Poštnina plačana v gotovini Ichaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na 550 Din, za Inozemstvo 10 Din luačun prl poštnem čekovnerr zavcdu 51. 10,666. Cena 1.50 Dln Redakcija in upravat Celje, Strossmayerjeva ulica št 1 pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokoplsi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Roitopisi «e sprejemajo oh petkih brezpogcjno ie do 10. dopoldne. — Pr«dpiBi glede prostora im dneva objave cglasov se uvaiujejo le po možnosti. Stev. 58. Celje, petek 17. avgusta 1934. Leto XVI. Znižanje obrestne mere Uredba o maksimiranju aktivne in pasivne obrestne mere Ministrski svet je na podlagi člena 63. finanCncga zakona za leto 1934- 35 na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisa) novo uredbo o maksimiranju obrestne mere, ki nadomešča dosedanjo uredbo o ma- ksimiranju obrestne mere z dne 22. novembra 1933. Z novo uredbo se spreminjajo ne- katere bistvene dolcfcbe dosedanje uredbe, vcndar tudi nova uredba ve- žo obrestno mero za posojila pri de- narnih zavodih in za hranilne iloge na eskomptno mero Narodne banke. Obrestna mera za posojila pri denar- nih zavodih (bankah, kreditifih go- spodarskih zadrugali, hranilnicah itd.) odslej ne sine biti višja nego 4 in pol odstotka nad eskomptno mero Narodne banke. Doslej je maksimal- na obrestna mera znašala 5% nad eskomptno mero Narodne banke. V bodoče torej noben denarni zavod ne bo smel zahtevati za obresti, provi- zije in režijske stroške skupaj več nego 11% (0.5 diskont Nar. banke plus 4.); laliko pa zavod kakor do- slej zaračuna posebej efektivne stroš- ke, za katere smatra uredba: stroške za pogodbo, takse, poštnino in osta- le efektivne izdatke, zlasti v zvezi z zavarovanjem in z izterjavo dolga. Odpadla je določba dosedanje ured- be, po kateri je bilo pri zakasnitvi plačila od strani dolžnika dovoljeno zvišati obrestno mero za 2 odstotka. Obrestna mera za druge dolgove, ki jih dajejo zasebniki ali ustanove, ki se ne prištevajo k denarnim zavo- dom, pa odslej ni več vezana na es- komptno mero Narodne banke, tem- več je določena na 8 odstotkov. Obrestna mera za vloge na knjižice in na tekoče račune je maksimiruna z 1% izpod eskomptne mere Narod- ne banke. Maksimalna napetost med pasivno in aktivno obrestno mero pri denarnih zavodih se torej z novo uredbo zmanjša od G na 5.5%. fomeu uredbe leži predvsem v tern, da se za dolžnike denarnih zavodov ponovno zniža obrestna mera za pol odstotka, ne da bi so istočasno znižala tudi obrestna mera za hranilne vloge. Ko je bila lani uveljavljena prva uredba o maksimiranju obrestne me- re, je znašala cskomptna mera Na- rodne banke še 7.5%, maksimalna obrestna mera za posojila pri denar- ! nih zavodih pa 12.5% (7.5+5). Letos v februarju je bil diskont Narodne banke znižan za pol odstotka in je s tern tudi maksimalna obrestna mera za posojila nazadovala za 12%. Letos v juliju pa je Narodna banka ponov- j no znižala diskont za pol odstotka in, je zaradi tega tudi maksimalna obrestna mera za posojila nazadovala na 11.5%. Zaradi znižanja napetosti med eskomptno mero banke in ma- ksimalno obrestno mero za posojila ocl 5 na 4.5% pa se sedaj maksimal- nc obresti za posojila znižajo na 11 odstotkov. Nova uredba urejuje na novo tudi obrestno mero za posojila med de- narnimi zavodi pri reeskomptu me- ničnih terjatev, ki jo omejuje na 8 odstotkov. Končno določa še uredba, da se obrestna mera že izdanih za- stavnic (zastavnih listov) zniža na (!%. To znižanje je bilo potrebno za- radi tega, ker dobe hipotekarni za* vodi, ki so na podlagi izdanih hipo- tekaruih posojil emitirali zastavne liste, odslej manj na obrestih in bo- do lahko od prihodnjega kupona tu- ili sami plačali le 6% obresti. To zni- žanje obrestne mere zastavnic pa ne velja za zastavnice, emitirane v ino- zemstvu (n. pr. 7-odstotne zastavni- ce Drž. hipotekarne banke, takozva- no Seligmanovo posojilo v dolarjih). Celjsko obrtništvo proti obrtniški zaščiti CELJE, 17. avgusta. V ponedeljek 13. t. m. je bil v ho- telu »Hubertusu« v Celju članski se- stanek podružnice DJO v Celju, na katerem se je v glavnem radpravlja- lo o načrtu nove uredbe o zaščiti obrtništva. Sestanek je bi] zelo do- bro obiskan in precej živahen, kar je najboljši dokaz, da se obrtništvo zaveda posledic, ki jih prinašajo razne nove naredbe in zakoni, ki pa nimajo zanj mnogo pomena, saj iz- gleda, da ta nova uredba ne bo rešila obrtništva, če ne bo so celo poslab- šala njegovega sedanjega položoja, ker mu bo zaprla pot do kredita, ki mu je bila do sedaj kolikor toliko mogoea. Edina dobra točka nove uredbe bi bila določitev 6% obrestne mere za neplačane dolgove. Toda tudi ta do- bra stran bo kmalu izgubila na svoji veljavi, ker je splošno mnenje, da bo treba obrestno mero znižati, če se hoče rešiti narodno gospodarstvo. Ako se hoče zaščititi obrtništvo, ki je že sedaj na robu propada, je potrebno naslednje: 1. Novelacija obrtnega zakona. 