Stev. 44 Chicago, 111. 3. novembra 1905 Leto IV /TN Socialističen <ogubo socializma, in proti samemu sebi. ^ Ako oddaš svoj glas za koga dru-zega nego za onega, koji zastopa edino le tvoje in vsili socialistov dolžnosti, pomagaš držati verige okolu za-»užnjeniga delavstva in torej tudi o-kolu svojega vrata. Vsak kandidat na socialnem listku jo za delavsko stranko. Voliti za kandidate iz različnih stiuuk, velikokrat pomeni, da ne voliš nič. Ako voliš za kandidata druge stranke oddaš svoj glas proti delavstvu in njega načelom. Ako voliš za socialne kandidate, voliš naravnost sebi v prid in vsemu delavstvu, proti vsem« izkoriščanja, in proti vsakemu, ki se jwteguje 7.a današnji kapitalistični zistem. In za vse in za vsaeega jednako, koji deluje za novi zistem, ki pomeni svobodo in p ros vet o za* vse delavce jednako. Kapitalistični glasovi v Zdr. državah 3,950,000. Delavski glasovi v Zdr. državah 11,-500,000. Delavec zavedaj se svoje moči! Napeljivci. Ako dobiš povabilo za piti kozarc pive, ali kaditi skabsko smodko, za pomni si, da le ' 'kapitalistični poli-tikarji so najboljši učitelji". Zapomni si pa tudi, da kakor hitro je zaklju cena volitev jih pa zopet dobiš po hrptn, bodi si v Strajku ali ne. Zmaga Japonskih delavcev. ■Japonski delavci se počasi priuiu-jejo, kako da se morejo bojevati kot organizirani delavci nasproti kapitalistom. Sedem tisoč teh premogarjev v Port Moji, blizu velikih premogo-knpov v Kinohiu je Slo na Strajk zad m mesec. Zahtevajoč zvišanj« plače ko jo zahtevo p« so kapitalisti odbili Skoz dva dni stalo je 30 prevoznih ladij v zalivu. Naposled pa so se kapitalisti vendar podali in zvišali plačo ta deaet odstotkom. * . iiS-j. .1 Ravno pred zaključkom listu nam je v roke priletel letak, katerega je izdal slov. socialni klub v Cbicagi pod upljivniin voditeljstvom bivšiga vodje prupale "Zore". Da si je letak pisan v lepi slovenščini, vemlhr i*u kar mrgoli jwovk in obrekovanj od hujskače v Pečetoviga kalibra. Ton, ki prevaja ta letak, spada v istini med take možje kot je ta tri, ozir. štiriperesna deteljca: Žlindra, Znhrbtmik, Obširen in pa bivši zasip-nikar. Odgovorili bodemo v prihodnji številki na njih nesramna napadnja; cenjeni čitatelji pa, koji bojo prejeli omenjeni letak, naj istiga tudi ]>azno prečitajo in spoznali bojo takoj, kje tiči isdajalstvo, rop in hinavstvo. Ob jed nem naj pazno prečitajo vsebino ''(Has Svobode" prihodnji teden, potem pa naj izrečejo svojo obsodbo. Odgovorili l»omo v prvi vrsti g. Zavetniku kot piscu letaka, kateri se vedno skriva za hrbet kakega zraven stoječega sodruga. V drugi vrsti odgovarjali bomo biv-šimii /asipnikarju, in v tretji vrsti pa ■dovensko-ameriŠki žlindri, čigar preteklost je črna kot noč. In ravno radi lod mk radi nakopičenega gradiva. Taka j« toroj vaša agitacija zu izvolitev svojih mož. Hipnvci! Rojake, slovenske delavce, pa opozarjamo, naj so varujejo komu bojo zaupali svoje krvavo prihranke. Večina naših rojtkov že predobro poznajo Pečeta i/. Chicago, še izza časa ko je se "Zora" le par mesecev izhajala ]hk| njegovim vodstvom, in še to samo vsak drugi teden enkrat. Oni rojaki pa, ki Se o tem ničesar ne znajo, naj se pazijo dokler je še čas, ker |>o toči zvoniti je prepozno. Razgled i>o svetu. provizorieno vlado, neodvisno od car-; povedi. "Ne ubijaj.'* Skill oblastij. i Ve/.uv zopet silno bljuje. Eksplozijo V Odessi je med dijaki obojega spo- se vsak trenutek ponavljajo, in gor-la, 111 Kozaki prišlo do strašnih"bojev. 