elavska enotnost Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, 22. januarja 1988 številka 3, letnik 47, cena 300 dinarjev Pravila še ne bodo pisala zgodovine V povojni Jugoslaviji so bile stavke že veliko prej, kot so v javnost prodrle vesti o stavki trboveljskih in drugih zasavskih rudarjev leta 1958. O stavkah delavcev na Gorenjskem, v Ljubljani in še kje, javnost ni mogla izvedeti, ker pač niso bile v skladu z zamišljeno in idealizirano predstavo socialistične družbe. Vse kaže, da je stavka trboveljskih rudarjev dobila tak razmah - morala je posredovati celo zvezna vlada - da zato leta 1958 takega dogodka in dogajanj, ki so mu sledila, uradna po- nala domovinsko pravico. Konec lanskega leta smo, v glavnem zaradi prizadevanj slovenskih sindikatov, dobili tudi kompromisno rešitev v spremembah zakona o združenem delu. Gre za postopek za samoupravno urejanje razmer potem, ko v ozdu pride do prekinitve dela. Sindikalna stavkovna pravila so, globalno gledano, še en poskus zavzemanja za red v konfliktu (za nasprotovanje razbijaštvu) če se posamični, skupinski in skupni interesi ne ujemajo z načelnimi enotnimi cilji delav- STAVKOVNA PRAVILA (osnutek) na ll. strani • Gospodarstvo je klinično mrtvo • Naž delež v svetovnem izvozu pada • Zaskrbljenost zaradi zmanjševanja zdravstvenega dinarja • Dimna zavesa za pismo predsedstva RS ZSS • Zveza komunistov ne more imeti monopola, vendar... (ob začetku razprave o ustavnih dopolnilih) • Tomaž Košir, Alpina: Ni časa za veselico in praznovanje litika, partija, ni smela več zamolčati pred širšo javnostjo. Trboveljska stavka se uradno šteje za prvo stavko v Jugoslaviji po socialistični revoluciji samo zato, ker je bila prva javno prepoznana. Predsedstvo slovenskih sindikatov je 30 let po bojevniških dogodkih v revirjih sprejelo prva sindikalna stavkovna pravila. Ta sindikalna listina je lahko nastala potem, ko so se stavke tako razmahnile, da dajejo na stranski tir idealno zamišljena (ustava, zakon o združenem delu) načela usklajevanja posamičnih in skupinskih interesov delavcev s skupnimi interesi delavskega razreda. K nastanku pravil so pripomogla tudi stališča slovenske partijske organizacije, ki je temu klasičnemu načinu boja delavcev (tudi temeljnemu orožju delavskih sindikatov) priz- skega razreda in vse družbe, posebno zdaj, ko so možnosti za večanje dohodka izjemno skromne in ko združeno delo vrača obresti za nekoristno porabljena dolarska posojila. Sindikalna razprava na predsestvu je, kljub temu da ni bilo odkritih nasprotovanj kakršnimkoli stavkovnim pravilom, nihala med pozivi, da je treba zapisati (na dveh straneh, razumljivo) le to, kar je namenjeno predsedniku osnovne sindikalne organizacije in delavcem, ki ustavijo delo, in zahtevami, da stavkovna pravila, ki jih sprejme sindikat, predpišejo tudi ravnanju in pristojnosti drugih oblastnih in predstavniških organov. Kaže, da razpravljalci niso docela uvideli, da lahko pišejo le pravila s statutarnim pomenom za članstvo in sindikalne aktiviste in da lahko le predlagajo, kaj je treba urediti v zakonih, samoupravnih listinah in statutih drugih organov in organizacij. Sindikalna stavkovna pravila, kot jih je v preizkus stavkajočim delavcem in sindikalnim aktivistom ponudilo predsedstvo slovenskih sindikatov, veijetno ne morejo nadomestiti zakonov in drugih listin, ki bi nedvomno povedala npr. dolžnosti stavkajočih delavcev v javnih službah do drugih delavcev in občanov. Dogma, da stavke v socializmu niso potrebne, ki temelji na prvotnih načelih iz-gradnje socialistične brez-konfliktne družbe, še vedno določa vso zakonodajo in druga družbeno dogovorjena pravila za ravnanje delavcev in njihovih organizacij. Sindikalna pravila bodo zato potrjena samo tedaj, če jim bodo ob načelni podpori ZK, ZSMS sledile še dejanske zakonske možnosti in regulativa, ki jo poznajo meščanske družbe. Družbeni nered, ki vse bolj narašča, pa verjetno ne daje pravih možnosti za red v konfliktnih situacijah, ki so vedno prežete ali nabite z energijo, ki se v njih sprošča. Sindikalna stavkovna pravila zato stavke ne morejo narediti za idilično oazo, ob tem, ko natančno predpisana ustavna in zakonska pravila samoupravnega odločanja pomenijo za delavce le črko na papirju. Nanje pa moramo gledati tudi drugače. Sindikat bo svoje aktiviste in (upajmo) tudi članstvo oborožil s pravili za ravnanje, ko so posamični in skupinski interesi delavcev v sporu z organizirano samoupravno družbo oziroma birokratsko etatistično, ki jo nadomešča. Kaj (verjetno veliko) novega bodo morali reči tudi v drugih organizacijah in organih, v zbornici, zvezi komunistov, ki vodi tudi komiteje za ljudski odpor in družbeno samozaščito, in še kje. Sindikalnim stavkovnim pravilom navkljub (ali tudi v zvezi z njimi) je, kot vse kaže, še vedno edina prava pot samoupravno reševanje problemov. Če samoupravljanja ni, so tudi stavke samoupravno ravnanje delavcev. Ker ga je vedno manj, so stavke vedno bolj pogoste. Stavka torej postaja običajna metoda udejanjanja oblasti delavcev. O prihodnosti in napredku te metode pa si ne smemo delati utvar, danes in tudi jutri lahko le vrača nekaj samoupravljanja, pojutrišnjem pa bo verjetno potrebno še kaj večjega, da bi delavci prišli do svojih neodtujljivih pravic oziroma samoupravljanja, ki so jim zdaj kratene. Franček Kavčič DRUGA STRAN Ljubljana, 22. januarja 1988 Delavska enotnost Gospodarstvo je klinično mrtvo Uradna politika je šele te dni priznala, da se lahko le slovensko gospodarstvo ponaša s tem, da ustvarja večjo akumulacijo od tekočih izgub. Celotno jugoslovansko gospodarstvo že nekaj let proizvaja manj dobrin, kot jih porabimo (razliko smo pokrivali s prelivanjem dohodka iz kmetijstva v industrijo, tujo pomočjo, deviznim prilivom zdomcev, tujo akumulacijo), hkrati pa že od leta 1983 ne ustvarja presežne vrednosti! Boleča posledica takšnega »razvoja« je, da v zadnjih nekaj letih drastično omejujejo vse oblike porabe in da »pojemo« le 90 odstotkov ustvarjenega družbenega proizvoda, to je približno 20 odstotkov manj kot v poznih sedemdesetih letih (novih posojil v tujini ne dobimo več, zaloge se povečujejo, za servisiranje dolgov do tujine pa izločamo približno 9 odstotkov ustvarjenega družbenega proizvoda). Podatki kažejo, da najbolj omejujemo osebno, naložbeno in skupno porabo. Tako smo delež osebne porabe v razporejenem družbenem proizvodu zmanjšali s 53,7 odstotka leta 1978 na 48,5 odstotka leta 1985, delež bruto naložb v osnovna sredstva se je v tem obdobju zmanjšal s 34,7 na 20,5 odstotka, v okviru skupne porabe pa sta se občutno zmanjšala deleža zdravstvenega zavarovanja in izobraževanja. V zadnjih letih smo nekoliko zmanjšali tudi delež splošne porabe v družbenem proizvodu (zvezni proračun in vojaški izdatki), vendar za manj kot druge oblike porabe. Zaradi nedonosne proizvodnje, previsokih davkov in prispevkov ter izvoza za vsako ceno (del substance se preliva v tujino) se dejanske izgube vsako leto povečajo za dve do tri milijarde ameriških dolarjev. Logična posledica takšnega »gospodarjenja« je med drugim ta, da je povprečni osebni dohodek našega gospodarstva manjši od 300 DM. Cenena delovna sila nam seveda omogoča, da s prodajo zastarelih in premalo kakovostnih izdelkov upočasnjujemo zmanjševanje naših tržnih deležev na mednarodnem trgu, vendar se naša konkurenčna sposobnost še naprej slabša. Domača in tuja javnost sta upravičeno pričakovali, da bomo kljub negativnim dolgoročnim razvojnim gibanjem dosegli vsaj kakšne kratkoročne (navi-, dežne) rezultate. Žal se to lani ni zgodilo, saj resolucijskih ciljev nismo dosegli. Prvi računi za leto 1987 kažejo, daje rast družbenega proizvoda celo negativna (-0,5-odstotna), produktivnost dela v industriji je padla za 2,2 odstotka, realni osebni dohodki pa so manjši za 7,1 odstotka. Kot so pokazale ekonometrične analize, je prišlo ob koncu lanskega leta tudi do resnega zastoja industrijske rasti, ki se letos nadaljuje. Tudi lanski konvertibilni izvoz se je — preračunan v ecuje - lani zmanjšal, tako da se je prepad med ponudbo in povpraševanjem po devizah še povečal.. Nič bolj spodbudni od navedenih številk niso podatki o (ne)zaposlenosti: uradno je brez dela 1,1 milijona ljudi, milijon delavcev dela na začasnem delu v tujini, neproduktivno je zaposlenih okoli dva milijona ljudi, več kot 50 odstotkov »zaposlenih« pa ne more zadovoljevati osnovnih eksistenčnih potreb. Kljub popolnemu polomu »dogovorne ekonomije« vladajoče državno-par-tijske politične strukture na vse mogoče premetene načine branijo same sebe in zvezno vlado, kiji bo maja letos potekel dveletni mandat. Branijo tudi letošnjo resolucijo in etatistični koncept izhoda iz krize, ki je po meri uvoznikom, dolžnikom, nedonosnim podjetjem in nestrokovnim delavcem, ki ne pustijo do besede bolj izobraženih in sposobnejših mlajših in srednjih kadrov. Ali bodo dogmati tudi letos glasnejši od naprednih sil, ki jim gre prav tako za oblast, a na naprednejših, sodobnejših osnovah tržnega načina gospodarjenja ? Ali bo še vedno veljalo, da je glavno, da je »mačka rdeča, pa čeprav ne zna loviti miši«, kot je bilo pred leti na Kitajskem in v Sovjetski zvezi, tedaj pa tudi tam razmišljajo drugače in »lovijo miši«? Emil Lah Priprave na obravnavo preustroja gospodarstva v CK ZKS CIU JE ZNAN, POT DO NJEGA PA SE NE Zveza komunistov Slovenije oziroma njen CK pripravlja podrobno obravnavo vprašanj o preustroju slovenskega gospodarstva in o drugih strateških vprašanjih družbenoekonomskega razvoja - bodisi kot problemsko konferenco, posvet ali v kaki drugi obliki - ki naj bi bila čez nekaj mesecev. To je eno ključnih področij delovanja ali nalog ZK v obdobju med prejšnjimi in naslednjim partijskim kongresom. Zato se priprave nanjo - to delo je prevzela komisija CK za družbenoekonomske odnose in razvoj - živahne in temeljite. Na osmi seji komisije pred dnevi so obravnavali tako vsebinski kot organizacijski vidik priprav na to sejo ali problemsko konferenco. Nerazčišče- nih vprašanj je še veliko, saj pravzaprav dobro vemo samo to, kaj bi radi. Ne moremo trditi, da podrobno vemo, kakšen je položaj gospodarstva v Sloveniji, do katere mere oziroma kako intenzivno se že prenavlja, prav tako pa ni jasno, kako cilje doseči. Cilji, ki smo jih postavili, so boljša kakovost življenja in dela, k čemur bo odločilno pripomogla večja vpetost slovenskega gospodarstva v svetovne gospodarske tokove, povečevanje donosnosti, rast družbenega proizvoda itd. Prav tako ni jasno, kako dolgo bo prenova slovenskega gospodarstva trajala - nekateri pravijo, da bi se morali zavzemati za preporod gospodarstva - saj ni mogoče prezreti, da je vpeto, z vsemi dobrimi in slabimi posledicami, v ju- REKLI SO O drobnem gospodarstvu Na isti seji je o težavah finansiranja razvoja drobnega gospodarstva govoril tudi Tone ZimšeR, predsednik IS skupščine občine Celje: »Če bi občine smele svobodno urejati vprašanja razvoja malega gospodarstva, bi najbrže kaj hitro našle sredstva zanj, ki so zdaj, kot kaže, največja ovira za ustanavljanje malih enot gospodarstva. Toda 90 odstotkov predpisov, ki urejajo vprašanja drobnega gospodarstva, prihaja iznad občinske sfere. In še razpravljalec, ki ga nismo uspeli »identificirati«: »Institut Jožef Stefan je porabil dve leti, da je ustanovil svojo enoto drobnega gospodarstva, center za prevleke orodij s trdimi kovinami v Domžalah. V ZDA, na primer, za take posle porabijo kvečjemu tri tedne.« Karikatura: Mibhat Ajanovič goslovanski gospodarski prostor, v katerem pa hitrih sprememb ni mogoče pričakovati. Slovenci smo v zadnjem času našli dve gospodarstvi, ki sta se uspešno izvili iz krize in katerih izkušnje bi kazalo preučiti. To sta Turčija in Furlanija—Julijska krajina v Italiji. O obeh sta bili narejeni in prikazani na TV dobri oddaji. Furlanski primer je na zadnji seji cekajevske komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj uporabil njen predsednik Vlado Klemenčič kot spodbudo za slovensko gospodarstvo. - »Razvoj Furlanije je omogočilo drobno gospodarstvo,« je dejal. »Tam ni velikih delovnih organizacij, takih s 300 delavci je kvečjemu kakih deset. Toda tam zasebnik s 15 zaposlenimi izvaža pohištvo v več zahodnoevropskih dežel. Pri nas pa smo sistemsko prepovedali drobnemu gospodarvu neposredno izvažati.« Jugoslavija namreč ne zmore prenesti velikih sprememb, ki bi bile potrebne, da bi ustvarili sistemske pogoje za preobrazbo gospodarstva (uveljavitev tržne logike). Zato lahko v Jugoslaviji pričakujemo kvečjemu »maksimum minimuma« mogočih sprememb in zelo počasno izboljševanje kakovosti gospodaijenja. V takšnih razmerah in ob lastnih slabostih - pomanjkanju sredstev, kadrov, motivov - je pred slovensko družbo ena sama sprejemljiva pot gospodarstva - razvoj v prestižno uspešno gospodarstvo (v jugoslovanskem prostoru), tesno vezano na svetovne trge. Prihodnja tematska konferenca CK ZKS naj bi skušala odgovoriti zlasti na ta vprašanja - kako, na kakšne načine, s kakšnimi materialnimi in drugimi sredstvi doseči postavljene cilje. PODRUZBUENA KADROVSKA KUHINJA n j< č t’ d s d Potem ko se je vrli Hamdija »samokritično« uma knil iz predsedstva SFRJ in ko so tovariši iz Bosne Hercegovine ugotovili, daje edina primerna avtoritet iz njihovih vrst za opravljanje te pomembne državni; ške dolžnosti zdaj že nekdanji zunanji minister Ral Dizdarevič, se je začela nova zapletena kadrovski kuhinja. Po kuloaijih se je šušljalo marsikaj, od teg‘ naj bi bil novi zunanji minister iz Slovenije, pa do tega da bo ta čast pripadla Milanu Kučanu ali Jožetu Smo letu. Pred časom pa smo iz tujih sredstev javneg2 obveščanja le zvedeli, daje za novega zunanjega ministra predlagan dosedanji Dizdarevičev namestnik Budimir Lončar. c Kot je pri nas že v navadi, je kajpak vse to potekalo £ v skladu z našo podružbljeno notranjo in zunanjo c politiko, o čemer je javnost podružbljeni tisk tu<3> _ sproti obveščal. ^ g Upajmo, da se ji bo v resnici posrečilo najti odgovore na vsa ključna vprašanja, obenem pa poiskati tudi način, kako spodbujati vse dejavnike, od delavcev in vodstev organizacij do DPO, da bodo svoje moči posvetili tej nalogi, odločilno pomagati do uspešnega konca, je ena glavnih ovir, so poudarili člani komisije in dodali še, da je doseganje motiviranja za prenovo gospodarstva druga najvažnejša naloga CK v sklopu prizadevanja za preustroj. Boris Rugelj DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NE SMEMO PRIKRAJŠATI LINEARNO Na povabilo sveta ZS Jugoslavije je prišla na obisk k nam delegacija Evropske konfederacije sindikatov, ki jo vodi generalni sekretar Matbias Hintersbeild,. v njej pa sta še člana sekretariata Peter Coldrick in Frith Raith. Med obiskom v SR Sloveniji je delegacijo sprejel in se z njo pogovarjal predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik s sodelavci, sklepne pogovore pa je vodil član zveznega sindikalnega predsedstva Marjan Orožen. Obe strani sta na pogovorih izmenjali mnenja o aktualnih vprašanjih mednarodnega sindikalnega in delavskega gibanja, o razvojnih dogajanjih in težavah pri nas ih v zahodnoevropskih državah. E. L. Predsedstvo RS ZSS je na ponedeljkovi seji obravnavalo tudi predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana SRS za obdobje 1986-1990 v letošnjem letu in sprejelo stališča in predloge za dopolnitev predloga resolucije. Medtem ko je temeljna usmeritev resolucije o kakovostnemu prestrukturiranju gospodarstva v predlogu resolucije (glede na osnutek) še izboljšana in daje ustrezno podlago za delovanje posameznih subjektov, ohranja poglavje o družbenih dejavnostih tiste vsebinske opredelitve za njihov razvoj, ki po prepričanju predsedstva RS ZSS niso ustrezne. Predsedstvo se sicer zaveda, da zdaj ni mogoče nameniti večjega deleža družbenega proizvoda za dmžbene dejavnosti. Kljub temu pa se ne strinja z linearnim zmanjševanjem sredstev za vse dejavnosti in z načelno zahtevo po selektivni opredelitvi prednosti. Še zlasti se mu zdi nesprejemljivo, da bi za zajamčeni del programov uvedli različne oblike participacije ob tem ko tudi že zajamčene programe čedalje bolj ožimo. Takšen način bo po prepričanju predsedstva RS ZSS povzročil motnje v sprotnem poslovanju teh dejavnosti, njihovem razvoju, povečale se bodo socialne razlike, padla pa bo tudi kakovost življenja občanov. Bolje bi bilo, če bi že letos začeli temeljito preobrazbo družbene nadgradnje. Zato naj bi resolucija opredelila možnosti za organizirani2 enotnega zdravstvenega v^' stva v Sloveniji, enotnejl2 standarda izobraževanja, ^ racionalizacijo mreže šol, of timalno koncentracijo sred štev in kadrov v raziskovalnih dejavnostih, racionaliza' cijo interesnega samouprav nega organiziranja ter ha najbolj učinkovito izrabo n5 ložbenega dinarja v neg? spodarstvu. V tem smislu ]2 predsedstvo predlagalo vršnemu svetu SRS, naj prf oblikuje 4. točko tretjega pc' glavja resolucije. j Predsedstvo je predlagal2 še eno spremembo in sicd v delitveni politiki. Leti? usmeritve za uveljavljanj2 družbenega dogovora ni upoštevajo tudi stvarfl2 vrednotenje družbeno p? trebnega dela in ngj določi)2 višino najnižjega osebne!? dohodka. Ta mora biti toli? šen, da delavcem zagotoj enostavno reprodukcijo nf samih in njihovih druži11 Masa osebnih dohodka' v negospodarstvu pa ne s n? biti odvisna samo od sre" štev za financiranje sredste' zadovoljevanje splošni! in skupnih družbenih P22 treb, temveč od izpolnjen nja dogovorjenih progi? mov, smotrnosti poslovanj2 in gospodarjenja ter od gi^ nja osebnih dohodkov v g? spodarstvu. Predsedstvo J' predlagalo, da se teži ustrezno spremeni prvi a® stavek četrte alineje v to$ 5/1, drugi odstavek pa za®2 nja z dodatno, peto alinejo2 z novo vsebino. B-" v SREDIŠČU POZORNOSTI Povečanje izvoza — dejavnik razvoja narodnega Gospodarstva naš delež V SVETOVNEM IZVOZU PADA Ljubljana, 22. januaija 1988 Delavska enotnost vsakoletni posvet : , S na temo »Povečanje °Za ~ dejavnik razvoja • ar°dnega gospodarstva« se t 'f Portorožu pred dnevi za-, V s presenetljivo ugotovijo, da se je delež čistega jga tujini v jugoslovanskem družbenemm proizvodu povečal in to z 29,1 od-scotka v letu 1980 na 42,8 odstotka v letu 1985. Zelo za-skrbljujoč je tudi račun, da 1 bila rast družbenega pro-izvoda v obdobju 1966-1984 , Prit>ližno 2,5 krat manjša du resnične, če si ne bi po-s tujo akumulacijo, Je kar polovico prispevala tak"1 ras^- Očitneje torej, da m h ° ne gre veu naPrej in da ®a i^ Potrebno stopnjo akumu-k gospodarstva po- lsti, ce si hočemo zagotovi družbenoekonomski na-, Predek. Naravnost neverjetno je, aa ima le še slovensko gospodarstvo večjo akumula-clJo od izgub, vendar tudi slovenski izvozniki vse teže sledijo hudemu konkurenčnemu boju na mednarodnem trgu. Povedano z drugimi besedami; izvoz lahko na narodno-gospodarski ravni pospešuje gospodarski razvoj, lahko pa ga tudi zavira. Za jugoslovanski izvoz lahko ugotovimo, da od sredine 60 let raste počasneje od proizvodnje, da se je njegov delež v skupnem svetovnem izvozu lani in predlani zmanjšal in da konkurenčna sposobnost izvoznikov pada. Kot ugotavlja prof. dr. Mladjen Kovačevič, je naš izvoz izjemno razpršen na številne surovine in izdelke, kar pomeni, da izvažamo dobesedno vse, kar lahko na tujem prodamo. To morda niti ne bi bilo tako slabo, če bi pri tem pokrili vse stroške in veliko zaslužili, vendar je znano, da za naše izdelke na svetovnem trgu iztržimo za 20 do 70 odstotkov manj denarja kot razvite države in da podjetja izvažajo z izgubo. Logično je torej, da je bila rdeča nit razprav na letošnjem posvetovanju vprašanje, kako se lahko izvozniki prebijejo v višje cenovne razrede. Nesporno je, daje mogoče ta oddaljeni cilj doseči samo s prestrukturiranjem gospodarstva, torej tudi z uvozom sodobne opreme, ki je sami ne izdelujemo. Toda za servisiranje dolgov namenjam-mo kar 45 odstotkov sprotnega deviznega priliva, tako da nam za uvoz opreme zmanjkuje deviz. Če hočemo povečati uvoz, moramo torej povečati tudi izvoz, ki pa mora biti donosen. Za podjetja prihaja v poštev tudi leasing, to je zakup opreme, vendar ga podjetja preredko uporabljajo. Po mnenju prof. dr. Danila Vezjaka bi kazalo to obliko pogosteje uporabljati, saj izvoznikom omogoča izboljšanje sestave kapitala, ne povečuje dolgov in omogoča samofmancira-nje. Tudi kompenzacijski uvoz opreme je v svetu zelo razširjen, saj omogoča hkrati tudi izvoz blaga, a naša podjetja redko segajo po njem. Poglavje zase pa so mešana podjetja, ki jih je v mednarodnem merilu precej, pri nas pa jih zaradi ideoloških ovir skorajda ni. Tako je po podatkih ZIS internacionaliziranih samo 0,6 odstotka jugoslovanskih naložb, naš cilj pa je, da bi bilo takšnih naložb vsaj pet odstotkov. MED »SISOMANIJO IN »SISOFOBIJO« Nrži, da smo se pred leti, ko so začele nastajati samoupravne interesne skupnosti, včasih že kar zaneseno preda-J h iluzijam, da smo opravili z vprašanjem, kako učinko-gV3 upravljati skupne zadeve in na najboljši možen način. uelo se nam je, da smo dokončno opravili z državnim Sarig^ranjem, ljudem pa dali v roke sredstva in moč, da si » urejajo pravice, pač v skladu s svojimi interesi in ^Uostmi... Lahko bi rekli, da je bilo to obdobje ekakšne »sisomanije«, ko smo kar hitro ustanavljali razne j, ,aUi°upravne interesne skupnosti, tudi za vprašanja, za atera bi bila kaka druga organizacijska oblika bolj upravi- ^ r\o t7/-»r*4/-\1 i »-3 X^ ^^r-. o/-m i at ca1 at s; it rt v Ul Ulld IvčLi _ _ rena. Predvsem pa smo verjeli, da že beseda »samou-Pravna« v nazivu zagotavlja drugačne, nove, boljše odnose. Drži pa tudi, da je v odnosu do različnih sisov kasneje Prišlo do spremembe, ki nekoliko spominja na držo razoča-aneg3 ljubimca, ki je nekdanji ljubezni pripravljen pripi-dr 1 VSe(5rno^ne napake in grehe, tudi tiste, ki so jih zagrešili nirrf1 50 naenkrat postali največji grešni kozli, sino-Zd 23 razb°hoteno režijo, krivci za vse, kar je kje narobe. aJ so naenkrat sisi tisti, ki