2. Splošna stahovanjska zaščita. )'. Sprememba davčnega zakona, ker sedanji ne ustreza gospodarskemu stanju. 4. Znižanje socialnih dajatov, ker so tako visoke, da jih obrtnik kljub dobri volji ne more izpolnje- vati, kajti če človek niC ne zasluži, tudi plačati ne more. 5. Odprava Okrožnih odborov. Dajatvo za to ustanovo so nepotrebne, ker bi mo- mla delo, ki ga ta izvršujejo, oprav- Ijaü Zbornica po zadrugah. G. Strož- je postopanje pri mojstrskih izpitih. 7. Zatiranje šušmarstva. Če bo izsel zakon samo za to, bo obrtništvo že s tem deležno velike zaščite. Ediuo zaščita pod takimi pogoji bi mogla rešiti obrtništvo, vsako drugo zaščito pa obrtništvo odklanja. Razpravljalo se je tudi o davčnih vprašanjih. Obrtništvo vsled pomanj- kanja zaslužka ne more plačevati sedanjih davkov. Državne dobave bi morala država poverjati obrtništvu in ne inozemskim podjetjcm. Ako b) dobilo obrtništvo zaslužek, bi lažje izvrševalo dolžnosti napram državi, ker pa zaslužka nima, tudi dajati ne more, kar je državi dolžno. S takirn postopanjem bi se lahko pričakovalo izboljšanje sploŠnega narodnega go- r-podarstva. Vse ostalo je samo začas- na pomoč, ki pa v celoti le zavlačuje izboljšanje sedanjega stanja. Politični pregled p Velik zbor JNS v Brežicah je bil preteklo nedeljo. Zbralo se je natl 4000 ljudi iz bližnje in daljne okolice Prišlo jih je tako ogromno število kljub temu, da so bojevniki na vseh straneb agitirali proti shodu. Mnoge občinske organizacije so prispele na /.bor skoi'o polnoštevilno. Ta velika udeložba je dokaz, da bojevniškemu početju zahaja solnce. Shod je vodil predsednik sreske organizacije. Go- voiili so gg.: ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj in poslanei Milorad Markovič, Branko Avramo- vič, Milivoj Isakovič, Lovro Petovav in Ivan Urek. NavzoCi so bili dalje gg.: senator dr. Rajer in poslanca Vse lako lepo čisfo — V3.2.-34. zares apefilno! Mize, stoli, stolice, deske iz gladke- ga, nepleskanega lesa — kako lepo in hkrati tudi ob- čutljivo za uma- zanost in madeže! KAJ STORITI! Ako se hoce, da bo vse lepo cisto, malo Vima na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Alojzij Drmelj in Rasto Pustoslem- šek. Izvajanjem vseh govornikov so poslusaloi ijurno pritrjevali. d Novi šef generalnega štaba, ar- mijski general Milan Nedič, ki je bil šest let komandant armije v Skoplju, je prispel v ponedeljek v Beogrnd in nastopil svoje mesto. p Prepovedan Strossmayerjev go- vor. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedlo razširjenjc brošure, v kateri je natisnjen govor škofa Strossmayerja na cerkveneni zboru v Riniu o papeževi nezmotljivosti. I» Avstrijski kancelar dr. Schnsch- nigg je 10. t. m,. z letalom prispel v Budimpešto in obiskal predsednika madžarske vlade Gömbösa. Oba dr- žavnika sta baje razpravljala samo o gospodarskih vprašanjih. ]) Smrtne obsodbe v Avstriji. Vc- jaško sodišče na Dunaju je 13. t. in. obsodilo štiri policijske stražnike, ki so bili obtoženi veleizdaje in soude- ležbc pri uinoru di'. Dollfussa, na smrt na vešalih, pet stražnikov pa na dosmrtno odnosno 25- in 20-letno ječo. Na smrt obsojeni stražniki so bili še isti dan justifirirani. p Avstrijski podkancelar knez Starhemberg jc izjavil, da je sicer 90 odstotkov Avstrijcev za Habsbur- žane, da pa to vprašanjc dancs ni aktualno, ker so države Male antan- te proti restavraciji Habsburžanov. p Narodni socialisti so po Dunaju in v provinci razširili letake, v ka- terih napovedujejo novo teroristično akcijo. Zlasti groze sodnikom, ki so obsodili razne obtožene narodne so- cialiste na smrt. p Madžarski ministrski predsed- nik Gömbös odpotuje te dni v Var- | šavo, kjcr bo poskušal pridobiti \ Poljsko za italijansko - madžarsko - avstrijski sporazum. Mussolini bi po raznih zunanjepolitičnih neuspehih utrdil svojo politiko, če bi mu uspelo s pomočjo Gömbösa pi'idobiti Polj- sko za politiko, ki bi bila naperjena proti Mali antanti in slovanstvu. p Novi nemški poslanik