1 nji bljuvalnik kaže velike razpoke; Rusija. Orožen položaj v Rusiji. Po eai noči neizreene stiske in strahu kaj naslednji dan prinese, vlada splošno mnenje, da se bližajo budi časi za Uusijo. Delavstvo razglasuje splošno stavko. Industrija cele dežele jtočiva, i>oulični boji so na dnevnem redu, v kterih igrajo kozaški mesarji in drugi krvniki glavno vlogo. Nemogoče je sploh popisati grozovitosti, ktere se dane« dogajajo v Rusiji. Ven-dar strašni položaj ni še dosjiel do vrhunca. Vladi kakor carju je odvzeta moč vladanja in uredovanja; ter obupno gledajo v iMMločnoBt. Čuje se, da je nameni val hrabri car zopet zapustiti Rusijo, ter se podati v zavetišče danskega dvora, o na prego varjen je Wit-teja, je izlet odložil. Stavka se je blinkoma razširila po vsej deželi. Trgovina je prenehala, tovarne so zaprte, ves promet počiva. Mesta s<> brez razsvitljave in živeža primanjkuje, lakota preti. Vsak tre-notek se je nadjati izbruha splošne revolucije. Možje, kteri so Se vžeraj stali na strani vlade, nastopajo danes kot oznanjevalci demokracije. Duhovniki i azglašujejo slavospeve stavkarjem v Časnikih, tAr navdušeno pozdravljajo novo ero. Bankirji eim-patizirajo z delavci, ter jih tudi gmotno podpirajo. (Jeio vojaštvo kale kesa nje nad tvojimi mwtami. V Moskvi so sklenili zastopniki rasnih političnih strank. Kozaki so hoteli razpoditi shod dijakov v gimnaziji. Čez sto dijakov jo raiijeillli, lUCtt tcrairlf deklot. Krvavi boji so sv vršili pretočeno nedeljo v raznih krajih Ruske, naj-strašueje so jo mesaiilo v Odesi. Število mrtvih in ranjenih ni mogoče o-značiti. Generala KOulburs in druge uradnike so revolucijouarji ua smrt obsodili. Voditelji revolucije v 1'etrogradu se pogajajo z aimado. Ismailowsky polk se je uprl še nadalje Btražiti po noči. 3UU mornarjev se jo uprlo in pridružilo revulucijimsrjeni. Policaji so v strahu, in dezertjrajo vedno v večjim številu. 1/. Kiowa so [Riroča, da se taiu trije jRtlki upirajo službi. Položaj v državi je v istini od minute do minute strašneji. Ptujci bežijo iz dežele. Angleški, in poslanci dru žili vlad imajo pripravljene parnike v zavetišče za slučaj, ako bo |>otreba l>obrati šila in kopita. Ameriško poslanstvo |*>roča v Washington, da je jH»tožaj skrajno resen. Poročevalec "Dally Telegraph" v Londonu naznanja,Ida je car sprejel liberalen program, grofa Witte-ja pa imenoval 111 i 11 iste rs Idi n predsednikom, in |M>delil zastopniškemu zlioru posta-vodajalno pravico, j Pop (lapon, voditelj velikih demonstracij meseca januarja, se je vrnil v Rusijo. — Rudeču zastava na vojnih ladi-jah. Iz odese se tiasnanja, da se jo moštvo hrodovja "Ornega morja" v Samsonu na obrežju Male Azije uprlo, admirala BiriWvu in Cuknin-a usmrtilo, iu razobesilo mdečo zastavo. - Pomiloščeni. Car je vse jupoaake ujetnike iKunilosttl, kateri so bili vsled napadov na straže obsojeni v ječe, da za morejo spremiti svoje tovariše v domovino. Kapitan od upornikov umorjen. Moštvo obstoječe iz Iinso\, Hrvatov in Italijanov je na polu iz vzhodnje Indije v Rigo umorilo kapitana par-nika "Kmjieror", kakor tudi kuharja. V Swiaemiinde so se uporniki vstavili, da si priskrbe živeža, v pijanosti pa st» pripovedovali o junaškem činu, na kar so bili aretirani. Najnovejše. Ravno pred za k lučk rrm lista došla \ est naznanja, da je Rusija pivstaT Autokracija je padla. CJar se je vdal 11a ]>ritisk Witte-ja, ter razglasil u-stavo jhj angleškem vzoru. Splošno volilno pravico, tiskovno svolwxlo kakor tudi javne nastope iu govore. Pre-mir Wit te je že sestavil nov kabinet, kateri bodo zbornici odgovoren. Stari ministri »1 se večino odpovedali. Tuji zastopniki so bili o razglašenju takoj obveščeni. Mestni odbor pozdravlja z velikim veseljem novico avol>ode, po kateri so že tako dolgo hrejteneli Ljudstvo je navdušeno, in napolnjeno t novimi nadami, izvzemši revolu-rijonareev, oni niso zadovoljni ter hočejo nadaljevati vojno proti caru, najbrže imajo prav, ker ruskemu ca ril se sme za jedno toliito verovati kot turškemu Sultanu. Stavkarji ozir. delavci se deloma vračajo na dHo. V raznih krajih obširne Rusije je pa še včeraj tekln kri v potokih. Nazadnjaška Avstrija. Družba za sežiganje mrličev v Pragi je hotela napraviti v Pragi krema-torij. Praško namestništvo pa je odreklo dovoljenje, češ, da je po obstoječih zakonih v Avstriji dovoljeno edinole pokopavanje mrličev. Italija. Italijanski socialističen časnik "Avsnti" je bil predzadni teden že v drugič konfisciran radi priobčevs-nja vojaške manistifacij«. Kronane glave se bo,je. da bi delam sledili ga- Japonsko. Na pokopališču Aoyama se je vrši-la žalovalna svccaii(»st v .