Št. 60. V Gorici, dno 28. julija 1900. Letnik II. Izhaja vsak torck in sot»oto v tednu ob 11. uri predpoldno zu mcsto tcr oh H. uri popoldnc /.a dofceln. Stun«' po pošli projoinan all v Gorici tia doin posiljan cololotnu & K.. pollctno y K. in iVtitlHno 2 K. I'rodaja si' v (iorici v lobakarnah Schwär/ v Šulskib ulicafi in .) c I- lorsitz v Nunskih ulicali po H vin. Uli 11A (ZJiitranjc izdaiije.} 1'reduištvo in upravnistvo se nahajata v «Narodni I is kar ni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopiso jo nasloviti na urednislvo, oglaso in naročnino pa na upravništvo «¦(lorico». Oglasi se računijo po potit- vrstali in sici li po- slu^al neumnika" — pravim. „Poslu.sati cem". „Daj mi svojo sestrc". „Oj!" „Ne. Res, broz sale". „Kaj pa bom dolal potloj jaz sain doma? „Z inonoj boš živel, če j(; Lvoja volja. Ako pa neToženi se še ti, pa bova oba gospodarja!" „Hm! reče Jakob — Tako, brate! — Ge je tako, treba, da se oženim še jazu. — „Nu, oženi se brate, brez sale". „Moja sestra je sirota, a polegtega še uboga. A ti si bogat". ,,Ti si neumen" reče Jakob tor začne veselo žvižgati. „Ali dašsestro, ali jo ne daž?" „Nu, dragi — če le hočeš" — re- cem — še... Ali jaz..." J)- o!" vzkrikne nekdo za hrbtom, „bila sva na vrln že proti vočeru! Ne obeh, tudi meni jo treba ene!" Ozreva se, o moj mladi orožnik je stal za hrbtom; ali le v suknji, brez orožja, s paličico v rokah. „A to ste vi — rečem — moj zlati gospod, angelj moj dobri, ki ste me dva- krat odkupili od smrti ? Moj ljubi dragi gospod!..." «N»j jonjfcij cnkrat s temi „gospodi"! reče orožnik. „Jaz nisem gospod; tudi jaz sem kmet kakor vidva". „Kako pa to?" vprašava. „Včeraj sem dobil odpust. Ali, naj vaina povem iz kratka. Jaz nernam doma niti očeta niti matere, ne kakega sorod- nikov, da bi bili po mojem srcu. In za to sem sklenil naseliti se tu pri vas. Imam par grošev; kupim si lepo zemljišče, se- zidam si hišo, začnem rediti živino, pa bodein živel, če Bog da — ker poznam gospodarstvo". „0 kako me to veseli, o Bog, a glejte..." — „No jenjaj vendar s tem večnim vikanjem!" preseka me orožnik — „ne govori mi vi. ampak po fantovski ti". — „No pa naj bo „ti". A ti — pra- vim — bi hotel živeti med nami pro- stimi Rusnjaki". „Ta ruski kraj se mi je tako pri- ljubil — pravi Tajber — „da ne morem povedati. Pri vas — pravi — je tako nekako prisrčno, krasno; a pri nas v tej naši Nemčiji je nekako dolgočasno!" „No pa bo treba še tebe ženiti! reče Jakob orožniku. „Brez gospodinje ne gre gospodarstvo odrok". „Kako veš to ? reče orožnik. — Kaj le moja Lenka dela?" „No, tvoja sestra?" reče Tajber. „Kaj, kako?" „Tako: midva se imava rada, pa je. Ali nisi vedel?" „Odkod pa bi vedel to? recem. — Lenka, takoj idi sem?" zakličem. (Da^je pride.) bujemotacegaorožja, ampakje prepuščamo na svobodno razpolago svojemu nasprot- niku. Če z resnicami pobijemo laži in öe je razsodnost naših obrtnikov tolika, da nas razume ter spozna, kaj je pravo, kaj je krivo, kje resnica in kje laž, kdo se bije za koristi dežele in kdo za svojo korist in za utrditev svoje stranke —je prav, bodemo veseli tacega uspeba. Če se nain pa to ne posreči, in se obrtniki pokorno dajo vkovati v stroj narodno- napredne stranke, tolaži nas zavest, da smo izpolnili svojo službeno in domo- ljubno dolžnost, in pa trdna nada, da se v nedavnem čašu našemu ljudstvu od- prejo oči in da se po teni kar čez noč pogrezne na laži, sumničenje, grožnje in enako nič vredno gradivo zidano po- slopje onih mož, kojim gre maločastna zasluga, da so zasejali sramotni razdor med naše ljudstvo in da ho je zbegali — v dosego svojih sebičnih nainenov — do tolike mere, da ne zna več razloče- vati med pravim in kriviin, — ki so, kratko rečeno, v zadnjih dveh leüh vee razdrli, nego se je poprej z naporniin trudom zgradilo v 20 letih. — Če nas zanesljiva znamenja ne motijo, začenja se daniti med ljudstvom — in njib je strah — zato pa so izdali parolo svojiin zaupnikom po deželi, parolo s 1 e p e, brezpogojne pokorščin e.*) E. Klav&ar. Zavodi „Šolskega Doma". \' 54. žt. našega lista smo obljubili, da spregovorimo kaj več o razstavi izdelkov obrtno nadaljevalne in ljudske sole v „Šolskem Domu". K poroöilu, navedenemu v omenjeni štovilki „Gorice", dodajemo danes še to-le: Izdelki možke obrtno-nadaljevalne sole so pač slehernega prepričali, da ta Sola od leta do leta napreduje, da se lepo razvija ter obeta, da se na njej izuri rnnogo naših mladeničev v spretneni in razumnem rokodelstvu, kakor je pri- merno zahtevam našega časa. Risarije so bile jako čedne, neka- tere zelo dobro sestavljene in tako lepo risane, da je skoraj neverjetno, kako so mogle priproste roke rokodclskih učen- cev, ki so dovršili le Ijudsko solo in ki morajo čez teden trdo delati, izvršiti kaj tacega. Živ dokaz, da je naSa mladina zmožna vsacega dela in sposobna za vsak dober pouk, in da le prilike nima, da bi se pouka udeležila, kjer pa se nudi ta, so včasih druge ovire. Glavna ovira so rokodelski mojstri, sosebno oni druge narodnosti, ki ne pri- voščijo učencem pičlih 6 ur med tednom in 3 ure ob nedeljah, bodisi iz dobička- rije