na Duna- ju voris])el v torek z le- talom na Dunaj in nastopil svoje no- vo mesto. p Plebiscitna kampanja za potrdi- tev Hitlerja za državnega predsedni- ka je bila pred dnevi otvorjena v vsej Nemčiji. Mnogi pomembni Nemci govorijo te dni v radiu in poudarja- jo, da je sveta dolžnost vseh Nemcev, da glasujejo v nedeljo 19. t. m. za Hitlerja. p Policija v Posaarju bo potrojena, ker sedanjih 1.000 policistov ne mo- re obvladati naraščajočih narodno- socialističnih organizacij. p 270 aktivnih policistov so areti- rali v torek na Dunaju. Policisti so osumljeni, da so bili v zvezi z narod- no soeialistično stranko. ]> Razorožitev avstrijske kmečke brambe, oborožene ustanove bivšega Landbunda, je odredil avstrijski dr- žavni tajnik za javno varnost. p Kemal paša poseti Bukarešto. Predsednik turške republike Mustafa Kemal paša bo v septembru posetil runiunskega kralja Kai*ola. p Japonska vlada namerava nase- liti v Mandžuriji en milijon Japon- cev in jih oborožiti. p Italijanske Cete, 50.000 po števi- lu, so se šele sedaj umaknile z av- strijske meje, kamor so jih bili po- slali po dogodkih 25. julija na Du- naju. Domače vesti d Angleški princ Jurij na GorenJ- skem. v četrtek 16. t. m. ob 18.15 je prispel pri no. Jurij Yorski, drugi sin angloškega kralja, s svojim letalom iz Londona preko Pariza, Monako- vega in Vrbskega jezera na ljubljan- sko letališče. Po svečanem sprejomu se je odpeljal z avtomobilom Nj. VeK kraljice Marije v Bohinj, kjer bo ne- kaj dni gost Nj. Vis. kneza Pavla. d Volitve v občini Tabor. Občinske volitve v novi občini Tabor v Savinj- ski dolini bodo v nedeljo 16. septem- bra. d Gladovna stavka mdarjev kon- čana. V torek 14. t. m. je minister za šume in rudnike dr. Ulmanski v Ljubljani ponovno razpravljal s pred- stavniki delavstva in TPD o social- nem položaju, v katerem so naliajajo trboveljski rudarji. Prizadevanje g. ministra dr. Ulmanskega je imelo končno uspeh, ki je omogočil, da so S tran 2. »Nova Doba« 17. VIII. 1934. Štev. 58. delavski delegati in predstavniki strokovnih in političnih organizacij stavkajoče delavstvo odvrnili od na- daljevanja gladovne stavke v rovih. V sredo ob 8. zjutraj so rudarji y! Tr- bovljah, Zagorju in Hudi jami zapü- stili rove ita je smatrati stavko za za- ključeno. Red in mir se ni nikjer ka- lil. d Državna kontrola nad karteli. Vlada je izdala novo uredbo o kar- telih. Obče odredbe nove uredbe do- ločajo: Karteli se prepovedujejo. Mi- rno te prepovedi sine minister za tr- govino in industrijo v söglasju z'mi- nistrskim svetom izjemho 'odobriti ustanovitev kartelov, če njih obstoj zahtevajo nujni gospodarski razlogi ali javni interesi, bodisi v svrho ure- ditve proizvodnje ali prodaje blaga, bodisi v svrho ureditve poslovnih pogojov in cen, odnosno tarife. Proti odredbi, s katero se odobri ustano- vitev kai'tela, nezadovoljne stranke nimajo pravice do priziva na držav- ni svet. Drugo poglavje vsebuje od- ločbe o ustanavljanju takih kartelov. Za ustanovitev kartelov so potrebne pismene pogodbe, odobrene po mini- strstvu za irgovino in industrijo, ki bo vodilo tudi pismene registre karte- lov. Nad karteli se bo vršila držav- na kontrola, katere stroške pa bodo morali kriti karteli sami. Tretje po- glavje se nanaša na preiskovalni po- stopek, ki se uvede v primerih, da bi izvajanje kairtela škodovalo intere- som narodnega gospodarstva ali dr- žave sploh. Tretje poglavje se nana- ša na preiskovalni postopek, ki se uvede y primerih, da bi izvajanje kartela škodovalo interesom narod- nega gospodarstva ali (Jrzaye sploh. Četrto poglavje vsebuje določbe o deinem ali popolnem razveljavljenju kai-telne pogodbe, v kolikor bi bila škodljiva splošnemu go- spodarstvu ali državnim interesöm. Tudi gledo teh prepovedi in omejitev karteli nimajo pravico priziva na državni svet. Peto poglavje se nana- ša na preklic ali odpoved pogodbe, Šesto in sedmo poglavjo vsebuje ka- zehske odredbe in prehoclne dojočbe. Zopef Vam so nudi izredno lahek b e ncin po znatno znižani ceni, edin iizvenkartelni, pri črpalkafa pred veletrgovino Iv. Ravnikar, Celje, Kralja Petra o. in Joe. Delakorda, Gaberje d Prepoved popravljanja obleke in obutve po industriji. Ministrski svet Je na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934/35 na predlog ininistra za trgovino in inustrijo predpisal Tiredbö o prepovedi popravljanja bbleke in obutve s strani industrij- sko-tvomiških obratov za obleko in obutev in njihovih podružnic