obremenjujejo gospodarstvo, se pogosteje se sliši, da bi jih bilo najpametneje kar odpra-se hr*6 ze to ne’ pavsaj krepko racionalizirati. Ker pa rrm -a Pas resne ustavne razprave, se ob takih predlogih in .enjih velja nekoliko bolj pomuditi. r ..e. najlažje je seveda opraviti z očitkom o velikanski Vsi sisi v naši republiki zaposlujejo v svojih delovnih upnostih le nekaj več kot 4.000 ljudi. Če vemo, daje m0 V H TM 1 1 Vl /-1 »IT TT1/lO+l Vi O IrO + dTMrVlI O 1 l ly-T T«-l T»-i TT/-1 -muslin le nekaj vec kot 4.000 ljudi. (Je v „• m° v družbenih dejavnostih, s katerimi se ukvarja večina 1°V’ zaposlenih prek 100.000 delavcev, je seveda jasno, da fjn° Poprava vseh sisov ne bi prinesla kakih bistvenih ančnih učinkov. Vedeti je treba tudi, da dobršen del teh OOVflvllS l'7^rQlolc'Lz'ri ti »ilV» /-v /-3 i o i t r t/"iti >7 »rVn r*o al( ti*' Iti' n« n1 ii it p ju :0' [rf jd te'’ jt> <1» Ti 4 b» f [)f zbira-nikakršni orga- sli . /Lnin učinkov. Vedeti je treba tudi, da dobršen c zb opravlja čisto izvajalske naloge, bodisi v zvezi z Jem in razporejanjem sredstev, ki se jim v nikakršn: nzaciji ne bi mogli ogniti. s stališča zmanjševanja družbene režije torej odprava, sov ne bi prinesla veliko, morda celo škodo, če bi šli na itr° spreminjanje ali opuščanje služb, ki so utečene. velik0 tehtnejši pa je drug očitek, namreč, da ustanovi-v sisov ni prinesla pričakovanega »razdržavljanja« in da tu ^ uamesto v samoupravne, razvile v paradržavne insti-r clJe- Država se dejansko ni umaknila s področij, ki jih je v zglasila za samoupravna; oblikovale so se razmere, ko Pistvu nikoli ni jasno, kdo je pravzaprav pristojen, kdo je nv« ali »zaslužen« za kaj. Država ima gotovo tudi v samo-PreHVnem s^s^emu neke funkcije, predvsem to, da kot ustavnik celote poseže, kadar grozijo motnje v posa-znem delp. Ker nam je kriza prinesla mnoge take mot-v n’ državna intervenca pogosto upravičena; žal pa je i‘ r,f,,a .. država največkrat nastopila tako nesrečno, da je i- zr°dda večje težave od tistih, ki naj bi jih reševala. ^ doh^?11110 se samo nenehne krize v zvezi z osebnimi oaki v družbenih dejavnostih. Nekatere dejavnosti, celo posamezne izvajalske organizacije, se morajo v bistvu nenehno »pogajati« z izvršnimi sveti o svojih osebnih dohodkih; če se teh stvari ne da dogovaijati v sisu, o čem naj se potlej tam dogovarjajo? Podrobnejši pogled nam vedno znova kaže, da so sisi (lahko bi rekli, da celo čedalje bolj) nekakšni operativni podaljški izvršnih svetov. To pa seveda ni razmerje, ki bi dopuščalo, da se sis zares razvije kot samoupravna skupnost. In sisi so, malo pod težo razmer malo pa zaradi delovanja v smislu »linije najmanjšega odpora« tudi svojo organiziranost in delo prilagodili delovanju državnih organov. Tako se v sisih ne dogovarjajo in ne sporazumevajo več, ampak sprejemajo večinske sklepe in stališča. Ni naključje, da so npr. dnevni redi skupščin sisov sestavljeni povsem po vzorcu skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Prav tako pa ni naključje, da na mnogih skupščinah ni razprav, ampak predvsem dviganje rok. Druga napaka, ki smo jo zagrešili že pri snovanju sisov, je naša težnja po posploševanju. Zamislili smo si en model in vanj bolj ali manj na silo stlačili vse sise, čeprav je očitno, da bi vsebina morala narekovati obliko. To je kajpak imelo za posledico, da smo morali v nekaterih primerih iskati bodisi izvajalce ali uporabnike tudi tam, kjer jih ni, ali pa namenoma zaradi sisa zgradili celo vzporedno strukturo. Spomnimo se na primer občinskih raziskovalnih skupnosti; v vrsti občin sije nek »občinski« program treba pravzaprav izmisliti, večina slovenskih raziskovalcev pa je »doma« v ljubljanski občini Vič. Ali pa telesna kultura, ko zveze telesnokulturnih organizacij v bistvu združujejo vse zainteresirane, v sise pa jih praktično ni bilo mogoče vključiti. In še naslednja napaka: naivno smo računali, da bodo v sisih vsi ljudje imeli enak interes in enako sposobnost odločanja o vsem. Prav gotovo pa je, da o strokovnih vprašanjih lahko odločajo le tisti, ki imajo določeno strokovno znanje. Gotovo je res, da meje med »strokovnim« in »družbenim« ali »samoupravnim« niso vselej jasne, toda bolj ali manj se na vseh področjih ve, kje so. Samo s tako razmejitvijo pa je mogoče zahtevati tudi odgovornost tistega, ki odloča. Skratka: s sisi smo zagrešili mnogo resnih napak. Pri tem pa vendar ne gre pozabiti, da so na marsikaterem področju premaknili stvari. Poštena preučitev bi morala upoštevati eno in drugo; predvsem pa ne bi ene iluzije smeli zamenjati z drugo. Takšna druga iluzija se mi zdi prepričanje, ki ga večkrat srečam v zadnjem času, daje treba stvari, ki sojih doslej ne najbolj uspešno urejali sisi, enostavno vrniti državi. Kot da bi država tako sijajno urejala tisto, kar ureja! Mislim, da bi morali po drugi poti. Ugotoviti, kaj je slabo, kaj pa dobro in šele nato odgovarjati na vprašanje, kaj narediti s sisi. Ali bolje, kaj narediti, da bodo res samoupravne skupnosti. Marija Cigale Zakaj smo nekonkurenčni Vprašanje je, zakaj je naše gospodarstvo na-tujem vse manj konkurenčno in zakaj izvozne cene naših izdelkov vztrajno padgjo. Kot je bilo slišati na posvetu, je tako predvsem zato, ker je pomen cen kot konkurenčnega dejavnika pri izdelkih z višjo stopnjo obdelave vse manjši, povečuje pa se pomen tako imenovanih necenovnih dejavnikov (kakovosti blaga in storitev, designa, izbire izdelkov, spoštovanje dobavnih rokov, ugleda podjetja, itd.). Po drugi strani pa je vse bolj na dlani, da ima tudi nenehno zniževanje cen svoje meje, ki so jih nekateri naši izvozniki že nrestopili. Splošno znano je, da so naša podjetja preveč obremenjena z davki in prispevki, da nimamo razvite delitve in specializacije dela, da so naše proizvodne serije manj ustrezne kot po svetu in da nas bo zaradi negospodarnih naložb v preteklosti še lep čas bolela glava. Samo za ponazoritev: vsako leto uvozimo in predelamo v naših rafinerijah okoli 12 milijonov ton nafte, lahko pa bi jih 32 milijonov ton! Nasploh je značilno, da ni inovacij in novih tehnologij, da produktivnost dela pada za 1,5-odstotka na leto, stroški energije, materiala in dela na enoto proizvoda pa se povečujejo. Jugoslavija ni po prvem ne po drugem naftnem šoku sprejela niti enega ukrepa za zniževanje porabe energije v proizvodnji in široki porabi. Tako za enoodstotno rast družbenega pro-* izvoda potrebujemo dvakrat več energije kot zahodna Evropa. Po podatkih svetovne banke se je v zadnjih štirih letih poraba energije povečala za več kot 15 odstotkov oziroma za 3,8 odstotka na leto, medtem ko se je družbeni proizvod povečeval le po 0,6 odstotka na leto. Belgija in Jugoslavija porabita, na primer, na leto približno isto količino energije (okoli 45 milijonov ton ekvivalentne nafte), vendar je belgijski družbeni proizvod mnogo večji od našega... Zgled Alpine Žiri Kljub nekonkurenčnosti jugoslovanskega gospodarstva pa nekaterim našim izvoznikom vendarle uspe priti v višje cenovne vrazrede. To je uspelo Alpini Žiri, kije lani povečala vrednost izvoza na konvertibilno tržišče na deset milijonov dolarjev. In kako je temu proizvajalcu smučarske in ženske modne obutve to uspelo? Pravzaprav zelo preprosto: ugotovili so, daje cenovna konkurenca najostrejša v spodnjih cenovnih razredih in da cenejša delovna sila kmalu ne bo več predstavljala nikakršne konkurenčne prednosti. Zato se je 2000-članski kolektiv načrtno lotil uveljavljanja svoje blagovne znamke, razvoja boljših izdelkov, razvojnega dela, boljšega poslovanja, iskanja ugodnejših distribucijskih poti, skratka: razvijanja trženja. Tako so povečali lastne tržne deleže in se z boljšimi in lepšimi izdelki, boljšo poslovnostjo prebili v višje cenovne razrede. Dr. Mirko Markovič, redni profesor fakultete za zunanjo trgovino in turizem iz Dubrovnika, je zato predlagal, ngj Gospodarska zbornica Slovenije predlaga Alpino Žiri za letošnjo nagrado Avnoja. Videli bomo, če bo ta predlog naletel na ploden odmev, ali pa bo namesto uspešnega izvoznika nagrade spet dobil kakšen nov Fi-kret Abdič... Emil Lah SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1987 Pregled in primerjava rezultatov raziskav SJM 68 - SJM 87 Aktualna tema, založba Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43, telefon 318-855. PREDSEDSTVO RS ZSS Ljubljana, 22. januarja 1988 Delavska enotnost ■ 4 ■ Prva javna obravnava stavkovnih pravil ^ SINDIKAT BO KAJ PRIDOBIL SAMO, ČE j SE BODO STAVKAJOČI DRŽALI PRAVIL I Sindikalne seje postajajo vse bolj živahne. Franček Drofenik je že pri določanju dnevnega reda predlagal, naj predsedstvo obravnava tudi informacijo s seje republiškega odbora sindikata delavcev v kulturi. (Ta vrinjena točka je povzročila zaplet, o katerem pišemo na drugi strani.) Milan Utroša pa je pri obravnavi zapisnika s prejšnje seje predlagal, naj predsedstvo na prihodnjih sejah ugotovi rezultate uveljavljanja zahtev iz decembrskega odprtega pisma predsedstva RS ZSS. Rajko Lesjak (pridružil se mu je tudi Branko Pintar) je ob zapisniku tudi povedal, da na Koroškem niso zadovoljni s sindikalnimi stališči do urejanja razmer v zdravstvu, kot jih je predlagala Zdravstvena skupnost Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda so bila stavkovna pravila, predsedstvo RS ZSS jih je sprejelo in jih v celoti objavljamo na 5. strani Delavske enotnosti. O njih naj bi povedalo svoje tudi članstvo, njihovo moč in ustreznost pa naj bi sindikalni delavci preizkusili v stavkah, če bo do njih prišlo. Po mesecu ali dveh naj bi RS ZSS dokončno sprejel sindikalna stavkovna pravila kot listino, po kateri bi se ravnali udeleženci stavk. O nastajanju sindikalnih pravil in o njihovi zasnovi smo že pisali, zato vsega tokrat ne bomo ponavljali. Dušan Rebolj, član predsedstva RS ZSS, je v uvodnem govoru naprej povedal, da so se gospodarske in politične razmere v lanskem letu tako zaostrile, da je bil resno ogrožen materialni in socialni položaj delavcev in tudi njihova prihodnost. Dejal je, da takšne razmere ogrožajo samoupravljanje in krepijo težnje po državnem in centralističnem vodenju gospodarstva, ki temeljita na administrativnem predpisovanju gospodarjenja in tudi stroškov. Dosedanji posegi države so po mnenju uvodničarja povzročili malodušje in prepričanje, da se ne splača dobro delati in gospodariti, ker lahko administrativni ukrepi čez noč pahnejo sposobne gospodarje med izgubarje. Zato delavci takšnega eksperimentiranja ne prenesejo več in vedno pogosteje stavkajo oziroma prekinjajo delo. Zlasti veliko jih je bilo po sprejetju intervencijskih ukrepov in to predvsem v ozdih, ki so jih ti ukrepi vrgli na rob preživetja. Kljub temu da so v ozadju stavk tudi izsiljevanja in pritiski za reševanje zahtev v nasprotju z družbenimi usmeritvami, zlasti glede delitve osebnih dohodkov, pa večina stavk pomeni ostro reakcijo delavcev na državno prisilo in etatistične odnose ter tehnobirokratske monopole. Zahteve delavcev, ki stavkajo, nosijo v sebi vse prvine razrednega pritiska. Zato za sindikat ni vprašanje, ali naj te zahteve in način njihovega uveljavljanja podpre ali ne. Nenazadnje je to tudi sporočilo delavcev, ki zahtevajo prenovljeno obleko sindikata, ki naj se vrine med državo in interese delavcev in ki naj delavce ubrani pred čedalje večjim nasiljem odtujenega in monopolnega odločanja. Takšne vloge sindikata ni mogoče doseči z lepotnimi popravki metod dela sindikatov, temveč z celovito vsebinsko prenovo sindikata, ki jo lahko strnemo v zahtevo po povezanosti in odvisnosti vodstev na vseh ravneh, od članstva in njihovih interesov. Gre tudi za neposredno vključevanje sindikata v reševanje zahtev, za kar pa je potrebnega več znanja in strokovnosti in tudi kritičen odnos do predlogov organov oblasti glede na njihov vpliv na gmotni in socialni položaj delavcev in njihovo perspektivo. Sindikat mora dobiti odločujočo besedo pri sprejemanju odločitev v delavskih svetih, sisih, delegatskih skupščinah, zlasti v skupščini SFRJ, ko gre za predloge, ki zadevajo položaj delavcev. V sindikatih sta zato potrebna kadrovska prenova in tudi pomlajevanje vodstev. V sindikate dejavnosti je treba vključiti gospodarstvenike in strokovnjake, ki bodo lahko pomagali oblikovati konkretne predloge strokovnih rešitev za dejavnosti in ozde. V nadaljevanju je Dušan Rebolj omenil nekatera vprašanja, ki kažejo na začetek prenove delovanja slovenskih sindikatov, na primer prestrukturiranje gospodarstva, socialna politika in odprto pismo. Zatem pa je skušal razložiti stavkovna pravila in obveznosti sindikata v zvezi z njimi, zlasti pri vodenju stavke. Menil je, da sindikat organizira stavko, da bi se s tem boril proti vsem deformacijam, ki ogro-ž od tega so kar 9,2 milijar-ae proizvedle slovenske Elektrarne. Zaradi ugodnih nznier na slovenskih rekah Se Je najbolj povečala proiz-vodnja v hidroelektrarnah '2a 14,8 odstotka), krška jedrska elektrarna pa je posla-v omrežje 13,8 odstotka ^eč električne energije kot leto prej. Proizvodnja se je ^manjšala le v termoelektrarnah. Energetikom je Uspelo zmanjšati izgube v omrežju za 11 odstotkov, s oimer so pomembno prispevali k naporom za boljše gospodarjenje. Proizvodnja premoga ni Povsem dosegla načrtova-mn količin. Rudarji so v Ve- lenju izkopali 4,7 milijona ton, v zasavskih rudnikih rjavega premoga pa 1,7 milijona ton premoga. Tako so nakopali veliko več t. i. energetskega premoga, manj pa komercialnega. Izgube, s katerimi so se otepali lani, bodo, kot kaže, ob zaključnem računu pokrite, čeprav slovenski energetiki ugotavljajo, da s cenami, ki jih določajo v Beogradu, še vedno ne pokrivajo vseh stroškov. Poleg sredstev, ki jih je za pokrivanje izgub zbralo gospodarstvo, so po besedah predsednika poslovodnega odbora sozda EGS k boljšemu gospodarjenju precej pripomogli tudi ozdi z zmanjševanjem materialnih stroškov. V panožnem sindikatu menijo, da so delavci lani dosegli dobre rezultate in da slab položaj, v katerem so se znašh, ni posledica slabega dela, temveč predvsem neustrezne cenovne politike. Zato ne morejo biti kaznovani, vendar pa kaže, da bodo. Negotovo je oblikovanje skladov skupne porabe in s tem reševanje stanovanjskih težav. Mladih, sposobnih strokovnjakov pa ne morejo dobiti le s spodbudnimi osebnimi dohodki, temveč jim morajo omogočiti tudi reševanje stanovanjskega vprašanja. Večina organizacij te panoge je zunaj slovenskih »metropol«, kjer je kadrovsko zaledje manjše, velik del stanovanjske zidave pa odvisen prav od denaija, ki ga zberejo v teh organizacijah. Uresničevanje sanacijskega programa v elektrogospodarstvu bo imelo za posledico tudi ukrepe na področju delitve'-sredstev za osebne dohodke. Določila panožnega sporazuma ne bodo mogli uveljaviti. Čimprej se bodo morali poenotiti, saj sindikati zahtevajo takšno delitev dohodka, ki bo omogočala enak položaj delavcev v vseh ozdih. Potrebna je učinkovita akcija družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v vseh ozdih, ker odbor udeležencev panožnega sporazuma nima izvršne moči. Nedavno sprejeta energetska bilanca za leto 1988 zagotavlja pokrivanje stroškov proizvodnje energentov, ne pjema pa tržne revalorizacije sredstev za reprodukcijo in ne omogoča zbiranje denaija za nujno potrebno razi- skovalno delo ter izobraževanje. Dediščino približno 25-odstotne disparitete v cenah naj bi letos odpravili, hkrati s sistemskimi spremembami. Notranje rezerve so praktično izkoriščene, amortizacija skrčena, novih odjemalcev, ki bi plačali energetski prispevek, je vedno manj, zaradi zmanjšane naložbene in stanovanjske zidave. Poraba električne energije raste dani za 3 odstotke), okvare in izpadi so vedno bolj pogosti, denaija za obnovo izrabljene opreme pa ni. V razpravi na seji izvršilnega odbora panožnega sindikata je bilo slišati, da so distributeiji električne energije najbolj veseli, kadar neuije poškoduje ali uniči naprave. Takrat jih s sredstvi zavarovalnic lahko obnovijo. V energetiki se tako, kot v večini gospodarstva, močno otepajo z likvidnostjo. Po nepopolnih podatkih imajo več kot 52 milijard najetih kratkoročnih posojil, hkrati pa se ubadajo z dolžniki, ki računov ne plačujejo redno. Med največjimi omenjajo Tovarno dušika Ruše in TGA Kidričevo, ki naj bi po energetski bilanci za leto konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ZASKRBUENI ZARADI ZMANJŠEVANJA ZDRAVSTVENEGA DINARJA V Univerzitetnem klinič-ein centru, naši najugled-eJsi zdravstveni delovni or-sanizaciji s tridesetimi tozdi, aravijo na leto povprečno 15-000 bolnikov in opravijo eč kot 900.000 ambulantnih Pregledov. Za nemoteno de-?yanje te ustanove skrbi ?f,oli 7 500 delavcev: od ta-* i z j^dokončano osnovno d° vrhunskih izveden-Kr 1 bernskimi naslovi. Jjub različnim interesom vsi zavedajo resnosti raz-r\pT’ V katerih so se znašli, za a° sv°ji krivdi. Denaija zdravstvo je vedno manj, i se prostor za njegov raz-v J’Vedn° bolj pa je vprašlji-tudi socialna varnost za- Posienib v tej panogi Pod zko takih ugotovitev je iz-~venela sicer skopa razprava ^a nedavni volilni seji kon-efence osnovnih organiza-11J ,VKC, ki so se je udeležili si j ■ Predsednik slovenskih ndikatov Miha Ravnik, ^edsednik MS ZS Ljublja-ftrvo e Šketa in sekretarka 'JS zdravstvenega in soci-t Pega varstva Nevenka t^kša. izredno hitrega na-asčanja materialnih stro-Kov so osebni dohodki Univerzitetnem kliničnem ntru vedno bolj zaostajali gospodarstvom pa tudi za ^rugimi zdravstvenimi usta-„ Varni v Sloveniji. Čeprav ° se razmere v zadnjih dveh enh nekoliko izboljšale in osebni dohodki rasli ne- koliko hitreje kot v materialni proizvodnji, v UKC pravijo, da ponovno 10-odstotno zaostajanje, ki ga predvidevajo letošnje družbene usmeritve, zanje ni sprejemljivo. — Veliko časa in energije smo porabili za uvajanje enotnega sistema nagrajevanja, je povedal asisten dr. Andrej Bručan, ki je v preteklih dveh letih predsedoval konferenci sindikata. Različni interesi in stališča tozdov so se križali in klesali v komisiji za spremljanje določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Njihovo dolgotrajno usklajevanje je bilo vzrok, da določil panožnega sporazuma še niso začeli uresničevati. To n^j bi se zgodilo šele ta mesec, vendar hkrati ugotavljajo, da bo manjša skupna vreča spet porušila razmerja, za katera so se dogovorili. V Univerzitetnem kliničnem centru namenjajo precej pozornosti obveščanju, saj se zavedajo, daje velikega pomena za dobre medsebojne odnose v tako velikem in raznolikem kolektivu. Ugotovili so, da so najbolj učinkovite sprotne ustne informacije. Izkušnje so pokazale, da se na sestankih, kjer jih delavci dobijo, razvija kakovosten dialog, ki pojasni marsikatero nejasnost. Za obveščanje so razvili tudi glasili Bilten in Tedenski obveščevalec. Lani so se veliko ukvaijali s kadrovsko politiko. Kar 110 postopkov za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so imeli. Pravijo, da je bilo leto prelomno, sgj sta se zamenjala dva rodova. Dosledno so se držali sprejetih stališč, da po 65. letu starosti delavci prenehajo opravljati take naloge. Nekateri so se upokojili, drugi pa so ostali v UKC kot svetovalci, ki svoje bogato znanje in izkušnje prenašajo na mlajše. To so delavci, ki imajo neprecenljive zasluge ne samo za razvoj UKC temveč za vso slovensko medicino. Na konferenci so poudarili, da so nemočni pri reševanju stanovanjskih vprašanj, saj kar 800 zaposlenih še nima stanovanja. Denaija ni dovolj, v dveh letih so z združenimi sredstvi kupili le 19 stanovanj. Povečalo se je število delavcev, ki iščejo različne socialne pomoči, vedno več je takih, ki so zaradi bolezni ali nesreč pri delu postali delovni invalidi. Ti delavci so praviloma dalj časa v bolniškem staležu, prejemajo nizke osebne dohodke, med njimi pa je največ takih, ki opravljajo težja fizična dela, od strežnic do delavcev v tehnični in prehrambeni službi. To, da je 1988 odkupil 1080 gigavat-nih ur električne energije in spada med naj večje porabnike. Nekaj zun^j bilančnih količin namerava kupiti še v Srbiji, ker jih po vklopu nove elektrolize potrebuje za delovanje starih, ki bodo še nekaj časa delale. Slovenski energetiki se jezijo na dolžnike, ki bodo dodatno energijo plačevali celo z devizami. Dobili jih bodo s prodajo aluminija v tujini, tam pa so cene nizke in ne dosegajo niti višine proizvodnih stroškov TGA. Preveč izplačane osebne dohodke, ki jih je prejelo okoli 4500 delavcev, so v petih delovnih organizacijah elektrogospodarstva pri izplačilu za december poračunali. Družbenopolitične organizacije so. v teh organizacijah zahtevale takojšnje ukrepe, prav tako so upoštevali stališča panožnega sindikata, ki je teijal uskladitev osebnih dohodkov z dogo- vorjenimi merili. Zahtevali so, da se ugotovi moralna in politična odgovornost delavcev, ki so predlagali izplačilo previsokih osebnih dohodkov. Zdaj pripravljajo natančno analizo stanja na področju delitve sredstev za osebne dohodke v elektrogospodarstvu, ki po njihovem mnenju še zdaleč niso previsoki, glede na izredno zahtevne pogoje za delo in kadrovsko strukturo. Z rezultati analize, ki jo bo obravnaval tudi sindikat delavcev energetike, bodo seznanili vse družbenopolitične skupnosti in organizacije. Delavci v energetiki zatrjujejo, da nočejo nobenih privilegijev, zavajanja javnosti z netočnimi podatki pa tudi ne. Izračunali so, da so v obdobju januar-september 1987 kršili dogovorjena merila o izplačilu osebnih dohodkov le za 2,5 in ne za 15 odstotkov, kot je bilo objavljeno. Sašo Novak kovačeva kobila bosa, kaže tudi primer zobozdravstvenega varstva zaposlenih v UKC. Tega, kljub stalnim zahtevam sindikata in prizadevanjem strokovnih služb zaradi pomanjkanja denaija niso uspeli zagotoviti. Denaija torej manjka povsod. Zdravstvene skupnosti zamujajo s plačili za opravljene storitve, za pokrivanje stroškov pa mora UKC najemati draga posojila pri poslovnih bankah. Kar 11 odstotkov njihovih storitev iz preteklega leta še ni plačanih. Zato se resno sprašujejo, kako delati naprej. Če denaija ne bo, bodo prisiljeni zmanjševati obseg in programe zdravstvenega varstva. - Sindikat odločno vztraja pri zahtevi, da se družbene dejavnosti postavljajo v enak položaj z združenim delom, jev razpravi poudaril Miha Ravnik. Zaostajanje rasti torej ni sprejemljivo. Zdravstva ne moremo uvrščati med splošno in skupno porabo. Nekaj notranjih rezerv je še v zdravstvu. V Sloveniji najbrž ne potrebujemo štiri take ustanove, kot je UKC. Strokovnjaki morajo opredeliti bolj smotrno in ustrezno delitev dela med zdravstvenimi ustanovami in glasno povedati, kaj v teh razmerah naša družbena skupnost zmore. Pri tem pa ne bi smeli poslušati različnih lokalističnih in političnih interesov. Več bo potrebno narediti za posodabljanje poslovanja, zato, da bolan delavec ne bo izgubljal dragocenega časa za predolgo čakanje v čakalnicah, ki združeno delo veliko stane. Nenazadnje ne gre pozabiti, kot je dejal novoizvoljeni predsednik sindikalne konference doktor Janez Kirbiš, vloge in pomena, ki ga ima UKC kot del izobraževalnega sistema. N. S. Kličemo (063) 855-321 Na zvezi je Štefan Meršak, predsednik konference osnovne organizacije ZS Rudnik lignita Velenje — V soboto, 16. januarja, ste imeli v Delavskem domu volilno sejo konference osnovnih organizacij ZS Rudnik lignita Velenje. Ali ste bili ponovno izvoljeni za predsednika? »Ne, to dolžnost sem opravljal štiri leta. Izvolili smo novo vodstvo, za predsednika pa Jožeta Kožaija.