvečer 25. juni-, , arodni dvorani na Ra-soba št. 1. Glavna „»'« Ave., , :ha k,. tll _ razmotrivanje glede v Ze postavljene dvorane drugih priporočljivih ^ "orov v ■ iv, v • Ker je društvo inv ^ Jednote to i v Za akcijo, in ker vih (,IU^Vo Pred leti bilo eno inv* sl)ro^'l0 idejo, in Ua, .‘l Ze sedaj gotovo svoto * v skladu za to stavbo, ^Zellivrv • .V N H* m nuJno priporočijo I*-86 omenjene seje ude- JrteVS' ^Hni> da bodo slišali ft ia2iti I*' bodo imeli priliko ^ U(li svoje mnenje. Do-11 S’ Za i(lm0 VS1’ C^H Potrebujemo P° Kani-9r .^ela ^veza slovenskih ' ;Hti toda naj se dele- zastopniki še tako tru- vaše j)omoči ne bo _ orei 'fVa 7, ’ Vsi zavedni- člani družijo 0ft’ št. 70, J. S. K. Jed- gotovo na sejo 25 K°Hst r bo v vašo, oziroma 'Stic' n&S vse^’ ak° bomo i°j laoiV. Chicagu enkrat imeli Potrebujemo i(*F vil* $ , d( 'J v ili " Ct1)om- !^jerti’ rej Pridite v kar naj-Nenje,stevilu mogoče. N? st°p , John Zvezich, S. v kr društva Zvon, št. 70, Jednote. Export,, Pa. — PIKNIK. — !\ 8 j ;btudenee pod skalo, št. ^ILO Je k:L0 na s- K. ii 4. a tfiik Jednote priredi na Julija svoj društveni Jam^ ^ilrmi sobrata Štefane, v ^a^etek ob dveh polj. Sem onim članom, ki ^ »a »eii meseca junija, 7t. ’ da je vstopnina za I o *0 tov ce^. Centov za moške in He ud Za ženske. Člani, ki ?1, že!fi0, plačajo moški ?xeti „ 0 Pa Po 50 centov. ltiice °rpSaint) 'bolni člani in moTej> pridite v koli-i?i?Ce °bilnem številu. ?a ^ bo pečenka in ^bavepČila 111 c*°‘ Za ja ^ko kdo ne bi ve-:f5i prj _°^ov prostor, naj se 1 bo jj 'lanku Kužniku, tam lit 4*‘ 11 E/ P / H *ejo. rp razP°lago, da mu po-0leJ nasvidenje 4. ju- da vpoštevate moj opomin in pravočasno poravnate svoje obveznosti, za kar se vam že v naprej zahvaljujem. John Zvezich, tajnik društva št. 70, JSKJ. Gowanda, N. Y. Delavske razmere so tukaj še dosti povoljne, kajti tovarna za lep (lim) obratuje s polno paro, in tudi strojarna zaposljuje čimdalje več delavcev obojega spola, katerih 'pa posebno ne primanjkuje. Plače so bolj pičle, toda ako kompanije ne privoščijo preveč za delavce nepotrebnih praznikov, se že še izhaja. Društvi imamo tukaj dve, toda ne eno ne drugo nič kaj ne napreduje, kajti kar nas je tukaj, smo večinoma vsi zavarovani, novih pa nič sem ne pride. Naša nova Slovenska Dvorana je od novega leta sem lepo napredovala. Pred novim letom bila je blagajna skoro popolnoma prazna, toda dohodek na otvoritvi in na druzih poznejših prireditvah, nam je prinesel toliko, da smo si nabavili razne potrebščine, katere so potrebne v dvorani, dodelali, kar ni bilo v stavbinski pogodbi in plačali $500 na dolg. Plačano je sedaj vse, razun $1,500, ki jih še dolgujemo tukajšni posojilnici, in okrog $500 pa imamo kot rezervo na banki. Dne 21. maja bila je*prva slovenska svatba v Slovenski Dvorani. Poročil se je John Matekovič z gospico liosie An-dolšek. Ženin je doma nekje iz Bele Krajine, nevesta pa je tu rojena. Novoporočencema obilo sreče v zakonskem življenju! Dne 29. maja bil je prvi piknik v korist Slovenske Dvorane. Klub temu, da se je vreme precej kislo držalo, bil je ta piknik povoljno obiskan ter nam prinesel povoljen dobiček. Na zadnji direktorski seji se je sklenilo, da se skliče za soboto, dne 25. junija izredna delničarska seja, za katero boste dobili Visi tu stanujoči delničarji in delničarke še posebna povabila, in katere ste prošeni, da se vsi udeležite. Poročati hočemo namreč natančno naše dosedanje delovanje, ter se pogovoriti radi prihodnjega piknika, kateri se namerava prirediti v nedeljo dne 3. julija. Torej pozdrav in na svidenje dne 25. junija zvečer v S. D.! Karl Sternisha, tajnik S. D. ftjniit , „ Frank Kužnik, rustva št. 138, JSKJ. ^ rli. v K j stv° Zv, etrl0 n°^e končuje svoje : ° 0Vanje med dru-Jednotinim uradom, ^e^torr/50’ ^ so zaostali z : in«-’- Poravnajo to Kdor ne stori > oziroma ne pla-“diran. Jaz hočem v redu, da jih u. Chicago, lij. on, št. 70 J. bo^^osti, etf iSUsPci s,'£iJniige >žim tvfini Jadz°rnemu odbor ( gWnj ajllik mora poslati jUnVraštvenim nadzoruj v as enkrat prosim, POVEST 0 RJAVI KOZI (A. J. Terbovec) ZAHVALA Vsem znancem in prijateljem se naznanja, da se je poslovila od nas za vedno za vedno 1. junija Barbara Mateša, rojena v vasi Podomelj, občina Boselovo, Ilrvatsko, Jugoslavija. Živela je tukaj 30 let, dobra mati svojim otrokom in zvesta žena svojemu možu. Se lepo zahvalimo vsem rojakom, kateri so jo tolažili in obiskovali v času njene bolezni. Zahvala vsem društvom, kakor tudi drugim za darovane vence, kakor društvu sv. Cirila in Metoda, št. 1 J. S. K. J., sv. Ane, Slov. Hrv. Zveze in Poljsko društvo Marije Pomagaj, Joe Klemenčič, Slogar Bros, Rom in Vertin, John Petrich, Peter Ka-sonich, Agnich Mary, Marko Boldin, Chisholm, Nannie Riko-la, Barbara Stepan. Zahvala darovateljem za maše: Mr. in Mrs. Fr. Verant, Mr. in Mrs. Louis