in pro- dajaln. Üredba se ' glasi: ' & 1. Indu- strijsko-ivorniškim obratom za oble- ko in obutev kakor tudi njihovim podružnicam in prodajalnam je pre- povedano popravljati obleko oziroma obutev in prejemati naročila za nji- liovo popravilo. Izvzeto so samo ma- lenkostno izpremembe med prodajo v prodajalnah, da se blago lahko pri- lagod'i potrebam kupc.a. Obstoječe de- la vnice navedenih obratov za popra- vilo obleke Jn obutve je treba likvi- iiirati v 3 mesecih po uvelja.vljenju te uredbe. lndustrijski obrati, ki iz- delujejo gumijasto obutev, smejo te izdclke popravljati samo v svojih to- varniških delavnicah. § 2. Proti kr- sšitvam določb te uredbe veljajo do- loCbe o kršitvah in kaznih obrtnega zakona. § 3. Ta uredba stopi v velja- vo z razglasitvijo V »Službenih No- yinah«. 0 a m s k e plašče, kostume in vsa moSka obladla izdeluje po solidni ceni Karl Krame»- krojač, Celje, LjublJ«nska oesta 19 (zraven plinarne). d Osebna vest. Za sreskega naCel- nika v Slovenjgradcu je imenovan g. dr. Franc Hrašovee. doslej sreski na- čelnik v Metliki. d Bivši minister prof. Anton Suš- nik, eden izined najvplivnejših vo- diteljev bivÄe Slovenske ljudske j stranke, je umrl 10. t. in. v Ljubljani v 54. letu starosti. Pokojnik je bil polten' in delaven mož. Bodi mu ohranjeri blag spomin! d Akademski kipar Ivan Jurko- vič, učitclj na telmiški srednji šoli. v Ljubljani, je umrl 10. t. in. v 41. letu starosti. Z njim smo izgubili ve- | likega upodabljajočega umetnika. Vsi, ki so poznali njcga in njcgovo delo, ga bodo ohranili v Castne-in spomin u. d Smrten padec turista v Hudem praskü. Na praznik 15. t. m. je odšel Franc Kropej, abiturijent mariborske Jiumanistične gimnazije iz Konjic, z absolventom kmetijske sole Luko Grobelškom iz Frischaufovega doma na Okrešlju nabirat planike pod Mrz- lo goro. Pri nabiranju planik sta se ločila in šla vsak v svojo smer. Gro- belšek se je že ob 9. vrnil v Frisch aufov dom. Ker pa Kropej a do 13. ni bilo nazaj, je oskrbnik Frischaufo- vega doma v zli slutnji zbral nekaj •turistov in šel iskat Kropeja. Mladc- niča so našli v Hudem prasku mrt- vega. Pri plezanju po skalovju je strmoglavil v globino in s! razbil glavo. Truplo so prenesli v Logarsko dolino in nato odpeljali v Konjice, kjer bo pogreb v soboto 18. t. m. ob 9. iz biše žalosti. d Razpis treli cestarskih mest. V območju sreskega cestnega odbora v Celju se razpisujejo tri službena mc- sta banovinskih cestarjev. Prosilci ne smejo biti nilajši od 23 in ne sta- rejši' od 30 let. Prošnje je vložiti naj- jcasneje do 25. avgusta pri sreskem cestnem odboru v Celju. d Nov uspeh znanosti. Eden izmod najneyai-nejsih neprijate)jev zob je kamcii. Prizacieyali so si'zevletä, da najdejo uspešno yredstvo ža niegovo öüpravo, ker obi^ajn'j način mehanič- ne od'stränitve zobnega kamna po- vzroča često bolečine, a v vsakem slučaju i/.gubo časa. Raziskovalcu 6i\ BräunJlchu se je posrečilo najti v sulforicii'ioleatu novo sredstvo, Ki ne odstrani ^amo zobni kamen, tem več preproCi tudi tvorbo novih plasti. To sredstvo' vsebuje sedaj davno pr'e- izkušeni in spiožno priljubljeni Sar- gov Kalodonti S tem je vsakemu, ki uporabija Sargov Kalodont, omogo- čeno, da odpravi zobni kamen na najuspcšne;či in najudobnejši način bre:.i vsake nevarnosti, da bi se s- tem le malo ü-kodovalo zobem. d Dunajska vremenska napoved za soboto 18. avgusta: Jasno, topleje, krajevni vetrovi. Splošni izgledi: Le- po vreine bo najbrž trajalo več dni. Celje in okolica c Banovinska konferenca JNS v Celju. V Cetrtek 23. t. m. ob pol 10. dopoldne se bo prißeio v Celjskem domu plenarno zborovanje delegatov sreskih organizacij JNS iz dravske banovine. Zborovanje ni javno in imajo priatop samo delegati sreskih organizacij, ki bodo prejeli zadevna pooblastila. c Širši odbor občinske organizacije JNS za Celje-okolico bo imel v torek 21. t. in. öb 20. sestanek v gostilni »Na Skarpi« na Bi-egu. Zaradi važnosti sestanka je potrebna polnožtevilna udelcžba. c Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo popravni in razrcdni izj)iti za redne uCence in privatiste v torek 28. t. m. in sredo 29. t. m. od 8. dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih te- Cajnib izpitov bodo 29. in 30. t. m. Natančnejši razpored je na razglasni deski na gimnaziji. Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 bo po naslednjem redu: za 1. razred v soboto 1. septcm- bra, za 2. do 8. razred v ponedeljok 3. septembra, za učence z drugih za- vodov v torek 4. septembra od 8. do 12. Brez davčnega potrdila za odme- ro Sol nine ne bo nihče vpisan. Otvo- ritvena služba božja bo v sredo 12. septembra ob 8. v Marijini cerkvi. Učenci in uČenke naj se zberejo pred ccrkvijo. c Plavalne tekme celjske sokolske župe, ki bi bile morale biti v sredo 15. t. m. v Št. Pavlu pri Prcboldu, a so bilo zaradi neugodnega vremcna odpovedane, bodo v ncdeljo 19. t. m. v Rimskih t o p 1 i c a h in to oJ) vsakem vremenu. Tekme se bodo pričele ob 8. zjutraj po prihodu vla- kov. c Prof. Srečko Brodar je zaključil letošnja raziskövänja v Potočki zi- jalki na Ölsevi in se je zopet vrnil v Celje. Ker so ta raziskövänja dala letos dragocene znanstvene rezultatf-, pričakujemo, da bomo letos imeli priliko slišati g. profesorja tudi na Lju'dskem vseučilišču v Celju. c Iz finančne službe. Gosp. Maks Žunier, davkar pri davčni upravi v Celju, je upokojen. c Iz železniške službe. Premeščena sta: uradnica IX. položajne skupine gdč. Antonija Spolenakova iz Celja na Zidani most in uradnik X. polo- žajne "skupine g. Karel Gabersik s strojne stanice v Celju v kurilnižko ekspozituro v Velenju. Zvaničnik II. kategorije g. Josip Domiter v Celju je upokojen. c Mojstrski izpiti v Celju. Pred komisijo za mojstrske izpitc v Celju so napravili v zadnjem času mojstr- ski izpit naslednji kandidati in kan- didatinje: krojači Štefan Božnik z Dobrne, Just Grilanc iz Celja, Anton Iršič iz Konjiške vasi, Rajko Pran- hart iz Mislinja, MiloS Vok iz Celja in Jože Vovk z Ledine pri Scvnici, mizarji Franc Kerin iz Celja, Mirko Kovač iz Hrastnika, Josip Pirc iz Gornjcga grada in Albin Povalej i/. Bukovega žlaka pri Celju, kovači Jo- sip Jančič od Sv. Lenarta nad Las- kim, Konrad Lamut iz Tepanja, Mi- ha Ledinok iz Slovenjgradca, Maks Leskovar iz Oplotnice, Franc Luk- ner iz Griž in Anton Strmčnik z Leg- na, mesarji Anton Dreflak iz Rogafi- ke Slatine, Karol Gnjidica iz LaŠke- ga, Anton Merkša iz Konjic, Ivan Šantl iz Konjic in Andrej Vovk iz Gaberja, peki Franc Doric iz Vita- nja, Ludovik Štancer z Vranskega in Franc Vrenko z Gornje Sušice pri Bi- zeljskem, knj'igovez Ivan Avguštiii iz Celja, brivec Jurij Kühn iz Celja, sedlar Martin Steiner z Zg. Ložnice pri Zalcu, slikar in pleskar Josip Kavalar iz Celja, ščetar Karol Säger iz Celja ter ki-ojačice Justina Her- manova iz Žalca, Stahka Jelenova iz Celja, Marija Krofličeva iz Celja, Ana Planinčeva iz Žalca, Štefanija Šerb- čeva iz Celja, Danica Šketova iz Žal- ca in Justina Wetzova iz St. Pavla pri Preboldu. Cestitamo! c Šahovski turnir celjskih akade- mikov. V petek 17. t. m. se odigra zadnje kolo šahovskega turnirja za prvcnstvo Društva jugosl. akademi- I kov v Celju. Turnir bi so moral kou- čati že v ponedeljek 13. t. in., vendar radi zaposlenosti in bolezni nekate- rih igralcev to ni bilo mogoče. Po petom kolü je odstopil tov. Albin Do- brajc in je ostalo tako le še 8 igral- cev. Vodstvo turnirja pa je prevzel zaradi recta in discipline predsednik društva tov. Vladimir Ccrnigoj. V zakljucneni kolu se srečajo pari: 1. Marek - Šmigovc, Peterman - Gorin- šek, Diehl - Povoden. E. Marek dobi avtomaticno 1 točko, ker bi moral igrati » tov. Dobrajcem, ki pa je od- stopil. Tov. Ogrizck je prost. SIedijo doslej še neobjavljeni rezultati: 6. kolo: Peterman 4J^, I. Marek 4, Po- voden 4(1), Šmigovc 3(1), E. Marek i 2 (1), Diehl 1^(1), GorinSek 1(2), Ogrizek 0 (1). 7. kolo: Povoden 5, Pe- terman 4J4, I. Marek 4, Šmigovc 4, Diehl, Gorinšek 2K>, E. Marek 2, Ogri- zek IX>. 8. kolo: Povoden 0, Šinigovc 5, Peterman 4^, I. Marek 4, Diehl 3X-, Gorinšek'2^(l), E. Marek^ 2(1), Ogrizek 1 V>. c Iz Društva jugosl. akademikov v Celju. V 'soboto 18. "t. m/'bb 11. dopol- dne bo važna odborova seja. V po- nedeljek 20. t. m. bo na članskem se- stanku ob 20.30 v Celjskem domu predaval akademik tov. Julij Saveüi o prostozidarstvu. Na sestanek so vabljeni poleg clanstva tudi vsi abi- turijenti celjske gimnazije, za katei'e se tudi pripravlja informativni s'p- stanek v mesecu septembru, na ka- terein bodo dobili vpogled v akadem- sko življenje, informaeije glcde 5tu- dija na jugoslovenskih in inozemskih univerzah itd. V najkrajšem času si j bo eianstvo lahko ogledalo obrate ' celjskih tekstilnih tovarn. Cim pi'ide od vodstva odgovor, bo datum ogle- da objavljen. Izlet v Logarsko doli- V vlaku: prostör gsoleg okna in 6 © k o I a d a no in na Olševo ter ogled šamotne tovarne in železarne v Štorah