« — V gradivu za sejo ste zapisali vse pomembnejše sklepe konference v preteklem obdobju. Med njimi je ugotovitev, da delovna disciplina v rudniku ni dobra. Ste jo uspeli izboljšati? »Morali smo nekaj narediti, še posebno, ko so se razmere poslabšale. Ugotavljali smo, da delavci prepozno prihajajo na delo, puščajo opravila in odhajajo z dela... Ogrožen je bil celo letni delovni načrt. Delavci so našo pobudo razumeli, predvsem pa to, da moramo izrabiti notranje rezerve. Z ukrepi za izboljšanje delovne discipline sta se močno povečala izkoristek delovnega časa in storilnost.« - Zahtevali ste večje varčevanje materiala...? »Da, še posebej drage opreme, ki smo jo v preteklih dveh letih stežka uvozili. Zdaj je na voljo le domača oprema, ki je manj vzdržljiva. Zato smo morali poskrbeti za kakovostno vzdrževanje in odgovornejše ravnanje z opremo, predvsem z mehaniziranim jamskim podporjem.« — So delavci na odkopih bolje stimulirani, potem ko ste v sindikatu postavili tako zahtevo? »Delavci na odkopih nžgveč pripomorejo k doseganju proizvodnih načrtov. Ugotovili smo, da se jih vedno več odloča za opravljanje pomožnih del. Zato smo se lotili, sprememb pravilnikov o nagrajevanju. Pripravljamo nove analitične ocene del in nalog. Pobudo sindikata so sprejeli samoupravni organi in predvidoma 28. februaija bodo spremembe, ki bodo bolje nagrajevala dela pri odkopu, prišle v javno razpravo.« - Pravite, da bolniški izostanki presegajo meje normale. Ste jih uspeli zmanjšati? »Še ne. Zataknilo se je pri pogovorih z zdravstvenimi službami. Domnevamo, daje veliko bolniških izostankov neopravičenih. Odsotnost z dela zaradi bolniške je 19-odstotna, predvsem velika pa je med mlajšimi delavci. Nekateri izkoriščajo nadomestila za bolniške izostanke, ki so večja od tistih za letni dopust.« - Kakšna je bila ocena dela sindikata v rudniku? »Po poročilu o delu konference in njenih organov seje razvila burna, skoraj triurna razprava, v kateri je sodelovalo približno dvajset razpravljalcev. Ugotovili smo, daje bila Večina sindikalnih akcij uspešnih, da smo marsikatero nalogo dobro opravili. Veliko pa je težav, pri katerih ostajamo nemočni, saj reševanje le*teh ni v naši pristojnosti, zato smo številne pobude posredovali tudi drugim organom, tudi republiškim.« — Boste po izteku mandata v konferenci prenehali delati v sindikatu? »To pa ne! Ostajam aktiven član organizacije. Zdaj se bom bolj posvetil delu v izvršilnem odboru za gospodarjenje, kamor so me pred kratkim izvolili za predsednika. Novemu sindikalnemu predsedniku sem ob predaji dolžnosti zaželel veliko sreče. Potreboval jo bo. Meni pa po štirih letih opravljanja te dolžnosti ostaja zadoščenje, da sem predsedoval organizaciji delavcev v kolektivu, v katerem se vsi dobro razumemo in s skupnimi močmi premagujemo vedno bolj zapletene težave.« - Srečno! S. N. 7 DNI V SINDIKATIH Ljubljana, 22. januaija 1988 Delavska enotnost k I ■ III MII« III MN lili « Dimna zavesa za pismo Sejo predsedstva sveta ZSJ, kije bila konec prejšnjega tedna v Beogradu, so s precejšnjo pozornostjo pričakovali javnost in tudi novinarji. Na dnevnem redu je bilo sicer dvanajst točk, začenši z vlogo sindikatov v javni razpravi o ustavnih spremembah, nalogami sindikatov v uresničevanju družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu, skoraj na koncu dnevnega reda pa je bil tudi program potovanj delegacij jugoslovanskih sindikatov v druge države. Novinarske klopi so se izpraznile že po 3. točki, ko je predsedstvo obravnavalo odprto pismo predsedstva slovenskih sindikatov, napisano 24. decembra 1987. Razprave o drugih točkah skoraj ni bilo in je odprto pismo predsedstva RS ZSSje tako končno doživelo prvo javno obravnavo na političnem forumu. V razpravi so sodelovali le Zvonimir Hrabar, predsednik sveta ZSJ, Marija Todorovič, prejšnja predsednica, in Miha Rav-nikr ki je ponovno razložil vsebino in namene odprtega pisma. Seja se je v bistvu končala z oceno sedanjega zveznega sindikalnega predsednika, da je odprto pismo vsebinsko na ravni stališč decembrske seje zveznih sindikatov. To pismo je, po mnenju Zvonimirja Hrabarja, slovensko sindikalno vodstvo napisalo po sprejetju protiinflacijskega programa in po tem, ko seje med delavci razširilo nezadovoljstvo in povečalo število stavk. V sindikalni bazi je bilo tudi kar precej glasnih in javnih kritik na račun sindikalne neučinkovitosti. Predsednik zveznih sindikatov je opozoril tudi na prepričanje v javnosti, da so v zvezni sindikati sprejeli z resolucijo načrtovano desetodstotno realno zmanjšanje osebnih dohodkov. Delavci so zato jezni na sindikat, a ne vedo, da sindikalno vodstvo o tem sploh ni razpravljalo, kaj šele sprejelo stališča. V zadnjih dveh letih je svet ZSJ, kot smo zvedeli na seji, dobil pisma sindikalnih delavcev iz Splita, Zadra, Reke in Varaždina, zdaj pa je pismo prvič napisalo republiško sindikalno vodstvo. Zvonimir Hrabar je verjetno zato opozoril na metodo ultimata ali pritiska, ko lahko na eni strani delavci in nižji organi samo zahtevajo, medtem ko lahko višji organi sprejemajo in uveljavljajo to, kar drugi od njih zahtevajo. Predsednik ZSJ je tudi povedal, da zadnji odstavek odprtega pisma (sindikat bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva...) kaže, da imamo še nekaj v rezervi, vendar teh možnosti ni poimenoval, čeprav je verjetno že slišal za nekatera razmišljanja o širših protestnih akcijah in tudi o generalni stavki. Predsedstvo seje torej z odprtim pismom seznanilo in se v bistvu z njim strinjalo. Verjetno je tako ravnalo zato, ker je v prvi vrsti naslovljeno na državo oziroma na druge organe. Izrazilo pa je zaskrbljenost, ker so delavci očitno slabo ali so celo napačno obveščeni o stališčih svojega zveznega sindikalnega foruma (Marija Todorovič je celo menila, naj bi zato tudi zvezni sindikat začel sprejemati stališča v obliki odprtih pisem) in da si bo pač treba izboriti, da bodo stališča prišla tja, kamor morajo, zlasti pa med delavce. Tudi Miha Ravnik je menil, da ni dovolj stališče samo sprejeti in ga poslati drugim, na primer vladi, dejal je, da delavci hočejo videti rezultate takšnega načina delovanja sindikatov. Ob vsem tem, kar seje zgodilo na seji, je težko držati jezik za zobmi in ne reči nič kritičnega na račun zveznega sindikalnega foruma, ki vsebine pisma ni izrabil za povečanje svojega prestiža v odnosu do zvezne vlade in tudi za utrditev pretrganih povezav s članstvom. Takšen izid seje zaskrbljuje tudi zato, ker zvezni sindikati niso javno odgovorili tudi na štiri pisma iz hrvaških delavskih središč. Svet ZSJ dobiva z osnutkom četrte točke 33. dopolnila ustave SFRJ možnost, da skliče konferenco samou-pravljalcev kot nekakšen nov skupščinski zbor. Nekateri pravijo, da bo ta ustavna sprememba omogočila neposredno vstopanje sindikatov (v imenu delavcev - za delavce) v uresničevanje državne oblasti. Sindikat (zlasti zvezni) je bil dosedaj formalno zunaj skupščinskega sistema, torej je deloval v nekakšnem praznem prostoru in tudi ni segal do članstva. Zato je bil lahko še eden bolj ali manj vidni podporni člen zvezne oblasti, kakršno pač imamo. S predlagano spremembo ustave SFRJ pa bo lahko njegov pomen v tej negativni smeri dobil še formalno podlago, ki bo (če se v njegovi sestavi in politiki nič ne spremeni) daleč od tega, da bi se boril za delavce, za njihovo ustavno oblast in proti birokratski državni logiki, ki vedno bolj omejuje njihove ustavne pravice. Franček Kavčič l Predsedstvo sveta ZSJ o nalogah sindikata v javni razpravi o ustavnih spremembah BO SLO TOKRAT BREZ FILTROV Stojče Stojčevski je v uvodni razpravi poskušal usmeriti pozornost članov predsedstva na tista ustavna dopolnila, ki so v ospredju zanimanja sindikata kot delavske organizacije. Zato je osrednje vprašanje, kako delavcem omogočiti odločanje o celotni družbeni reprodukciji. Uvodničarje ugotovil, da so večinske zahteve že v osnutku ustavnih dopolnil. Gre najprej za sestavo zveznega zbora in zbora republik in pokrajin, v katerih morajo dobiti večino delegati združenega dela. Gre za večje pristojnosti zveznega zbora pri sprejemanju planskih in drugih listin o razvoju države oziroma posameznih področij. Ne nazadnje gre tudi za konferenco samoupravljalcev Jugoslavije, ki jo sestavljajo delegati združenega dela in ki jo sklicuje zvezno sindikalno vodstvo in ki naj bi omogočala izražanje interesov delavskega razreda ob vprašanjih, ki so pomembna za gmotni in samoupravni položaj delavcev. Uvodničar je opozoril tudi na razmišljanja, kijih bo treba preveriti v javni razpravi, da bi zbor združenega dela neposredno zastopal delavski razred v zvezni skupščini, kot izraz samoorganizira-nega delavskega razreda. Stojče Stojčevski se je dotaknil tudi vprašanja obvezno- sti zvezne skupščine do stališč in politike Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob nedokončanih razpravah o tem vprašanju (mislil je tudi na konferenco samoupravljalcev) je uvodničar opozoril, da je pri institucionalizira-nju sindikata lahko nevarno, da bodo organi ZSJ zmanjšali kritična stališča do odločitev državnih organov in da bodo delali v imenu delavskega razreda, ne pa v razredu samem. Zvonimir Hrabar je sklenil razpravo z opozorilom, da ostajajo samo trije meseci za temeljito javno razpravo in da je ta čas treba dobro izrabiti. Menil je, da mora to, kar bodo po- vedali delavci in drugi udeleženci v razpravi, resnično brez friziranja (tako je bilo v prejšnjih razpravah) priti do teles, ki bodo pripravila predloge za ustavne spremembe. Predsednik sveta ZSJ je tudi menil, da mora sindikat vztrajati na tistih ustavnih dopolnilih, ki bodo Jugoslaviji, republikam in pokrajinam omogočile večjo učinkovitost. Zvonimir Hrabarje tudi menil, da se mora sindikat usposobiti, da bo lahko zagotavljal sedaj le normativno prevladujoč vpliv delavskega razreda na odločanje o pogojih za gospodarjenje in razporejanja rezultatov dela. Predsedstvo sveta ZSJ je sprejelo tudi listino Naloge sindikata pri uresničevanju družbenoekonomskega iu socialnega razvoja v letu 1988. Dušan Koceljevac, ki jo je razložil, je ugotovil, da je v resoluciji (ki je bila sprejeta z zamudo), zajeta večina zahtev zveznega sindikalnega vodstva. Sindikat je zato tudi bolj odgovoren za udejanjanje tega, kar je sprejela zvezna skupščina. Verjetno je tudi zaradi tega predstavnik zveznega izvršnega sveta Željko Papič, predsednik zveznega komiteja za planiranje, povedal, da se strinja z uvodničarjem in sindikalno listino. Povedal je, da ZIS že pripravlja spremljajoče izvedbene akte, ki soji)1 zahtevali tudi člani predsedstva. Kaže, da je edina sporna točka med zveznim sindikalnim vodstvom, zveznim izvršnim svetom in skupščino ocena potrebnosti preučitve sprememb zveznega družbenega dogovora o dohodku-Sindikalni funkcionarji in tisti, ki sedaj delajo na tem za delavce posebej občutljivem področju, mislijo, da ne kaže prepogosto spreminjati deli; tvenih modelov. Na drug' strani pa si skupščina, ZlS in mogoče še kdo želi nekakšen ventil za možno spremembo sedaj prezapletenega in dostikrat neučinkovitega sistema, ki usmerja delitev Osebnih dohodkov in ki povečuje ali omejuje sredstva za akumulacijo. Iz razmeroma kratke razprave kaže omeniti še predlog Miha Ravnika (ki so ga podprli tudi drugi), da mora sindikat letos pripraviti program ukrepov za tiste delavce, ki bodo izgubili zaposlitev zaradi stečajev, za njihovo socialno varnost bo treba najti tudi nova denarna sredstva. F. K, F i i i M V n< či h. p] ti b, si Pi či v sl di U; Zl g' Vi S( ri 0 n, Vl P rr g: n. P k k Si 1< j« v jr Si d v P ODMEVI Namesto opremljenih ambulant izhlapele milijarde Vljudno vas prosim, da v prvi naslednji številki Delavske enotnosti skladno z zakonom o tisku objavite moje odgovore, ki se nanašajo na neresnične in neutemeljene obtožbe novinarja Severja v Delavski enotnosti št. 9 dne 15. 1. 1988. DELAVSKA ENOTNOST: »... ZCje denar, ki so ga prigarali delavci z delom ob prostih sobotah za posodobitev bolnišnice v začetku leta, porabil za plače...« ALOJZ ŽUNTAR: Sredstva enodnevnega zaslužka se zbirajo pri SDK Celje na posebnem žiro računu. Sredstva, zbrana s samoprispevkom ali v obliki enodnevnega zaslužka, se po pozitivni zakonodaji ne smejo uporabljati za izplačila OD. Nad razpolaganjem s temi sredstvi bdi in vodi strogo kontrolo SDK. Izjavljam, da je ta trditev neresnična in da novinar z njo neupravičeno vznemirja delovne ljudi, mene pa neupravičeno obtožuje, da sem nemoralen, ker zapravljam denar enodnevnega zaslužka za OD delavcev ZCC. Za mojo utemeljitev in trditev obstajajo dokazi v SDK Celje. DELAVSKA ENOTNOST: »... pozneje pa celo bianko in brez obresti posodil interni banki sozda Merx in EMO...« ALOJZ ŽUNTAR: Sredstva, ki so bila posojena kot kratkoročni kredit, so se vsa obrestovala, z upoštevanjem revalorizacije in realne obrestne mere. Po Zakonu o vlaganju sredstev v negospodarske investicije je bilo tudi v letu 1987 prepovedano vlaganje sredstev v družbene dejavnosti. Zakon določa, da je mogoče investirati v družbene dejavnosti le pod pogojem, da je združenih najmanj 50% sredstev iz samoprispevka ali enodnevnega zaslužka. Večkrat smo vložili pisno vlogo na republiške pristojne organe za pridobitev dovoljenja za nadaljevanje modernizacije bolnišnice. Poleg pisnih vlog smo stalno tudi ustno posredovali. Pri tem posredovanju so sodelovali tudi posamezni člani 10 Odbora podpisnic DD za modernizacijo bolnišnice in občinski organi, vendar nam kljub vsem prizadevanjem ni uspelo pridobiti dovoljenja, da bi leta 1987 nadaljevali modernizacijo bolnišnice. Denar pa se je med tem časom združeval v obliki enodnevnega zaslužka in pospešene amortizacije. Ker pa se na računu enodnevnega zaslužka še vedno ni zbralo toliko sredstev, da bi lahko investicijo prijavili na SDK, smo del lastnih sredstev pospešene amortizacije posodili kot kratkoročni kredit z obrestmi in s tem poskušali vsaj delno ohraniti realno vrednost sredstev zbranih za modernizacijo bolnišnice. Koliko sredstev, komu, kdaj so bila vrnjena in po kolikšni obrestni meri je razvidno iz obstoječe finančne dokumentacije. Obiščite knjigarno Delavska enotnost Za odplačilo prvega obroka po leasing pogodbi za nakup rentgenskih aparaturje IO Odbora podpisnic DD $ modernizacijo bolnišnice it' ločil 250,000.000 dinarjev jih vezal pri Ljubljansk1 banki-Splošni banki Celje. DELAVSKA ENOT- NOST: »S spremenjeno zakonodajo bi Celjani moral1 Ko je bil zbran dovolj velik delež sredstev enodnevnega zaslužka smo investicijo prijavili, in sicer VI. etapo; kot je to predvideno v sprejetem okvirnem finančnem planu za leto 1987 v znesku dveh milijard dinarjev. Ob prijavi smo lahko zagotovili 1,400.000 dinarjev lastnih sredstev iz sklada za modernizacijo bolnišnice za 600 milijonov pa smo pridobili garancijo Ljubljanske banke-Splošne banke Celje. O tej garanciji je odločal IO Odbora podpisnic DD za modernizacijo bolnišnice in DS DO. spremeniti tudi način financiranja. Med dvema možnostma - imenovanje »podjetja v izgradnji« in prenos sredstev na ZC kot investitorja - je Žuntarju uspelo slednje.« ALOJZ ŽUNTAR: O načinu financiranja se je odločil IO Odbora podpisnic DD f modernizacijo bolnišnice, # je ugotovil, da je bila po trenutni zakonodaji to edino možna varianta in si te oblike nisem izmislil sam. Kot predsednik KPO ZCf skrbim za makro poslovanje, za dela in dogovorjen0 politiko v zvezi z modernizacijo bolnišnice v Celju Vi predstojnik Investicijska razvojnega sektorja. Izjavljam, da so bila vsa zbrana sredstva za modernizacijo bolnišnice v Celju namenjena izključno temu. V zvezi z zbiranjem in porabo namenskih sredstev za modernizacijo bolnišnic6 N> SLEDEH DOGOVARJANJA uu^„ m « Delavska enotnost 7 Po stavki v ljutomerskem Tehnostroju DISCIPLINSKI POSTOPKI LE PROTI KRŠITELJEM DELOVNE DISCIPLINE ^ ljutomerskem Tehnostroju so ta mesec delavci dobili hekoliko večje osebne dohodke kot pretekli, ko je izplačilo povzročilo negodovanje in stavko. Vendar se to ni *godilo zaradi višje vrednosti točke, ki ostaja nespremenjena, temveč zato, ker so več in bolje delali. Norme so Presegali povprečno za 3 odstotke bolj, kot mesec prej, pa ‘Udi delovnih ur je bilo več. 1 Na pobudo izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata so, kot je povedal i Predsednik Vinko Klemen-! bič, organizirali sestanke • v enajstih informativnih ■ skupinah po posameznih - delih proizvodnje. Skupna ) ugotovitev vseh teh delnih 1 2borov je bila, da so si z do-: godki v decembru naredili - več škode kot koristi. Tako j so menili tudi delavci v va-! rilnici in v montaži prikolic. Odločili so se za svojevrsten način osebnega izjavljanja; več kot tristo zaposlenih je Podpisalo izjave, da podpi-raJo začrtani sanacijski pro-i gram in prizadevanja seda- - njega vodstva ter družbenopolitičnih organizacij. , Medtem je stekel tudi disciplinski postopek zoper de-Jnvca, ki je izklapljal elektri-1 *ro in po končanem štrajku sodelavcem onemogočal dejo- Disciplinska komisija mu ,, lzrekla suspenz, čeprav yztrajno trdi, da očitnega de-1 Janja ni storil. Na zaslišanju 1 So priče povedale, da so vi-. dele v ograjenem, bd proiz-< vodnje ločenem prostoru „ Poleg njega še enega delavca, zato bodo uvedli posto-i. Pek tudi proti temu. i- V sredstvih javnega ob-e veščanja in javnosti se na-3 jnenja tem dogodkom veli-R° Pozornosti. Se posebej se 1 P°stopek ugotavljanja dis-i ciplinske odgovornosti delavcev povezuje s stavko oziroma organiziranjem in sodelovanjem v njej. Glede na različne razlage tega vprašanja v javnosti predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poudarja, da je na svoji seji, 18. januarja letos, v skladu z dosedanjo politiko Zveze sindikatov Slovenije v okviru stavkovnih pravil opredelilo tudi odnos do odgovornosti delavcev v zvezi s stavko. Stališče predsedstva republiškega sveta je, da samoupravni in poslovodni organi ne morejo začeti postopka ugotavljanja odgovornosti proti delavcem, ki so stavkali, ne glede na to, ali so delavci stavko organizirali ali pa le sodelovali v njej in ne glede na to, ali so zahteve delavcev v stavki upravičene ali ne. Prav tako je predsedstvo poudarilo, da je to vprašanje treba ločiti od drugih oblik odgovornosti za neustrezno ravnanje oziroma oškodovanje družbene lastnine, za katero je v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in zakonskimi pred- pisi začne postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti. Za dosledno izvajanje tako opredeljenih stališč ZSS so odgovorni organi in organizacije sindikata v organizacijah združenega dela pa tudi občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije. Stavkovna pravila so na neki način uveljavili tudi že v Tehnostroju, ko so na pobudo predsednika osnovne organizacije sindikata izvolili telo, ki je vodilo stavko. Izvršni odbor OO ZS je sklenil, da ne podpira postopka proti sicer javno imenovanim delavcem, pobudnikom stavke. Sašo Novak Celju smo že angažirali Službo družbenega knjigo-vodstva v Celju, skladno | sklepom predsedstva OK ^ZDL Celje. O ugotovitvah kJJK Celje bomo poročali _ a sredstvih javnega obveš- s V Celju, 18. 1. 1988 ' Predsednik KPO ZC Celje 3 Alojz Žuntar, dipl. oec. Enodnevni zaslužek in pro-; I987°^n* Prispevki v letu Sa ------- E 1-1987 Januar februar rnarec april maj junij julij avgust a september e °ktober 1 november uecember 23,636.172 13,997.176 12.435.062 39,386.751 29,686.837 16,552.317 55,146.726 27,800.210 17,216.648 62,013,456 44,314.080 46,837.124 43,395.463 Januar 1988 za 1. 1987 no 15.1. 88 2.2 Skupaj porabljeno 30. 12. 1987 prijava invest. S;aPaVI-D 400,00i ^njel^L i988 ------ Sestavil Maks Zakovšek V Delavski enotnosti je bil 15. januaija 1988 objavljen članek Janeza Severja in 16. januarja 1988 v Večeru članek Marlen Premšak z naslovom Namesto opremljenih ambulant izhlapele milijarde. Zdravstveni center Celje, oziroma njegovi tozdi so Interni banki sozda Merx Celje posodile denar in sicer: • ZC Celje - združena sredstva od 15. 10. 1987 do 3. 11. 1987 300.000. 000 din po 130% + 8%, za kar so prejele 14.597.840 din obresti. in 400.000.000 din od 27. 11. 1987 do 4. 12. 1987 po 130% + 8%, za kar so prejele 7.064,324 din obresti. • ZC Celje tozd 15 od 30. 9. 1987 do 1. 10. 1987 130.000. 000 din po 130% + 8% in 200.000.000 din od 30.10. 1987 po 130% + 8%, za kar so prejeli 1.831,823 din obresti. • ZC Celje tozd Intemistič-ni sektor od 30. 9. 1987 do 1. 10. 1987 140.000. 