ali tudi iz rnalomarnosti. üruga zapreka pa je tudi lahkomiselnost in nezavednost dečkov samili. Najboljši dokaz lernu je, da so v obče bolje napredovali oni ueenci, ki so dohajali v šolo iz mestne okolice, nego iz mesta samega. Od 1U7 učencev jih je bilo iz mesta 26, a iz okolice Hl. Vseh obdarovanih je bilo 25, a med temi le 4, ki bivajo v mesiu. Iz tega je toraj razvidno, da družba v mestu škodljivo upliva na pridnost ro- kodelske mladine. Ykljub temu pa smo dosegli z onirni, ki obiskujejo našo šolo, lolik uspeh, da smemo upati, da se po- lagoma odstrani od naših učencev ta škodljivi mestni upliv. Na sploh so za to že najbolji do- kaz izdelki, katere smo videli izložene na tej razstavi. in zdaj se nam je obrniti k izdel- kom ročnih del ljudske sole in sicer dekliških razredov. Ti izdelki so vsi po učnih načrtih, neprani in vender tako čisti in dovršeni, kakor bi jih bili prinesli iz proda- jalne na razstavo. Vse je izdelano točno in okusno ! Vaje porabljene so v lepe, prak- tične predmete. Drugoletnice so skvačkale uprav uzornih izglednic, podbradkov, jopic, ka- pic in raznih čipk (zobcev). Tretjeletnice spiele so umetno izvršenih izglednic, ženskih in moških nogavic, jopic, podstavkov, pregrinjal, čipk itd. ¦) Če bo troba, priobčimo podrobne po- datke v dokaz, koliko škode izvira deželi in ob- enan» iz tega, da je pobiranje užitnine izroöeno zasebneinu podjetniku. (Jet r 11) I c I n i c e sešile so : iz- glednice križevalega Siva in prosto šiva- nih izglednic. Kaj okusno so bili okra- seni mnogi izdelki s križevatim Sivom n. pr. osem pregrinjal za mizo, tri preproge k oknom, 12 brisalk z monogrami, 9 obe- šal za ščeti, 8 pregrinjal na postelje, 9 preprog za predalnike, 5 podstavkov za luc ter mnogo diugih koristnih predmetov. P e t o- in Sestoletnice izdelale so mnogo prav krasnih predmetov, so- sebno predpasnikov in brisalk, olepšanih s križevatim šivom in okusnimi mono- grami, tocuo sivano izglednico blazinice, podstavke za luči, steklenice in kupice, različnih preprog in ženskib srajc. S e (1 in o- in osmoletnice so razstavile 44 belo uvezenib ženskib srajc, 22 blazin, 18 žepnih rulic 12 zepnih rutic z burvano veznino, 16 izglednic belega krpanja in 16 :zglednic krpanja na barvano tkanino, 8 platnenili pre- prog z belim vezenjem na zobce. Cetudi pa so bili vsi predmeli lepo izdelani in okusno razstavljeni, vender razstava ni hotela ugajati nekemu skrb- neinu oeelu iz boljSih meseanskih krogov. Hodil je iz sobe v sobo. iskal in iskal ter govoril sam s sabo: „iščem, a ne najdem, ne dobim, pa ne dobim !" Jedna učiteljica, to čuvša, vpraša nezadovoljnega gospoda, česa išče in česa želi ? - „K r p a n j a n e v i d i m !*' je bil kratek odgovor. Na to ga vede uci- teljica k polno ol»loženi mizi ter inu po- kaže, česar je iskal. rA to ni krptino, to je celo!" reče gospod, „ne vidim ne šivov ne krp; pokažite mi krpe !*' Ko pogleda delo prav od blizu, z;i- sije inn lice veselja in zadovoljen, da jc bil tako lepo prevaran. zapusti razstavo. (Konec prib.) D o p i s i. \l Hoi'inja, dne 26. julija. — Ko- rnisija za pregledovanje železnice Gorica- Podbrdo je bila dne 25. t. m. v Ročinju kaj prijazno sprejeta, ki je tudi zelo p r i j a z n o p o s I u ž a 1 a izražene želje zaupnikov Hočinja, Ajbe in Avčanov. Ugodili so naši želji v tern, da bo v Av- čah (blizo Soče) p o s t a j a. a ne postaja- ližče, kakor je bilo nameravano in da napravi država Hočinjcem in Ajbčanom most čez Sočo. S tern je nam popolnoma ustreženo. Da bi se le razmere v držav- nem zboru za nas ugodno obrnile ! V Kanalu sti pa nastale v nedeljo dve stranki radi železnico. Ena stranka je za projektovano črto, druga, z župa- noin na čelu, hoče imeti železnico in postajo na levein bregu Soče. Država se bo pa gotovo držala svojega načrta. Toplice na Doleujskein, dne 25. julija. — Danes vain poročam, da voda tukajšnjih toplic upliva in razvija svojo zdravilno moc na dvojni način, zunanje in notrauje, če jo piješ in če se v njej koplješ. Ker niseni zdravnik. pa tudi nc uskrbnik toplic, in kouečno ne agent za te topi ice, zato ne bom našteval raznih kožnih, krvnih in /ivcnili bolezni, cre- vesnih, jeternih in drugih, kalere od- )>ravlja voda toplic, deloma po kopanju, deloma po pilju. Ne sprejemajo se pa v te toplice bolniki, ki so jeticni, ki so akutno bolni, ki imajo obširno srcno hibo, božjaslni, okuženi in slaboumni. Zdravljenje v obče obsega 21 kopelij, vendar se koplješ lehko več ali manj časa, po dopadajenju. Tudi ti je na voljo, da se na dan koplješ po enkrat ali pa po dvakrat. Kopanje je mnogim bolnikom oči- vidno koristilo. Navel bi lahko imena in bolezni, toda statistiko naj pišejo in objavljajo za to poklicani (aktorji; jaz sem uže itak skoraj prestopil mejo svo- jega stališča. Povem le še to, da smo imeli preteklo nedeljo godbo in kon- cert. Ne bom našteval točk dnevnega reda, niti bvalil ali grajal izvrSevanja took. Nekaj pa omenim, kar se je zgo- dilo mej koncertom. Mej sviranjem godbe na vrtu zapazili in spoznali smo skla- datelja narodne himne, našega „Naprej''. V hitrici smo porabili priliko. Član