bo ob koncu meseca avgusta. c Poroka. V soboto sta se poročila v Splitu g. V. Hruš in gdč. Boženka Juričeviceva, profesorica na drž. re- alni gimnaziji v Celju in marljiva de- lävka v naših narodnih društvih, zla- sti v »Jadranski straži«. Iskreno Če- stitariio! c I. kolonija Jadranske straže v Celju. V soboto 18. t. m. odide v »Celjski dom« Kola jugosl. sester v Celju, ki leži v inirnem, slikovitem Bakarskem zalivu v Bakarcu, zadnja ietošnja kolonija. Tej koloniji je pri- ključena tudi prva koJonija Jadran- ske stražo v Celju, ki Steje 36 otrok iz vseh celjskih šol, katerim je omo* gočil tukajšnji krajevni odbor JS le- tovanje na moi-ju. Vsaka šola je zbra- !a po štiri olroke, ki so po mnenju šolske zdravstvene obiasti nujno po- trebni zdravljenja na morju. Otroci so po veliki večini iz mesta Celja in okolice, nekaj jih je tudi iz krajev, odkoder se vozijo v Celje v šolo. Ro- diteljem ne dopušČajo razmere in sredstva, da bi poslali svojega otro- ka na morje, da se okrepi in da si nabere novih sil za novo šolsko leto. Podmladek JS na ceijski gimnaziji je priredil letos s podporo odbora JS samostojno letovanje na otoku Hva- ru. JS v Celju je s tem začela izpol- njevati poleg propagandnega tudi .socialni del svojega programa, ki je združen s poznavanjem in izkorišča- njem morja kot važnega vira zdrav- ja. Sredstva za to si je odbor pricto- bil z letošnjiini prircditvami »Ja- dranskih dnevov«, a največ s tornpo- lo. Kakor je mladina pri teh prire- ditvali doprinesla največji delež za lepi jn Celjanom nepozabni usi)eh, tako je odbor njeno delo nagradil s tem, da je omogočil to prvo kolonijo, za katero je mladina sama iz svoje srede zbrala tovariše in tovarišice, ki gredo skoro mesec dni uživat in obenem spoznavat lepote in bogastvo našega morja, saj so z letovanjem združeni tudi izleti v bližnje kraje, tako v Bakar, rüairSusak, otok Krk itd. Za to in bodoCa letovanja si je celjska JS izbrala »Celjski dom« v Bakarcu, ki je last Kola jugosl. se- ster v Celju. Kakor znano, je dom krasno opremljcn in je Celju v po- nos. Obe društvi sta si zagotovili v tem oziru svojo medsebojno pomoč in sodelovanje. c Vlak povozil starko do smrti. Na praznik 15. t. m. ob 12.38 je povozil osebni vlak St. 618 B, ki vozi iz Za- greba v Celje in ima tu priključek na Velenje, na progi v bližini druge- ga železniškega mostu v Zagradu 62-letno služkinjo Katarino Stegen- škovo iz Gaberja pri Celju ter ji zdrobil lobanjo in razmesaril levo roko. Starka je pred prihodom vlaka sedela na. levem tiru in se ni zmenila za signale, ki jih je dajal strojevodja, ker vlaka ni mogel voč pravočasno ustaviti. Nezavestno Stegenškovo so naložili v vagon in prepeljali na celj- ski kolodvor, odtod pa z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu podlegla težkim poškodbam. Vse kaže, da je izvršila-samomor, ker je v zadnjem času ponovno izjavila, da si bo vzela življenje. c Žetev smrti. Dne 10. t. m. je umi- la v Gabei'ju (Lastni dom 17) žena tovarniškega mojstra Helena Bin- derjeva, 11. t. m. pa v samostanu šolskih sester v starosti 63 let samo- btanska gospodinja s. Ljudmila Pie- menitaševa. V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 12-letna hčerka po- sestnice Justina Gnusova iz Ključič, v ncdeljo 42-letna postrežnica Hele- Štev. 58. »Nova Doba« 17. VIII. 1934. Stran 3. na Miglarjeva iz celjske okolice in 7()-letni delavec Juro Krznar iz Šmi- klavža pri Siovenjgradcu, v ponede- ljck 24-letni pletarski vajenec Slav- ko Škof iz Celja, v sredö 41-letni biv- ži tiskarski pomožni delavec Franc Sredovnik iz Nove vasi pri Celju, v petek 17. t. m. pa 72-letna poscstnica Marija Jugova iz Virštanja. N. p. v m.! c Truplo Josipa Kanzlana, 21-let- nega poscstnikovega sina iz Gaber- ja in marljivega člana Sokolskega društva v CeJju, ki je umrl pri voja- kih v Nišu, so prcpeljali 12. t. m. v Celje in. ga ob veliki udeležbi občin- stva, med katerim jo bilo mnogo so- kolskega članstva, jDoložili ob 16. na okoliškem pokopališču k zadnjemu počitku. c Napad in nesreča. V četrtek je v Planini pri Sevnici ncznan moški v prepiru zabodel 21-letnega delavca Ivana Kranjca iz Golobinjeka pri Brežicah v desno roko. V istein kra- ju se jc v sredo neki pes zakadil v triletnega dninarjevega sinčka Fr. Baumkiiimerja in ga močno ugriz- nil v obraz. Poškodovanca se zdravi- ta v coljski bolnišnici. c Golobi na stolpu Marijine cerkve. Pred dnevi so zaprli line na stolpu Marijine cerkve in s tem