000 din po 130% + 8% in 200.000.000 din od 30. 10. 1987 do 2. 11. 1987 po 130% + 8%, za kar so prejeli 1.856.865 din obresti. • ZC Celje - tozd Center za zdravstveno varstvo žensk od 30. 9. 1987 do 1. 10. 1987 30.000. 000 din po 130% + 8% in 100.000.000 din od 30. 10. 1987 do 2. U. 1987 po 130% 4- 8%, za kar so prejeli 828.263 din obresti. • ZC Celje - tozd 19 od 30. 10. 1987 do 2. 11. 1987 100.000. 000 din po 130% + 8%, za kar so prejeli 753.137 din obresti. Na osnovi dokumentiranih dejstev, ki jih SKD lahko vsak trenutek preveri, ugotavljamo, da: • Pisanje novinarja tov. Severja in tov. Premšakove v omenjenih člankih ne ustreza resnici, saj v zadnjih 4 mesecih IB Merxa nima evidentiranih nobenih finančnih poslovnih dogodkov med ZC - IB Merx - EMO. Še manj pa, da bi uporabljali takšna sredstva brezobrestno. • Tendenciozno pisanje o nemoralnem odnosu do sredstev povzroča pri članicah sozda Merx in tudi poslovnih partnerjih neprijetne komentarje, sumničenja in sodbe o poslovni morali, kar ima za posledico škodo v poslovnih odnosih, ugledu firme in notranjem samoupravnem in delovnem vzdušju. • Poslovodni organ sozda Merx je v sodelovanju strokovnih služb ocenil informacijo o dejanskem stanju stvari ter ugotavlja, da gre za dezinformacijo in obrekova- nje s posledicami resne škode, ki se izraža v prizadetosti dobrega imena firme in dobrih poslovnih odnosov znotraj in zunaj sozda Merx. • Kot prvi korak, da se nastali položaj popravi, dajemo novinarjema tov. Severju in tov. Premšakovi na voljo potrebne informacije in zahtevamo, da v istih sredstvih javnega obveščanja, v katerih so bili objavljeni članki, v roku 7 dni z enakim tiskom in na istih straneh, objavita pravilno informacijo, ki bo nedvoumno izrazila popravek objavljenih člankov ter opravičilo novinarjev za neobjektivno pisanje. • Če vsebipa iz točke 4 ne bo, korektno opravljena v skladu z novinarsko etiko in drugimi dokumenti, si sozd Merx pridržuje pravico sprožiti postopek tožbe in ugotavljanja in odgovornosti po sodni poti. Niko Zimšek, podpredsednik KPO sozda Merx Kot drugi korak k sanaciji razmer v zvezi z neodgovornim trošenjem denaija, ki so ga delavci in občani zbirali za modernizacijo celjske bolnišnice, tendenciozno vračam vaša stališča, ker hote ali ne zavajajo javnost. Brez sramu priznam, da mi pri iskanju podatkov Celje: peripetije ob gradnji bolnišnice BLEFERJI IN DRUGA RAJA Vest o nemoralnem posojanju in drobljenju denarja, ki so ga delavci širšega celjskega območja in občani zbirali z delom ob prostih sobotah in iz pospešene amortizacije za izgradnjo svoje bolnišnice, je šokirala občinstvo. Osupli krivci zdaj javnost krmijo z različnimi izgovori in zmanjšujejo krivdo, namesto da bi odkrito pokazali - račune. Članek o negospodarni porabi tistega denarja, ki so ga prispevali delavci z delom ob prostih sobotah, občani z darili in iz pospešene amortizacije, strogo določene za izgradnjo bolnišnice v Celju, ki smo ga prejšnji petek objavili v našem časniku, je spravil na noge vse prizadete. Železaiji iz Štor so zapretili s pohodom v mesto, Konji-čani so ustavili dotok denarja, dokler v Celju ne razčistijo zadev. V Celju se po vrsti sest^jago politične organizacije, da bi zadevo nemudoma razčistile. Prvi del dosedanjih razprav je namenjen bolj ugotavljanju krivde kot samemu dejstvu, drugi pa preiskavi, kdo je podatke - izdal. Celjski sindikati skupaj z medobčinskim svetom vztrajajo, da morajo vso zadevo z gospodaijenjem in porabo tega, posebej zbira-nega in strogo namensko določenega denaija, raziskati pristojne službe na čelu s ŠDK. Če so naše trditve točne, da so namreč ta denar v celjskem Zdravstvenem centru uporabljali za izplačilo osebnih dohodkov in ga celo posojali drugim delovnim organizacijam (Interni banki Merx in Emo) brez obresti, ker te v poročilih sklada niso navedene, zahtevajo stroge sankcije. Alojz Zuntar, dipl. oec., predsednik KPO Zdravstve- o klavrnem gospodarjenju z denarjem, ki je bil namenjen obnovi in modernizaciji celjske bolnišnice, ni uspelo priti tudi do teh dokumentov. Razlogi so znani in jih ne kaže ponavljati. JAZ SEM PISAL O GOSPODARJENJU SKLADA DO KONCA AVGUSTA LANSKEGA LETA! Hvala za vašo informacijo o posojanju tega denarja v oktobru in novembru. Ker ste sami priznan gospodarstvenik in bančnik, vaših podatkov ni potrebno posebej komentirati. Priznam pa, da si ne znam pojasniti vašega namena, zakaj ste s tem stališčem in s temi podatki o posojanju tega denaija tako pohiteli do vodstev vseh političnih organizacij v Celju in jih posredovali tudi izvršnemu svetu celjske občine. Kaže, da KPO sozda Merx bolje pozna te strukture ali pa jih, tako omalovažuje, da pričakuje, kako bo s podatki o izposojanju »Tega strogo namenskega« denarja jeseni, demantiralo (da bodo ta vodstva verjela) neizposoja-nje v prvi polovici leta, o čemer sem pisal. Od vas ne zahtevam, da bi me imeli radi, prosim pa vas, da me ne žalite s tem, da me uvrščate med tolikšne bedake, ki ne vidijo, da gre za dve povsem različni stvari... Janez Sever ni center Celje, je na zahtevo vodstev celjskih političnih organizacij podal pisno razlago in odgovore na trditve v Delavski enotnosti. Vendar teh ne gre jemati resno, ker ne odgovaija na osred-nje vprašanje o gospodaije-ryu s tem denaijem, temveč skuša javnost znova zavajati. Očitno je, da je lanska ustavitev zidave bolnišnice potegnila za sabo vrsto težav. Ker je po Žuntaijevih besedah, citiranih iz uradnega zapisnika s seje izvršilnega odbora za modernizacijo celjske bolnišnice, ki ga je vodil Franc Ban, predsednik odbora, bilo 700 milijonov dinarjev, kolikor so v sklad prenesli iz prejšnjega leta (1966) in porabili za osebne dohodke bilo jasno, da jim tudi dovoljenje Izvršnega sveta SRS za nadaljevanje gradnje ni bilo več potrebno. Predsednik Žuntar namreč za izgovor vihti trditev, da je posodobitev celjske bolnišnice stala zaradi poostrenih zakonskih ukrepov. Pri tem pa ne pove, da je slovenski izvršni svet že februarja dovolil Celjanom nadaljevati zidavo do višine takrat zbranega denarja, torej do 700 milijonov dinarjev... Kot smo že pisali, so Celjani lani ubrali drugo pot, tako imenovane »velike korake«, , da bi nekako opravičili nepričakovani zastoj na gradbiščih modernizirane bolnišnice. Tako naj bi počakali, da se v sklad nateče večja vsota, pritegnili ljubljanski Smelt in posodobitev končali »v enem zamahu«. Ker pa modernizacije niso nadaljevali, denar so medtem »bogatili« s posojanjem, se je v Celju začela nabirati draga uvožena oprema. Tako tista za najmodernejši računalniški sistem (ta zdgj leži v skladišču Aera in po mnenju strokovnjakov propada) do drage rentgenske opreme, ki jo morajo po pogodbi montirati do srede leta, vendar je nimajo kam, ker lani niso usposobili niti enega novega kvadratnega metra ambulant, ki bi po preselitvi sprostile za to opremo namenjene prostore ... Kakor koli že, lansko, povsem in neopravičeno zapravljeno leto se že zdaj pozna. Posledice bodo neprecenljive in nepredvidljive. Najprej zaradi gmotne škode, takoj zatem pa zaradi izgubljenega zaupanja v eno izmed najodmevnejših solidarnostnih akcij delavcev in občanov Celja in celjske regije. Glede na to, da so nad sredstvi bdeli in modernizacijo vodili najodgovornejši delavci družbenopolitičnih organizacij, pada madež krivde tudi nanje. O tem, koliko in kdo n^j bi bil kriv, če je kriv, naj bi ugotovile strokovne službe s SDK na čelu, vztrajajo v sindikatih. J. S. PO SLEDEH POGOVARJANJA Delavska enotnost 8 S O vzrokih za razgreto razpravo o spremembah ustave DOKAZI POGOSTO BREZ VELJAVE mu delu. Brez tega ne bo tržišča, to pa pomeni, da tudi ne bo napredka. Jugoslavija je za Slovenijo še vedno največje nakupovalno in prodajno tržišče. To je eden od neposrednih slovenskih interesov, ki pa ga ne moremo in ne smemo zamenjati s sebičnostjo. In prav zato je Slovenija izredno občutljiva za sleherno administrativno nasilje, zlasti Javna razprava o osnutku dopolnil ustave SFRJ se je močno razgrela že veliko pred njihovo objavo v dnevnem tistku. To je razumljivo, saj gre za pomembne odločitve - celo usodne za naš razvoj. Gre za odločitve, pomembne za prehod na intenzivno, tržno, v svet odprto in plansko usmerjeno, državnega skrbništva osvobojeno gospodarjenje, nadvse pomembne pa tudi za izid spopada med naprednim in nazadnjaškim, gospodarsko uspešnim in nesposobnim, samoupravnim-in etatističnim, federalnim in centralističnim prijemom. Napredne, samoupravno socialistično usmerjene sile slovenskega naroda, združene v socialistični zvezi, bi se morale zavzemati za takšne ustavne spremembe, ki bodo spodbuda hitrejšemu gospodarskemu, kulturnemu in splošno civilizacijskemu napredku ter demokratizaciji v Sloveniji in Jugoslaviji, kar pomeni, da bi bili lahko usodni tisti poskusi, ki ne prinašajo v to razpravo nič novega, odvračajo pa pozornost drugam. Gre za tiste, ki za sedanjo krizo obtožujejo izključno zvezo komunistov, veljavno ustavo razglašajo za oktroirano, izhod iz krize pa vidijo v politični likvidaciji zveze komunistov, postavitvi večstrankarstva, konfederaciji in, slednjič, v odpravi socializma. Veliko takšnih očitkov smo zadnje čase deležni tudi v Sloveniji, letijo pa na tiste, ki se zavzemajo za pogu-menjše dograjevanje družbenoekonomske ureditve, ki bo zagotovila učinkovitejši, neadministrativni gospodarski sistem ter takšno demokratizacijo političnega sistema, ki ne bo posegla v te- meljna načela veljavne ustavne ureditve, temveč krepila družbenoekonomski odnos, utemeljen predvsem na družbeni lastnini, krepila samoupravljanje, ekonomsko in politično oblast združenih delavcev, narodno enakopravnost in delegatski skupščinski sistem. Tako imajo prizadevanja slovenske skupščinske komisije za ustavna vprašanja in drugih organov in organizacij za čim večjo stopnjo soglasja in čim kvalitetnejše oblikovanje osnutka ustavnih dopolnil (ponekod) za izsiljevanje, nepotrebno zapletanje in zavlačevanje postopka. Nekateri si jemljejo celo pravico trditi, da organi SR Slovenije v ustavni razpravi ne poznajo in, glede svojih stališč do sprememb ustave SFRJ, ne ravnajo v skladu z objektivnimi interesi slovenskega naroda in ljudstva Slovenije. Celo več; Slovencem dopovedujejo, kaj je resnično njihov pravi interes. Še bolj pa zastrupljajo ozračje, v katerem se začenja javna razprava, zahteve po spreminjanju ustave brez upoštevanja in uporabe ustavno določenega postopka, celo brez soglasja republik in avtonomnih pokrajin oziroma s preglasovanjem na tako imenovanem vsejugoslovanskem referendumu, da bi tako v nasprotju s potrebo po demokratičnem ustavnem zagotovilu za zavarovanje pravic vsega naroda do enakopravnosti ne glede na njegovo velikost, uveljavljal nad njim nasilje večine. Pri tem pa predlagatelji referenduma pozabljajo, da je veljavna ustavna ureditev izraz volje in rezultat dogovora narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov o tem, kaj želijo skupno urejati v SFRJ. Naš problem je ta, da različnosti ne sprejemamo in jih ne poskušamo reševati z dogovorom enakopravnih, marveč vedno znova poskušamo vse Jugoslovane obuti v čevlje enakega kopita, kot piše tudi tuji tisk. Doseganje enotnosti s silo - k temu pa se nagibamo - povzroča odpore in nasprotovanja, skrajni učinek tega pa je neenotnost. Zato bi bilo treba dati smisel prvinam sistema, razvojne in tekoče politike, ki naj bodo skupni za vso državo, vse drugo pa prepustiti republikam, pokrajinama, samounravnemu združene- kadar je nesmotrno in nepremišljeno. V naši družbi bi morali bolj kot doslej upoštevati stroko in znanost, kajti veliko naših težav je posledica voluntarizma. Javni delavci bi morali delovati povezovalno znotraj Jugoslavije in hkrati bi se morala naša družba odpirati v svet. Tisk pa iz naše politike poudarja predvsem tisto, kar nas trenutno ločuje. Politika mora bolj kot doslej verjeti ljudem in gospodarstvu. Če ni zaupanja, ni odgovornosti... Potrebujemo Zvezo komunistov, ki bo delovala dosledno v skladu z dokumenti, zlasti 13. kongresa. Očitno pa nam za takšno delovanje manjka politične volje, zato capljamo na mestu in kriza se poglablja. Pri nas nedvomno ne bi bilo krize takšnega obsega in globine, če bi bili poklicni upravljale! in politiki res tisto, kar predvideva ustava - torej samo izvrševalci, organizatorji in spodbujevalci razvoja samoupravljanja - in če ne bi kar v večini birokratsko zavrgli te svoje stvarne ustavne vloge. Samo zaradi tega birokratskega preloma z ustavo seje široko uveljavila tista neodgovorna samovolja poslovodnih in političnih sestavov, ki je izvor množice nepremišljenih naložbenih spomenikov birokracije - od občine in vasi do povsem nestvarnih načrtov v zvezi, republikah in pokrajinah. Iz krize se lahko vsi prebijemo samo z uveljavljanjem temeljev sedanje ustave; to pa pomeni, da bi se birokracija in tehnobiro-kracija morali spremeniti v demokratsko upravljalsko sestavo, ki naj bo res pod nadzorom samoupravljal- cev. Tedaj pa bodo morali -p. poklicni upravljalni boljc pripravljati razvojne programe in predloge za naložbe saj se bodo morali pripraviti na temeljito demokratično razpravo in zato ne bo več toliko primitivnih napak kot jih je rodilo povsem raZ' sojevalsko delovanje birokracije. Prizadevati si torej mora mo za več enotnosti v jugo slovanski zvezni skupnosti toda zelo pomembno je, ka ko do te enotnosti prihaja; na kakšni vsebinski podlag1 jb gradimo, kako prepričlji' vo je utemeljena in kako ši roko družbeno soglasje izra ža. Za učinkovito spopada nje z vzroki in učinki eko nomske in družbene kriz6 zato ne smemo kritizirati samo tistih, ki podcenjujejo kritizirajo ponujene rešitvi temveč tudi tiste, ki vsiljujejo takšne nedograjene rešitve, ki ne bodo nikoli dobil2 dovolj podpore v vsej Jugoslaviji, v vseh njenih republikah in pokrajinah. Vinko Blatnik ZVEZA KOMUNISTOV NE MORE IMETI MONOPOLA, VENDAR NE BO DOVOLILA... j Kdor je upal, da bo z ustavnimi dopolnili ustvarjena podlaga za ostrejši poseg v utopično (da ne rečemo: že kar mitološko) zasnovo jugoslovanskega političnega in gospodarskega sistema, se je vnovič pošteno zmotil. Oblastniki so z osnutkom ustavnih dopolnil dokazali, da so pripravljeni na kozmetične popravke povsod tam, kjer ni neposredno ogrožena njihova oblast. In narobe: tam, kjer bi utegnil zapihati vetrič, ki bi le količkaj zamajal sicer za lase povlečeno legitimnost njihovega anahronističnega vladanja, o kakšnih spremembah ni ne sluha ne_ duha. Član predsedstva CK ZKJ Vi-doje Žarkovič je bil s tem v zvezi zelo jasen: »Zveza komunistov enakopravno z drugimi in v demokratičnem dialogu ne more in noče imeti političnega monopola, vendar ne bo dovolila, da bi tehnobirokratski meš-čansko-liberalistični in drugi protisamou-pravni elementi vsilili svoje poglede in uveljavili svoje koncepte družbenega razvoja«. Koga je s temi besedami mislil Žarkovič hiti ni pomembno. Važnejše od tega se nam zdi, da zveza komunistov (sodeč vsaj po Žarkovičevih besedah) kljub katastrofalnim političnim in gospodarskim razmeram vztraja pri dogovorni ekonomiji, ki jo je začrtala pred 15 leti, ko je »radikalno« obračunala s takratnimi »tehnobirokratskimi, meščansko-liberalističnimi in drugimi pro-tisamoupravnimi elementi«. Ključna točka, na kateri naša vodilna politična birokracija ne popušča, je nedvomno družbena lastnina. Nič zato, če je bilo od »kritične analize političnega sistema« sem v številnih razpravah in javnih polemikah neštetokrat ugotovljeno, da je obstoječi koncept družbene lastnine, po katerem je »vse od vsakogar in hkrati od nikogar«, na tej stopnji razvoja družbenoekonomskih sil utopično zasnovan, zaradi česar se sprevrača v lastno nasprotje (delavci niso motivirani za gospodarjenje z družbeno lastnino, na kateri temeljita dogovorna ekonomija in politični monopol nad gospodarstvom), vse to sestavljalcev osnutka ustavnih sprememb ni prav nič motilo, da ne bi že v prvem stavku zapisali zelo značilno misel: »1. Protiustaven je vsak akt in dejanje, s katerim je prizadeta družbena lastnina«. Preden nadaljujemo, moramo najprej ugotoviti, da je zapisana misel dvoumna. Spričo tega bržčas v »široki« javni razpravi ne bi bilo napak (že zaradi metode jasnega razlikovanja stvari), če bi jo dorekli. Poglavitna dilema, ki se poraja ob tem stavku, pa se glasi: so strokovnjaki za ustavno pravo z »aktom in dejanjem, s katerim je prizadeta družbena lastnina«, mislili na njeno odtujevanje oziroma kraje ali na sam koncept? Ker ne verjamemo, daje potrebno še v kateri ustavi ob koncu 20. stoletja ljudem razlagati, da se ne sme krasti, je bolj verjetno, da velja misel opredeljeni družbeni lastnini. Tembolj, ker v nadaljevanju te amandmajske retorike ne zasledimo niti besedice o kakšni novi različici družbene lastnine (na primer: kolektivne), ki bi delavcem dejansko omogočila kolektivno in individualno lastništvo proizvajalnih sredstev. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da se tisti, ki je imel največ besed pri nastajanju najnovejših ustavnih dopolnil, očitno ni prav nič naučil iz velikokladuškega gospodarskega kraha, kjer je prav zaradi obstoječega modela družbene lastnine ta lastnina utrpela velikansko škodo. In lahko bi rekli, da so se prav pri Agrokomercu poleg mnogih drugih končale tudi številne zablode o idealnosti jugo modela družbene lastnine. Model pa tak, kakršen je, že v kali onemogoča in zavrača sleherno pomisel o »nakupu« enega ali več delov propadajočega Agrokomerca. Beseda nakup je v narekovajih kajpak zato, ker se propadajoče podjetje pri nas, ki je od vseh in nikogar, niti ne da kupiti. Da bi pa morebiti kakšno dobrosto-ječe podjetje le poskusilo tvegati s sanacijo in vanjo vložiti seveda veliko sredstev pa tudi ni pričakovati, saj mu bogate jugoslovanske izkušnje govore, da se sanirani del proizvodnje v Veliki Kladuši lahko že jutri, denimo, iz obrata organizira v tozd ali delovno organizacijo, pojutrišnjem pa izglasuje sklep o odcepitvi. Bržda ne bomo daleč od resnice, če zapišemo, daje prav tu iskati odgovor na vprašanje, zakaj ni zavzetih sa- natorjev in zakaj nastajata ogromna gospO' darska škoda ter nova armada brezpc selnih. Seveda je odveč poudarjati, da se v reS; nično tržnih gospodarstvih, kjer so steča)1 vsakdanji pojav, kaj takega niti po naključ ju ne more zgoditi. To pa nam govori, tolikanj željeno tržno gospodarstvo, ki & imajo naši politiki polna usta, preprosto J]1 kompatibilno z obstoječim modelom druž' bene lastnine. Govoriti torej in pisti sklep6 o uvajanju tržne ekonomije, hkrati pa ustvarjati temeljnih pogojev za to, s čimer mislimo še zlasti na spreminjanje utopičn6 zasnove naše družbene lastnine, je milo rečeno politično bleferstvo, ki so ga gosp0; darsko razvitejši deli države že zdavnsJ spoznali. Ravnati drugače bi seveda pomenilo spodkopavati lastni monopol nad g°' spodarstvom, odreči se političnemu monopolu nasploh. Na kaj takšnega pa ZKJ očrt' no še ni pripravljena, o čemer nazorno prič8 tudi že zapisana kontradiktorna Žarkovič«' va misel. Ni nam namreč jasno, kako gre skupaj to, da nekdo »ne more in noče ime11 političnega monopola«, a hkrati komu dn1' gemu »ne bo dovolil uveljaviti svojega koncepta družbenega razvoja«. Kako bi se morala ta misel pravilno glasi; ti pa uganite sami in to povejte v široK1 ustavni razpravi. : Ivo Ku¥ Tomaž Košir, glavni direktor Alpine, je najmlajši Kraigherjev nagrajenec NI ČASA ZA VESELICO IN PRAZNOVANJE f Na vseh ravneh, še posebno v gospodarstvu se moramo dogovoriti za takšna pravila igre,da ne bodo večna uganka in bodo vse spodbujala k čimboljšemu delu...« Tomaž Košir, ki je pred dnevi prejel Kraigherjevo na&rad°( je v 20-letni zgodovini teh visokih priznanj naj-nilajši nagrajenec. Rodil se je pred dobrimi 36 leti v Zireh. dvojemu rojstnemu kraju je ostal zvest tudi po diplomi ljubljanski ekonomski fakulteti, saj je že 22-letni zajadral v Alpino. Najprej kot pripravnik, potem raziskovalec tržišča in kasneje kot vodja prodaje. Glavni direktor naše priznane tovarne modne in športne obutve je postal natanko 1. maja 1980. To so bili dnevi, ko je naša domovina znova doživljala veliko preizkušnjo, zato jih nagrajenec Tomaž Košir ne bo tako zlepa Pozabil. povsem zapravil zaupanje posameznikov in gospodarstva. In ko je zaupanja dokončno konec, je konec tudi vsega drugega. Tudi če bi predstavniki zvezne vlade začeli delati po novem, če bi začeli razmišljati in ukrepati drugače, jim, preprosto povedano, ne bi verjeli. Kakor koli že, vlada Branka Miku-liča je opravila ...« Tomaž Košir Davek, ki ga bomo plačali, bo manjši od tistega, ki ga plačujemo - Nekateri se boje, da bi dokončno opustili dosedanjo prakso in se odločili za zdravo tržno gospodarstvo. Pravijo, da bi si čez noč nakopali nepopisne težave. Bi si jih res? »Mislim, da bi bilo potrebno postaviti vprašanje nekoliko drugače. Nekako tako: katera pot je za nas manj boleča, dosedanja ali nova? Seveda ne bi šlo brez pretresov in socialnih problemov, če bi se odločili za zdrave osnove našega gospodarstva. Nekateri bi ostali nekaj časa brez zaposlitve, po drugi plati pa bi bili priče pravemu rzacvetu gospodatstva. Zgodovinska odločitev bi nas nedvomno nekaj stala, vendar neprimerno manj, kot so nas stale posledice dosedanje politike. Spomnimo se Penijev, Obrovcev, Agrokomercev in podobnih strahotnih zablod, od katerih si še zlepa ne bomo opomogli. Torej, kaj je bolje? Vztrajati pri dosedanji praksi, kam nas je pripeljala, čutimo iz dneva v dan bolj, ali se odločiti za novo pot? Ta ne bo brez žrtev, take poti preprosto ni, je pa gotovo edina, ki nas bo spravila na zeleno vejo. Davek, ki ga bomo plačali, bo manjši od tistega, ki ga plačujemo danes. Pa tudi manj boleč ob zavesti, da smo končno le na pravi poti. . .« - Kljub zares nezavidljivim časom ste v Alpini v zadnjih letih veliko naredili. Na kaj ste najbolj ponosni in kaj imate še v načrtih? Doslej nam je v Alpini med drugim uspelo izvoziti polovico proizvodnje na konvertibilno tržišče. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da prodajamo zunaj svoje čevlje pod svojim imenom in nekatere vrste smučarskih čevljev že v najvišjih cenovnih razredih. Tako morajo kupci na drobno odriniti za par vrhunskih smučarskih čevljev še več kot 500 mark ali 340 ameriških dolarjev. In to je tisto, kar smo si želeli, kar je cilj slehernega proizvajalca: ne toliko količina kot kakovost. Ta je dohodkovno zanimiva.« - Iskrene čestitke! Kaj pa načrti? »Ker v srednjem, višjem in najvišjem cenovnem razredu za zdaj prodamo le tretjino obutve, je oziroma bo naša naloga, kako to razmerje spremeniti, seveda v prid čimvišjim cenovnim razredom. Problemi, s katerimi se moramo spoprijeti, so v glavnem trije: vrhunska kakovost, ustrezen način prodaje in učinkovitejša propaganda. Sedcy namenjamo v Alpini od enega do poldrugega odstotka od celotnega prihodka za reklamo. Pri nekaterih izdatkih že štiri odstotke. To je veliko bo- lje, toda v celoti gledano je naša propaganda še vvedno premalo učinkovita. Čeprav mnogi v nedogled razpravljajo, kaj je potrebno prej, ali prej kokoš in potem jajce oziroma narobe, moramo skrbeti za oboje hkrati, to je za kakovost in za reklamo. Drugo brez drugega ne bi privedlo do želenega rezultata.« Tudi vzorni kolektivi (nagrajenci) prisiljeni životariti - Ob podelitvi Kraigherjevih nagrad ste dejali, da sprejemate priznanje s priokusom grenkobe... »Res je. Trudimo se, dobro delamo, tega nam ne oporekajo ne domači ne tuji kupci, polovico svoje proizvodnje izvažamo na konvertibilno tržišče, dosegli smo že visoke cenovne razrede, pa kljub vsemu životarimo. Nimamo denarja za osebne dohodke, ki bi si jih ljudje zaslužili, še manj za naložbe. Pa nekateri pravijo, da bi bilo potrebno še bolj zategniti pas. Naj bo nagrada za vestno in marljivo delo le še obljuba? Za osebne dohodke damo že danes malo, da manj res ne moremo. Od proizvoda, ki ga prodamo, odrinemo pol za material, kar 40 opdstotkov za najrazličnejše obveznosti in le desetino ostane tistim, ki vlečejo voz. Torej ima sleherno priznanje za dobro delo v teh gospodarskih razmerah tudi manj razveseljivo plat.« — Tovariš direktor Košir, tudi sami nosite čevlje z oznako Alpina? »Razumljivo, saj rad smučam pa tudi tek na smučeh mi je pri srcu. Nisem sicer poseben strokovnjak za športe na snegu, toda veliko laže in obenem uspešneje se pogovarjam o izdelkih Alpine, če jih uporabljam tudi sam. Škoda le, da imamo v tovarni prav pozimi, ko so okoliški hribi tako mikavni, največ dela. Kolektivne dopuste imamo zato poleti...« Andrej Ulaga * o- o- :S; »Vsekakor je Kraigherje-va nagrada za Alpino veliko Priznanje. O tem sem prepri-|ian. Po drugi plati pa se dobro zavedam, da ni časa za Veselico in proslavljanje. Žaro razumem priznanje kot novo obveznost in sicer v tem smislu, da tudi v prihodnje, kljub težavam in vse olj zapletenemu položaju v vrzemo puške v koruzo. aJ tu, do koder smo prišli, moramo ostati. Koraki na-Prej bodo namreč izjemno rezki. Prišli smo tako daleč, i a sh.moramo sprijazniti z fi-ozofijo preživetja. Skratka, . °t pravimo, tudi ta medalja ima dve plati...,« pravi Tomaž Košir. Ali se gospodarska in hjo tudi politična kriza * Jugoslaviji še poglabljata ai1 se na obzorju že svetlika n°v sončen dan? »Očitno je, da do odločilnega preobrata v naših političnih vrhovih še ni prišlo. Zato smo še vedno priče administrativnemu vodenju, centralizmu in odločitvam, ki so povsem navzkriž s temelji tržnega gospodarstva. Glede na vse to, žal, še vedno nismo na tisti pravi poti, ki bi nas znova popeljala navzgor. Nasprotno ...« — Škofjeloška skupščina bo zahtevala odstop zvezne vlade, če ta ne bo še januarja spremenila zveznih predpisov, ki uravnavajo gospodarjenje. »Prepričan sem, da zvezni izvršni svet, ki ga imamo, ni več sposoben še kaj rešiti in nas popeljati iz krize. Naredil je preveč napak, prepogosto je govoril eno, ukrepal pa čisto drugače. Zato si je - Kako torej v svetlejšo in vedrejšo prihodnost? »Najprej moramo preiti od besed k dejanjem. To med drugim pomeni, da se moramo na vseh ravneh, še posebno pa v gospodarstvu, dogovoriti za takšna pravila igre, da ne bodo večna uganka in bodo tako organizacije združenega dela kot tudi posameznike zares spodbujala k čimboljšemu delu. Zdaj je namreč še vedno vseeno, kakšni so rezultati dela. In to je hudo zgrešeno. Seveda se bo moralo gospodarstvo oprti na tržne temelje in ne na intervencijske in podobne ukrepe. Dosedanji centralizem je treba presekati. Predolgo je krojil našo usodo in napravil preveč slabega. Izhod iz sedanje žalosti je v smeli sprostitvi pobude, seveda v najširšem smislu«. Štirinajsti sklic Plenuma kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, Bled 1986 RAZVOI SLOVENSKEGA NARODNEGA ZNAČAJA v luči 4. točke programa Osvobodilne fronte Cena je 10.500 din. Naročila sprejema Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43, ki je zbornik izdala in založila. Kupite ga lahko tudi v vseh knjigarnah po Sloveniji. vBVIUHk mum NJENIH PETDESET MILIJONOV DOLARJEV Mariborska Mura sodi med tiste jugoslovanske konfekcionarje, ki se skušajo v najkrajšem času učinkovito prilagoditi razmeram na domačem trgu, in sicer tudi tako, da si zagotovijo dovolj svetlo sodobnost. Mura se je, pač glede na poslovne rezultate na domačem trgu, kar še posebej velja za lansko leto, dokončno odločila večino, zmogljivosti in poslovnih moči usmeriti v izvoz. V številkah to pomeni, da je letos kar sedemdeset odstotkov zpogljivosti namenila za izvozno proizvodnjo, le trideset pa za domači trg. Seveda se ob tem postavlja dokaj logično vprašanje, ali bo zadovoljila potrebe in okus domačega kupca. V soboškem konfekcijskem velikanu odgovarjajo pritrdilno, vendar s pripombo, da bodo letos na domači trg poslali izdelke, ki bodo kupce pritegnili, zato tudi cene ne bodo prevelika ovira za njihov okus. Končno pa je tudi res, da je v državi toliko konfekci-onarjev, da za založenostjo, tudi raznovrstnostjo ponudbe, ne bo težav, prej narobe. Mura se za »dosledno izvozno strategijo« seveda ni odločila kar čez noč in zato, ker domačemu kupcu pojenjuje sapa. Vse je v veliki meri zasnovala na izročilu, ki ga velika večina domačih tekmecev nima: že tri desetletja vztraja pri izvoznih poslih. Preživljala je tudi hude čase, vendar je vztrajala, kar se ji danes bogato obrestuje. Za letos se je s tujimi partnerji, predvsemn na zahodnonemškem trgu, kjer je konkurenca z domačimi in svetovnimi konfekci- onaiji postala do skrajnosti zaostrena in neizprosna, že sklenila večino poslov. Že lah-sko jesen je sklenila prodajne pogodbe za posle v letošnjem prvem polletju, te dni pa podpisuje še pogodbe za drugo polletje. Končno gre za naše razmere in seveda tudi v konfekcijski industriji za obsežen izvozni posel, vreden vsega spoštovanja. Mura načrtuje, da bo letos na tujem zaslužila petdeset milijonov dolaijev, kar je za vsaj šest milijonov dolaijev več kot lani. V boj kljub izkušnjam z izvoznimi posli ni šla naivno in brez orožja. V prvi vrsti je nenehno v igri dejstvo, da zahodnonemški partnerji Muro in njeno delo spoštujejo (kakovost, točnost, skratka poslovnost). K temu nenehno, torej tudi letos, dodaja še nekaj pomembnih kamenčkov v mozaiku uspešnosti: kar pet milijonov mark bo letos porabila za posodobitev proizvodnje, nakup najsodobnejše tehnologije, pravzaprav za njeno izpolnitev, tudi računalniške zmogljivosti bo povečala itd. Gre torej za skorajda običaj, ki Muri pomaga k uspehu. Zato od vseh težav, ki jih ima naše gospodarstvo, najresneje razmišlja le o tem, kako bomo gospodarili z devizami. Lani je izgubila veliko živcev in na žalost, tudi ugleda, ker ni sproti plačevala uvoženega blaga (šlo je za osem milijonov dolaijev). To se ne sme ponoviti, ne le zaradi ugleda, pač pa tudi zavoljo obsežnih izvoznih načrtov, ki »tehtajo« petdeset milijonov dolaijev. Ivan Gerenčer PREDSEDSTVO RS ZSS_____________________________________________________________________________Ijub]jana,22.januaijal988 DCtaVSld OBOtllOSt 1 0 ! Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na podlagi določil zakona o združenem delu, statuta Zveza sindikatov Slovenije in v skladu s pravili organiziranja sindikata ter izhodišči za opredelitev nalog organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije pri reševanju sporov, opredeljenih na 7. seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, 25. februarja 1987, sprejema Stavkovna pravila L______________________________________________ Sindikat v organizaciji združenega dela vodi stavko v skladu s pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, opredeljenimi v teh stavkovnih pravilih. Odgovoren je, da s svojim delovanjem zagotavlja možnost za čimbolj demokratično in odprto izražanje interesov in zahtev ter pobud delavcev, njihovo oblikovanje v skupnem odboru (v nadaljevanju: stavkovni odbor), reševanje teh vprašanj na delavskem svetu in v drugih organih upravljanja v organizaciji združenega dela in v skladu z družbenimi usmeritvami, sprejetimi v Zvezi sindikatov Slovenije in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Odgovorni so tudi za ustvarjanje možnosti za čimprejšnje nadaljevanje dela. Sindikat v organizaciji združenega dela ter organi' in organizacije sindikata v občini in republiki so odgovorni za učinkovito in organizirano odpravo vzrokov za stavke, za odgovorno vključevanje samoupravnih organov v OZD, če je potrebno in glede na naravo vzrokov za stavko pa tudi organov in inštitucij zunaj organizacije, zlasti delegatskih skupščin, njihovih izvršnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenih pravobranilcev samoupravljanja v reševanje zahtev delavcev in odpravo vzrokov za stavko. 2._____________________________________________ Sindikat v organizaciji združenega dela na zahtevo delavcev ali na lastno pobudo organizira stavko, če so izpolnjeni tile pogoji: - če je predhodno sam ugotovil, da so dejansko izkoriščene vse samoupravne možnosti in poti za reševanje zahtev in interesov delavcev; - če je bil predhodno izredni zbor in če zahteve in interesi delavcev, izraženi na tem zboru, samoupravni organi in poslovodni organi OZD ter drugi odgovorni organi in organizacije zunaj organizacij niso razrešeni v skladu z na tem izrednem zboru sperejetimi in oblikovanimi zahtevami, roki in obveznostmi, razen če skupaj s pristojnimi organi ugotovi, da zahteve delavcev niso upravičene in če o vzrokih za neuresni-čitev zahtev delavcev ter o postopku reševanja niso sproti in pravočasno obveščali delavcev; - če sindikat v organizaciji združenega dela ugotovi, da so v skladu s svojo vlogo in pristojnostjo organi sindikata dejansko sprejeli vse ukrepe in naredili vse" za uveljavitev zahtev delavcev; - če sindikat v organizaciji združenega dela oceni, da so zahteve delavcev skladne z družbenimi usmeritvami, sprejetimi v Zvezi sindikatov Slovenije in v skupščini družbenopolitične skupnosti in če so usmerjene v odpravljanje slabosti pri utrjevanju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca in preprečevanje različnih oblik odtujevanja odločanja o dohodku; predvsem gre za zahteve delavcev, da se jasneje opredeli perspektiva razvoja in pogoji ustvarjanja dohodka OZD, da se odpravljajo nepravilnosti pri delitvi OD, njihove neskladnosti z doseženim dohodkom in pri nagrajevanju po delu, da se hitreje reagira na neustrezne in neučinkovite ukrepe ekonomske in razvojne politike; če gre za zahteve po odpravi slabosti v poslovanju, samoupravnih odnosih, informiranju in kadrovski politiki, kadar gre za nesprejemljive odločitve, o katerih delavci niso razpravljali, ter če gre za druge zahteve, ki so usmerjene v odpravo slabosti, ki.bi nerazrešene lahko privedle do bistvenega poslabšanja in zaostrovanja odnosov v organizaciji združenega dela, do ogrožanja proizvodnje, reprodukcije in nesmotrnega ravnanja z družbenimi sredstvi. Sindikat v organizaciji združenega dela mora o svoji odločitvi, da bo organiziral stavko (najava stavke), takoj obvestiti občinski svet ZSS in republiški odbor dejavnosti, občinski svet pa predsedstvo RS ZSS in pristojne organe v družbenopolitični skupnosti, jim posredovati oceno razmer v OZD z vzroki, zaradi katerih predlaga stavko, ter oceno dejstva, da so izpolnjeni vsi v teh navodilih navedeni pogoji, ki opravičujejo organiziranje stavke. Ce gre za OZD, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena (predvsem zdravstvo, komunala, promet in zveze, energija), oziroma za OZD, ki proizvaja oborožitvena sredstva in vojaško opremo, morajo sindikat v OZD oziroma delavci v njej najkasneje 10 dni pred začetkom stavke o tem obvestiti ustrezno samoupravno interesno skupnost oziroma organ, ki opravlja nadzor nad delom v takšni proizvodnji. Hkrati mora sindikat v OZD o svoji odločitvi, da bo organiziral stavko, obvestiti tudi samou- pravne in poslovodne organe v organizaciji združenega dela. Samoupravni in poslovodni organi v organizaciji združenega dela, občinski svet ZSS in republiški odbor sindikata dejavnosti morajo v skladu s svojo pristojnostjo in odgovornostjo in skupaj s sindikatom v OZD takoj oceniti razmere v OZD, predlagati dodatne ukrepe in aktivnosti za rešitev zahtev delavcev in odpravo vzrokov za njihovo nezadovoljstvo in s tem seznaniti delavce. 3. __________________ Sindikat v OZD mora o začetku, obsegu in vzrokih za stavko takoj obvestiti občinski svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbor sindikata dejavnosti, občinski svet pa predsedstvo RS ZSS in pristojne organe v občini. 4. ____________________________________________ Če delavci sami organizirajo stavko, imajo pravico in dolžnost takoj ustanoviti stavkovni odbor. Izvršni odbor sindikata opravlja funkcijo stavkovnega odbora, če stavko organizira sindikat in če delavci s tem soglašajo. Stavkovni odbor obvezno sestavljajo predstavniki delavcev, ki stavkajo, predstavniki delavskega sveta in sindikata v OZD. Če delavci izrečejo nezaupnico sindikatu v OZD, občinski svet ZSS obvezno določi svojega predstavnika v stavkovni odbor. Če stavkajo delavci v OZD, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, mora pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma SIS na zahtevo sindikata v organizaciji združenega dela takoj določiti svoje predstavnike v stavkovni odbor. Sindikat v OZD mora takoj začeti in voditi postopek za ustanovitev stavkovnega odbora. Če delavci izrečejo nezaupnico sindikatu v OZD, začne in vodi postopek za ustanovitev stavkovnega odbora občinski svet ZSS. Šteje se, da so z oblikovanjem stavkovnega odbora izpolnjeni pogoji za oblikovanje zahtev delavcev in za začetek njihovega reševanja. 5. ____________________________________________ Sindikat v OZD, po potrebi pa tudi občinski svet ZSS, je odgovoren in mora zagotoviti, da se zoper delavce, ki sodelujejo v stavkovnem odboru v skladu s 3. odstavkom 553. člena ZZD, ne more začeti postopek za ugotavljanje njihove odgovornosti. 6. ____________________________________________ Stavkovni odbor ne more sprejemati odločitev, ki so v pristojnosti samoupravnih in poslovodnih organov in delavcev. Naloge stavkovnega odbora so, da: - zagotavlja, da imajo delavci ob stavki možnost in pravico izraziti vse svoje zahteve in interese; - obravnava in oblikuje zahteve delavcev, jih posreduje delavskemu svetu in drugim samoupravnim organom v OZD in v teh organih uveljavlja zahteve delavcev ter si prizadeva za njihovo reševanje; - ocenjuje vzroke za stavko in takoj, najkasneje pa v 10 dneh, oblikuje predloge in ukrepe za rešitev zahtev delavcev; - oblikuje predloge za ugotavljanje odgovornosti članov delavskega sveta in drugih samoupravnih organov, poslovodnega organa, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih vodstvenih in strokovnih delavcev ter daje pobude za ugotavljanje odgovornosti sindikata v OZD za vzroke stavke; - sproti obvešča delavce o poteku obravnavanja, oblikovanja in uveljavljanja zahtev delavcev in o sprejetih odločitvah v samoupravnih organih v skladu s samoupravnimi splošnimi akti OZD ter preverja predlagane rešitve in jih daje v oceno delavcem. Stavkovni odbor preneha delo, ko so v organih upravljanja sprejete odločitve o vsebini, načinu in postopku za reševanje zahtev delavcev. 7.___________________ Poslovodni organ in stavkovni odbor sta odgovorna za to, da se v času stavke opravljajo bistvene funkcije delovnega procesa oziroma dejavnosti OZD ali zagotavlja nemoteno opravljanje proizvodnih, tehnoloških in drugih delovnih postopkov, ki po svoji naravi zahtevajo neprekinjeno opravljanje ali bi njihova prekinitev povzročila motnje v tistih dejavnostih, ki so pogoj za življenje in delo. 8.___________________________________________ Samoupravni in poslovodni organi ne morejo začeti postopka za ugotavljanje odgovornosti zoper delavce, ki so stavkali. Šteje se, da so s tem, ko je oblikovan stavkovni odbor, ko so delavci izrazili zahteve m ko so samoupravni in poslovodni organi OZD ter sindikat prevzeli odgovornost za razrešitev zahtev delavcev, izpolnjeni pogoji za reševanje zahtev delavcev in vzrokov za stavko ter za vrnitev delavcev na delo. Odgovornost zoper delavce se lahko ugotavlja le za tiste delavce, ki se po oblikovanju stavkovnega odbora, po izražanju zahtev delavcev in po zagotovitvi samoupravnih in poslovodnih organov, da bodo razrešili zahteve delavcev, ne vmejo na delo, pod pogojem, da je večina stavkajočih-delavcev po tem nadaljevala delo. Pred ugotavljanjem odgovornosti morajo samoupravni in poslovodni organi ter sindikat oceniti razmere in vzroke za takšno ravnanje delavcev. Pri ocenjevanju razmer in v postopku za ugotavljanje odgovornosti delavcev obvezno sodeluje sindikat v OZD in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije. - zv 9. __________________________________________ Delavski svet mora na podlagi predloga stavkovnega odbora ugotavljati odgovornost poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za stavko in odgovornost teh organov in delavcev, če v določenem roku in v skladu z obveznostmi iz teh stavkovnih pravil delavskemu svetu niso predložili programa ukrepov za odpravo vzrokov za stavko, v skladu s samoupravnim splošnim aktom m zakonom. Osnovne organizacije Zveze sindikatov oziroma konferenca sindikata morajo na pobudo stavkovnega odbora oz. zahtevo delavcev ugotavljati odgovornost vodstva sindikata v OZD za vzroke stavke. Pri tem obvezno sodeluje občinski svet Zveze sindikatov Slovenije. 10. _________________________________________ Delavski svet mora takoj obravnavati zahteve delavcev, o njih odločiti najpozneje v sedmih dneh po stavki, ter o postopku razreševanja zahtev delavcev in o svojih odločitvah sproti obveščati delavce v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Če delavski svet o zahtevah delavcev ne more odločiti sam ali če za to ni pristojen, zahteva, da se v reševanju vzrokov stavke in zahtev delavcev vključijo ustrezni organi družbenopolitične skupnosti, zlasti skupščine družbenopolitične skupnosti (zbor združenega dela), njem izvršni organi, ustrezne samoupravne interesne skupnosti in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Občinski svet ZSS m republiški odbori sindikata dejavnosti, če je potrebno pa tudi predsedstvo RS ZSS, morajo zagotavljati, da vsi navedeni organi hitro rešujejo zahteve, predloge in pobude delavcev. Delavski svet odloča o zahtevah delavcev na podlagi predloga stavkovnega odbora in strokovnega predloga poslovodnega organa. Delavski svet mora pri odločanju upoštevati stališča sindikata v OZD. Predsednik delavskega sveta m sindikat v OZD sta odgovorna, da zagotovita, da v delu delavskega sveta obvezno sodeluje stavkovni odbor. n.__________________________________________ Sindikat v OZD mora, ob upoštevanju v Zvezi sindikatov Slovenije in v skupščini družbenopolitične skupnosti sprejete politike, oblikovati mnenja in stališča o zahtevah delavcev, oblikovanih v stavkovnem odboru, in jih posredovati delavskemu svetu. Pri oblikovanju stališč obvezno sodelujeta občinski svet ZSS in republiški odbor sindikata dejavnosti. Če delavci izrečejo nezaupnico sindikatu v OZD. oblikuje mnenja in stališča o zahtevah delavcev občinski svet ZSS skupaj z republiškim odborom sindikata. 12._________________________________________ Občinski svet ZSS na zahtevo delavcev ali sindikatov v OZD sodeluje pri oblikovanju zahtev delavcev in pri oblikovanju stavkovnega odbora. Občinski Svet ZSS obvezno sodeluje v vseh postopkih razreševanja in odločanja 5 o zahtevah delavcev. 1 Občinski svet sindikata zavzema stališča do 1 predlogov stavkovnega odbora in v času stavke c sproti ocenjuje politične razmere v OZD tet j o tem obvešča predsedstvo RS ZSS in tudi pri- ^ stojne organe in organizacije v občini. ^ Če občinski svet na podlagi te ocene ugotovi. ( da razrešitev vzrokov za stavko in zahtev delav- 1 cev presega pristojnosti samoupravnih, poslh' ^ vodnih in drugih organov v OZD oziroma če s delavci zahtevajo razreševanje svojih zahtev zu- J naj OZD, mora zahtevati od skupščine občine in ' njenega izvršnega sveta, če je potrebno pa tudi ’ od drugih organov v občini, da se takoj vključijo v reševanje zahtev delavcev že med samo stavko. 5 i Občinski svet lahko predlaga, da se v teli j primerih v razreševanje zahtev delavcev vključi j tudi predsedstvo RS ZSS in drugi organi ZS j Slovenije. Če gre za stavko širših razmer v OZD, j oziroma če gre za zahteve delavcev, o kateril1 ] odločajo organi in organizacije v republiki in < federaciji in delavci zahtevajo reševanje njiho- ] vih zahtev zunaj OZD, pa občinski svet zahteva, . da se predsedstvo in drugi organi RS ZSS ob' j vezno vključijo v razreševanje spornih zadev in ; zahtev delavcev že med samo stavko. Predsed- , stvo RS ZSS na podlagi lastne ocene lahko zah- | teva, da se v razrešitev zahtev delavcev vključi- , jo tudi drugi pristojni organi in organizacije- ] Predsedstvo RS ZSS mora zahteve delavcev , skupaj s svojo oceno in predlogi za razrešitev takoj posredovati pristojnim organom v republiki in ZSJ in zahtevati, da ti organi prednostno obravnavajo in razrešijo zahteve delavcev. 