go- riških „bolnikov" je zbral nekaj krepkih mož iz dolenjskih mest. Po dogovorje- nem redu so prišli do mize, pri kateri je sedel skromni g. Jenko. Ta depu- tacija ga prijazno pozdravi, in predno se je g. skladatclj zavedel položaja, je bil uze s stolom vred na ramenih krep- kih mož. ki so ga dvignili in prenesli iz salona na vrt mej mnozico gostov. Hurno je bil pozdravljen od gostov, godba pa je navdušeno zasvirala njegov ,,Na- prej*'. Pri tej priliki so tudi mnogi si prej tuji gosti prisli v ožje spoznanje. Imenoval ne bom drugih imen, nego le Nikola viteza dr. (i r z e t i č a, ki ravno dovrsuje korekture svojega obširnega dela: ,.U vjeri slurih Slovjena prema pravjeri Arijaca Prascmita na temelju starih kronista, narodnih običaja, starih pjesma*' i. dr. Knjiga bo vsekako zanimiva in vzhudi pozornost v raznih krogih. Politični pregled. Istrski dciolni zbor. Due 2H. I. ni. se jc otvoril islrski deželni zbor v Kopru, v znamtisnit.i v kot. \r tem se je izkazal tržaški vladni list „L" osservatore Triestino"', ko je objavil cosarski patent, s katerim se sklicuj»1 de- zelni zbor za dan 2'i. t. in. v Kopcr, s a in o v i t a 1 i j a n s k <• in j c z i ku. „Vlada je s tem pokazala, koliko jej je do narodne jednakopravuosti v Prinujirju. Vlada je s tem odobrila dosedanje kri- vič-no postopanje deželnega ill zbornic- ncga j>redsednistva. \rlada je s tem ko- rakom molče dopuslila, da se i v bodoce zatira naš jezik in našo narodnost. To je resnica, a vse dobrikanje, s kateri in se je nagovarjalo na Dunaju in v Trstu hrvatske zastopnike, da gredo v deželni zbor, vse to se je izkazalo kakor hudo- mušna hinavžčina, s katero se je z nova in na n aj od I i č n ej i h mestih. lio- lelo vreči Slovanom istrskim v obraz grdo pljusko zasmehovanja. De/.elni gla- var C.ampitelli jc tudi zdaj popolnoma posnemal vlado in povabil zaslopnike manjšine v zbornico v — italijanskem jezUvii, prezrši popolnoma v vabilu jezik ogromne večine prebivalstva Istre. Slo- vanski zastopniki se seveda niso odzvali takemu povabilu, ki in povabilo, tnarveč ki je podobno nekakemu povelju go- spodarja, ki kliče hlapca pred se. Toliki predrznosti odzvati se bi se reklo pri- poznati italijansko nadvladjc. llrvatski in slovenski zaslopniki Istre so se sicer na svojem posvetovanju, ki se je vrSilo kratko pred otvorjenjem zbora v Kozini in v Trstu, odločili, da gredo v deželni zlior in so ta svoj sklep tudi naznanili minislerskeinu [iredsedniku. Kosopado- bili od tržaške vlade dokaz, da ona so- glaša s predsednikom deželnega zbora isterskega, so svoj sklep spremenili in se odlocili ne iti v deželni zbor, dokler zavzema vlada v Trstu tako stali^če. Zato se tudi druge seje istrskega doželnega zbora niso udeležili. Na lej seji, katere se je udeležilo 19 Italijanov, volili so razne odseke, tajnike, revizorje in vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. \T splosnem pa vlada v dež<>lnem zboru v Kopru velika tišina. CJalerija je prazna, ker ni v areni slovanskih mučenikov, nad katerimi bi znašali slabi lahonski element i svojo phicano st rast. Mej poslanci samiini pa vlada v splosnein neka zavest, ki ne dopusca one živahnosti, kakorSne bi bilo želeti v de- želnozborskem zasedanju kronovine, za katero je treba storiti v vsakem oziru toliko važnega, kakor has za lstro. Mnogo je tudi kriva vročina, ki oncinogočuje zbornične sestanke celo v hladnojih krajih. koliko bolji1 pa še v vroci Islri. Moravsko. Moravski Cehi so izgubili jednoga izmej svojih najholjSih mož. Umrl je namreč te dni v Hrnu dr. Josip Tucek, deželni poslanec in odbornik. Dr. Tucek je vže v svojih niladostnih lol.ih gorcce ljubil svoj narod ter posvelil vse svoje delovanje v njega korist. Jedna^njegovih najvecjih zaslug za moravske Čehe pa je bila ustanovitev „Malice Skolske". Do ieta 1876 niso imeli iiiiniroč Cehi v Brnu nobene ceške ljud- ske sole, marveč ponemčevalo se je Čehe na vseh koncih in krajih. Tega leta pa se jc tarn po prizadevanju dr. Tučka in drugih ustanovila „Matica «kolska", ki je postala za Moravske Cehe neprecenljive vrednosti. In temu društvu je bil dr. Tučck dolgoletni predsednik. Iz dohodkov tega drustva so se nstanavljale ljudske česke sole in otro^ki vrtci in potrosilo se je za nje vsako leto 10 do 12 tisoč goldinarjev. Leta 1881 je bil izvoljen dr. Tuček v moravski deželni zbor, v katerem je neumorno deloval za svoj narod kot poslanec in odbornik. Tudi v dr/,avni zbor so ga volili, a odsLopil je svoj man- dat drugirn, da je kot deželni odbornik začel vspešnejše delovati. Dr. Tuček bil je vedno na cehi vsakojakim volitvam. Bil je sicer Mladočeh, a tako koncilijan- ten nasproti Staročehom, da so ga kolikor jedni toliko drugi visoko spoštovali in ga jjrav radi imeli, kar je pripo'moglo do lega, da razpor med moravski mi Mlado- čehi inStaročehi nikdar ni postal strasten ter da so moravsko-češki poslanci sedeli vedno v jednom klubu. Srbske razmere. Kakor že poročano, namerava se srbski kralj Aleksander poročiti z 36 letno udovo nekega srbskega inženirja, gospo Drago Ma sin. Temu kraljevemu koraku baje ni nasprotn:i kraljica Na- talija, mati Aleksandra ; tem burniša pa so nasprotstva od strani razkralja Milana in njegovih pristašev in baje (udi od strani metropolila lnokentija. Takoj po razgla.