Stefanich, Tower, Mr. in Mrs. Jos. Škufca, jr., Mr. in Mrs. John Štrukelj, Steve Banovec jr., Mr. in Mrs. Joe Klemenčič, Mr. in Mrs. John Zober jr., Tower in Mary in Marga-reth Hutar. Žalujoči ostali: Mike Matesha, soprog; Math, Joe, George, sinovi; Annie, Ka-thie, Barbara in Viktoria, hčere. Vsi člani J. S. K. Jednote. Ely, Minn., 17. junija, 1927. IŠČEM POTA . . . Skozi tajne grem lesove, iščem pota, zvezde nove, da napijem se vedrine, jasnih žarkov in sinjine. (Cvetko Golar) V ozki dolinici je komaj prostora za priprosto kmečko, s slamo krito hišo in nekaj gospodarskih poslopij, pa za zelnik in majhno njivo spodaj. To vse je še precej na ravnem, prav pod zelnikom pa je ravnica nagloma odsekana in pred teboj se vleče zelena globel, na dnu katere žubori hladen potok. Onstran potoka je zopet hrib, zarasel s temnim smrečjem. Takoj nad hišo se vzdiguje strma reber, redko poraščena z drobnim hrasto-vjem, jeseni in leskovim grmovjem. Višje gori se začnejo vinogradi. Hiša in gospodarska poslopja so deloma skrita za visokimi češpljami, jablani-mi in tepkami. Malo dvorišče med hlevom in hišo je skoraj vedno zasenčeno od sadnega drevja. Tu je gospodaril sosed Miha Kosem že nekaj desetletij. Bil je vdovec že skoro deset let. Križe in težave vdovskega stanu so mu sladili, včasi pa gotovo tudi grenili trije otroci: devetnajstletni Jože, se- demnajstletna Francka in enajstletni Janko. Miha sam je bil tiste vrste človek, ki se ga ne more šteti niti med ange-Ije, niti med hudobce, torej je spadal v tisto povpreqno vrsto, v kateri se nas drenja največ, in tudi najlažje izhajamo med seboj. Ko mu žena umrla, šlo mu je nekaj časa precej trdo, ker so bili otroci še majhni, in je moral biti sam za gospodarja in gospodinjo, čez leta pa se je izboljšalo. Jože se je razvil v krepkega fanta in mu je dobro pomagal pri kmetovanju. Francka, ki je prevzela gospodinjstvo, je bila ljubeznjiva in pridna deklica, samo nekako drobna in šibka. Le teško je zmagovala delo kmečke gospodinje, pa je bilo treba. Janko je hodil v šolo in pasel živino. Imeli so kravo, par volič-kov in navadno še kakšno teličko za nameček. Zjutraj, predno je šel v šolo, moral je Janko napasti svojo rogato to-varšijo; popoldne, ko se je vrnil iz šole, dobil je kos črnega kruha, pa je bilo treba zopet na pašo. Vas Ločica, kjer se je to godilo, šteje šestnajst hišnih številk in te so raztresene skoro na dve uri daljave. Vsak kmet ima svoje posestvo skupaj, in najbližji sosedi so oddaljeni drug od druzega vsaj po desel minut hoda. Posestvi mojega in Jankovega očeta ste se stikali, in ker sem bil že tudi jaz dorasel do pastirske velikosti, je umevno, da sva bila z Jankom vedno skupaj in najintimnejša tovariša. V šolo in iz šole sva hodila skupaj in pasla sva skupaj, Za vsa ptičja in veveričja gnezda sva vedela skupno, in vsi najnovejši patenti bezgovih pušk so bili najina skupna last. Tako je bilo tudi z gugalnicami, čolnički, mlinčki in stopami, ki sva jih delala ob potočkih, in pečmi, ki sva jih zidala iz kamenja in blata. Vedno sva oba vedela kje rasto najdebelejše jagode, kje zore naj-slajše borovnice in ostrožnice, kje se dobe najbolj duhteče maline. Nabirala sva lešnike, pekla krompir, r6po, bob, ko* ruzo, jabolka in kostanj, ko je bil zrel. Kakor sva bila z Jankom neločljiva tovariša v šoli in na paši, tako sva bila v najinem prostem času, pri igrah, če se nisva igrala za skednjem ali kozolcem mojega očeta, bila sva na Kosmovem vrtu ali dvorišču. Oba sva imela takorekoč kar dva doma. Moja mati je imela rada vljudnega in živahnega Jankota, in Franica je imela vedno prijazno besedo, pest orehov ali suhih češpelj, včasi pa tudi majhen štrukelj zame, če sem prišel v vas. Otrok sem še bil, vendar sem kar oboževal to pridno in skrbno, pa vedno prijazno deklico, ki je morala voditi Kosmovo gospodinjstvo. Tako drobna in tanka je bila, tako nežen obrazek je imela, in tako sladke, sanjave oči, kot lurška mamka božja v malem oltarju farne cerkve. Prišel je in odjezdil zeleni Jurij in po deželi se je razlil cveteči maj. Kristalna nedelja drhti nad bujnim zelenjem in opojno duhtečim cvetjem. Midva z Jankom imava na Kosmovem dvorišču čez glavo opravila, da vdomačiva godrnjave čmrlje, ki sva jih izkopala tam v prisojni rebri in jim odkazala novo stanovanje v cikorjevih škatljah. Tam na »dvorišču, poleg dveh košatih, cvetečih češpelj, leži debel kostanjev hlod že od bogvekdaj. Za dobro tretjino je že zlezel v mehko zemljo, skoro vsa skorja se mu je že olupila, nudi torej precej pripravno klop za odpočitek. Nedeljske popoldneve, kadar je vreme ugodno, je “klop” navadno zasedena. Glavna vaška pot vodi namreč tu mimo in sosedje, oddaljeni morda uro hoda ali več od fare, se, gredoč od maše ali večernic, radi oddahnejo na oglajenem kostanjevem hlodu, kjer počakajo ali najdejo druge sosede, pokadijo