1^__________________________________________ Republiški odbor sindikata delavcev dejav f nosti skupaj z občinskim odborom dejavnosti obvezno sodeluje in daje strokovno pomoč PrI obravnavanju in reševanju zahtev delavcev v času stavke in po njej. Republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti mora zavzemati stališča do zahtev delavcev in da s svojimi strokovnimi predlogi sodeluje v delu stavkovnega odbora in zlasti delavskega sveta in drugih organov v OZD pri odločanju o zahtevah delavcev in reševanju vzrokov za stavke. Republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti posreduje svoje ocene, stališča in predloge za rešitev zahtev delavcev občinskemu svetu in predsedstvu RS ZSS, če je potrebno glede na naravo vzrokov za stavko in zahteve delavcev pa tudi pristojnim organom v občini in republiki ter zveznemu odboru sindikata delavr cev dejavnosti. Če se v razreševanje zahtev delavcev in od; pravo vzrokov za stavko vključujejo tudi organi in organizacije DPS, mora republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti s svojimi predlogi sodelovati v delu teh organov. 14. _______________________________________„ Sindikat v OZD skupaj z drugimi DPO v OZD, občinskim svetom ZSS in republiškim odbororn sindikata, če je potrebno pa tudi z drugimi 1 organi, mora po končani stavki pripraviti oceno ^ kov za stavko in razmer v OZD ter sprejeti stališča do vzrokov za stavko. Samoupravni in poslovodni organi ter strokovne službe morajo na zahtevo sindikata v OZD nuditi strokovno pomoč. Predlog ukrepov za saniranje razmer in od; pravo vzrokov za stavko pripravi poslovodni organ, sprejme pa ga delavski svet. Delavski svet pri tem upošteva tudi stališča in predloge stavkovnega odbora in sindikata. Občinski svet in republiški odbor sindikata po končani stavki ocenita razmere v OZD in vzroke za stavko, republiški odbor sindikata p3 oblikuje tudi predloge za odpravo vzrokov zanjo. Občinski svet in republiški odbor sindikata o svojih ocenah, stališčih in predlogih seznanita sindikat v OZ D, predsedstvo RS ZSS, če je potrebno tudi pristojne organe DPS. 15. _______________________________________„ Predsedstvo RS ZSS na podlagi stališč in predlogov občinskih svetov in republiških odborov sindikata ocenjuje družbene razmere, vzroke za stavko in sprejema ustrezna stališča in predloge. Predsedstvo RS ZSS spremlja uresni; čevanje stavkovnih pravil v praksi in jih na te) podlagi dograjuje. Predsedstvo RS ZSS 18. L 1981 _ ■“ VB V* S .H o 2 \ ^ ^S vi > ^ i n^ = ^ ^ o^ 2 i .= -w ^ a ;-. T=n \ rs e"a ^ ~ s s. a ^ a 2 2 a a >a i, sa a j PO SLEDEH POGOVARJANJA__■ < Jtetavska enotnost 11 Pogovor o pripravi resolucije s predsednico ^vršnega sveta sevniške občine Marijo Jazbec ZAMUJENO ŽELIMO NADOMESTITI * ia 10 e >t i- i, /■ )- e i- n 11 o |0 Sevniška občina je po na-pdnem dohodku že desetarja domala na dnu lestvice slovenskih občin. Zadnja le-ta se je začela vzpenjati. Po-Sumen razvoj načrtujejo tudi v osnutku občinske reso-|Hcije, ki so ga delegati dobi-Ji povsem po redni poti še K°nec minulega novembra, rj tem kako je pri nas težko načrtovati in tudi gospodari-n> smo se pogovaijali s predsednico izvršnega sveta skupščine občine Sevnica diplomirano ekonomistko šarijo Jazbec. »Sevnica je med slovenskimi občinami med manjši-oai. Kar 90 odstotkov ozem-Ja je hribovitega, polovico Pa pokrivajo manj kakovostni sestoji gozdov. Od približno 19.000 prebivalcev je zaposlenih le 6.400, v gospodarstvu in negospodarstvu naše občine le 4.500, drugi si služijo kruh v drugih občinah. Posebnost gospodarstva naše občine, ki nas v teh težavnih razmerah še dolj pesti, je naravnanost nase industrije. Tu je doma konfekcijska industrija, ki sicer sodi z Jutranjko in Lis-c° po kakovosti izdelkov v sam vrh doma in v svetu, seveda z visoko produktiv-dostjo in naprezanjem de-avcev, pretežno žensk. Prav Po številu zaposlenih žensk dl O, v vrhu republike, »raz-jpinja osebno izkaznico ob-eine predsednica Marija Jazbečeva. Večji zalet onemogoča precej težkih bremen. Marija Jazbec ne more kar tako mimo nepotrebnih zagat okrog zvezne resolucije. »Ze leta kot glas vpijočega v puščavi zaman opozaijamo, naj bi bili znani pogoji za gospo-daijenje in usmeritve za prihodnje leto že novembra, da ne rečem še prej, kot bi ravnal vsak dober gospodar. Namesto tega je iz leta v leto slabše,« pove iz izkušenj, saj je bila pred sedanjo funkcijo predsednica komiteja za družbeni razvoj, pred tem pa vodja finančno računovodske službe v Lisci. »Menim, da se bomo morali, ne glede na težke gospodarske razmere, v vsaki delovni organizaciji prilagajati, še bolje delati, predvsem pa hitro ukrepati, zakaj živeti je treba. Izhod je le v visoki produktivnosti, kar iz dneva v dan dokazuje tudi sevni-ška samorastniška industrija, kakovost izdelkov in trž- no naravnana proizvodnja. Delavcem pri tem lahko pomagajo le strokovnjaki, zato v naši resoluciji vedno znova govorimo o kadrovski politiki. Kjer je znanje, sta tudi dobra organizacija dela, trženje, - skratka denar,« pove po domače in doda tisto staro, a tolikokrat pozabljeno, da je treba najprej trdo — V osnutku razvojnega načrta sevniške občine, sprejetem še pred koncem minulega leta, postavljajo v poglavju o gmotnih možnostih vrsto visokih številk, kot so zapisane za vso republiko. Družbeni proizvod naj bi ostal sicer na enaki ravni, 2,5 odstotka v Sloveniji kot v Sevnici, izvoz pa nameravajo povečati kar za 6 odstotkov (v republiki za 4,7). Vsega tudi ne bodo porabili za uvoz,saj ga načrtujejo le za 4 odstotke, industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 3 odstotke (republika 2,4), enako kmetijska pridelava, zaposlenost za 2 odstotka (v republiki le 0,7). Očitno se namerava sevniška občina tudi vnaprej razvijati pretežno z opiranjem na lastne moči, saj želijo obdržati akumulacijo na smelih 10 odstotkih. Zanimivo bo, če bo to dosegla tudi republika! delati in ustvarjati, šele potem se lahko deli in terja ponekod že kar zloglasne pravice. Prizna tudi, kaj jo kot strokovnjaka še posebno moti v naši družbi. »Ob sicer kronično slabo napisani zvezni resoluciji in še slabših predpisih je v javnosti največ besed o slabih gospodarjih, torej slabih kolektivih. Izredno malo, če sploh kaj, pa pišemo o dobrih in prizadevnih delovnih organizacijah, ki ob istih slabih zakonih in tržnih razmerah odlično gospodarijo. Taki kolektivi so tudi v Sevnici in Posavju. Včasih se sprašujem, ali je za to krivo naše samoupravljanje, splošna razglašenost ali se res ne da nič narediti so krivi ljudje, ki ne znajo, nočejo ali res ne morejo?« Sevniško gospodarstvo ustvarja sorazmerno malo akomulacije. Zato postavljajo v osnutku občinske resolucije povsem določene naloge za razvoj drobnega gospodarstva, turizma in gostinstva, varovanje okolja, ptt omrežja in cest ob velikem prispevku tako v denarju in delu krajanov vseh enajstih krajevnih skupnosti. »Tu se lahko mestni ljudje dosti naučijo od naših preprostih ljudi, ki si odtr-gujejo od ust za krpo asfalta ali telefon, ki je za 15 in tudi 30 kilometrov oddaljenega kmeta-kooperanta v hribih nujno potreben. 'Zavedamo se, da smo marsikaj zamudili. Vendar naši ljudje še poseljujejo naše hribe, avtobusi vozijo šolarje in delavce po neverjetnih vzpetinah. Omogočimo jim boljši jutri, to bodo vrnili s hvaležnostjo in še predanejšim delom. Od naših delegatov v republiški, predvsem pa delegaciji SR Slovenije v zvezni skupščini, pričakujemo boljših zakonov, ki naj bodo trdnejša osnova za zdravo gospodarjenje. Alfred Železnik r in 1- 3, in ii- s) Satira Konet /e z nami vtzuiiu zvenu iveat dnevnik ograjuje od razprav < šem nujhujšem sovragu, ki i« čaka na svojo priložnost tam v reviji. Le kam to vodi? O. ' lj ivo s tj o kazala na liberale, U ifa.’ alternativce in drugo soc y,arJe bilo v tvojih časih nemo, °?‘nes žalostna resničnost, inach grmi po naši deželici, č 0 neki novi OF in nam spe mladež. Ampak vse to bi še nekako p, l*hPa se i? sovražnik polast učenosti, to smo že dolgo v bitna stvar sicer, toda zastran nismo belili glave, kajti dobn se zavedali, da je naša najmoc trdnjava, naš delavski razrec kot solza. Zdaj spoznavamo, d živeli v utvari. Oni dan so se sf ■U nphnrliviiih *** luvamisKo ograjo; s o vraž nevidna roka jih je speljala n, be dobro, da imamo Car dom. Res smo potem porab j denarja za čiščenje zame sedežev v veliki dvorani, tod čalo seje. Naša revolucionar drostje s tem veliko več dol ^gubila. Sovražniku smo dc v svojih rokah, ko ti tam neki Tomšič, kar tako brez vsakih zaslug in revolucionarne preteklosti, tebi nič meni nič predlaga ustanovitev socialdemokratske stranke. Jo bo dobil, smo prepričani. Toda tudi to še ni najhujše. Daje kaj takšnega nemogoče, tega se naš sovražnik dobro zaveda, konec koncev načela znanstvenega socializma, ki so prav v nas poosebila tisti edini in nezmotljivi um na čelu delavskega razreda, le nekaj veljajo. Proti znanosti pa tudi sovražnik ne more kaj prida opraviti, posebej, če je ta podkrepljena z najsodobnejšimi dosežki represivne tehnike, ki se je tako dobro obnesla v nam dragih Vevčanih. Spričo tega smo tembolj presenečeni nad dogajanji v slovenskih sindikatih. Namesto da bi vzeli stvar v svojo roke in puntarskim delavcem v skladu z našo razredno doktrino razložili, da generacija ali kar cele generacije delavcev ne pomenijo nič v primerjavi s svetlo in rajsko prihodnostjo, ki čaka njihove potomce, so se spustili v izredno tvegano spogledovanje s to puntarsko nehvaležnostjo. Najprej, očitno še pod vplivom prvega in modrega borca za delavski prav v minulem mandatnem obdobju Marjana Orožna, je na njihovem sindikalnem zelniku zrasla še kar sprejemljiva institucija izrednega zbora. Tako je, delavce je treba zbrati in jim predstaviti vse okoliščine akutno zapletenega položaja, povedati, da ni dohodka, ker so slabo delali, da se plače lahko v skrajnem primeru dvignejo le za tistih nekaj odstotkov in mirna Bosna. Razhod! Sindi- kat na čelu stavke, so takrat zapisali v časopise. Resje, naš sindikat vsekakor spada na čelo takšne »stavke.« Sovražnik pa spet ni držal križem rok. Dosegel je, da se puntarska svojat sploh ni zmenila za to veliko pridobitev naše demokracije. Kot da izrednega zbora sploh ne bi bilo, je štrajkala po svoje in se, samo pomislite, odpravila celo na ulice. Naši sindikati so tu naredili usodno napako. V hipu so pozabitli na bogate in revolucionarne izkušnje sovjega delovanja iz Orožnovih časov in začeli, Lenin se jih usmili, oblikovati tako imenovana stavkovna pravila. S tem so, kar ta vražja Ljorka na televiziji ni pozabila (nekajkrat) omeniti, defaeto priznali štrajk kot legitimno metodo. In povsod navzoči Mile Šetinc, kot da ne bi iz bogate družinske in naše splošne revolucionarne zapuščine vedel, kako so nastali naši sindikati, kdo in zakaj jih je ustanovil, tam v temi dneva na prvi strani še včeraj popolnoma našega Dela čenča o »zgodovinskosti« teh, kot jim pravijo, pravil. Rečem vam, konec je z nami. Edino upanje, ki nam še preostane, so naši razredno osveščeni tovariši, kijih navdihujeta Maribor in Novo mesto. Pa bratje Srbi, toda samo pod pogojem, če se ta-kojci nehajo voziti z opli in gumami kranjske Save ter jih, kot se za edini revolucionarni um tudi spodobi, nadomestijo z mercedesi in gumami Tigar. Bratje na pomoč! Kako trapasto se ponavlja ta rdeča zgodovina! Kuli ZA VSAKOGAR NEKAJ IZ ZALOŽBE Delavska enotnost TITO, STALIN IIN I ZAHOD Jože Pirjevec: TITO, STALIN IN ZAHOD Knjiga, polna novih, doslej neznanih podatkov o letu 1948, ki se bere kot roman. Cena 15.000 din. Mojmir Mrak: SVETOVNI JUG V PASTI DOLGOV Dolžniška kriza, dežele v razvoju. Mednarodni denarni sklad, svetovne banke — vse to v novi knjigi. Cena 22.000 din. SVETOVNI JUG \V PASTI Idolgov DeSastees»»aest Pavao Brajša: OČETJE, KJE STE Mit in resnica o materinstvu Nova uspešnica (!) varaždinskega psihiatra, ki je pri nas izdal že tri knjige in so bile razprodane. Cena 12.000 din. Milan Vršeč: SODOBNA VARNOST IN SAMOZAŠČITA V SFRJ Nepogrešljivi priročnik za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, študente, organe, organizacije in skupnosti. Cena 18.000 din. RASPODELA dšjagmsza jugustovenskog samoupravno^ ostesa proizvodnje Zvonimir Tanko: DEUTEV ali diagnoza jugoslovanskih samoupravnih odnosov v proizvodnji. Knjiga je izšla v srbohrvaškem jeziku. Cena 12.700 din. Bariča Kranjc: ZDRAVJE PRIHAJA IZ KUHINJE Knjiga z več kot 100 recepti, a ni kuharska knjiga. Preberite, primerjajte, razmislite in »precedite« svoj jedilnik. Cena 12.000 din. Dr. Robert Haas: ZMAGA T ŽELODCU Svetovna uspešnica tudi v slovenščini! To je biblija prehrane za zdravo, dolgo in bogato življenje. V knjigi najdete nešteto odgovorov in receptov , za to. kako to doseči. Cena 19.500 din. Vse knjige lahko naročite pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, telefon 318-855, 320-403. Posamezniki, ki kupijo za več kot 18.000 din, lahko plačujejo na obroke. DELAVSKO gibanje v SVETU____________22. ^ 1988 Delavska enotnost 12 J HIB..........M.........H...BIH.... . II - ---------T I II.III ■ ^ " Reforma kitajskega socializma in 13. kongres KR Kitajske SOCIALIZEM KITAJSKIH BARV Pripravil: Bogomil Ferfila Trinajsti kongres KP Kitajske je potekal od 25. oktobra do 1. novembra 1987. Pomeni nekakšno piko na i obodbju, ko se je kitajska politika »socialistične modernizacije« v zadnjih letih spopadala z vrsto težav, pred katerimi so dosedaj praviloma zastale reforme v socialističnih deželah. Partijski kongres tako pomeni razplet burnega obdobja globokih reform njenega gospodarskega, političnega, družbenega sistema. Prišlo je do novega konsenza kitajskega partijskega vrha o nadaljevanju reform. Sem spada tudi generacijska zamenjava vodstva KP Kitajske (odhod Deng Xi-opinga in vrste drugih starih revolucionarjev), ki se lahko razume tudi kot priznanje, da rod »starih« ni bil sposoben, doumeti in rešiti vseh zahtev reforme. Kongres je dal tudi osnovne značilnosti ideološke usmeritve KP Kitajske v prihajajoči »socialistični modernizaciji«, v kateri bosta prevladovala reforma političnega sistema in določanja vsebine »socializma kitajskih barv«. Izjemno pomembno je, da so kitajski komunisti spregovorili o večnih tabujskih temah socializma. Razpravljali so o trgu (ne samo blaga in storitev, marveč tudi o trgu vseh drugih proizvodnih dejavnikov); o oblikah lastnine (poleg državne lastnine - »lastnine celega naroda«, tudi o individualni, kolektivni, zasebni, tuji lastnini); o načinu delitve (poleg delitve po delu sprejemajo tudi delitev na osnovi lastnine, poslovnega tveganja itd. - če je v skladu z zakonom);, pa tudi o vlogi KP v reformi, odnosu gospodarstva in politike in podobno. Korenito reformiranje kitajske družbe »Socialistična modernizacija« se je začela s 3. plenumom CK KP Kitajske leta 1978. Tedaj je šlo za korenit preobrat glede na 20-letno ideološko-politično usmeritev KP pod vodstvom Mao Ze Donga. Strateške smeri reformiranja so bile predvsem: • velike spremembe v kmetijstvu, industriji; • spodbujanje iniciative individualnega, privatnega in kolektivnega sektorja: • široka gospodarska, znanstvena, politična odprtost (na smer reformiranja je vplival tudi izjemen razvoj njenih sosed - Japonske, Tajvana, Koreje; veliko pozornost so posvetili tudi jugoslovanskim izkušnjam: nasploh je značilno veliko število prevodov tuje družboslovne literature v kitajščino); • reformiranje političnega in pravnega sistema, celo posegi v obrambno-vojaški sistem. Dosežki 9-letne preobrazbe so izjemni. V obdobju 1978-1986 seje bruto narodni dohodek povečal za 102% (na 400 dolarjev, kar kaže, da gre za evropske razmere še večino za izjemno nerazvito državo); narodni dohodek se je v tem devetletnem obdobju povečal za 94,9%; povprečna poraba na prebivalca se je povečala za 86,9%; kmetijska pridelava je po odpravi »narodnih komun« rastla po 6,7% letno; dohodek kmetov pa je rasel celo po stopnji 14,8% letno. Poglejmo še nekatere druge podatke, ki nazorno pričajo o oživljanju tržnosti kitajskega gospodarstva. Hranilne vloge so se od 21,06 milijarde juanov leta 1978 povečale na 230 milijard juanov leta 1986. Podjetja so leta 1978 sodelovala v delitvi profita s 3,7%, leta 1986 pa kar z 42,2%. V industrijski proizvodnji so državna podjetja prispevala 80% vrednosti industrijske proizvodnje, leta 1986 pa 70%. Delež podjetij v kolektivni lasti se je povečal od 20% na 28%, zasebni' sektor pa je povečal svojo udeležbo od praktično 0 na 2%. V trgovini se je zmanjšal delež državnega sektoija od 90% leta 1978 na 40% leta 1986, delež zasebne lastnine pa narastel od 2% na 24 celotne vrednosti prometa tega sektorja. V približno 8% industrijskih in 75% trgovinskih podjetij so pravico upravljanja prenesli od države na kolektive ali zasebne manegeije. Sedem tisoč podjetij je začelo prodajati delnice Skoraj dva meseca že traja upor palestinskega prebivalstva na ozemljih, ki jih je v junijski vojni 1967. leta zasedel Izrael. Palestinci želijo predvsem opozoriti izraelsko in mednarodno javnost na nevzdržne razmere, v katerih živijo in se otresti izraelske okupacije. Čeprav ni formalnih dokazov, da njihove akcije vodi PLO, je vendarle očitno, da so v skladu z njenimi političnimi cilji. Izraelci so poslali v palestinska naselja vojaške in policijske enote, ki skušajo s silo preprečiti širjenje nemirov. Pri tem pa niso bile uspešne, saj seje upor razširil na domala vsa palestinska naselja na zasedenem ozemlju. Najhuje je v Gazi, kjer na kakih 300 kvadratnih kilometrih živi poldrugi milijon Palestincev. Večina se mora vsak dan voziti v Izrael na delo, kjer so se zaposlili kot gradbeni ali kmetijski delavci. Temu primerno so tudi plačani, tako da je življenjska raven prebivalstva na. območju Gaze izredno nizka. Tisti, ki so v največji stiski, se nimajo na koga obrniti, da bi jim pomagal. In celo tista pomoč, ki jo palestinskemu prebivalstvu namenjajo posamezne humanitarne organizacije, težko pride do njih. Tako je tudi tokrat, ko Izraelci nč: dovolijo pripeljati v Gazo hrane za palestinske begunce, češ da je v trgovinah hrane dovolj. Trgovine pa so zaprte, ker so se trgovci odzvali v skupni vrednosti 6 milijard juanov. Leta 1987 je bilo v Kitajski 12,28 milijona zasebnih poslovnih enot z 20 milijoni zaposlenih. Konec leta 1986 se je večina od 478.000 zadružnih podjetij spremenila v delniške družbe. Leta 1978 je bilo planiranje obvezno za vso industrijsko proizvodnjo, danes le še za polovico, na področjih, odprtih za vlaganje tujega kapitala, pa le še za 30% celotne vrednosti industrijske proizvodnje. Cene določajo zgolj za 30% prometa kmetijskih izdelkov in za 40% vrednosti' prodaje industrijskih izdelkov, približno 70% vrednosti celotnega prometa pa se prodgja na temelju okvirnih cen ali povsem svobodno na trgu. Udeležba državnih organov v naložbah je zmanjšana od 77,6% leta 1978 na 31,6% leta 1986. Ustanovili so posebne gospodarske cone, odprta mesta, specialne regije, v katere naj bi vlagali tuj kapital, uvoženo svobodno tehnologijo ter vpeljali sodobne metode upravljanja. Zlasti so se tako odprla obalna območja, kjer živi približno 200 milijonov ljudi in ki pridobijo približno polovico kitajskega narodnega dohodka. Zanimivo je, da so podjetja v teh krajih bistveno drugače organizirana v notranjosti pozivu k splošni stavki. Toda tudi takrat, ko so razmere »normalne«, je veliko palestinskih družin, ki nima dovolj denaija za vsakdanje potrebe. Izraelska razglasitev policijske ure na zasedenem ozemlju je imela za Palestince še eno slabo posledico. Precej jih namreč živi od ribolova in predelave rib. Zdaj, ko velja policijska ura, ribiči ne smejo zvečer na moije, zato je tudi ulov bistveno manjši od običajnega. Izraelci pravijo, da hočejo tako preprečiti tihotapljenje orožja in diverzantov, obenem pa prisiliti palestinsko vodstvo k zmernejši politiki. Pravzaprav bi v Jeruzalemu najraje videli, ko bi Palestinci na zasedenih ozemljih vodstvu PLO obrnili hrbet in izvolili svoje, takšno, ki bi se bilo pripravljeno pogajati o tako imenovani avtonomiji.v Vlada Jicaka Šamira skuša z vsemi sredstvi preprečiti ustanovitev neodvisne palestinske države. Šamir je tudi javno povedal, da si želi čimprejšnjih pogajanj o »palestinski avotnomiji« in na teh pogovorih bi poleg Izraela sodelovali še Egipt in Jordanija. Palestince naj bi vključili v jordansko delegacijo. Skratka, v izraaelski vladi se niso pripravljeni neposredno pogovarjati s PLO. Pri tem jim pridejo prav notranja palestinska nasprotja ter nezaupanje posameznih arabskih držav do PLO ozi- - imajo npr. le četrtino njihove administracije, močno je zmanjšan vpliv partijske organiziranosti. Drugačni so seveda tudi njihovi gospodarski rezultati - izvažajo kar 40% svoje proizvodnje, plače njihovih delavcev so dvakrat višje od kitajskega povprečja in podobno. Sklenjene so pogodbe za vlaganje tujega kapitala v več kot 8.700 podjetij, med njimi je več kot 4000 že uresničenih. Blagovna menjava s tujino se povečuje. Leta 1979 je izvoz znašal le 5,6% narodnega dohodka, leta 1986 pa se je povečal že na 12% (povprečna letna stopnja rasti znaša 17,5%). Gledano v absolutnih zneskih se je tako izvoz povečal z 21,6 milijarde dolarjev leta 1981 na 30,9 milijarde dolarjev leta 1986, devizne rezerve pa so od 5 milijard leta 1981 narastle do 11,3 milijarde 1986. leta. Seveda pa vsi kazalci niso samo pozitivni, tako je npr. uvoz narastel z 21,6 milijarde dolarjev leta 1981 na 42,9 milijarde dolarjev leta 1985. Saldo plačilne bilance je padel od 5,8 milijarde dolarjev leta 1982 na -5,1 milijarde dolarjev leta 1986. Kitajska družba je v tem času spoznala tudi inflacijo: rast potrošniških cen se je od 2,6% v letu 1981 povečala do 5% v letu 1986. Predvsem zaradi takšnih gospodarskih dosežkov je