šenju kraljcvega odloka, da se za- roka izvrši, je podalo ministerstvo Vla- dana (ijorgjovica svojo ostavko, katero je kralj takoj sprejel, kajti zadovoljni z (Jjorgjevičem niso bili ni srbski pravi rodoljubi, ni kralj sain. Kralj je polern se- stavil nov kabiuet z Jovanovičem na čolu. Ko je razkralj Milan izvedel o nameri svojega sina, je bil silno razbur- jen: lakoj je b^ojavil iz Karlovih vari, da odloži vrhovno vojno poveljnistvo, kralj Aleksander je demisijo svojega očeta tudi sprejel. Milan je vse poskusil, da odvrne svojega sina od tega sklepa. A bilo je zastonj, Aleksander je dejal, da rajse odstopi, nego da bi se odrekel svoji zaročenki in je ukazal zaupni vojni straži, da obstopi bivališčc Drage Mašin, boječ se da se jej pripeti kaj žalega. Odstop ki'alja Aleksaudra bi bil njegovemu očetu seveda dobroJo.k'l, ker bi potem po- skusil potegniti na se krono in preslol. — \rsekako pa kaže, da postane ta Draga Mašin točka velikega srbskega preobrata. Mladi kralj je že razglasil, da osvobodi vse one može, ki ječijo v srbskih iJržav- nih zaporih kakor žrtve Milanove inaš- čevalnosti. Ko pa se to zgodi, utegnejo dvigniti svojo, že stisnjeno pest, vsi z Mi- lanovo kruto vlado nezadovoljni srbski krogi in vihar je go tow Narod srbski bi sicer želel, da se poroči kralj Aleksander s kako odlično evropsko princezinjo, ker pa se mu to ni posrečilo, vsled zlob- nih intrig sovražnikov slovanske drža- vicc, tedaj bode zadovoljen, ako vzame kralj prosto ženo, le da se Srbija iznebi svojih ugonobljevalcev. Draga Mašin je v prvi vrsti Vila rodoljuba, potem pa ener- gična žena. Na srbskein prestolu bode predstavljala pravcalo zaščitnico tako težko skusane domovine. Kakor se po- roča, izvrši se poroka že jutri nedeljo v dvorni kapcli Belograjski v najožjem krogu. Kralj je odredil, da se Milan ne povrne več v Si-bijo. Vojna na Kltajskem. ZopeL iniaino tiovili poročil s Ki- tajskega. Seveda si tudi ta poročila opo- rekajo v marsičem. Po eni strani se trdi, da so vsi poslauci v Pckingu bili pomor- jeni, drugo poročilo zopet ve povedati, da so le pod varstvom kitajske vlade ka- kor ujetniki, dokler se položaj ne razja- sni, a tretje poročilo pravi, da so vsi poslaniki na svobodi in že na poti v Tientsin. Katero teh poročil je resnično, se ne ve, mogoča so vsa troja. Ker Ki- tajci so istotako krvoločni, kakor so tudi zvijacni v politiki. Da bi bili vsi poslanci in sploh inozemci v Pekingu.se pri živ- Ijenju, je skoro neverjetno, ker resnično j(^, da so vladale v zadnjih tednih v Pe- kingu nevarne homatije in da je padlo zlasti mnogo krislijanov. Evropske velev- lasti se trudijo, da bi zadobile jasnost v tej zadevi. A do sedaj je prišlo v javnost samo to zatrdilo, da so Kitajci vodili za nos mej narodne velevlasti z raznimi ne- resničniini poročili, samo, da bi mej tem dobili časa, da se pripravijo za skupen odpor proti združenim vnanjini četam. Vlada v Pekingu je sklenila, da skliče potl eno zaslavo cesarske čete in bok- sarje, ako bi Kvropeji-i hoteli razdejati Peking. I.e, ako se mejnarodni krogi iz- recejo, da ne mislijo na delitev Kitaja, bode kitajsko vojaštvo nastopilo ž njimi vred proti boksarjem. V splosnem pa ve- levlasti samo jako inalo zaupajo zatrdi- lom Čunglijainena, ki izjavija, da želi po- ravnati inozemcem storjeno krivico, kajti ta zalrdila so vsak dan drugačna. Kitaj- ska vlada se ravna deloma tudi po sta- nju inozemske politike na Kilajskem, v katero poliliko je prišlo mnogo nesoglasja. Tako se je n. pr. v poslednjem času po- verilo nadzorstvo železnice Tangku-Tient- sin Busiji. Druge velevlasti soglaSajo v tem, Anglija in Amerika pa sta se izrekli proti temu poverjenju. Amerika hoče pa popolnoma na svojo roko nastopili, da varuje ameriške intercse nasproti Kitaj- ski. V Tienlsinu vlada zdaj popoln mir, ker se je Busom in Japoncem posrečilo ugrabili Kitajcem veciiioma vse topovein Kitajce razpoditi. Za vprvo bi toraj ne stalo nicesar na pot mejnarodnim četani, da skupno udarijo v Peking — nego neso- glasanje mej velevlastmi. VMandžuriji se mej tem še vedno vršijo boji mej Busi in Kitajci, zmagovalci so seveda vedno le Busi. Kitajci so razdrli tudi na mnogih krajih mandžursko železnico. — V krat- kem se ima toraj odločiti, kaj se inora zgodi ti, ali se zdruzijo evropejske čete in udarijo skupno v Peking, ali se bode na- pravil inir diploinatičnim potom. Želeti bi bilo seveda poslednjega. Domače in razne novice. Osebne vesti. Gosp. dr. Hojic je odpotoval včeraj iz Go rice iti se vrne še-le začetkom meseca septeinbra. linenovanja. Njeg. Vel. presvetli cesar je imenoval mons. Štelana Kolbla kanonikom školastikom, a mons. Wolfa, dosedaj župnika pri sv. Ignaeiju v Gorici. praviin kanotiikom tukajšnjega metropo- litanskega kapiteljna. Novo mašo bode daroval v ne- deljo dne 29. t. in. ob 10. uri v Crničah gosp. Valentin Batič. Smrtna kosa. — Župnik-dekan v pokoju, častni kanonik stolnega kapitelja tržaškega