par pipic tobaka in prerešetajo dnevne, tedenske in sezonske novice. Tudi to nedeljo jih je tam cela rešta; vlečejo svoje pipice, pljuvajo več ali manj umetniško po tleh in obravnavajo vreme. Prav na konci hloda sedi golorok gospodar Miha, nekako zamišljen, samo včasi pokima in podjetno pljune. “Prijazen dom imaš, Miha. in lepo obdelano kmetijo,’ oglasi se sosed Slokan, korenja-ški, širokopleč možak, in izvleče mehur tobaka jizza pasa, da si natlači ugaslo pipico. “Res nimaš dosti sveta, pa ga skrbno obdelujete; vesel si lahko, da imaš otroke, ki ti tako dobro pomagajo. Mala kmetija, pa pravilno obdelana in gnojena, je boljša, kot velika razvleka v pušči.” Prižge si pipo in ponudi tobačni mehur sosedu Blažu Do-bovšeku, ki ga sprejme z odličnim spoštovanjem, si skrbno napolni pipo, in spusti še ^nalo dragocenega zelišča v rokav, da bo kaj za med tednom. Sosed Dobovšek je lastnik malega, raztrganega mlina, ki ne nosi veliko, ker imajo tamkajšni kmetje vsaki svoj mlin za domačo potrebo. Mala njivica mu tudi ne daje dosti užitka, torej mu gre dostikrat trda še za sol, kaj šele za tobak, če more med orehovo, leščevo in trsovo listje na-mešati le ščepec pravega tobaka, mu je to že delikatesa ir luksus. Zato ima tudi dim iz njegove pipe tako posebno barvo in duh. “Nič mu ni hudega ne,” se oglasi sosed Jože Rihtar, “in prav je imel, da se ni drugič oženil.” Sosed Rihtar je služil cesarja štirinajst let. Sedem let zase, sedem let pa za nekoga, ki se je odkupil s sedemsto gol dinarji. Vsako leto je zaslužil sto goldinarjev, tako je imel sedemsto goldinarjev, ko se je vrnil od vojakov. V vseh njegovih kretnjah pa se je pozna la tista voglata vojaška disciplina, ker mu je bila pač zle zla v meso in kosti. Hodil je umerjeno, govoril tudi in ved no je bil gladko obrit. Sicer pa je bil najboljša duša. Gospodar Miha se počasi za maje, iztrka pipico ob hlod in odvrne: “Ne rečem, da mi je hudo zdaj, ko so mi otroci od rasli. Res ne moremo vsega sa mi opraviti spomladi, ko je tre | ba vinograde obdelati, pa v košnji in mlačvi. Takrat je treba pač nekaj delavcev najeti. Drugače pa že gre, in pridela se toliko, da se pošteno prebijemo skozi. Moj Jože je priden in poslušen fant, samo bojim se, da mi ga čez leto dni potegnejo v vojake. Janko še ne pomaga dosti, a za pašo se že porabi. Francka pa je živa podoba svoje rajne matere; pridna je in skrbna, da si boljše gospodinje ne morem želeti. Samo nekaj me skrbi. Zdi se mi, da ni prav zdrava. Ne toži nikoli nič, samo tako bleda je in drobna, in včasi celo malo pokašlja. Bojim se . . Tu možu besede zmanjka, debelo puhne dim in se zagleda v cveteče češpljeve veje nad seboj. “Da bi le ne bila jetika,“ oglasi se sosed Gabršček, mož kratkih, trdih besedi, pa dobrohoten in zlatega srca. “Veš kaj, Miha,” pripomni važno Blaž Dobovšek, najstarejši in najrevnejši član vse družbe, in se zagleda v svoj desni čevelj, ki je le pod silo razmer močne vrbove trte ostal v diplomatičnih stikih z njegovo nogo, “veš kaj, Miha, mleko rjave koze jo prav gotovo ozdravi jetike, če jo res ima. Saj nisi tako brez denarja, Miha, kupi ji dobro molzno kozico, pa rjava mora biti!” “Kozje mleko je zdravo in zdravniki ga priporočajo za slabotne ljudi,” pripomni sosed France Kocjan, in si važno zaviha svoje velike črne brke. “Če bi dobil kje kašno osebenko, ki bi ji malo pomagala pri teških gospodinjskih opravkih, bi tudi ne škodilo. Veš, teško delo tudi ubija tako drobno stvarico kot je tvoja Francka. Nekaj pa že smeš žrtvovati za tako hčerko kot jo imaš ti.” Miha nekaj časa molči, potem pa pravi počasi: “Ej, eno kozico bi se že kupilo, če bi le vedel, da bi kaj pomagalo, in pa kje bi jo mogel dobiti. Tu okoli ljudje ne drže takih živali.” “Tukaj okoli jih res ni,” povzame zopet besedo stari Dobovšek, “ampak tam za Lisco jih redi stara Katra Počepela nad sto, mladih in starih, črnih, rjavih in marogastih. Če prideš na vrh Lisce, boš že začul njih meketanje, in če bo pravi veter, jih tudi zaduhaš, in potem poj deš lahko kar za nosom.” V tem hipu je izpodletelo mlademu, razposajenemu majskemu hrošču, ki je fantoval na češpljevi veji, in revež prileti v pesek, prav pred noge našim možakom. Na vse krip-lje si hiti pomagati, da bi se postavil na svojih šest nog in odfrčal iz druščine, kjer se je tako tujega počutil, pa je bilo prepozno. Bistro oko stare koklje ga je hipoma opazilo, en sam mogočen kavs, pa je bila končana karijera rjavega lah-koživca. Prihiteli so piščanci, se nekaj časa glasno čudili, nato pa brž odnesli vsaki svoj delež po dvorišču. Sosedje so se smejali, Miha pa je stopil v klet in prinesel bučo jabolčnika. “Vina nimam nič doma, zidanica je pa precej od rok, kot veste; pa malo tega sadjevca poskusite. Ni zelo močan, a vseeno je boljši za žejo kot voda.” Pili so jabolčnik, cmakali z jeziki, iztrkavali in