Kitajska danes v središču roma Jaserja Arafata. Na to se opira tudi izrelsko nasprotovanje konferenci o Bližnjem vzhodu, na kateri bi poleg stalnih članic varnostnega sveta sodelovali še vsi, ki so neposredno prizadeti v bližnjevzhodni krizi. Na njej gotovo ne bi mogli prezreti palestinskega problema, ki ostaja ključ za rešitev krize. Dokler ne bodo dosegli dogovora, ki bo zadovoljil tudi Palestince, bliž-njevzhodnega klobčiča ne bo mogoče razvozlati. Res je sicer, da so se z izraelsko-egiptovskim mirom razmere nekoliko umirile, vendar še daleč ne toliko, da ne bi grozil nov spopad. Sedanje razmere na zasedenih ozemljih neposredno vplivajo tudi na politične odnose v Izraelu, še zlasti v vladni koaliciji. Vse več je zahtev, naj izraelska vlada spremeni politiko in sprejme pozive za dialog s Palestinci. Tak preokret pa je mogoče pričakovati šele takrat, ko se bo še okrepil pritisk mednarodne javnosti in ko bodo Arabci v resnici sposobni opredeliti dovolj trdno skupno strategijo do Izraela. Na Bližnjem vzhodu je nakopičenega veliko najsodobnejšega orožja, pri čemer prednjači Izrael. Njegova vojaška moč je skladna z vlogo, ki jo ima v ameriški globalni strategiji. Toda z otoplitvijo med Moskvo in Washingtonom se bodo verjetno tudi Američani vsaj deloma otresli izrazito proti- pozornosti med socialističnimi državami po vsem svetu, njene reforme obravnavajo in navajajo za zgled na Vzhodu in na Zahodu. Težave kitajske »socialistične modernizacije« Kljub uspehom pa so se pojavljali tudi dvomi o ciljih in reformi (odraz tega so javne polemike partijskega vodstva, intelektualcev, študentske demonstracije, kadrovske menjave v centralnem komiteju). Dvome o pravilnosti reform sta zlasti spodbudila tadva sklopa nezaželenih pojavov: • Nespodbudni spremljevalci reforme - rast inflacije, - pojav in širjenje gospodarskega kriminala in podkupovanja, - decentralizacija je imela za posledico tudi avtarkične težnje kitajskih provinc (zapiranje lokalnih trgov, podvajanje proizvodnih zmogljivosti itd.) - nastajanje slojev revnih in bogatih, napetost med njimi - obenem z razvojem blagovnega gospodarstva se niso razvijale temu ustrezne institucije, kot npr. sodoben bančni, davčni, administrativni sistem, kar je oteževalo delo gospodarstva. • Te težave so vplivale na širino in globino reform. Politični konsenz v vodstvu KP Kitajske je bil različen na različnih področjih reformiranja. Najlaže so potekale spremembe v kmetijstvu, več težav je bilo v industriji, še več pri odpiranju Kitajske v svet. Zlasti boleče je bilo spoznanje, da gospodarske spremembe zahteva- sovjetskih poudarkov v svoji politiki na Bližnjem vzhodu. V preteklih dvajsetih letih so namreč dosledno skušali preprečiti kakšrnokoli uveljavljanje Sovjetske zveze na bližnjevzhodnem prizorišču in to je tudi vzrok, da so do nedavnega — podobno kot Izrael - odločno nasprotovali sklicu mednarodne konference, na kateri bi enakopravno sodelovala tudi Sovjetska zveza. Resnici na ljubo je treba še povedati, da tudi izraelska vlada ni več tako izrazito protisovjetsko usmeijena - še zlasti ne, odkar so v Moskvi nekoliko ši-rokogrudnejši pri izdajanju dovoljenj za izselitev sovjetskih Zidov. Že nekaj mesecev je v Izraelu sovjetska konzularna delegacija, ki je uradno prišla v Jeruzalem, da bi uredila nekatera imo-vinska vprašanja, ki jih ima v »svetem mestu« ruska pravoslavna cerkev. Pred dnevi so članom delegacije podaljšali vizo, vendar opozorili, da jo bodo preklicali, če Sovjetska zveza ne bo zagotovila podobnega statusa tudi izraelskim predstavnikom. Toda spremembe v odnosih med velesilama le posredno zadevajo palestinsko prebivalstvo na zasedenih arabskih ozemljih. O njihovi usodi so doslej najbolj jasno govorili v camp davidskih sporazumih, ki sta jih ob navzočnosti takratnega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, 17. septembra 1978, podpisala egiptovski predsednik Sadat in predsednik izraelske vlade Menahem Begin. V poglavju, ki govori o usodi Zahodne obale in Gaze, je izrecno jo tudi posege v politiko. partijo. |< Reforme so postopoma zoževale, spreminjale ii1 C sdpravljale funkcije državnih in partijskih kadrov ozi- ■ roma so staro mačistično revolucionarno elito zamenje- | vale z mlajšimi, profesionalnimi kadri. Ta proces je gle- » de na kitajske razmere nuj; 1 no zelo postopen (kadrovski " seznami namreč obsegajo kar 25 milijonov ljudi, od te- M ga je 4 milijone visokih funkcionarjev in večina od R teh je bila na listah že pred p. letom 1978. S Konec leta 1986 je imela P KP Kitajske 46.011.951 čla- £ nov in 2.410.831 kandidatom ' Od članov so le 4% imeli vi-soko izobrazbo, kar 10% jih je bilo nepismenih, mlajših ' od 25 let pa je bilo manj kd 2,5% vseh članov. Leta 1985 pa je kar 45 do 50% novih r, članov imelo visoko izo- S] brazbo. jE V skiciranju političnega P zemljevida Kitgjske je po- P trebno omeniti vlogo arma- sl de. Vojska, zlasti njena Poli' it tična uprava, je nekakšen o čuvaj revolucionarnih izro- ° čil, moralnih in idejnih vred- n not kitajskega socializma- I! Z reformami so vlogo arma; P de postopoma postavljali S1 v njene profesionalne funk- sl cije, zlasti od obsodbe ob; o dobja Mao Ze Donga naprej s. pa je opaziti kritične odziv« si armadnega vrha na posa- š' mezne poteze reforme. c Nekateri vojaški pa tudi v civilni krogi vidijo v reformi zgolj sprejemanje in kopira- ^ nje družbenih obrazcev za- v hoda, vesternizacijo, slep0 I kopiranje meščanske druž- ■ be. Vendar vseeno lahko re- ^ čemo, da gre tudi pri takšnih j, odbojnih stališčih bolj za p trenja in polarizacijo znotraj r bloka reformatorskih sil kot £ pa za opozicijo. v v avtonomiji pogajali Egipt. u Izrael, Jordanija ter izvoljeni j; predstavniki prebivalcev, ki v živijo na Zahodni obali in 1< v Gazi. Ta pogajanja bi te- g meljila na določilih resoluci- n je varnostnega sveta OZN št. 242, ki so jo sprejeli nepo- !~ sredno po junijski vojni. (Resolucija na eni strani zahteva izraelski umik z arabskih ozemelj, toda o Palestincih govori zgolj kot o beguncih.) Toda načrt reševanja palestinskega vprašanja, kakor je zapisan v campda-vidskih sporazumih, se n« uresničuje, med drugim tudi zato, ker sta Egipt in Jordanija ugotovila, da ne moreta sprejeti nobene obveznosti, ki bi ji nasprotovala PLO. Sedanje razmere na ozemljih, ki jih je Izrael zasedel v junijski vojni, nimajo zgolj političnih in mednarodno strateških razsežnosti. Gotovo je najbolj boleče, a obenem najmanj znano, dejansko življenje palestinskega prebivalstva, katerega trp; Ijenje se nadaljuje v senci globalnih odnosov, sebičnih. interesov posameznih arab-, skih držav ter izraelske agresivnosti. Pri tem gotovo velja ugotovitev, da se s podaljševanjem brezizhodnosti palestinskega položaja krepijo tiste sile, ki so naklonjene ostrim potezam, če n« gre drugače, celo terorizmu. V resnici pa je mogoče doseči pomiritev šele takrat, k° bodo tako v Izraelu kot me° Arabci prevladale tiste sile. ki so pripravljene na sožitje in mir. Toda tudi zato je p?" treben pogum, morda ga je potrebno celo več kot za novo vojno. Ludvik Škobern6 PALESTINSKI UPOR izobraževanje, kultura Ljubljana, 22. januarja 1988 Koper: poglavitni očitki srednješolskih učiteljev ! ostajajo KAJ MALO NAPREDKA V RAZPLETU SPORA Razširjena seja stavkovnega odbora delavcev Srednje Pedagoške in naravoslovno matematične šole Koper in rednje ekonomske in družboslovne šole Koper minuli Ponedeljek je prinesla kaj malo novega v razpletu spora, 1 ga delavci vodijo z republiško izobraževalno skup-°stjo. Koprski šolniki se počutijo izigrane in naivne, saj e Jim zdi, da jih nihče ne jemlje preveč resno in da ajihovo organizirano in disciplinirano opozarjanje na J^ttisclno^ in nesprejemljivost birokratsko proračun-km odnosov v šolstvu ne rodi sadov. h Na seji stavkovnega odbo-H rt’ ^ 80 j° sklicali na osnovi sklepa izrednega zbora de-avcev obeh šol, so se želeli s Pogovoriti s predstavniki re-’ st liske izobraževalne f' kupnosti in drugih organov 1 Č .organizacij predvsem n stvareh. Najprej J r. ■ ePu odbora za usmeije-1- no izobraževanje skupščine 3 za katerega trdijo v Ko-r ^U’ v. v skladu s sklepi li skupščine Izobraževalne c- skupnosti Slovenije, nato i; 0 usodi preostalih pobud, ki 3) so bile sprejete na zadnji seji 'e skupščine ISS in na koncu 3' Se o usodi zahteve po participaciji ISS pri gradnji sred-li “^ošolske telovadnice ji v Kopru. Obtožbe so Preresne? Per, ki v stavkovnem odbo-sodelujejo kot zunanji ^rU’ Ju bilo tudi precej po-apljenih gostov. Izobraže-valno skupnost Slovenije so Vstopali Peter Vencelj, Predsednik odbora za Usmerjeno izobraževanje, Viktorija Gorjup in Silva aupot, predsednici zbora Porabnikov in zbora izva-„ cev. Vsi trije opravljajo vodiine funkcije v ISS vo-entersko, zato so na seji po-f’re8ijli koga od zaposlenih a rSS. Predsednik skupšči- ne ISS Niko Žibret je očitno menil, da so šli Koprčani z zahtevami predaleč. S svojim pismom je učiteljem sporočil, da so njihove zahteve dobili, da so »obtožbe in zahteve preresne, da ne bi dobili na njih tudi ustrezne strokovne in samoupravne odgovore.« Sporoča jim tudi, da bo vso zadevo predal v obravnavo samoupravni delavski kontroli pri ISS in da bodo pri delu tega odbora morali sodelovati. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je zastopal namestnik predsednika Stane Čehovin, republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti pa predsednik in sekretar Ivan Štukov-nik in Aleš Golja. Kot je znano, je skupščina ISS na seji 10. decembra lani sprejela sklep, da bodo tistim šolam, ki v letu 1987 ne bodo dosegle povprečne višine neto osebnega dohodka 299.792 dinarjev, kar pomeni 90 odstotkov višine povprečnega neto osebnega dohodka v srednjem šolstvu, kot obliko začasne premostitve odstopanj akontativ-no odobrili denar. Šole naj bi dobile akontacijo sredstev za kritje razlik v višini osebnih dohodkov po treh merilih. Upoštevali naj bi višino odstopanja od višine povprečnega neto osebnega dohodka, zmanjšanega za 10 odstotkov. To razliko bi po- pravili s količnikom povprečne normativne obremenitve pedagoških delavcev na šoli in s količnikom kvalifikacijske sestave. Tako določene akontacije so se šolam, ko so prišle v izbor po teh merilih, zmanjšale še za odstotek odstopanja v višini letnih prispevnih stopenj iz bruto osebnih dohodkov in dohodka od povprečnih stopenj v republiki. Odbor za usmerjeno izobraževanje skupščine ISS je na predlog svoje komisije za srednje izobraževanje izbral pet šol, ki so dobile akonta-tivna sredstva za premostitev odstopanj v višini izplačanih osebnih dohodkov. Med njimi je tudi Srednja pedagoška in naravoslovno matematična šola Koper. Vzrok za ponovno razburjenje koprskih šolnikov, ki je povzročil tudi sklic izrednega zbora delavcev je bil, da odbor za usmerjeno izobraževanje pri uveljavljanju sklepa skupščine ISS o akontativni sanaciji dohodka šol ni upošteval določila o povprečni normativni obremenitvi pedagoških delavcev na šolah. Težave s podatki Pri razjasnjevanju stvari na sestanku stavkovnega odbora so se člani nekako sprijaznili s pojasnilom, da na sejo odbora za usmerjeno izobraževanje niso bili povabljeni, ker tega niso bili posebej zahtevali. Res je bilo šol, ki so konkurirale za dodatna sredstva, več kot 40, vendar so bili prav koprski učitelji pobudniki takšne obravnave na skupščini in so bili do njene seje vabljeni na seje odbora. Niso pa se mogli sprijazniti s pojasnilom, da podatki, ki so jih šole posredovale, nrso omogočili upoštevati faktorja povprečnih normativnih obremenitev. Kazali naj bi takšna nesorazmerja pri številu zaposlenih, da bi jih bilo brez dodatnih preverjanj nesmiselno upoštevati, zaradi časovne stiske pa jih ni bilo mogoče preverjati. To pojasnilo jih ni zadovoljilo. Zlasti še zato, ker so na prvi seji odbora za usmerjeno izobraževanje že imeli prve izračune. Na osnovi teh so tudi govorili o povprečni obremenitvi učiteljev, potem pa jih pri sklepanju niso upoštevali. Koprčani pravijo, daje pri tem strokovna služba naredila premalo, poleg tega pa so zaradi neupoštevanja dogovorov na skupščini ISS v sedanji predlog uvrščene tudi šole, ki do dodelitev sredstev niso upravičene. Koprčane najbolj boli obrazložitev odbora za usmerjeno izobraževanje, v kateri so zapisali, da se je njihova šola pokazala kot najbolj nerazumljiv primer. Vsi podatki šole naj bi izkazovali upravičenost do dodelitve sredstev, po pri-meijavi z drugimi šolami pa naj bi bilo poslovanje šole v Kopru vprašljivo. Ta ugotovitev naj bi pomenila nezaupnico organiziranosti koprske šole in očitek, da ne znajo gospodariti. Posebej žaljiv je očitek o nepojasnjenih sredstvih na žiro računu, ki naj bi že prej omogočila dvig osebnih dohodkov. Gre za namenska sredstva za srednješolsko telovadnico, kijih ne morejo črpati in kar so strokovni službi že večkrat pojasnili, pa očitno ni zaleglo. Prav o vprašanjih organiziranosti in kadrovske zasedenosti pa se vleče razprava že ves čas spora. Za odpravo teh nejasnosti je strokovna služba ISS po mnenju Koprčanov pokazala premalo pripravljenosti in strokovnosti. Gre za realno ovrednotenje programov, za stvarno ceno izobraževalnega dela, ki bo zavarovalo maksimalno delovno obremenitev učitelja ter po drugi strani minimalno kakovost učnovzgojnega dela. To pa je širša razsežnost koprskih prizadevanj. Želijo razjasniti, ali imajo pri njih, kot jim nekateri očitajo - učitelji premajhno delovno obveznost. Zavedajo se namreč, da bi problem osebnih dohodkov odpravili, če bi učili 28 ur na teden ali če bi zaposlili enega ali dva ho-norarca. Toda tako bi vprašanje premalo ovrednotenih programov reševali na škodo kakovosti učnovzgojnega dela. V dokaj strpnem pogovoru so dokončno kaj malo razjasnili. S predsednikom odbora za usmeijeno izobraževanje so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh, vendar skupaj opravili primerjavo poslovanja koprske pedagoške in naravoslovno matematične šole s sorodno šolo v Kranju, da bi videli, kje nastgjajo razlike. Vsi poglavitni očitki koprskih pedagoških delavcev ostajgjo, skupaj z grenkim občutkom, da jim nočejo prisluhniti. Večkrat so poudarjali, da ne gre samo za njihove probleme. Razumejo tudi težak gmotni položaj vse družbe. Pa vendar so prepričani, da računi v šolstvu niso čisti in da še vedno prevladuje birokratsko proračunska logika razdeljevanja sredstev. Čistih in realnih računov - in te terjajo Koprčani in tudi dopuščajo, da se sami motijo - niso dobili, niti zadovoljivih pojasnil ne. Vedo, da medsebojni očitki ne pripeljejo nikamor, če niso dokazani s podatki. In da verodostojnih podat- kov še ni, krivijo strokovno na čistih odnosih (dosedanje službo ISS. Odgovore še pri- linearne valorizacije so razli-čakujejo in še naprej so pri- ke samo poglabljale), ustrez-pravljeni sodelovati pri do- nejši samoupravni organizi-grajevanju pravičnejšega si- ranosti in strokovno odgo-stema financiranja vzgojno- vornem odločanju, ki bo izobraževalnega dela. utemeljeno s strokovnimi in Takšen sistem, po njiho- odgovornimi predlogi, vem mnenju, mora temeljiti Igor Žitnik V Pomurju izginjajo zanimive rastline REŠIMO MURO »Veseli me, da smo se znova srečali v tej dvorani, v kateri sem pred časom doživel čudovita čustva, ko smo se zbrali, da bi javnosti pokazali, kaj nam pomeni Mura in kaj čutimo do nje,« je začel svoje predavanje prejšnji teden v Galeriji kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti Matjaž Jež, z mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Njegovo predavanje s projekcijo diapozitivov o Muri, rastlinju in živalstvu ob njej je bilo del prireditve z naslovom Rešimo Muro, ki so jo skupaj pripravili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Društvo za varstvo okolja Pomurja in Kulturni center Miško Kranjec v Murski Soboti. V prvem delu prireditve, na katero je prišlo za polno dvorano tistih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z naravo okoli nas, je Janko Urbanek, prav tako z mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine predstavil nov lepak Ogrožene rastline Pomurja. Na njem je z barvnimi fotografijami predstavljenih štirinajst izginjajočih rastlin, med njimi tri zaščitene (ozkolistna narcisa, dišeči volčin in močvirska logarica). Izdajo so sofinancirale občinske kulturne skupnosti pomurskih občin in republiška kulturna skupnost. V Pomurju so ogrožene predvsem rastlinske vrste, ki uspevajo v močvirnatem svetu. Takšno okolje zaradi kmetijskih posegov vse bolj izginja, »neurejene«, »divje« in »zaraščene« mrtvice in stranski rečni rokavi prepuščajo prostor »urejenim« vodnim tokovom z zravnanimi strugami, praznimi bregovi in brez življenja ob in v sebi. K izginjanju močvirskih rastlin pripomore tudi onesnaženost voda, predvsem Mure, ki si je že prislužila neslaven vzdevek Rio negro. Velika nevarnost pa v prihodnje grozi še z načrtovanimi vodnimi elektrarnami na Muri, zaradi katerih bi značilno naravno obmursko okolje za vedno izginilo. Tako je štirinajst rastlin, ki so na sliki, v nevarnosti, da izginejo skupaj s svojim življenjskim prostorom, hkrati pa bi izginila tudi marsikatera živalska vrsta. Izvedenci mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so zato pripravili predlog za oblikovanje Krajinskega parka Mura, ki bi zgjemal n^jožji pas ob reki od Kroga približno do Hotize. Predlog temelji na posameznih študijah o pticah, ribah in rastlinah ob Muri, povzetek tega dolgotrajnega raziskovalnega dela pa je tudi razstavljen v soboški Galeriji. Ko bo besedilo predloga dokončno oblikovano, ga bodo dali v obravnavo pomurskim občinskim skupščinam in tako skušali doseči, da bi ostal izbrani del Murinega porečja, v katerem je moč najti najbolj značilne rastline in živalske vrste, neokrnjen in zavarovan za poznejše rodove. Kajti to, kar so nam posodili naši predniki, moramo predati našim potomcem. Seveda predlog mariborskih varstvenikov naše dediščine v Krajinskem parku Mura ne predvideva nikakršnih elektrarn. Jože Pojbič ODDIH, ŠPORT IN rekreacija 22 ia^ ,988Delavska enotnost 14! Beli cirkus se počasi seli čez veliko lužo Tudi v novogoriškem Meblu vse manj sodelujočih na športnih srečanjih med temeljnimi organizacijami Z 800 NA 400 AKTIVNIH Medtem ko zanimanje za najrazličnejše športne dejavnosti pada, pa za smučanje celo narašča družina, so možnosti toliko bolj skromne. In ker so v naši delovni organizaciji osebni dohodki prej manjši kot večji, so namreč pod občinskim povprečjem, so gmotne zadrege naših delavcev toliko bolj razumljive, ugotavlja Rajmund Kolenc. Za smučarske vozovnice deset milijonov Nekako presenetljivo in po svoje tudi značilno pa je, da v novogoriškem Meblu kljub vsemu vlada izjemno veliko zanimanje za smučanje. To je za šport, ki je danes razmeroma med najdražjimi. Računati namreč moramo, da je deset tisočakov za dan smučanja že premalo. »Smučanje je v naši delovni organizaciji šport številka ena. Redno smuča kakih 300 ljudi, kar glede na oddaljenost smučišč res ni malo. Samo za letošnjo zimo smo kupili 40 letnih smučarskih vozovnic za Kanin, 1057 dnevnih vozovnic tudi za to smučišče in še 277 dnevnih kart za Črni vrh. Za smučarske vozovnice so tako delavci Mebla vnaprej odrinili za letošnjo smučarijo dobrih deset milijonov novih dinarjev. Vsekakor podatek, ki veliko pove. Medtem ko zanimanje za najrazličnejše športne dejavnosti pada, pa za smučanje celo narašča« ugotavljajo v Meblu. Andrej Ulaga ------------------------------1 ( Sprehod je premalo Športno življenje zagotavlja večjo odpornost člo- c veka proti boleznim, precej manj bolniških izostankov 1 in obenem večjo delovno sposobnost. Po skoraj deset t let dolgi raziskavi na Švedskem so v neki delovni s organizaciji ugotovili, da so rekreativci izostali z dela I skupno 4673 dni, prav toliko delavcev kontrolne sku- c pine, ki so živeli brez rekreacije, pa skoraj trikrat več c oziroma 13.473 dni. Tudi okrevanje po boleznijo bilo s pri nešportnikih 2,7-krat daljše kot pri rekreativcih. 1 Športniki živijo precej bolj zdravo tudi zato, ker so j razmeroma dobro poučeni o vsem, kar človeku škodi, i kar ga slabi in dela neodpornega. Zato nikakor ni i naključje, da je med rekreativci zelo malo kadilcev in 1 uživalcev alkohola. Vedo, kaj delajo, kako morajo ; živeti, da bodo uspešni pri vsakdanjem delu in obe- \ nem tudi na športnih terenih. j Poučen je tudi primer iz Nemške demokratične '. republike. Tu namreč ljubitelji športne rekreacije < použijejo polovico manj raznovrstnih zdravil od ljud- 1 skega povprečja. Toliko manj zdravil potrebujejo pač ] zato, ker so toliko bolj odporni. ; Ob tem moramo povedati, da smisel rekreacije niso 1 občasna tekmovanja, temveč predvsem redna vadba 1 v vseh letnih časih. Kaj se skriva za besedico »redna«, že vemo: vsaj trikrat na teden. Enkrat ali dvakrat je vsekakor premalo. Ko se v mednarodnem komiteju »Šport in prosti čas« razpravljali o redni vadbi, so Finci takole pojasnili svoje stališče: vrhunski tekmovalci trenirajo vsak dan, za rekreativce pa je dovolj, če se urijo in utrjujejo po trikrat na teden. Samo v tem primeru jih statistiki na Finskem prištevajo med športnike. Tudi švedski izvedenci upoštevajo načelo redne vadbe, ki pa mora biti po njihovem mnenju dovolj intenzivna. Sprehod je vsekakor premalo. Srčni utrip mora narasti na 130 do 150 udarcev v minuti. A. U. Med slovenskimi delovnimi kolektivi, ki so za športno rekreacijo in oddih delavcev veliko napravili, je tudi delovna organizacija Meblo iz Nove Gorice. Lahko rečemo, da so v tej tovarni za zaposlene že davno prešli od besed k dejanjem. Imajo razgibano športno življenje, veliko možnosti za rekreacijo in seveda tudi svojega poklicnega organizatorja aktivnega oddiha. Pod okriljem Športnega društva Meblo deluje kar petnajst sekcij in sicer: smučarska, kegljaška, balinarska, nogometna (mali), odbojkarska, rokometna, košarkarska, namiznoteniška, planinska, plavalna, teniška, zmajarska, kolesarska, strelska in šahovska. Zanje skr-be seveda delavci sami, brez tuje pomoči in tudi brez honorarjev. Delavci si iščejo dodaten zaslužek Kljub vsem tem spodbudnim ugotovitvam pa se tudi v Meblu v rekreaciji nekako zatika. Ni več tistega nekdanjega navdušenja, o čemer priča tudi število sodelujočih. »Nesmiselno bi bilo, če bi se izogibali resnici in sami sebe zavajali,« pravi Rajmund Kolenc, organizator rekreacije v novogoriškem Meblu. »Zanimanje za šport je manjše, kot je bilo pred leti. Medtem ko je lani sodelovalo na srečanjih med temeljnimi organizacijami 400 delavcev, jih je pred dvema letoma dvakrat toliko. Ni kaj skrivati: za redne oblike športne dejavnosti ni več pravega navdušenja. Udeležba je vse bolj skromna. Posebno mladih je vse manj in predvsem deklet oziroma žensk...