in vitez Franc Jožefovega reda, g. Jurij J a n, je uinrl dne 24. t. iti. v Dolini pri Trstu v eastili slarosli. Poro- jen je bil due 11. aprita leta 1821 v Me- kinjab pri Kamniku na Kranjskem. Po- kojnik je bil odličen rodoljub in je innogo pripornogel k narodnemu preporodu Istre. Mir njegovi blagi duši! Umrl je v Poreču glasoviti vitez Elluschegg, c. kr. namestništv. svetovalec v pokoju. Pokojnik je služboval dalje časa kot -c. kr. okr. glavai1 v Lošinju, poteni pa 1887 kakor voditelj okrajnega glavarstva v Poreču in zastopnik vlade v deželnein zboru istrskem. Dasi po rodu Hrvat, česar v svojili niladih letih tudi ni zanikal, inarveč celo ponosno povdarjal, dokler je služboval v Ualma- ciji, — postal pa je kakor politični uradnik na Primorskem in sieer v lstri, najhujsi sovražnik Slovanov ter je posebno agi- tatorično nastopal pri vsakojakih volitvah. Ko je bil upokojen, je nastopil službo občinskega tajnika v Poreču in je bil Italijanom v vseh njihovih spletkah proti Slovanom najboljSi svelovalee, zato se ga je pa tudi deželni glavar spominjal v javni seji deželnega zbora s pi-av topliini besedami. Za „Šolski Uoin". Na novi maši č. g. Petra Šorli-ja je nabrala vesela družba 12 K. —- Ker se „Kumagalliju'1 ni posrečilo na podlagi „Kalamonovega žegna*' uprizoriti nekaj „bele teme", zato je on nevoljen posegel v „črno temo" in nagrabil v nji 81 K. — Dalje so da- rovali : Ivan Cabarija, predsednik pev- skega društva „Nabrežina", 10 K; Hra- nilnica in posojilnica v Tolrninu prispe- vek za leto 1899 60 K; dr. A. Gregoreič za julij 10 K; „Narodna tiskarna*' v Go- riei za julij 20 K; zainorec pri dr. Gre- gorčiču 4 K 90 h; od čistega prebitka tombole v Št. Petru 187 K. Predsedništvo izreka presrčno zahvalo vsem rodoljub- nim darovalcem. Slovenska zasebna Ijudska šola drustva „»olski doni' v Gorici je v solskem letu 1899—1900 vzdrževala 11 razredov in sicer: devot v prostorih Sol- skega dorna, jeden niešan v ulici sv. Klare in jeden z dvenia oddelkoina v Cipresnih ulicah. Vseh otrok bilo je vpi- sanih 595, od teh je bilo 270 dečkov in 325 deklic. JVlej letoin je izstopilo, ozirorna se preselilo 17 dečkov in 2b dekiic; umrla sta 2 dečka in 3 deklice. Prav dobro je napredovalo 35 dečkov in 73 deklic, dobro pa 154 dečkov in 176 deklic; ne- zadostno 31 dečkov in 31 deklic; neiz- prašanih pa je bilo 15 deckov in 17 deklic. Od tretjega razreda naprej bili so otroci ločeni po spolu. Večina otrok obiskovala je šolo prav redno, vendar je bilo tudi takib, ki so prav neredno ho- dili v Solo, kar zasluži ostre graje. Pod- pisano šolsko vodstvo šteje si v prijetno dolžnost pohvaliti vse one roditelje, ki so poskrbeli, da so njihovi otroci rednoho- dili v šolo, kjer so marsikaj koristnega se naučili, kar jini pozneje prav dojde, naj- srčnejša pa zahvala vsem onim p. n. če- stitim dobrotnikom in dobrolnicam, ki so svojimi radodarnimi doneski pripomogli, da se je siromasnini otrokoin jn-iskrbel solski pouk na takem kraji in v lakih prostorih, kamor so prav labko zabajali. Hkrati bodi bvalnu omenjeno, da je osmošolec Ljudevil Premrou podaril bogato zbirko raznib riulnin. kojejesul.i nujno potrebovala. Šolsko vodstvo slov. ljudske Sole društva „Solski doiii"1, V Gori ci, 25. julija 1900. Jos ip 11 ro v a t i n, vodja. In zupct dr. Tumova doslcduost. ¦— Glasom grozno-tajne okrožnice „izvr- ževalnegaodbora" (!) „narodno-napredne*1 stranke do svojili „soinisljenikov1, katero okrožnico sino dobili te dni v roke, se mora vsak pristaš te stranke slepo p ok or iti pöveljem (!) tega „izvrševal- nega odbora" ter jib nemudoma izvršiti. ne oziraje se na to, ali se niu zde ista povelja umestna ali neumestna. Vse, kar piše „Sočau, ki je glasilo „narodno- napredne" stranke, je torej volja in po- velje „izvrševalnega odbora" „narodno- napredne" stranke, ozironia njenega dik- tatorja in predsednika dr. Tume. — Isto tako je torej volja in povolje dr. Tume, kar piše „Soca" o vprasanju glede po- biranja užitninskega davka na Goriškein. Olovek, — „Soča" bi rekla: to je in o ž __ človek torej, ki je kot deželni poslanec za^ovarjal misel, naj bi de/.ela provzcla jiobiranje ne saino de- želnib doklad na iižitninski davek, niarveč tudi pobiranje državnega užitnin- skega davka samega, ker je bil pre- pričan, da bi imela deželaod tega velikib koi-isti, clovek, ki je še pred par ineseci v j a v n i il c ¦/. e I n o z b o r ski s e j i gla- soväl za lo, da sku.ša dežela že pri prvi priliki dobiti v svoje roke pobiranje zgorej omenjenega davka, la človek daje danes svoj „placet", pustivsi na stran deželne koristi, najpodlej.ši ine.šetarski pisavi ,.Soče", ki nastopa očividno kot nekak inešetar — za kako ceno, i5e ne vemo — jednega zasebnika proli obč-nim deželnim koristiin. In takim Ijudern, ki so pripravljeni splo.