basali svoje vivčke in razdrli še marsikatero važno in nevažno. Ko so se odpravljali naprej, sivolasi Blaž Dobovšek še enkrat priporoča Mihatu: “Kot sem ti rekel, kozo ji kupi, pa rjava mora biti. Pojdi čez Raz-bor, pa lahko tam vprašaš in poizveš za Počepelovo Katro. O babi gre glas, da je coperni-ca, menda zato, ker precej križem gleda, pa rdeče lase ima, toda nihče ji ni še mogel d6-kazajti kaj slabega. Meni je dala že kozjega sira in ovsenega kruha in hruškovca, ko sem nekoč hodil tam mimo. Pa kako lepe koze ima! Take brade nosijo kot farizeji nevem katerega testamenta.” “Prav, prav, dobro da vem,” pokima Miha in mu pomoli mehur s tobakom, da si natlači ugasli vivček. “Bom poskusil ; za eno kozo se bo že še dobilo prostora v hlevu in paše ji tudi ne bo manjkalo.” Sosed Dobovšek je zadovoljno odkrevsal za drugimi in z vidnim užitkom puhal blago-dišeči tobakov dim. 2e dolgo ni bil pokadil toliko vivčkov pravega štirikrajcarskega tobaka, kot to nedeljo. Bil je reven prevžitkar, ki se je bil umaknil sinu z malega, zadolženega posestva na mlin. Redil je po enega prešička in par kokoši. Po gozdih je pobiral suha drva in jih v košu nosil domov. Tudi kostanj mu je prav prišel in gobe. Kakšno ugodno jesen je nabral po gozdih tudi drobnih lesnik in les-nač, iz katerih je napravil sodček sadjevca, da ni bil vso zimo brez vsake krščanske pijače. Za priboljšek je včasi vjel zajca v zanjko ali polha v past. Pravili so, da se tudi mačka ni branil, če ni bil prestar. Včasi je šel kam v dnino, da je zaslužil za sol in kakšen zavojček tobaka. Drugič je pa doma pred mlinom popravljal grablje, lesene kmečke vozove, delal toporišča motikam itd. Z Jankom sva večkrat pasla svoje kravice in junčke v bližini mlina, in z otroško radovednostjo opazovala starega mlinarja, posebno kadar je popravljal vozna kolesa. Mož se ni dosti menil za naji, ampak je svojo pot počasi rezal, tesal in zbijal, pa polglasno molil zraven, če mu je kaj nagajalo, čula sva včasi zelo never* jetno molitev, kot: “Očenaš kateri si ... o ti prokleto platišče! . . . posvečeno bodi tvoje ime. . . kanalja salamenska!” Če sva se pri takih prilikah zasmejala, pogledal naji je tako grdo preko svojih naočnikov, da sva jo takoj pocedila za kravami. Parkrat sem doma materi pravil o čudni mlinarjevi molitvi, pa me je zavrnila : “Tiho bodi, tiho, ti tega ne zastopiš!” Pa menda res nisem. Stoteri jeseni v rebri nad Kosmovo hišo so se okinčali z neštevilnimi belimi cvetnimi metlicami, zaduhtele so lipe in akacije, in preko vsega je plavala sladko vonjava žarnih vrtnic. Z Jankom sva nabirala kresničje in praprot, katero je treba na Kresni večer zatakniti za strehe vseh poslopij, razstaviti ga po njivah in vinogradih, in nastlati z njim po hiši in po hlevih. Naenkrat se ustavi Janko in pravi: “Jej, Tone, ti še ne veš, da pojdem jaz na Kresno nedeljo z očetom na Razbor, saj veš tja, kjer je videti tako lepo cerkev. (Konec prihodnjič) o------------- Barberton, O. Naznanjam, da se je nahajal v naši naselbini dotični lopov, ki ponareja čeke J. S. K. Jednote. Zato obvestim članstvo naše Jednote in tudi druge rojake, naj se pazijo, da jih ne oslepari kot jih je v naši naselbini. Lopov se je tu mudil kakšne tri tedne pod imenom George Tamša, pravil je, da pride iz ..Milwaukee in da je član društva št. 31 JSKJ v Braddock, Pa. Nosi tudi znak JSKJ. Prišel je z izgovorom, da išče svojega rojaka po imenu Zajca, kateri, da mu baje nekaj dolguje. Pravil je, da je bil bolan. Nato je začel slepariti s ponarejenimi čeki. Tu je menjal štiri čeke po $96, glaseče se na George Tamša od društva št. 31. Noben ti^kaj-šnih društvenih uradnikov ni dotičnih čekov) videl |prej. V Clevelandu je, kot se čuje, menjal nekaj ponarejenih čekov kot član društva 44 JSKJ, glaseče se na drugo ime, ne več Tamša. Lopov je visok šest čevljev, ali pet čevljev in 10 ali 11 palcev. Tehta od 175 do 185 funtov. Ima rumene lase, okrogel obraz, široko, visoko čelo, velike, plave, izbuljene oči in pravilno izrezan nos; ustnice so mu malo preveč napete, brada pravilno zaokrožena. Brije se gladko. Pleč je širokih in zaokroženih. Čevlje nosi št. 9, klobuk 6%. Glavo nosi malo dol visečo, kot je navada pri lopovih. Govori pravilno in perfektno angleščino, slovenščino pa v štajerskem narečju. Tu ni osleparil nobenega člana J. S. K. Jednote. Prosim pa gl. odbor v imenu našega društva, da naj kaj ukrene če bo mogoče zaslediti sleparja. Obžalujem tiste, ki so bili oškodovani, toda na Jednoto se jim ni treba jeziti, ker ni kriva. (Vsakdo je sam kriv, če je osleparjen, ako menja ček neznani osebi. Tudi v slučaju, da je pravi ček ukraden članu in menjan po nepravi osebi, bo moral zgubo povrniti tisti, ki ček menja. Zakaj banka ne menja nobenega čeka človeku, ki ga ne pozna! Poskusite menjati ček na banki, kjer vas ne poznajo, pa naj