šj>oinTtT V"Voj-ni padlih mornarjev. Admiral Togo je držal govor, v katerem proslavlja plemenita dejanja in hrabrost umrlih. Mnogo družili admiralov in 11a tisoče mornarjev bilo je navzočih. Ameriške vesti. Japonci zapuščajo Ameriko, Mnogo JajKUices zapušča južno Culi i'a rnijo, ter se vračajo v Korejo in Mandžurijo. Zatrjuje se, da bode cela japonska kolonija tekom enega leta zapustila Ameriko. Po zgledu se ravnal. X. Johnson, agent "Mutual Life Co.", je bil aretiran v Denver, Colo., vsled ohdolženja poneverjanja $200. Zatoženec je izjavil, da se je ravnal po zgledu ravnateljev zavarovalnih družb, ter da s tem ni več zakrivil kot oni večji lo|>ovi. Nezmožen. V čikuškem sodnem dvoru se je izrekel neki pošteni trgovec Neumeister j>0 imenu, kteri je bil poklican kot porotnik, da 011 ne bode nikdar privolil, moža oltsoditi, ki je kradel, da s\ojo lakote trpečo družino prfeživi. Tableau. Sodniku je vsled te izjavo kar sapa zastala. Ko se jo nekoliko ojKimogel, preglasil je moža nezmožnim porotnikom, ter ira nazival "a-narhista". Nov mesečnik. "'liggs' Magazine" je imo novemu socialističnemu mesoeniku, katerega izdaja profesor Oscar IX) vel I Triggs. Profesor Triggs je bil pahnjen iz čikaškega — Hoekefellerjcve-!ia vseučilišča, zato ker je Triggs bvo-jini učencem predaval "svobodomiselno ideje". "Printers Ink" trdi, da Triggsa \ tem jiodjetju podpirajo Vrneriški lesni delavci", kateri bojo gotovo stali na strani težavnemu |>od jot ju. Profesor Triggs je učen in zmožen pisatelj, in upamo, da bode nova izdaja socialističnega mesečnika, izpod veščega |>eresa zdatno uspeval. Ena številka se dobi prezplačno ako jionjo pišete na naslov: Triggs' Magazine, ,T>5 Dearborn St., Chicago, 111. Prezident Roosevelt. Roosevelt je že prezident Zdr. držav štiri leta, in v tem dolgem času ni še trohice naredil za olajšavo bedniga ljudstva, odkar so magnatje trustov na krmilu. In tudi ne bo za časa svojo administracije. Kongres in sodišča so v oblasti trustov, torej on nemore nič storiti, uko hi tudi hotel, zgleda tudi ne, da bi bil pri volji kaj storiti, kako tudi, ko v kabinet in v višja sodišča jtostavlja le same magnatje največjih trustov. Zavarovalni sleparji. Thomas \V. Lanrson dela neutrudno na svoje 1 roške, da bi prišel sleparstvu pri za\arovalni družbi do živega, Pozval je tudi nektere guvernerje Zdr. držav naj vsakteri pos]>eSuje rešitev te zadeve. Predsednik Roosevelt hoče, da kon-gress sprejme postavo, katera naj bi zapahnila vrata korupciji in podkupovanju pri volitvah; ter da se morajo zavarovalne družbe podvreči kontroli zvezne vlade. Brezposelnost. Ilrez|>osolno8t v naši velečaslni svobodni Ameriki dosega skoro isto število, kakor brezposelnost v Evropi Naša kapitalistična vlada se že skoraj sramuje izdajati uradne statistike brezposelnost L Iz osemnajstiga poročila komisarja D. Wright Zdr. dr., katero s» je pa n ogloma odstranilo, se razvidi, da js bilo lčta 1H00 še 85 odstotkov delavstva stalno nameščenih, 15 odst. pa lo za časno. Leta 1000 bilo jo 22 odst. delavstva brez jiosla; in končno leta 1003. se je pomnožilo število brezposelnih na 45 odstotkov. Največjo pozornost pa zasluži drugi del uradne statistike, in sicer vzroki brezposelnosti; ter zaznamovani so naslednji vzroki: Zaprti zavodi, nemogočo delo dobiti 50.90 odstotkov; radi bolezni nezmožni trdega dela o-pravljati 23,00 odstotkov; radi dopusta 0.45 odst.; radi nezgod 1.00 odst.; ncgotoVo zaznamovanih 0 odst. Na vsakih 401) delavcev pride eden, kateri vsled pijančevanja zamudi delo. Tn tabela naredi v obče znanej pravljici, da bi ljudje imeli dovelj dela, ako bi svoj čas v gostilnah ne