pregnali številne golobe, ki so imeli tarn svo- je zavetje. Golobi sedaj ne vedo ne kod ne kam ter posedajo na stolpu in sosednjih poslopjih, kjer so izpostav- Ijeni dežju in hladu. Dobro bi bilo, če bi uprava Marijine cerkve za ne- kaj časa zopet odprla line na stolpu, med tem pa stopila v stik z DruStvom za varstvo živali v Ljubljani, ki bo sčasom preskrbelo golobom novo za- vetje. c Davčni zavezanci, ki zapadlih davkov še niso poravnali, naj to sto- re vsaj v 8-dnevnem opominskem ro- ku, ki poteče 23. avgusta. Po 23. av- gustu bodo pri vseh zamudnikih iz- vrSene rubeži in transferacije ter jprodaje zarubljenih predmetov. Onim, ki svojih davkov niso porav- nali do 15. avgusta, bodo predpisani opominski stroški v iznosu 1% za- ostanka ali njmanj 10 Din, vsem oniin pa, ki bodo rublje-ni, se pred- pišejo tudi rubežni stroški po 2% za- ostanka ali najmanj 15 Din. Zamucl- ne obrcsti, ki znasajo G% zapadlega zaostanka, tečejo od 10. avgusta da- Ije. c Izlet planincev v Južno Srbijo. V Skoplju bo 8. in 9. septembra kon- gres zveze planinskih društev. V zve- zi s kongresom, ki bo manifestacija našega jugoslovenskega planinstva, pa bodo tudi izleti po naših južnih planinskih krajih. Izletniki se bodo razdelili v sedem manjših skupin in si ogledali v glavnem Skoplje, Bitolj, Tetovo, Ohridsko jezero, Prilep, Uro- Sevac, Kosovo polje, Prištino, Pec, thanastir Dečani in tako dalje, po- vzpoli pa se bodo tudi na vrhove Ko- räb (2764 m), Šar pianino, TurCin (2704 m) in druge. Ena skupina po- tuje preko Podgorice, Cetinja in Lov- čena v Kotor in se vrne z ladjo na Sušak. Za planince velja povsod po- lovična vozna cena in morajo imeti s seboj planinske legitimacije. Za ta potovanja se je treba prijaviti Slov. planinskemu društvu v Ljubljani do 20. t. m. Prijave sprejema do sobote 18. t. m. tudi Savinjska podružnica SPD v Celju, kjer'so bodisi v pisarni ali pri blugajniku g. Vrtovcu na raz- polago podrobna pojasnila. c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski ekspozituri javne boi'ze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prija- vilo 110 brezposelnih (74 moškib in 36 žensk), delo je bilo ponujeno za 40 oseb (18 rnoških in 28 žcnsk), posre- dovanj je bilo izvršenih 21 (za 7 mo5- kih in 14 žensk), odpotovalo je 8 osob (6 moških in 2 ženski), odpadel je 1 moški. Dne 10. t. m. je ostalo v evi- toCkami, na tretjem mestu vrsta društva Za- gorje, na četrtem vrsta društvn. Bre- žice in nato vrsta društva tttore. Moški naraščaj jc nudil najlepše igi'e, zlasti celjski in šoštanjsld. Žup- no prvenstvo jo odnesel naraščaj iz Celja, drugo mesto je zasedel Šoštanj, sledi Zagorje. Clanice celjskega"dru- štva dr/ijo župno prvenstvo in sploh nimajo v župi konkurence. Odigrale pa so tudi več tekein z moškimi vt- Stran 4. »Nova Doba« 17. VIII. 1934. Štev. 58. stami in dosegie prav lepe uspehe. Vrsta ženskega naraščaja celjskega društva je odnesla župno prvenstvo v svoji kategoriji. Sledi vrsta iz Žal- ca. Celjsko društvo brani torej prven- stvo druStva v vseh kategorijah in bo stopilo v borbo na banovinskih tekmah 26. t. m., ki bodo tudi v Ce- lju. Tekme so trajale do 13. in so se končale v najhujšem nalivu. Tekmo- valci so vztrajali do konca. Sodili so savezni sodniki br. Grgič, Perme in Starešina iz Maribora ter Cergol Cernigoj in Grobelnik iz Celja. Tek- mam je prisostvovalo mnogo občin- stva, ki je z zanimanjem sledilo lepi igri. Tekmovalci so se odpeljali s po- poldanskimi in večcrnimi vlaki. Co- ljani bodo seclaj se pridneje trenirali in se pripravili za težke tekme 2(1. avgusta. Napeti bodo morali vse sile, če bodo hoteli dostojno zastopati celjsko sokolsko župo. „Sokol" v Loki pri Zi- danem mostu Pred poldrugim letom je stopila med sokolske vrste novoustanovljena četa v Loki pri Zidanern mostu. Njenih ustanovnih članov je bilo malo, a bili so marljivi, neomahljivi in samozavest- ni »Sokoli«. Plod, njihovepa dela se je kmalu pckaza! Narastlo je število čla- nov in člariic iako, da se more vršiti redna telovadba in da se je naša vrsta udeležila letös vseh javnih nastopov sosednjih druStev, enajst članov in čla- nic pa tudi II. pokrajinskega zleta v Sarajevu. Redna telovadba pa je ome- jena le na poletno dobo, ker za zim- ski čas niniamo telovadnice. Uprava si sicer prizadeva, da dobi v najem pro- stor v stari Soli, ki naj bi služil za začasno telovadnico, a je naMela na oviro pri ljudeh, ki te potrebe ne uvi- dijo. Tako se pri nas v zimskem