je firma od katere je izdan še tako poznana in solidna! Sleparjev se nikjer ne manjka in žrtve so lahkoverni ljudje. Op. uredništva). Več podrobnosti poročam prihodnjič. John Balant, preds. dr. št. 44 JSKJ. TTXXXXXXTYmXIXTXXTlTIIIITrTIXXIXXXXXYTXXXXXXIXXXXy Kje naj se ima denar, kadar se potuje? Kadar sc kdo poda na daljše potovanje, mora vse svoje premoženje 7’zeti seboj, ali pa naložiti denar tako, da £ njim od povsod lahko razpolagate. Naši rojaki, ki potujejo v domovino, navadno ne vedo, koliko denarja bi vseli seboj, ker ne vedo koliko časa bodo ostali tam. Nekateri bi pustili denar v Ameriki, če bi ga brez težkoč mogli dvigniti v starem kraju. Zato priporočamo potnikom, ki hočejo v starem kraju razpolagati z dolarsko vlogo tako enostavno kot so bili navajeni tukaj, da pred odhodom vlože svoj denar v našo banko. Potom naših bančnih zvez v vseh krajih Jugoslavije lahko dvignejo vlago v najkrajšem času in brez posebnih stroškov. Pojasnila dajemo vnaprej pismeno ali pa ustmeno, ko pride potnik sem. Kdor ima svoj denar naložen pri nas, lahko mirno potuje, kajti varnost vloge mu je zajamčen. Vloge na — “SPECIAL INTEREST ACCOUNT’” Obresti računamo od začetka vsakega obrestujemo po 4%. meseca. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street : STATE BANK : New York, N. Y. iaxxxiTi^ixxixxxxxxxxxxxxxxxxxxrrxrzxrxz2rrnnnntr«i L. N. TOLSTOJ HADŽI-MURAT I Poslovenil Vladimir Levstik f (Nadaljevanje) Mimo dvajsetorice izbranih kazakov, ki se po njegovi lastni prošnji ne smejo oddaljiti od njega niti na korak, sem mu pridelil konjeniškega kapetana Lorisa-Melikova, vrlega, odličnega in jako pametnega oficirja, ki govori tatarski in dobro pozna Hadžij-Murata pa mu tudi ta povsem zaupa, kakor se mi vidi. Za teh deset dni, ki jih je preživel Hadži-Murat pri nas, je stanoval v eni hiši s podpolkovnikom knezom Tar-hanovim, načelnikom šuminskega okrožja, ki biva tu po službenih opravkih; to je resnično vreden človek in zaupam mu ne^ omejeno. Tudi on si je pridobil zaupanje Hadžija-Murata; baš z njegovim posredovanjem — ker namreč izvrstno govori tatarski — sva razpravljala o najkočljivejših in najbolj tajnih stvareh. Posvetoval sem se s Tarhanovim glede Hadžija-Murata; docela se strinja z menoj v tem, da je trebalo ravnati tako, ka kor sem ukrenil jaz, ali pa zapreti Hadžija-Murata v ječo in ga čuvati z najstrožjo previdnostjo — zakaj ako bi se odločili za slabo ravnanje, bi ne bilo igrača paziti nanj — ali pa ga odstraniti povsem iz te dežele. A ta dva poslednja ukrepa ne bi samo uničila vse koristi, ki jo imamo od spora med Hadži-jem-Muratom in Samilom, ampak ustavila bi neizogibno tudi razvoj nezadovoljstva in možnost pobune gorcev zoper šami-lovo oblast. Knez Tarhanov pravi, da je uverjen o iskrenosti Hadžija-Murata in da Hadži-Murat ni malo ne dvomi, da mu šamil nikoli ne odpusti, marveč bi ga dal usmrtiti vzlic obljubljeni spravi. Edino, kar je vznemirilo Tarhanova v občevanju s Hadžijem-Muratom, je njegova vdanost do muslimanske vere; knez ne skriva svoje skrbi, da ne bi Šamil s te strani vplival na Hadžija-Murata. Toda omenil sem že, da ne bo mogel nikoli uveriti Hadžija-Murata, da ga ne bi spravil s poti, bodi že takoj po njegovi vrnitvi ali šele čez kaj časa Evo. ljubi knez, to je vse, kar sem vam hotel povedati o tem poglavju tukajšnjih zadev.” XV. To poročilo je odšlo iz Tiflisa dne 24. decembra leta 1851. Kurir, ki je spotoma izmučil do deset konj in pretepel pol ducata poštnih voznikov do krvi, ga je dostavil na Starega leta dan knezu černišovu, tedanjemu vojnemu ministru, in dne 1. januarja 1852 je černišov prinesel carju Nikolaju med drugimi akti tudi poročilo Voroncova. Ta Černišov je bil baš tisti, katerega je Rastopčin osramotil s svojo šalo, ko so v Državnem svetu razpravljali o vprašanju predaje vsega imetja Zaharja Cernišova — ki je bil zaradi 14. decembra pregnan na katorgo — Aleksandru Černišovu, ministru vojne. V začudenje vseh članov Sveta, ki so vedeli, da se je Aleksander Černišov, ko je pomagal soditi dekabrist izmed vseh najbolj trudil pogubiti Zaharja Cernišova, je glasoval Rastopčin za to, da se obsojenčevo imetje podeli s čim opravičuje svoje mnenje, je dejal, da ima krvnik po starodavni šegi pravico do kučme in pasu svoje žrtve. Černišov je vedel to; vedel je, da ga vobče ne marajo, toda nikoli mu ni prišlo na um, da je nepriljubljen zaradi svojih napak. Narobe, mislil je, da mu zavidajo vzvišena svojstva, na katerih je temeljil njegov uspeh. Mislil je to zato, ker je sam zavidal vsakomur, kdor je bil fišji od njega. Tako je zavidal tudi Voroncovu. černišov ni maral Voroncova i zaradi vseobčega spoštovanja, ki ga je užival Voroncov, i zaradi njegovega ogromnega bogastva, i zato, ker je bil Voroncov pravi velikaš, Černišov pa vzlic vsemu le povišanec, najbolj pa zaradi posebne