zapravljali, enkrat za vselej konec. Kdor jKtgleda prvo številko ta zna ceniti blagoslov našega kapitalističnega družabniga reda. Rooseveltov dar japonski cesarici. Naš vrli predsednik Roosevelt je naročil v Singerjevi tovarni prekrasen šivalni stroj ter ga |Kišlje japonski cesarici v znak hvaležnosti, ker je tako sijajno in ljubeznivo sprejela njegovo hčer Alico, ko je nedavno obiskala Jii|M>nsko. V razgovoru z Alieo je japonska cesarica san.a izrazila željo, da si želi imeti ameriški šivalni stroj. Vsi deli imenovanega »troja, razen onih, ki so izpostavljeni drgnenju, bodo prevlečeni z zlatom, 11 na obeh si ranch stroja bodeta ameriški in ja-(Mitiski grb istotako iz zlat... Pobožni bratec. W. B. Smith, prejšnji predsednik "Western National Banke" v I^uis-ville, Ky., znani cerkveni bratec, je od zaprisežencev zatožen, zaradi pone-verjenja $109,013.02. Socializem v bankah. "My Dear Wayland." — Pred kratkem časom vstopil sem v službo v Downey, L'al., kjer sem bil izneua-don v moje začudenje; ker, ho! zraven ku]>ov zlata in srebra našel sem tudi kup "Appeal to Reason" na odprtem prostoru za ljudstvol Po dokončanem delu izročil mi je Mr. Scott, lastnik banke, eno izdajo vašega časnika, in me prosil nnj ga čitaui rekoč, da bodem v nji našel veliko dobrih in zanimivih stvari. Nadalje 1110 je še prosil, ako bi hotel razdeliti mteoliko številk mej svoje prijatelje. Nadalje izrekel se je Mr. Scott, da je stalni naročnik na njega,.n učenec ekonomičnih proizvajanj; dokaz da Be BVet v istini suče, ko že bankirji naročujejo in razdeljujejo socialno literaturo preko svojega stola v olajšavo sužnega delavstva. Moj bog! nevedno delavstvo jo bilo vedno zapreka človeškemu napredku, in vedno bode dokler bode eksistirala vla-dujoča plača. Svojim glasom prepušža kapitalistični masi delati postave, in je samo direktno ali ne direktno odgovorno za vso bedo iu revščino, z njegovim glasom nastanejo ubožci in milijonarji, in moč ima da odpravi oboje. Tako delajo nevedneži suinji, koji v jiolni meri zaslužijo kremplje lakote in bič na svoj hrbet. Zato je on sam, a ne milijonerji moč za gnji-lirai postavami. Jaz včasih mislim, da ako bi agitatorji z vso eneržijo propagandirali bolj med srednjim stanom namesto med delavsko maso, prišli bi prej do svojih zazeljeni'h ciljev — do koupera-tivne vlade kakor pa tako. Ko je John Brown, pri "Harper's Ferry" vprašal nekipa stariga zamorca, ako bi se bojeval rta svojo osvoboditev. mu je ta odgovoril: "Čakaj da popred vprašam "basa" (massa). Ako se bode bojeval massa bojeval se bodem tudi jaz." Havno tako je t delavskimi sufnji dane*. Kadar bode njih bos pripravljen voliti m socializem, takrat bojo tudi ti volili za njega . — C. Doty. "Appeal to Resnem." r......"Sp-spi?' 'g Hipi ULA8 SVOBODE I Pod novim orlom. Zgodovinska povest. : > » $ Ponatis iz "Slov. Naroda" * DRUGI DEL. I. — AJi to imami Jalkobincct Ali sem te vjel f Policaji, semkaj I /o dolgo fiem vedel, da si ti tisti izdajalec, ki punta ljudi. Policaji, priniite ga! Policaji «o bili res prihiteli m zgrabili Kopitarja. Dasi s« razlitim očividci potrdili, da tli Kopitar prav nič slabega rekel, daai je Kopitar odločno ogovarjal, da se ga aretira, ni vendar nič pomagalo. Policaji so Kopitarja šiloma odgnali v Mjwr, Siegl pa je triumfiral. * " — Verjemite, ljudje, je vpil rna zbrano množico, ta človek je najnevarnejši revolucijonar, ta človek je podkupljen od Framcoaov. Vedao ec dela, kakor dni bi bil pijanec, j>a ni uikdar pijan; dela se tu'ko, da bi veljal za nič nevarnega. O, jaz sem ga dobro opazoval! On ja sestavljal t Lete pamflete, ki so bili nabiti po vteh bisa'li, on je poneBimlil oklic nadvojvode Kaivla. I ti tudi dance ponoči jo on nabil list'ke, na katerih je rečeno: "Ljubi Kranjci! Čez nokaj dni izidejo komilioe za brambovce, ponočne vnjc avstrijskega lakaja na neodsed lanom peguau." Tako se je ta ničvredni človek norčeval iz pa-trijotičnili