šne deželne koristi žrlvovati •— koristim posameznikov ako jim to kaz<*, naj bi se izroeila usoda na^ega IjudstvaV! Ne, in nikdar ne! ,,SlovensUo bralno in piulponio drusivo v iioriei" vabi k izrednemu obcnemu zborovanju, ki bo v nedeljo 5. avgusta ob 3. uri popoludne v proslorib g. Lisjaka pri Katariniju na GoriAčeku b. St. 2. z edinu tocko dnevnega reda : „Prememba društvenib pravil" (po zahtevi vlade). V Gorici due 20. julija 1900. P r ed s e d n i š t v o. PiTfth'd vvtv boliinjske/cleziiice. Včeraj sti doticni komisiji kranjska in goriška sestavili skupni zapisnik o pregledu te crte. Pri tej priliki se je koinisija ozirala tudi na nekatere želje prebivalstva. Go- vori se, da se že tekom tega leta prično nekatera dela, zlasti predor (tuiiel) med Podbrdom in Hislrico. Goriska koinisija je začela svoje delovanje v Podbrdu, ondi so jo pričakovala odposlanstva obcin Podbrdo, Grabovo in Cerkno. Od- poslanci občine Podbrdske so seveda s pivotnim nacrtom zadovoljni, ne pa oni z Grabovega in iz (Jerkna. Občinski odposlanci z Grabovega so nanireč izrekli željo, da bi se |)reložila postaja iz Podbrda v Log ali pa k Gra- bovski cerkvi. Cerkijani pa bi radi iineli stransko progo do Cerkna, in če bi to ne slo, pa vsaj posebno cestno zvezo mej Cerknom in Podbrdom. Opomniin še, da je pri sestavljenju zapisnika izjavil zastopnik vojn(;ga mini- sterstva. da je vojna uprava tega mne- nja, da naj bi se gradila ta železnica ob levein bregu Soče. Večina gospodov se je pa izrekla za to, da naj ostane načrt, kakor ga je vlada predlozila, in naj gre železnica med Bodrežem in Kanalom na desni breg Soče v Gorenjovas. / Kmeeki shod v (Jorici. — V ne- deljo dne 22. t. m. je imelo „Slovr>nsko vzajemno podp. dnistvo za zavarovanje goveje živine v Gorici" na kmetijski Soli občni zbor. Udeležba je bila velika, ker prostorna sola je bila do zadnjega kota polna. Govoril je najprej društveni predsednik g. V. D o m i n k o, vodja kme- tijske sole, o slučajih bol.ezni pri zuva- rovani živini od zadnjega občnega zbora v mesecu marcu ter dajal kmetorn razne svete in nauke. — Nato je podal društ- veni blagajnik g. dr. Andrej P a v 1 i ca račun od 22. jul. 1899 do 22.julija 1900. Vseh dohodkov je bilo 64072 K. Vseh stro.skov pa 13494 K. Čisti preostanek je 505 78 K. Poleg tega je društvo na- bralo med svojimi udi za crknenega vola, katerega ni bilo dolžno drušlvo plačati, 17050, in uprav tako za crkneno kravo 68 K. Slučajev nevarnih bolezni je bilo okolu 20, katere je uspešno zdravil g. c. kr. živinozdravnik Slaudinger. Društvo je vsestranski blagodejno delovalo za uboge kinečke družine gori^lce. Za prospeh društva so se največ trudili gg. predsednik V. Dominko, tajnik M. Klavžar in c. kr. živinozJravnik Stau- dinger, katerim so zborovalci v znak hvaležnosti Irikrat zaklicali : Živio! Oglasil se je k besedi šedruštvenik Matevž Be nsa, ki je povdarjal. da je pri živini nagla zdravniška ponioč velike važnosti. Zato je treba vselej nemudoma klicali g. živinozdravnika. Tako smo zaključili prvo lelo ob- stoja tega prepotrebnega društva in na- stopili drugo leto, v katerem nas Bog varuj vseh nesreč. I'jv^hMlavanj«* i>reiiorustv<» ,.ritalnica' v Brjah je imelo 22. I. in. občni zbor. Volilo je mesto odstopivsegji novegu preils<'dsed- nika, g. Ant. P <; č e n k o-ta, podžupana in trgovca v Brjah. -— Drustvo dobro uspeva, a upali je, da se pod vodstvom novega svojega predsednika še bolj oživi in oki-epi. — V drugi polovici meseca avgnsla t. I. priredi drustvo veliko vese- lico v znanih prostorih v Kasovljah, za kai- se že zdaj pridno pripravlja. I'oiian'jciii |H'tkroiiski d«*nar. 'V Trstu so dobili že tri komade ponare- jenega petkronskega denarja. Ponarejeni denar ima skoro jednak cvenk kakor pravi srebrni. Spozna se pa ponarejanje na tein, ker manjka na robu slova ,.viri- bus unitis" in j»a ker je barva islib ne- koliko premodrikasla. (iimnazija v Pa/iiui. Hrvatsko dr- žavno gimnazijo je obiskovalo 89 dijakov. Izdelalo je 70 dijakov, odlicnjakov je osem. llalijansko deželno gimnazijo je ol>i- skovalo tudi 89 dijakov. Zunimivoje ve- deti, da se je izrned teh 89 ital. dijakov 60 učilo hrvatskemu jeziku, kar pomenja, da je hrvascina za Islriju potrebna tudi llalijanom ! Obsojcn hrvatski sorinik. V Zadru je bil obsojen sodnijski pristav dr. Juraj Ferri, ker se je v neki tožni zadevi s hrvatskimi strankami poslužil hrvatskega kakor uradnega jezika. Zaradi tega ga je tožilo in obsodilo dalmatinsko skiicno sodišče. Pristav se je pritožil na najvisje sodisče na Dunaju, a le-to je obsodbo dalmatinskega sodišča potrdilo, oziraje se samo na „kršenje discipline" pristava, dočirn je preziralo zadevo v nje bitstvu. Tak(» so razmere v — Dalmaciji. Hrvat Ferri ne bi smel poslu.