milosti, katero je car izkazoval Voroncovu; zato je Černišov porabil vsako priliko, da mu je škodil po svojih močeh. Pri zadnjem iz vest ju o kav-kaških razmerah se je Černišovu posrečilo izzvati v carju nejevoljo na Voroncova zbog neke nepaznosti višjega poveljstva, ki je zakrivila, da so gorci pobili majhen oddelek vojske skoro do poslednjega moža. Zdaj je hotel predstaviti vse, kar je Voroncov ukrenil s Hadžijem-Muratom, z neugodne strani. Hotel je dopovedati gospodarju, da Voroncov v škodo Rusov vedno popušča domačinom in da je ravnal zelo nespametno, ko je ostavil Hadžija-Murata na Kavkazu; da je Hadži-Murat po vsej verjetnosti le zato prešel k nam, ker hoče izvohuniti naša obrambna sredstva, in da je po tem takem bolje odpraviti Hadžija-Murata v sredino Rusije in se okoristiti z njim šele tedaj, kadar bo njegova rodbina oteta iz gor in se bo možno uveriti o njegovi vdanosti. A ta načrt se Černišovu ni posrečil (samo zato, ker je bil Nikolaj dne 1. januarja zjutraj posebno slabe volje, tako da že iz gole težnje po nasprotovanju ne bi sprejel nikakega predloga, pa naj bi mu svetoval kdorkoli ;tem manj je bil nagnjen sprejeti predlog Cernišova, katerega je le trpel, ker ga je imel tačas za nenadomestljivega, hkrati pa je videl v njem velikega podleža, vedoč, kako si je prizadeval v dekabristovskem procesu, da bi pogubil Zaharja Cernišova in se polastil rijegovega imetja. In tako je bila prav za prav zasluga Nikolajevega slabega razpoloženja, da je ostal Hadži-Murat na Kavkazu in se njegova usoda ni izpremenila tako, kakor bi se mogla izpremeniti, da je Černišov podal svoj raport o drugem času). Ura je bilo pol desetih, ko je debeli, bradati kočijaž Černi-šova, v višnjevi bažunasti kučmi s šiljastima koncema, strumno sedeč na kozlu majhnih sank, enakih v kakršnih se je vozil Nikolaj Pavlovič, v megli dvajsetstopnega mraza pridrčal k pa^ radnemu vhodu Zimskega dvorca in prijateljski pokimal svojemu drugu, kočijažu kneza Dolgorukova, ki je že davno odložil gospodarja in je zdaj čakal ob privozu dvorca, sedeč na vajetih tli mencaj e ozeble roke. , Černišov je bil v plašču z gostim sivim bobrovim ovratnikom in trivogelnem klobuku s petelinjim perjem. Odgrnivši medvedje prestiralo, je oprezno izvlekel svoje ozeble noge brez galož — postavljal se je s tem, da jih ni nosil — in krenil mimo Švicarja, ki mu je spoštljivo otvoril vrata, v predsobje, gizdavo žvenketaje z ostrogami po preprogi. V predsobi mu je skočil naproti stari komorni lakaj; Černišov mu je vrgel plašč na roke, stopil k zrcalu in previdno snel klobuk z naslikane lasulje. Po-gledavši v zrcalo, si je s privajeno kretnjo starčevskih rok pod-vil sence in čop na temenu ter si popravil križ, naramnice in velike epolete z monogrami; nato se je jel vzpenjati po sagu strmih stopnic, slabotno korakaj e z okorelimi starčevskimi nogami. Černišov je krenil mimo komornih lakejev v paradni livre-ji, ki so stali pri durih, klanjaje se z malikovalsko ponižnostjo, in je stopil v sprejemno dvorano. Dežurni, mlad krilni pribočnik, ki je bil šele nedavno imenovan in je ves sijal v svoji novi uniformi z epoletami in naramnicami ter v zdravi rdečici svojega še ne izžitega obraza s črnimi brčicami in senci, počesanimi proti očem natanko po zgledu Nikolaja Pavloviča, ga je spoštljivo sprejel. Knez Vasilij Dolgorukij, pomočnik vojnega ministra, z dolgočasnim izrazom topega obličja, okrašenega z istota-kimi zalizci, brki in senci, kakor jih je nosil Nikolaj, ga je pozdravil. “L’Empereur?” (Ali je imperator tu?) se je obrnil Černišov h krilnemu pribočniku in vprašujoče pogledal na vrata kabineta. “Sa Majeste vient de rentrer,” (njegovo veličanstvo se je pravkar vrnilo), je rekel krilni pribočnik, z očividnim zadovoljstvom poslušaje samega sebe; korakanje tako mehko in plavno, da se ne bi bila razlila niti kaplja iz polne čaše vode, postavljene na njegovo glavo, je krenil k vratom, ki so se neslišno odprla, ter izginil za njimi, izražaje z vsem svojim bitjem spoštovanje do kraja, v katerega je stopil. (Dalje prihodnjič) JACK LONDON: OSTANEK IZ PLIOCENSKE DOBE (Za N. D. — V. J. V.) (Nadaljevanje) V SPOMIN Ob obletnici smrti ljubljenega moža, oziroma očeta, Jacoba P>ranzela, ki nas je za vedno | zapustil 2G. junija, 192G, zadet od kapi v starosti 49 let. Težak udarec je bil, ko si-nas zapustil ljubljeni soprog in oče. Vedno si bil marljiv in skrben za družino, za 'nas na svetu ni Tebi enakega. Nihče ne ve, kako Te pogrešamo, nihče ne ve za tihe srčne bolečine, Samo oni, ki je kaj takega izkusil, more razumeti našo Tiho bol. Tvoje telo krije tiha gomila, Tvoj duh pa plava nad nami, želeč nas osrečiti in bodriti, dokler nas klic narave 'ne združi . . . Frances Branzel, žalujoča soproga! z otroci. North Braddock, Po. ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, opoi vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Aflier11 stari kraj. Pišite ali pridite osebno. amamtmTmmmninraTTTnfflmTrratttmmmtmmnnmmtrcTmsttS11* Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amerik Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vst' in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. “Kakor sem preje dejal, bila je pravilno oplemenjena ir? rojstva so se izvršila pravilno. Slonel sem na komolcih in kolenih nad mladiči—sedem čvrstih in slepih malih prosja-kov—ko je za menoj nastala vihra trompetanja in trobenja. Potem je nastalo šumenje, kakor kadar zaganja veter dež v poševni smeri in baš ko sem do polovice vstal, me je nekaj /rglo, da sem padel naravnost na obraz. Istodobno sem slišal, kako je moja Kluč rzdihnila in zaječala istotako, kakor zajeli človek, kadar se ga z pestjo sune v trebuh. Povsem lah-io stavite vse vaše vreče, da sem ležal povsem mirno na trebuhu—vendar sem pa glavo Dkrenil nekoliko v stran ter opazil, kako je nekaj izredno velikega skočilo preko mene. Potem, ko je to veliko truplo bilo onstran mene, opazil sem /.opet sinje nebo in sem vstal, in opazil sem, kako je velikanska gora kosmatega mesa zgi-'iola v grmovju; ki je raslo ob robu doline. Žival sem videl le od zadaj—imela je rep tako :lolg, kakor sem jaz—in ta rep je molel od nje vodoravno. Naslednji trenotek opazil sem v grmovju le velikansko luknjo, vendar sem pa še vedno slišal sum, ki je bil sličen brzo od-daljajočemu se tornadu: pokanje vejevja in podiranje drev ja. “Pograbil sem mojo puško. Ležala je na zemlji z cevjo na nekem hlodu; toda puška je bila zdrobljena, cev zakrivljena in kopito zdrobljeno v tisoč komadov. In potem sem se ozrl po psici — in kaj mislite?” • Zmajal sem z glavo. “Naj se moja duša peče v tisočerih peklih—ako je kaj od nje ostalo! Kluč in njenih sedmero čvrstih in slepih malih prosjakov—vse je zginolo. Tam kjer je ležala, nastala je krvava doblina, ki je merila yard v premer ju in krog roba te dobline je ležalo nekoliko dla ke.” Pri tem sem napravil mero treh čevljev v snegu in zarisal krog okrog te mere ter pogledal lovcu v obraz. 4 “Žival je bila trideset čevljev dolga in dvajset visoka,” odvrne lovec, “in njena slonova kost je merila v celoti šest krat po tri čevlje. Temu tedaj niti sam nisem zamogel vero vati, kajti vse se je tako hitro izvršilo in završilo. Toda, ako so me pravi spomini tre-notno ostavili—pred menoj je ležala zdrobljena puška in tu je bila tudi velikanska luknja v grmovju. In tu je bila—oziroma tu ni bila moja Kluč s svojim potomstvom. Kar vroče mi postaja, ko se tega spominjam! Kluč! Druga Eva! Mati povsem nove pasme! In divjajoči ter vse vničujoči star samski mamut, ki je prišel, kakor drugi svetovni potop in vniče-val drevje s koreninami in vejevjem, da je zginolo iz zem-skega površja! Se-li potem ču- dite, da je s krvjo namočena zemlja klicala boga na maščevanje? In da sem potem hitro pograbil ročno sekirico ter pričel z zasledovanjem mamuta?” “Ročno sekirico?” vzkliknem v svojem začudenju. “Ročna sekirica — in velikanski mamutski samec, ki je meril trideset čevljev po dolgosti in dvajset čevljev po —” Lovec se je sam pričel smejati in je nadaljeval: “Tudi vam se dozdeva, da so to sanje o bobrih. Sam sem se večkrat smejal radi tega, toda tedaj nisem imel časa smejati se, kajti besnel sem jeze vsled zgube moje puške in Kluče. Le pomislite: povsem nova, neklasifikovana pasma psov, na katero še nihče ni vzel potrebni copyright, je odšla k vragu pred mojimi lastnimi očmi, še predno je zamogla odpreti svoje lastne oči in predno si je zamogla nabaviti svoje prve državljanske listine.— Well, in baS tako je bilo, kajti življenje je polno razočaranj— in to po vsej pravici, kajti meso je najboljše po lakoti in postelj je pajmehkejša po mučnem potovanju. “Kakor sem že preje omenil, odšel sem za zverjo z ročno sekirico in sem jo zasledoval po dolini nazvdol; toda, ko se je mamut okrenil, ostavil je mene ob dolenjem koncu. In da povem še nekoliko o krmi, moram nekoliko prestati z na-daljnim pripbvedovanjem, da vam tako podam nekoliko točk glede preživljevanja mamuta. (Dalje prihodnjič) GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna porqčila iz stare domovine; nVnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Nova gonilna sila. Francoski inženir Jaquelin rabi za svoj avtomobil mesto gazolina plin karbajda (calcium carbide), ki se rabi za luč na bicikljih, v premogarskih svetilkah itd. Seveda mora biti stroj avtomobila temu primerno sestavljen. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj nepozabni soprog. Matija Rode Dne 16. maja je tako nesrečno z voza padel, da je 20. maja umrl v bolnišnici na posledicah poškodb. Pokopan je bil v Waukegan, Ul., kjer je spadal k društvu št. 94 J. S. K. Jedno-te. Zapušča mene, žalujočo soprogo in 12-letno hčerko. Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so darovali krasne vence v zadnji pozdrav. Hvala uradnikom in članom društva sv Roka, št. 94 J. S. K. Jednote za njih trud in naklonjenost in hvala glavnemu odboru J- S. K. Jednote za hitro izplačanje smrtnine. Ti pa, nepozabni soprog, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška zemlja! Mary Rode, vdova. Lena, Wis., dne 15. junija, ’27. Imam na zalogi že nad 14 let lUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. “Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad.” Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah N' Še je čas da se pridružite našemu zadnjemu skupnemu potovanju v stari kra to poletje. Isto se vrši zopet na preizkušenem in priljublji?n< parniku “Pnric” ki odpluje 17. 1C 1 dl Ib New Yorka na J.U« Potnikom se bodo nudile tudi to pot posebne ugodnosti ■" „ šave; kakor tudi spremstvo prav do Ljubljane. Z našimi P ki bo potoval tudi znani rojak zobozdravnik I)r. M. J. PLEsM* NEW YORKA. Našega skupnega potovanja na 4. junija se je vdelež'1® rojakov in rojakinj. To je bilo največje skupno potovanj« ^ Slovenci sploh zadnja letu in je najboljše priporočilo z3 PRIGLASITE.SE ČIM PREJ! Pišite nam po cene in druga pojasnila. I.ahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopanj večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik l*°: naj že bo na Havre. Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Ir '|) Ravno tako se obrnite na nas, kadar pošiljate denar Vjjj kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar * j dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooblaS izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. Slovenska banka Zakrajšek & Češark, 455 West 42nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko str spadajoče posle. ,. 933 E. 185th St. Cleveland, OH>* »j« »j* »j« *j* a »j« *j* *** »j« *j» »j« »j* **« »*♦ *j* »j* N N Ll JI Tl K N, Bi 21 Sl N: Pl 21 roi roi za m( tu do bo da Ža ge od bi ne lil so h ce i Pr d* vi 'ji kc MATIJA SKENDER, javni notar ZA AMERIKO IN STARI KRAJ Telefon: CEDAR 3472 1122 1*!: OHTO ST N. S. PITTSRT’ROH, -i:: vTiii i!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1lllllllllllll I Lepe | I tiskovine I ~ za vaša društva, za trgovce, «s posameznike, za vsakovrst- E ne prireditve dobite vselej E = po nizkih cenah v prvi slovenski unijski tis- S E karni v Zjcd. državah, kjer = E dobite ob vsakem času za- = nesljivo in E točno postrežbo E Se priporočam društvom, ro- sr jakom, trgovcem za vse pri- E like. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela. E | Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. E CLEVELAND, O. = Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke druge v notarsko stroko spadajoče spise. ■ .' Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. i ‘4 •j. ji h.. »d TRETJI SKUPNI IZLET V JUGOSLAV^ Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM “ILE de FRANCE” dne 2. julija 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi * v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelje, nekaj j'*1 s (i posteljami za družine. . f Prtljaga bo čekirana že tu v New Yorku do Ljubljane in tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali. . Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $122.17 z kom in železnico vred; za ven in nazaj (ROUND TRIP) vozni list za ta parnik $210.— ter $5.— vojni davek. Ned* plačajo tudi headtax. Oni, ki so namenjeni potovati, naj se čimprej priglase. L se kdo prijavi, tem boljšo kabino mu moremo preskrbeti. FRANK SAKSER STATE BAN* 82 Cortlandt Street, New Yorki 15 THEATER - ELY, MINNES0 THE CENTRAL CO., ELY, MINN. Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo ženskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar. Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma. Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 20C3. Pridemo iskat Jn pripeljemo na dom! ima najnovejše in najboljše slike POSEBNOST l 28., 29. in 30. junija: Wallace Berry v sliki “Casey at the M' OZKE in ženske kras- | ne naj novejše ure, 4 prstane, diamante, verižice ^ in vso drugo zlatnino. Da- A lje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in $ regalije za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK X 24 Main St., Conemaugh, $ Pennsylvania. ti*] se k v. Do it Hi so He dc He fie 10V<1 |)(] 5000 knjig za 5000 s j • družin. ; ANGLEŠ^J: * SLOVENS* BERILO j bj english-slovene j I* SESTAVIL DR. F- 3' 1^.9 Knjiga vsebuje začetn y^jO vorjavi angleških besed; ^e, j* anglefičine; berilu in cl® jti kratek ungleSko-sloven«*1 e&)' angle&ki slovar (4,000 b NAD 50 Si** Knjiga je pripravna za u in 8loven&Č,n J Kupite jo svoj**11 u N* * Cena $3.00 s poitnino. X\1 r “Ameriški Domovini, A\,-. ali pri Dr. F. J- Jj, O’ Clair Ave., Clevel*"" cii ii Vi Ju *1; /■ ti,