pesmi prof. Votlnika. Še dolgo je hiki> kričal oficijal Siegl raz mtovške stopnice, tmko dolgo, da je bil ve« upehan. Aretovanje Kopitarja je bil zadnji vspeb njegovega vohunstva. Za nagrado, ki jo je prejel, se je že tisti večer v Trnovem napil, a ko je hotel iti domov, so ga fantje napadli, ga kruto pretepli in vrgli v UradaHČieo. Sicer so ga redarji še ponoči spravili domov, a m vedel se ni več in je 6ez nekaj dni umrl. Aretirovanje Kopitarja jo vse prijatelje Fiaucozov silno potrlo. Vse mesto ee je treslo pred policijo, ki je izvršila pri najuglednejših mešča-niii hišne preiblkave in dkdnia dlo-kaze, da jo bil re* Andrej Kopitar zložil različne po met»tu nabite proti-avstrijske pamflete. Praneozi so medtem neprestano zanago^aii. Dne 13. maja je prišel Napoleon na Dunaj, dne 15. inuja je pri-becyd nadvojvoda Ivan v Ljubljano. Odšel je dne 18. tnaja, ker so bili Francozi prelooračili kranjsko mejo. Obenem z nadvojvodo so zbežali tudi vsi višji državni uradniki in mnogo meščanov, dne 20. maja pa je general Maedonald s franeodko armado pri-marširal v Ljubljano. II. Ko se je general Maedonald s francosko armado bližal Ljubljani, jo bila v mestu »e precej močna avstrijska posadka. Poveljnik te posadke jo bil osemdeset letni podmarsal Moitelle, strahopeten mož, ki se ni ničesar tako bal, kakor pokanja pušk. Francozov se je tako prestrašil, da se jim vzlic vsemu nogovarjamju višjih in nižjih častnikoiv ni njial auperstaviti. Vsa Ljubljana ga je zasmehovala, ko se je dal pri belem dnevu nest i »na Grad in ukaaal, da so vsa posadka tja u-.•uftkne. Francozi so priili v nusto, ne da bi bila počila le ena puška. Tiukoj naslednjega jutra, 21. maja, je začel general Maedonald bombardirati Grad. Taisti dan se je daleč od Ljubljane, pri Aspernu in Ksslin-gu, začela strašna bi tika med Napoleonom in med nadvojvodo Karolom. Napoleon je poskusil prekoračiti Donavo, a je bil popolnoma poraien. V tem, ko je bil Napoleon v naj-vef jih skrbeh in se je tresel za svojo prihodnjost, se je njegova armada v Ljubljani k»r igrala z Avstrijpi. General Macckmaild je imel manj vojaštva na razpokcanje, kakor podmar-šal Moitelle, a vzlic temu Avstrijci hojne sreče še poskusili Jiwo. Po dva-drrnvnem bomlxrrdiranju je bilo ri-dbvje na Gradu že močno poškodovano. Avstrijska {posad!ka bi se bila sicer lahko še dber teden držala, a podmaršal Moitelle je bil po strelja-i\ju tako izbegan, dta se je brezpogojno udal. Z belo aastavo v rokah je ftel do lesene ograje, ki je bila iwnpeljiwrn gori nad cerkvijo sv. Florija na. On-dotni frameoAi oddedefc j« kronandi-raJ major Leffbrm R tem se je pod-nmHta! Moitelle domenil. Zahteval > aa-se le, da so ga pusti v mini odpotovati iz Ljubljane, in niti vprašal ni1, kaj se zgoili s jnjsadko. Major Letob- vre mu je dovolil, da lahko lakoj odi-de in podmaršail je to z veseljem storil, Vojaki w sicer niso hoteli uduti, Francozi t»o kakor vihar planili na-mje in jih pmnagali. ('ez nekaj dni, 2. junija, je prišel maršal Murmont x malo armado iz Dalmacije v Ljubljano, a jo na povelje Nuj>olconovo z večino vojaštva že 1U. junija odrinil pnrti Dunaju. ' Organiziranega avstrijskega vojaštva sedaj ni bilo več na Kranjskem, pač pa vse jwlno avstrijskih vojakov, dezerterjev. A tudi tiiuieoska posatl-ka se jo bila silno skrčila, ker je maršal Marmont dknro v«e vojaštvo od-|K>ljal na pomoč Napoleonu, ki se jo pripravljal na odločilno bitko, V 14 uhlju« i je oss-tatl samo general Gne-tard k 800 vojaki. To priliko so (Minabili avstrijski pristaši in |>o.skusili uničiti francosko (Misatlko ter vpriaoriti ljudsko vslajo proti Francozom. Predvsem jim jo bilo na tem, »lu dobe v roko Ljubljano, odktKler' so hoteli prodreti na Štajersko in od tiste strani priskočiti nadvojvodu Karolu na pomoč. HivBi avstrijski major Imiioii Dumontet je na Dolenjskem zbral \x>Č sto tlezer-terjev, duhovščina pa jo txntiln in za-klinjala kmetško