času, ko je na deželi največ časa za sokol- sko delo, sploh ne telovadi, po'eti, ko se telovadba lahko vr5i na prostem, pa članstvo precej ovira delo na polju. Kljub vsem oviram pa bo četa prire- dila v nedeljo 19. tm. ob 15. svoj dru- gi javni nastop, ki naj pokaže plod letošnjega dela. Upamo, da se ga bodo udeležiii člani vseh sosednjih društev, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji sokol- stva. Zlasti ugodna prilika je dana iz- letnikom, turistom in obiskovalcem Kozja in Lisce, odkoder vodijo marki- rane poti naravnost v Loko, od tarn pa zvečer zveza z vlaki na vse strani. Trgovskega učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Delakorda Josip, trgovina z mešanim bla- gom, Celje. Brivnica „Zora" Celje, Slomškov trg 6 zravcn župne cerkve se priporoča za prvo- vrstno britje in striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Sf«inrn7iniP 2 sobi in kuhinja, pri- OttlllUYd/lJJU pravno za krojačico, v centru mesta, se išče. Ponudbe na upravo lista pod «Obrt». Potovanje s „Kraljico Marijo* Dalmacija, Grška, Sicilija, Malta, Tunis, od 5. do 18. septembra. Kompletna cena od Din2.800-— naprej. Prijave sprojema ,Putnik', Celje, paviljon pred kolodvorom. Opozar- jamo na današnjo notico! Grajščinski sluga z najboljšimi re serene ami, zmožcn nemščine, se išče ?.a deželo. Prepise spričeval in za- htevke glede place na oskrbništvo grajščine Novi klošter, Sv. Peter v Sav. dol. Soba s kuhinjo in pritiklinami se odda. Naslov v upravi lista. SolnČDO 2sobno stanovanje se takoj odda pod ugodnimi pogoji v Novi vasi Št. 51 pri Celju. lnformacije v hiši. Izbiro novego poFislva in stolov v trpežni izdelavi, po ugodnih ce- nahdobite pri tvrdki Baumgartner Marija, Celje, Cesta na grad 47 (5 minut od ko- lodvora). Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,ooo oüo'— Rixpuje In pro- deija devtsee in valuta Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račua ter nudi za nje popoliio var nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Pisarniški prostori, vetniiL00" pisarna v Prešernovi ui. št. 3/1. in sftarco- vanje obstoječe iz 2 sob in pritiklin, se s 1. septembrom odda. Poizve se v pisarni Mastnak, Celje, Kralja Petra cesta 22. Odda se svetla delavnica primerna za krojača. Jam se tudi poceni proda različno že rabljeno pohištvo. Naslov v upravi lista. Kompletna jedilnica iz črne hrastovine, izvrstno ohranjena, se poceni proda. Naslov v upravi lista. Picjalnn miyq «z trdega lesa, dobro ± löcliun ll^l^tt ohranjena se poceni proda. Vpraša se v Celju, Levstikova ul. 1, pritl. levo. Lepe stavbne parcele v najlepši celjski okolici ob veliki cesti, varne pred vodo in prahom, četrt ure od kolodvora po 13 Din m- takoj na prodaj. Naslov v upravi lista. lHövY pristen naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi v vsaki množini kakor tudi mine- ralne vode pri tvrdki Karl Loibner - Celje Kralja Pefra cesla 17 ..Pri Zvoncn" Tombola karte, predmeteza veselice, konfeti, serpen- tine, papirnate krožnike, servijete, Iampijone, priporoča knjigarna in trgovina s papirjem Y*ratic Leskovšek Celje, Glavnfl irg 16 Stanovanje x oskrbo Dva dij^ka ali dve d?jafcinji sprcjine boljša družina v polno oskrbo. Kopalnica, glasovir kakor tudi instrukcija za obvezne predmete. Pojasnila daje Fran Omerza, Celje, poštni predal 31. Diresobno sianowanje se odda mirni stranki brez otrok. Celje, Ljubljanska cesta 9. Knjigarna in papirnica })OOIVIOy0NA<( v Celju kupuje in prodaja rabljenc šolske knjige Oddfl se štirisohno stonovanje z vsemi pritiklinami. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan C e S j e Za kresijo Telefon 24S kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pre«Zema «sa « Zflora| naveden. stroke ipadaioJa del. In popravila - Cen. zm.rna - Postrrfba iotna in solids PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE prej Južnoštaierska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g.) na knjižice in tekooi račun • Izvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkuiantnaje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno moöjo listanowljena Seta 1864. Pod stalnim državnim nadiorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lasini palači pH kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še rnesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno moqo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena- Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.