« Podobno kot v organizacijah združenega dela je tudi v družinskih proračunih doživela rekreacija približno enako usodo. Ljudje so namreč začeli varčevati prav pri športu. Posebno tisti, kjer jim zmanjkuje že za najosnovnejše. »Povprečna starost naših športnikov je približno 35 let,« nadaljuje Rajmund Kolenc. »To z drugimi besedami pomeni, da so naši rekreativci v glavnem ljudje v zgodnjih srednjih letih. In še teh ni več toliko kot včasih. Zakaj...? Nedvomno moramo iskati vzroke tudi v vse skromnejšem življenjskem standardu, ki sili ljudi k iskanju dodatnih virov dohodka. Tisti, ki imajo krpo zemlje, ji seveda posvečajo precej večjo pozornost. Še kako se namreč pozna, če ni potrebno po sleherno stvar v trgovino. Tisti, ki nimajo svojega vrtička, si pomagajo drugače. Vdinjajo se, kjer pač najdejo priložnost, mnogi tudi onkraj državne meje. Ob popoldnevih in vikendih hodijo v Italijo, kjer poprimejo za vsakršno delo. S tem si mnogi mimogrede prislužijo še eno plačo...« K vsemu temu je seveda treba dodati, da si ljudje le s težavo še kupujejo športno opremo. Posebno tisto zahtevnejšo. »V Meblu si delavci sami kupujejo, kar potrebujejo za športno rekreacijo. To je tudi prav. Toda cene že davno presegajo možnosti mnogih športnikov. Za trenirko je na primer potrebno odriniti že blizu 70 tisočakov, za smuči in čevlje štirikrat toliko in podobno. Če je človek sam, še nekako gre. Če pa je tu - Draga, danes sem imel čudovite sanje. Sanjalo se mi je, da sva z mojo plačo preživela ves teden na smučanju! S 'M SKRBNE PRIPRAVE NA MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK V DUPLJAH Bodi dober z ljudmi na tvoji poti navzgor, da bodo ljudje dobri s teboj na tvoji poti navzdol! S temi besedami je pospremil k bralcem knjigo DEMOKRATIČNO VODENJE SKUPINE njen avtor Jože Klemenčič. Knjigo priporočamo: vsem vodstvenim delavcem, predsednikom in drugim članom samoupravnih organov, vodjem skupin, delovodjem, inštruktorjem v organizacijah združenega dela. Cena knjige je 6.500 din. Knjiga je izšla v zbirki Knjižnica Sindikati (št. 91) Kupite |0 lahko v vseh knjigarnah po Sloveniji, naročite pa na naslov: Delavska enotnost. Liubijana. celovška 43. Organizacijski komite 13. rmožičnega smučarskega eka »Po poteh Kokrškega idreda«, ki bo v Dupljah 24. anuarja letos, je že pred ča-om krepko zavihal rokave. >elo je steklo v 15 komisi-th, pri prireditvi pa bodo odelovali skoraj vsi krajani lupelj in tudi iz sosednjih rajevnih skupnosti. Štart in cilj bosta na Kon-ah pod vasjo Spodnje Dup-e. Prvi štart bo ob 9.30 za jkače na 30 km. Sledili bo-o štarti za trimski tek na 15 m, vojaški tek na 15 km, ionirski tek, trimski tek, :k borcev na 7 km. Novost a bo pohod borcev na 7 km. Vse, neprezahtevne tekale proge so speljane po polh, koder so se med NOB orili borci Kokrškega odre-a. Organizacijski komite odi predsednik SO Kranj van Torkar, pokrovitelj je e desetič Slovenijales Trgo- PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA [DUPU, _____ A r-. 4- ^ /~4 V-\ /"v Martin Košir. Letošnji smučarski tek bo štel tudi za brazde vzdržljivosti »ka-veljc-korenine«. Zaradi zmanjšanja stroškov, vendar ne na škodo prireditve, ni predhodnih prijav in zato organizatorji niso pošiljali znanih novoletnih voščilnic. Prijaviti se bo mogoče samo na dan prireditve, to je v nedeljo od 6. ure dalje do štarta. V dogovoru z Alpetourem bodo pripravili poseben brezplačen avtobusni prevoz iz Kranja \t r^nTAlio nh 7 30 8 in oh 8.30 in nazaj ob 12. in 12.30. Za tekače so pripravljene skU' pine: do 30 let, od 31 do 45 let in nad 45 let. Ženske P3 bodo imele dve kategoriji i1] sicer do 35 let in nad 35 P' starosti. Pionirski tek je n^ menjen učencem osnovni!1 šol, na trimskem teku Pj1 lahko sodelujejo tekači obe11 spolov. Startnina za odras)6 je 2500 dinarjev, za pionir)6 500, vojaki pa ne plačaj0 štartnine. Vsak udeležen^0 bo dobil bilten, malico, sm11' čarsko kapo in značko. Janez Kuh* j tt ZGODOVINE ________________________Ijub^ana, 22.^ .988 PCla¥Sta eflOtllOSt 1 5 Ob 100-letnici sindikalnega gibanja na Slovenskem (3) PRVA KOLEKTIVNA POGODBA Pripravlja: Miroslav Stipovšek Njenega ustanovnega “^nega zbora 23. decembra |°94 na Dunaju seje udeležil tudi predsednik Društva ti-skaijev na Kranjskem Jožef avliček. Združevalo je 11 deželnih (kronovinskih) društev in dve krajevni ® skupaj 5540 člani, na začet-. u djegoveg3 delovanja pa ' Je bilo v deželnem društvu za Kranjsko 85 članov. Du-d^jska tiskarska centrala je dda pomembna prelomnica zlasti glede okrepitve social-n°ekonomske borbene delavnosti tiskarskih društev. ^veza avstrijskih tiskarskih diuštev je 'usmeijala in usklajevala mezdna gibanja, Postopoma pa je poskrbela za enotno urejanje in centra-uzacijo podpor, za osredoto-ccnje posredovanja dela, za stanavljanje prenočišč za" P tujoce tiskarje, za zbiranje ocialne statistike, za uved-oo brezplačnega pravnega varstva članov za spore iz delovnega razmerja ali društvenega delovanja, uredilo Pa je tudi obvezno naročilo da strokovni list Vonvarts. ^ njeno ustanovitvijo se je tudi okrepila povezanost tipkarskih društev s socialnodemokratskim strokovnim-smdikalnim gibanjem, ki ga —^ lo vodila leta 1892 ustanov-jjena Strokovna komisija na tvunaju. Prva velika akcija dunajske tiskarske centrale J® bila uveljavitev skupne kolektivne pogodbe za vse lskarne v Avstriji leta 1895. v5>ruš,tvo tiskarjev na ranjskem je v tem velikem mezdnem gibanju zelo aktivno sodelovalo in v poročilu za leto 1895 je poudarilo, da »pač ni imelo naše društvo od svojega obstoja sem tako živahne dobe, kakor je bilo preteklo leto«. Na izrednem občnem zboru 20. januarja 1895 so člani sklenili podpreti skupno akcijo za uvedbo prvega »normalnega mezdnega tarifa« za vso Avstrijo. Zato so sklenili delodajalcem odpovedati svojo kolektivno pogodbo iz leta 1890, izvolili so sedemčlansko tarifno komisijo ter povečali tarifni fond za kritje stroškov mezdnega gibanja in za podpore tistim članom, ki bi jih zaradi njega podjetniki preganjali. O skupni kolektivni pogodbi je nato tarifna komisija razpravljala na osmih sejah, vse članstvo pa je v drugi polovici leta 1895 izrazili svoja stališča in ' predloge na petih shodih. Za odposlanca na osrednja pogajanja na Dunaju je izvolilo predsednika Jožefa Pavlič-ka, predstavniki tarifne komisije pa so imeli še posebna pogajanja s predstavniki tiskarskih podjetij na Kranjskem. Na shodih so tiskaiji burno protestirali proti odklonilnemu odnosu podjetnikov do delavskih predlogov. Izrazili so pripravljenost na skrajni korak - stavko, če podjetniki ne bodo sprejeli zahteve po uvedbi 9-urnega delavnika in uvrstitev Kranjske v III. plačilni razred. Po predlogu nove kolektivne pogodbe so pred- videli glede na draginj ske razmere v posameznih mestih, kjer so bili grafični obrati, razdelitev na šest pla-člilnih razredov. Tiskarski podjetniki na Kranjskem so vztrajali na predzadnjem, II. palačilnem razredu. Odposlanec Pavliček je tudi dobil nalogo, da zapusti pogajanja na Dunaju, če ne bo uspel uveljaviti omenjenih zahtev. Na tarifni konferenci so končno uspeli uskladiti vsa sporna vprašanja, le uvrstitev Kranjske v III. plačilni razred je moralo deželno tiskarsko društvo uveljaviti posebej, po predložitvi statističnih podatkov o cenah življenjskih potrebščin in stanovanj. Tedenske plače kvalificiranih grafičnih delavcev so bile tedaj od 8 do 17,50 goldinaijev, največ jih je imelo 12 goldinaijev, medtem ko so stroške za življenjske potrebščine ocenili na 5 do 6 goldinaijev. Tiskarski podjetniki so s 1. ja-nuaijem 1896 končno pristali na uvrstitev Kranjske v III. plačilni razred. Društvena tarifna komisija je uspela doseči, da je bil »normalni tarif« uveljavljen tudi v novomeški tiskarni. Konec leta 1895 pa je še uspešno posredovala za . ureditev delovnih razmer v Katoliški tiskarni v Ljubljani. V kolektivni pogodbi leta 1895 je delavstvo po vztrajnih in odločnih prizadevanjih uspelo uveljaviti večino svojih zahtev, kar je pomenila za tisti čas »velikanski napredek v sklepanju skupnih mezdnih in delovnih dogovorov«. Z njo so nanovo določili minimalne mezde in akordne postavke za stavce, skrajšali delovni čas na devet ur, uredili vprašanje zaposlovanja vajencev ter ustanovili mešano delavsko-delodajalsko razsodišče za poravnavo morebitnih sporov pri uveljavljanju določil d mezdnih in delovnih razmerah. V času štiriletne veljavnosti prve skupne kolektivne pogodbe je Društvo tiskarjev na Kranjskem skrbelo predvsem za njeno dosledno uveljavljanje. Člani so na vsakem občnem zboru izvolili tudi tarifno komisijo in člane razsodišča. Na Kranjskem tiskarski podjetniki niso kršili kolektivne pogodbe, le leta 1898 je moralo društvo na dunajskem razsodišču dvakrat uveljaviti, Grafični delavci Bambergove tiskarne v Ljubljani leta 1897 da so se jo dosledno držali. Zaradi dviga cen je leta 1897 doseglo, da je pet ljubljanskih tiskarn dalo delavstvu draginjske dodatke. Tarifna komisija se je ukvaijala tudi z določanjem mezdnih postavk ob uvedbi novih tiskarskih strojev. V Ljubljani je začela 1898. leta uspešno delati tudi društvena posredovalnica za delo. Potek mezdnega gibanja 1895 in dejavnost Društva ti-skaijev na Kranjskem po njem sta pokazala, da postaja borbena razredna strokovna organizacija. Na V. zboru avstrijske socialnodemokratske stranke aprila 1896 v Pragi je okrožje Kranjsko navedlo v seznamu organizacij tudi Društvo tiskarjev na Kranjskem. Ko je dunajska Strokovna komisija konec leta zbirala podatke o strokovnih društvih na Kranjskem, so ji med redkimi odgovorili tiskaiji. Omenimo naj, da je funkcionar tiskarskega društva Ivan Mlinar leta 1896 postal tajnik Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in naslednje leto deželni zaupnik dunajske strokovne komisije. Tiskaiji so za svojo čitalnico naročali tudi vedno več socialističnega časopisja. Še pred potekom veljavnosti kolektivne pogodbe se je začela že leta 1898 skupna akcija avstrijskih tiskaijev za povišanje mezd. Pred začetkom pogajanj so se združili tudi podjetniki ter ustanovili Društvo lastnikov tiskarn na Kranjskem in Državno društvo avstrijskih lastnikov tiskarn. Tako so odslej potekala pogajanja s predstavniki delodajalskih društev, ne pa s posameznimi lastniki tiskarn. Nadaljevanje prihodnjič nagradna križanka ■ starinar- nica LANI UMRLA SLOV. Pl-SATEUICA SLONOV ČEKAN SOD. ITAL AVANTGARDNI SKLA-DATELJ (LUIGI) AVTOR KRIŽANKE R. NOČ NEM. FILM. IGRALKA DOR LJUBLJANSKI ZVON OPERNI SPEV DALMAT. OTOK IZTRŽEK GORA V JULIJCIH M0HAME- DANSTV0 VRSTA STONOGE, STRIGA TITAN NAJVIŠJI BOG V ST. EGIPTU PIANIST P0L0PICA Z MADAGASKARJA hrvaški BAN,PADEL V BITKI S TURKI PRI SIGETU VADITELJ ■ DEL FOTOAPARATA IZVEDENEC ZA ANALIZO JEZERO NA FILIPINIH PRITOK DONAVE V ROMUNIJI ' j HRIB PRI BEOGRADU KAREL MAKUC PISMENA ZADOLŽITEV ZA DELO REKA V BOSNI ENO OD ILEGALNIH IMEN J. B. TITA PESNIK JENKO PISATELJ ZORMAN oCe NOVEC, STOTI DEL krone LETALO PANČEVO ' IRANSKO LJUDSTVO NA KAVKAZU BAMBUSNI MEDVED Razno- barvni poldrag kamen PISATELJ DUUN KLIC, POZIV PREBIV. IBERIJE DIVJA KOZA JUKTB- POSREDNIK (0RIGIN.) GAJ, NIZEK GOZD JUŽN0AM. KUKAVICA GR. BOGINJA NESREČE NASILNA KRAJA VRSTA zemlje SOD. GLASB. ZVRST NEM. PESNIK IN ZGODOVINAR (ERNEST MORITZ) KONEC POLOTOKA ŽEN. LASNI NAKIT V '»•STOL, PERJANICA PAMETNI, IZOBRAŽEN MODRIJAN tone -OUFAR ROJSTNO MESTO K. MARXA IT. FILM. IGRALKA BELG. RODU (CATHERINE) Rešitve pošljite do 2. februaija 1988 na naslov: Delavska enotnost, Celovška 43,61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: Nagradna križanka št. 3 Nagrade so: 10.000, 7.000 in 5.000 dinaijev Rešitev nagradne križanke številka 1 PANAIT, EGOIST, AGATHA CHRISTIE, TRIATLON, STREL, RIL, AJDA, ERIČA, IKAR, ETA, ANK, OU, MIR, OKA, ALT, TLA, RESNAIS, UA, ITA RINA, BRANT, ZULU, ALOA, LAW, EREMITAŽ, JODID, MAN, DANE, SNAGA. Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 1 1. Franci Jelen, Polzela 122 a, 63313 Polzela, 2. Boris Jakopanec, Ul. Marije Boršnikove 9, 61000 Ljubljana, 3. Franc Kuder, C. zmage 19, 61410 Zagorje ob Savi Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja CGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana Celovška cesta 43. poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik: Frariiek Kavči« • Odgovorni urednik: Marjan Horvat • Člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo' okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje) Sašo Novak (urednik, politični sistem, sindikati), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo delavci v samostojnem osebnem delu), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel Meri Jurca, Iča Putrih (tajnice), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica) • Vršilec dolžnosti direktorja tozda Milan Živkovič • Telefoni; vršilec dolžnosti direktorja tozda 322-778 glavni urednik 313 942, odgovorni urednik 313 942 • Naročniška centrala, Titova 35, -321 551 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 318 855 in 321 651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 323 951 • Marketing, Celovška cesta 43, 320 403 • Računovodstvo, Ljubljana, Titova 35, 310 923 • Žiro račun 50102-603-41502 • Založba 311 956 • Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317 870 in 312 891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 300 din, letna naročnina 15.600 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk CGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • Časopisni svet Delavske enotnosti: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin Silvester Drevenšek, Ivo Grilje, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar. Rajko Lesiak' Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik Ljubljana, 22. januaija 1988 Delavska enotnost 1 Inovator Borut Učakar SE PRECEJ JIH IMAM V ZALOGI Borut Učakar je, kot pravijo, eden najuspešnejših inovatorjev v Podjetju za ptt promet v Ljubljani. »Inovacije so pravzaprav posledica lenobe in seveda tudi potreb. Če pa hočeš biti inovator in to ne tisti z žarnico nad glavo, moraš imeti določeno znanje in kar precej tega znanja.« Tako je med pogovorom med drugim povedal Borut Učakar, ki je na pošti začel kot štipendist, kasneje je bil referent v centru za vzdrževanje tranzitnih in mednarodnih komutacijskih zmogljivosti, zdaj pa je že nekaj let šef tega centra. »Ko sem leta 1971 kot štipendist prišel v center in to Borut Učakar v življenje pa je najbrž niso spravili, zato ne, ker so bili mikroprocesorji takrat še razmeroma precej novi in neznani. Dejstvo pa je, da tega merilnika doslej še nimamo v Jugoslaviji.« Inovatorji ne delajo za nagrado, meni tudi Borut Učakar. »Pomembno je, vsaj zame, da sem napravo ali izboljšavo domislil in da je dobra. Prijavljajo pa se inovacije, vsaj pri nas navadno, na prigovarjanje sodelavcev.« Najbolj je Borutu Učakarju pri srcu inovacija, ki je nastala ob preselitvi »centra za telefonske informacije« v nove prostore, ki jo naročniki bolj poznajo kot številka 981. »Kar zajeten ,špehek‘ sem napisal in začuda so se vodilni takrat odločili zanj tudi s precejšnjo mero zaupanja. Skupaj s Cirilom Jagodicem, Nebojšo Zurovcem in Antonom Sitarjem smo potem to tudi izpeljali. Naprava že kar nekaj časa deluje, na splošno zadovoljstvo, vsaj tehnično.« Med pridobitvami te inovacije šteje med drugim tudi na bistveno več hkratnih telefonskih pozivov na vsako od teh številk. Še je njegovih inovacij, ki so zelo uporabne in bi bile vredne omembe, kot recimo tista, ki mu, kot šefu, ko pride zjutraj v službo, pokaže, ali je bilo in kaj je bilo ponoči narobe v centrali. Toda to je ena tistih, ki so povezane z lenobo, ker mu pač ni treba posebej iskati ali povpraševati po napakah. »Mislim, da imamo na pošti inovativno dejavnost še kar dobro urejeno. Imamo komisije za posamezna področja in tudi pravilnike, ki se jih držimo. Pošta nam pri izvedbi pomaga z materialom. Le nekaj pogrešam. Že večkrat sem predlagal, da bi ustanovili poseben opremljen laboratorij oziroma center, v katerem bi svoje inovacije laže spravili v življenje. Tudi to je škoda, bila moja mesečna plača. Ali to mojo inovacijo uporabljajo ali ne, ne vem, prav gotovo pa je bila spodbudna za druge pa tudi zame.« Druga njegova inovacija je bila že bolj zahtevna in je temeljila na znanju o mikro-procesoijih. Domislil je merilnik prometa v telefonski centrali z uporabo mikroprocesorjev. »Čeprav mislim, da je bil merilnik zelo uporabna naprava, je načrt ostal na papirju. Priznali so mi sicer inovacijo in jo tudi plačali, kot inženir splošne elektronike, o telefoniji nisem kaj prida vedel. Če sem odkrit, se mi je tudi prilagajanje in učenje v stari centrali zdelo skoraj nedosegljivo. Če rečem, da sem po centrali bolj ,svetil’, bi bilo to malce pretirano. Bolj so me zanimale nove stvari, zlasti mikroprocesorji. Prvih pet let sem tako bolj študiral mikroprocesorje. Imel sem srečo, da sem prišel na fakulteti v skupino, ki je v laboratoriju za telekomunikacije delala različne raziskave. Največ smo se ukvarjali z mikroprocesorji. Vmes sem bil tudi na 6-mesečnem seminarju za računalniško vodene telefonske centrale, na katerega me je poslala pošta. Na seminarju sem se veliko naučil. Brez tega znanja danes prav gotovo ne bi bil inovator. Danes pa spoznavam, da je pošta za inovatorje prava neobdelana njiva. Dela je toliko, da me je kar groza. Tudi materialne in, če bi temu tako rekli, moralne možnosti so. Le časa zmanjkuje.« Borut Učakar ima za zdaj približno deset prijavljenih inovacij. In kot pravi sam, je še precej takih, ki sicer že delujejo, pa jih še ni prijavil, da o tistih, ki jih ima v zalogi ali, bolje rečeno, v glavi, ne bi govorili. »Moja prva inovacija je bila zelo preprosta. Doma sem imel dva telefonska aparata in ko sem z enega klical, je zvončkljalo tudi v drugem, in večkrat ko sem zvečer telefoniral, večkrat sem seveda z zvončkljanjem zbudil hčerko v drugem prostoru. Pa sem se malo poglobil v vezje telefona in ugotovil, da ostane, če malo .premešaš žičke1, pri klicanju drugi telefon nem. Sam ne vem zakaj — so pa bile takrat inovacije prvič v modi - sem to svojo .pogruntavščino* prijavil. Priznali so mi jo in tudi plačali. Takrat se mi je to zdelo kar precej, sam sem dobil približno toliko, kot je V Združenem ptt podjetju imajo inovativno dejavnost urejeno, čeprav niso najbolj zadovoljni. Tako je povedal Dušan Tršan, ki je poleg drugega dela zadolžen za pospeševanje inovativne dejavnosti. »Do leta 1966 smo inovativno dejavnost popolnoma zanemarjali. Tisto leto pa smo dobili prvi predlog za tehnično izboljšavo. Že dve leti kasneje smo dobli prvi izum. V naslednjih letih se je število inovacij povzpelo na dva do šest. Leta 1984 smo imeli že trinajst inovatorjev in leta 1986 trideset inovacij, kar je največ doslej. Organizirane imamo tri komisije za posamezna področja (telekomunikacije, promet, organizacijsko poslovno področje). Za inovacije ni prav posebnega zanimanja, vsaj prijavljajo jih ne. Seveda bi lahko našli številne izboljšave in tudi inovacije na vseh področjih, ki pa niso nikjer zabeležene. Razpisali smo že več tem za inovacijo in kadar so bile zanimive, je bil tudi odziv velik, kar velja zlasti za leto 1986. Imamo težave z realizacijo inovacij, saj za to, če so to večje stvari, nismo registrirani. V zadnjem času imamo samoupravni sporazum z Novumom, ki nam te izdelke potem posreduje. Naš pravilnik o inovacijah je najbrž podoben vsem drugim; po točkovni metodi ocenjujemo izvirnost, pomembnost za posamezno področje, obseg uporabnosti in stroške. Lani je bila višina izplačane nagrade od 100.000 so 550.000 dinarjev; v povprečju dober osebni dohodek. Letos pripravljamo zbornik vseh inovacij doslej in pri tem upamo, da bomo zbudili še večjo pozornost za inovativno dejavnost, tako med inovatorji kot v vodstvu podjetja. da posameznih inovacij, K bi bile zanimive za vse poštf v Jugoslaviji pa tudi zunaj ne moremo izdelovati serij sko, ker pač za to nismo registrirani.« Tudi o zavisti se v zveZ1 z inovacijami veliko govori »Zase moram reči, da takeg* občutka doslej nisem imel ker pri inovacijah tudi ni velikega zaslužka. Če bi hote* zaslužiti, bi moral imeti skupino, predvsem pa bi mora* med zasebnike. Kot sem že rekel, je na pošti dela dovolj in tudi razumevanja. Naša skupina, P? ne da bi se hvalil, ima tud1 znanja dovolj, da rešujem0 probleme, ki jih vsak daj1 občutimo pri delu v centrali Vsako iskanje rešitve za posamezen problem pa zahteva določen čas in tega je vedno premalo.« I 1 Andrej Agntf ta, da tisti, ki prvi pokliče, pride tudi prvi na vrsto; da enakomerno obremenjuje uslužbence, ki informacije dajejo; da se vam najprej oglasi prijeten glas in vas prosi, da malo počakate. Uvedli so tudi posnete podatke, ki vam avtomatsko poleg točnega časa povejo tudi najnovejše športne rezultate, naštejejo dežurne trgovine in lekarne in ne nazadnje tudi najnovejšo tečajno listo. Najpomembnejša v sklopu teh inovacij pa je naprava, ki d^je možnost razširitve na štiri številke in jXi-! 11 'Ožmarm I i -'n. > \ r K. - "V SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN PLESNE MELODIJE na kaseti v izvedbi kvarteta godal. c Cena 5000 din Zbirka Utrip založbe Delavska enotnost.