ljudstvo, naj s«; tem četam pridruži. Tudi avstrijski uradniki, ki so oslali na svojih mestih, in nemški graščaki so razvili strahovito agitacijo. Ščuvalo in hujskalo se je tako, sadka je bila nastanjena na Gradu, samo general Guetard je stanoval pri Damjanovih. Šele ko so v mestu začele pokati puške, je zvedel, da se bliža sovražnik. A ni mu bilo mar za lastno nevarnost. Na dvorišču Damjanove hiš«; je pns.ta.vil lrslvo na zid in &el k svojim vojakom na Grad. Kakor dež ta^ko gtmto w> letele miuv» njega kroglo Dumontet«vih, okrog celega Grada razpostavljenih čet, a zadela ga ni nolwna. Duinontetove čote so se, vidovši, da (Jrada ne zavzamejo, vrgle na mesto. Po mestnem trgu, na Starem trgu. pri Sv. Klorijami in na cesarja Jožefa trgu so napravile te čete Iwirikade, j m »t em J«a obiskovale bližnje hiše, luknjo plena. Dne 28. junija zvečer je. Dumontet s svojo četo zojvot odšel in se mudil na raznih krajih na Dolenjskem. Počen janje teh čet je bilo tako strahovito, da so premožnejši ljudje kar tni-tnoma bežali iz dežele. Napoleona je ta guerilla-vojna avstrijske stranke skrajno razkačila in naložil je veled tega dno 7. juliju kranjski deželi vojne kontribueije 15,200,000 frankov. Toda avstrijska stranka se je temu ukazu smejala in agitirala, naj ljudje ničesor ne plačajo, čeč, Napoleon je bil pri Asj>ermi in Kfwlinpu jmpolnoma poraza in v nekaj tednih l»o zadnji Francoz pregnan iz Avstrije. {Pride Se.) K zapisniku. II. glavniga zborovanja S. N. P. J. od 5. do 9. sep. 1005 v Chicagi, 111., deveto zasedanje. Pri redni mesečni seji osrednjega odbora z dne 10. okt. »e je zaključilo dodati k prejšnjemu zapisniku še na-sljedne točke; in sicer. Brat Žlembergar predlaga, da se plača odbornikom $,'t na dan in vožni t roški. Brat Matko predlaga $4 na dan. Br. Mat kota predlog »prejet. Brat Matko predlaga, da se plača predsedniku $50 letne plače. Sprejeto. Brat Roje predlaga, da se plača (todpiedsedniku $10 na leto. Sprejeto. " Brat Matko predlaga, da se plača tajniku $50 mesečno. Po daljSi debati stavi br. Žugel protipredlog, za $40. t. dodatkom, da se mu plača poviša, i n sicer $50 ako jed nota naraste na 2,000 udov, in $60 oko naraste na 3.000 udov. Brata Žugelna predlog sprejet. Brat Matko predlaga, da se plača blagajniku $150 na leto. Brat I^evee predlaga $30 na mesec, in br. Žugel $20 na mesec. Sprejet jo bil br. Žugelna predlog z 22 za in 0 glasovi proti. Brat Strohen predlaga, da se plafia zapisnikarju #10 na leto. Brat Žugel zahteva pojasnila o za-pisnikarjevem prihodnjim delovanju; potem i>a stavi predlog za $50 lotno plače. Brata' Žugeljnov' predlog sprejet z 10 glasovi večino. Brat Mladič predlaga, da se plača predsedniku gosjKwlarskiga odbora $15 in ostalim dvema vsakemu i>o $10 na leto. Sprejeto. Brat ltojc prosi pojasnila o plači bolniških odbornikov v dosedanjem času; na kar se mu jo pojasnilo, da isti niso dobivali do sedaj nikakvešno plače. Na to je br. Hoje svetoval, da so bolniškim odbornikom voli plača, ker da brez plače je protipostavno. Na tO stavi br. Pečjak predlog,.da so plača bolniškim odbornikom vsakemu I hi $5 na leto. Sprejeto. Brat Klobučar prosi predlagujoft, da si sme osrednji odbor v slučaju pomanjkanji odbornikov, voliti j>o-tnožni odbor iz bližnjih društev. Sprejeto. Brat Kondu pivaiftg«*, r odpusti, in namesto istega vvr-sti f»omožni odlsir, za kojega jo br. Klobučar ravnokar predlagal. Sprejeto. Brat Klobučar predlaga, da se |*>-tnožnim odbornikom plača 50c. za vsako sejo in povrnitev voznih troškov. Sprejeto. Brat Hoje. predlaga, da osrednjim odbornikom izvzemši pomožni odbor, naj zadostuje določena letna ozir, mesečna plača, brez posebne plače 50e. kakor do sedaj. Sprejeto. Brat Matko predlaga, da se plača za jednotno glasilo $200 na leto. Brat Žugel predlaga $150. Predlog br. Žti-gelna enoglasno sprejet. Brat Mladič o|M»mni navzoče vprašati br. Konda. ako je on stem zadovoljen. Brat Konda pa