^ali svojena- rodne vesti, pa je bilo vse dobro. Strcljanjo proti toči. Tekom tega pol(;Lja pridcju, tako poroca v „Krneto- valcu" g. dr. Jos. V o š n j a k, na Spodnje Štajersko ti-le strokovnjaki vinograd- nistva in meteorologije: — ravnatelj centralnega meteorološkega zavoda dr. Pernter z Dunaja, gornjeavstrijski de- želni tajiiik K. T a n zer, bavarski vladni svetnik II Bermann iz Monakovega in celo iz Tillisa v Kavkazu pride rav- natelj carskih vinogradov, Jurij Gogol- Janovski. Neka londonska tvrdka, ki ima v Indiji nasade za čaj, katere večkrat pobije toča, pa poälje tudi svojega za- stopnika: Vsi ti gospodje se bodo pouče- vali o uspehih streljanja proti toči. „(wospodarska zvt'za' v Ljubljani je imela ustanovni zbor dne 19. t. in. Do zdaj je bila zveza le društvo v smislu postave I 1867, od zdaj naprej pa bo zadrug ;i z omejeuo zavezo po postavi iz I. 1874. — Sešlo se je iz vseh krajev Kranjskega in tudi G o r i š k e g a cez 200 zborovalcev. „Gentralno posojilnico" v Gorici je zastopal predsednik dr. Jos. Pavlica. — D. Jv. Šusteršič je v kratkih in krepkih besedah pojasnil n;t- men „Gospodarske zveze". Poglavitni namen je: pomoč kmctskemu stanu, kateri vse živi, a sam trpi in hira. Drugi nameni (pomosi obrtnemu in trgovskemu stanu) morajo biti podrejeni glavnemu. Mi — rekel je govornik — ne hujskamo stanu proti stanu, kakor to dela narodno- napredna stranka, katera hujska trgovce proti kmetu, mi delamo za sporazumljenje stanov. Ce bo kmet dobro stal, bo tudi trgovcu dobro, če pa kmet nima denarja, ga tudi drugi ne morejo imeti. Toda li- beralci hujskajo proti gospodarski orga- nizaciji ne iz s I. v a r n i h, ampak iz p o 1 i t i č n i h vzrokov. Le uaj hujskajo, gospodarske organizacije ne bodo uničili, ker ima trdno zaslombo v postavi in v Ijudstvu. (Burno odobravanje.) Dr. Pav- lica j<^ govoril o namenih ,.Centralne posojilnice'' v Gorici. Nameni so isti ka- kor pri „Gospodarski zvezi", samo da je omejena na goriško deželo. Vprašanje nastane: ali naj goriške zadruge in po- soilnice ostanejo pri „Gospodarski zvezi,, ali naj pristopijo k „Centralni posojil- nici"V — Dr. Susteršič je odgovoril, da obto vpraašanje pretresal novoizvoljeni odbcr. - V odbor se bili izvoljeni za ltsro: dr. Trinastic, za G o r i š k o : dr. Josip Pavlica: v razsodišče: dr. Brejc v Trstu in dr. Laginja v Pulju. Sprejela se je resolucija: da naj edbor proučuje vprašanje, kako hi bilo mogoče zui/.aii obresti pri domačih za- vodih. Odposlali so pozdrav poljedel- skemu ministru baronu Giovanelliju, kateri je naži „Gospodarski zvezi" zelo naklo- njen, če tudi to ni všeč deželnemu pred- sedniku baronu llein-u.... Zborovanje je bilo zaključeno s slava-klici presvitlemu cesarju. Dr. Pav- lica je izrazil zahvalo dr. Susteršiču in celemu odboru. Bog daj srečo ! Vabilo k XV. redni veliki skup- ščini družbe sv. Girila in Metoda v Ra- dovljici sredo, dne I. avgusta 1900. leta. Vspored: 1. Sv. masa ob 9. uri v deka- nijski cerkvi. II. Zborovanje ob polu 11. uri v salonu Hudovernikove restavracije. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo porocilo. 4. Nadzorni^tva porocilo. 5. Volitev jedne I ret j ine družbin(>ga vodstva. Po pravilih izstopijo lelos naslednji udje družbin ;ga vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. Martin Pete- Ii,n3. dr. Ivan Svetina. 4. Andrej Zaine- jic. 6. Volitev nadzorstva (5 članov). 7. Volitev razsodni^tva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 18. julija 1900. Prvomestnik Tomo Zapan. Podpredsednik: Luka Svetec. Pristavek. 1.) Predvečer, due 31. julija t. I., naj se ob 8. uri p. n. skup- sčinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (pri „Zvezdi"). — Pevske točke bo izva- jalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav. „Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec'. 2. Dne 1. av- avgusta odkod iz Ljubljane z navadnim vlakoin ob 7. uri 17 ininu zjutraj. 3. Po zborovauju skupni obed v lludovernikovi restavraciji ob 12. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 29. julija pri od- boru podružnice družbe sv. Girila in Me- toda v Kadovljici. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. 4. Po obedu ob 2. uri po- popoludne izlet v Poljče pri Begun jab. 5. Odhod iz Radovljice ob 7. uri 24 mi- nut zvečer. (1cško-slovasko jedinstvo. Mej ogerskimi Slovaki je začel izhajali časnik „Slovenski Listy", ki je prevzel nalogo delati na duševno in kulturelno zbližanje Čehov in Slovakov. List pravi: Čehi po- trebujejo Slovakov in Slovak» Čehov. Od Krkonošev pa do Tatre živi en narod, ce- hoslovanski, in ako smo en narod, naj bode 3e e n a n a š a s k u p n a prosveta. Vidi se, da avstrijskih Slovanov ne bode ukrotila železna tujčeva pest, marv. n. občinstvu svojo i z Ij o r n o za- logo vsakovrstnejra blaga iz avstrijskih in ino- zcmskih tovarn, obloko, sobne in cložno plaščo. Velika izber zavratnic in ovratnikov, pcrilo, Jäger-srajce, sploh vse k obleki spadajoče; prodaja zdravo in trpožno blago ludi na motor; vso jnko po ceni. Civ. in riiiliovciiski povr jiiikiod gl. 15.— nai>. Površniki Ictni......,, Ö.— „ Obleka ino/.ka......„ H.öO „ „ za dcčke......» 1.Ö0 „ Nepreinouljivi havclok . . . „ 9.— „ Ono'stalno; 5% ndbitka. Vsako navočilo zvrši se to(5iii>. ! patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji. \ je mehko kalijsko milo razstopljivo i v mrzli vodi, je najuspešnejše sred- : stvo za zatiranje in unicevanje vseh ; trtnih mrčesov in uäij, vseh i žuželk na sadnih in drugih dre- : vesih, zelenjadi in cvetlicah. i Navodilo za rabo „Agricola" po- ; Silja franko ; Tuvarna mila F. Fenflerl & Co TRST. - Via Limitanea St. 1 - TRST. ; Zastop in zaloga na (ioriškoin: ! pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik : 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri gosp. Frideriku Cumar. Naj bolj še berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir srece" (neobnouno potrebna knjiga za vsakega človeka, ka teri se hoee sam lahko in hitro navaditi vsega po- trebnega, da more sebe in druge blažiti in pravo likati) ter s<> dobi za prcdplatiilu I gld. 50 kr», \>o pošti 10 kr. vc<5, ali proti pttštimmiiu pov/ctju pri Jož. Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. Založnik, ozir. prodajaloc jo voljen vriuti ilt-nar. ako bi luu kupec poslal knjigo äc iiorazrezano m öisto v trch dnob nazaj. 1 Zahvala. Za irmoge dokazo prisrčno»a sočulj;i. ki so imm;i došli od tulikili stranij povodom smrli iiiijinega iski-cnu IjuMjcnrga j očeta. ozii'onia tasla, ^ospoda I JVCatije Seurk-a, posestnika v Podgori, I kakor za innogobrojno uddo/bo pri pogrclm, i/ickava s It'in i svojo najloplcjso zahvalo. | V rorigorl, *28. julija l(.)()(). Žalujoča: Katarina Nemec mj. Ščurk, Jožef Nemec, lu'-i. z«'l. j^ut. JYCafcue v Solkanu St. 65 javlja mizarjein in drugcniu cenj. ubčinstvu na Goriškem, da iiua v zalogi in prodaji poleg vssake vrslc inobilij, tudi gole (lajšte) karnisc in enake izdelke. Nadaljp obkladkc (ri- uieše) duinače in aineriški1, sprčelo, fregije itd. elegantno ivzljanc (|>r«*- šane). Vse pu najnižjib ccnah. Anton Pečenko Vrlna ulica S (.OKU A Via (liardino S m'iporoca pristna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nugradov. I )osl;i\ lj;i na limn in r;u|iošilj;i po /clc/.- nici n;i vsi! krajc avstro-rgorske nioiiarliije v sodili oil f)G litrov napny. Na zaliU;vo pošilja lihli u/.one. Cene zmerne. Postrežba poštena. Špedicijska poslovnica I G. Hvalic v Gorici,; i v ulici Morelli st. 1 2. J l'ri|ionu:a. s<1 toplo Slovrnrnn j v incstii in rojakom na deičeli za j |u$eva/,anje vsakovi'slncfja bla^a in i pohislva v vsc knijo. Kcr itna J tri nove zaprte vozove I zi prevažanjc, | zatfotavlja, da so bla.^o ncposko- | dovano dostavlja. i ^ -^^r- -^^r -^^ -^»^^ -^m^ -^m^r- -^^ -^^ -^^ -^r^ -^^ -^^ -^^ "• -— Anton Bortolotti, kamnosek, (loriea, I^ranc-Jozcl'ova cosla sl. 8)i. Zaloga mrtvaških spomenikov, <-(mic od 10 ihi 200 .irlil. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Trgovina pisarniških in sol. potrebščin. Haznovrsl.Mo papirnalo hla^o. Kn.ji.ue : molilvon»1, solsko in vpisno. Tiskovine iz „Narodne liskanio" po i enaki ceni. Proskrbu.jo tisk vi/,ilnic. , računov, kuvoiMc z napisi. SppoJHiia v vozanjc knji.^e. Vse po najnižjih konkurenčnili cenah. Nikaka skrivnost ni več napravili si vsakilo doina .sam bi-cz vsako jiripiavc in Uv.avo najlinoje likcrjo po IVan<'Ozl<(iin zislomu s po nočjo ekslrak- lov, ki slancjo za napiavili po 5 litrov likcijcv: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec. oeški liker. Kimel po 80 kt.; Slivovec, Rum, oešnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Beneriiktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Kazposiljam pmli pr|(»/nici in pMcobpodili. l'odjjisana priporočala slavneinu ob- einstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, 11 tii rum, različna vina, goružice (Senl.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopac iV Kiitin, trpovea v Semeiiiäki ulici h. s^tv. 1. v laslni hiši, kjer jo „Trg. obrl. /ailr." KolEsarji pozorl Pod[iisani naznanja gg. kolesarjem, da lnia v zalogi dvokojesa iz najbolj- šega niaterijala po jako nizkih cenah, in sicer od 170 krön (85 gld.) naprej oprem- ljene z vsemi potrebščinaiui (komplet). — Ob enem priporoča gg. krojafiem in šiviljain svojo veliko zalogo raznovrstnili j šivalnih strojev najnovejših sisternov od ; 48 krön (24 gld.) naprej. — Poroštvo 5 let. — Daja tudi na obroke. Z odlicniin spoštovanjem Martin Šulij>oj, mar v Kahaln. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v biši g. dr. Lisjaka) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, lJorlo- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlü, istersko in dalmatiusko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, ft. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrshi, namreč po '/u kila in od 1 i'unta. Kazpošilja blago na vse kraje. Cena primerna, postrežba dobra. „NARODNA T1SKARNA" v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici [ Preskrbljena jezpovsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izddu^e vsa dela v najkrajšem ßasu |M> till«) ni/kili cenah, da se no boji nikako konkiiroiic-o. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike. vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. WtT „Narodna tiskarna44 tiska "Wl „GORICO" JAROD" in „Primorski List" „Gorica" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone. „Narod" izhaja vsako drugo soboto ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom dobi II. po vrhu. „Primorski List44 izhaja vsak četrtek in stane celoletno 6 K polletno 3 K, za manj premožne celo leto 4 K. | „Narodna tiskarna44 inia v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnije. županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila tislovin se izvrše i otatno polto; Ysa flrnp t najlrajseio časn.