je znižal ceno na $100 letne plače. Volitve. Brat Matko predlaga za bodočega predsednika br. ,1. Stoniča; ker tli bilo dalje nominacije, predlaga br. Konda, da se ista zaključi in br. Stoniča enoglasno izvoli za bodočega predsednika. Se zgodi Br. Žugel predlaga za podpredsednika br. Strohna, Brat Konda predlaga br. Hojea. Brat Strohen je dobil 21 in Hojo 0 glasov. Brat Skala predlaga tajnikom br. Konda, br. Matko predlaga br. Bado-vinca. Brat Konda je dobil 27 in Ba-dovinac 3 glas«!. Brat Strohen "predlaga zapisnikarjem br, Vrščaja. Brat Vrščaj pa br. Mladiča. Mladič j« dobil 24 in Vrščaj (i glasov. Brat Matko predlaga blagajnikom br. Klobučarja. Brat Strohen predlaga br. Žlembergarja. Brat Mladič predlaga br. Žugeljna. Brat Klobučar je dobil 22, Žlembergar 5, Žugel 3 glasove. Bra't Klobučar se zahvali, io naznani da odstopi od določeno plače $20 na $15 na mesec. Za predsednika gospodarskiga od* bora imenuje br. Klobučar br. Bado-vinca. Brat Badovinac enoglasno potrjen. Za druzega odbornika imenuje br. Mladič br. Vrflčajn. Brat Vrščaj enoglasno potrjen. Brat Klobučar imenuje za 3. odbornika br. Strohna. Brat Strohen enoglasno trjen. Za bolniške odbornike so dobili Skala 21, Matko 10, Pečjak 17 glasov. Dan Badovinac, zapisnikar.*■ Osrednji odbor si je volil za pomožni odbor pri redni mesečni seji 21. sep. naslednje »obrate: Martin Poto-kar in Mohor Mladiča, oba člana dr. "Blavija", žt. L v Chicago, HL, in br. Jakob Tiso!a, ud dr. '' Delavec", St. S. v So. rhicago, I H. Martin Konda. tajnik. Velika slavnostna zabava. SLOV. DEL. PEVSKI ZBOR "OREL" prirotli tretjo obletno slavnostno zabavo v Bobolo dno 18. nov. t. I. -V narodni dvorani vognl 18. ul. in Centre Ave. Chicago, III. Poleg nastopa zbora i povsem novimi krasnimi slov. posmami. priredi bIiiv. občinstvu veselo zabavo VINSKA TRGATEV Razume bo, da tudi ribniškega Zupana, kateri h temu pripada ne bodo manjkalo. Po dokončanem programu pa prosta zabava da 2, jutra VSTOPNINA 25C. ZA OSEBO, nainr v siimimtvu itoipodov vitopulne prmte. K mnogobrojni udeležbi najel jud ne je vabi ODBOR. TIr NIG VEČ EQLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONICNIHI Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dela čudovita ozdravljenja. \ " 1 jf'^^ Oragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. Srčno sc Vam zahvaljujem za VaSa uspetna zdravila, s kterimi s*c ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, d:»si mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenij&u zahvalo Zajedno Vas pooblaicam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega detet* Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na ktcrilcoh bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — J — 116 — Diinley Pa. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za VRoce^a bolnika se ]»osvptnje cel edravniiki zbor zdravnikov, oHobito ho pa ravnajo po na e vetu dotu-negu zdravnika Hpi'dalista. To Vnrn dokar/ij« in jainri ozdravljeuje k»-r Vnm (lotii-iit HjM'i'ijnliMt prodpifte ravno ista> e«lru-vila, klora jo vže j »reje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim VKpeliom. <''e imate priliko, poletite nas v New 'Ktrku osebno ter poskusite za «-ukrat zdravljenje h {>oilii>^jo naiega imenitnega patent, električnega stroja „8tatie". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nej-voziteto, iuipotenco, ter oalabe-lost organizma. Na Htotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter ho bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kurili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in stnreki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zanžitju zdravil tega zavoda. Vspeb tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški /bor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravnin-, tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, uftesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemoroide, odrvenenjo kakega uda, kapljavico, sifilis, itn* potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne i n trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake dmge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drnge volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krila, tako, da mi ic bilo življenje neprestano trpljenje. l)anes pa sem hvala bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, kterc sem prejel od Universal Medical Instituta. J.iz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniSke vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tuliiovič, — Springticld Ave, Grant ford , N Y. To spričevalo je bilo podpisano • mojei prisotnosti H. septembra leta . Nikola Grill, Notary Public, 99 Gran d St Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bodo tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opiAite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila ]k) „Kxpress" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vlcraj Združenih držav, Mcksiko in Kn nude. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, k« t ona Vam donadajo srečo in blagostanje k V.i>cj družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM GASU. NASLOV« Universal Medical Institute, 30 W. Street, New York, blizu Broadway. ifF "ONE DRE: Vsak dan od 10. do 1. are pop., Ur od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od S. nr* i« do * ore pop., in od7. do 8. nr« irečer — Ob nedeljah od 10. ure dop do 1. ure pop. iftSTisj M. . - . ..... Kranjsko slovenstvo, Iz stare domovinej Nobeden ti« bodo danes tajil, da so človeštvo razvija gos{K)darsko, duševno, socialno. Od divjaka do današnjega človeka, od luknjo |*>d skalo za stanovanje do današnjih palač je vendar nokaj bilo razvijanja. Mrtvila ni v življenju ljudi. In človek, narodi se razvijajo iz težavnega dola, proizvu-. janja do ložjega, produktivnejšega, iz slabega do boljšega življenja, iz reve v bogato življenje. In razvijajo se do seznanja vse narave, vseh zakonov narave, vseli svetov; do spoznanja zakonov naslanja, razvojev človeka, človeških družb in do spoznanja, kaj priti ima," kam silijo človeštvo njega gospodarski in duševni razvoji. Ti razvoji jmi imajo v preteklih pet sto letih opraviti z zisteinom, katerega ste sila iti neumnost ljudi glolK>ko ukoreninila v večini ovropejskik na-,rodov. Ta zistem, katolicizem, je produkt tlakarskc kmetije. Tlakarska kmetija je v nekaterih deželah že u-mrla, v nekaterih se še le zdaj poslavlja iz sveta. Verski zistem iste, »organizacija njegovega duhovenstva pa še vlada kmete in ima tudi še precej moči v meščanstvu. To posebno v malih rokodelcih, ki se prijemajo vsake slame pri utopljevanjn, ko ne morejo konkurirati industriji, razvitejše rokodelstvo v zadrugah in z motorji ustvariti ne morejo, [»a tudi nc» morejo pristopiti k soc. demokraciji. Ta katolicizem in ta organizacija kat. duhovenstva je bila in bode vedno sovražna spremembam gospodarstvu in vsemu, kar je združeno stemi spremembami. — Ako hoče Živeti kat. duhovnik, mora tak biti. Gre za življenje ali sinrt. — Kdor tedaj želi, da se razvijamo, mora biti nasprotnik tej zavori vsega napredovanja. Ne sme ga varati prikazen, da zastopa imenovana organizacija kat. duhoven-stva nekaj oblik novejših razvojev, kakor npr. v sedanjem časti, ko katolicizem znunHtvo neguje, se s svojim znanstwm bojevati hoče, ali ako sociulistično stremi. V obeh ozirih hoče varati. Ni mogoče sprijateliti čudežev ali umovnnja prestarih doh z znanostjo; socializem je pa sovražnik sistema, ki hoče vladati vse, zagovarjati zasolmo lastnino. Že zadruge, to je najbližnja in že znana oblika socialističnega gospodarenja je največja nasprotnica zistoma, ki hoče vladati s svojo organizaciji! vse. Zadruga dela ljudi samosvoje, navaja jih k samovladi; zadruga je bila in l>o anarhistično stremljenje gledo vlada nja in v drugem. NTaj{«r ^tnojši a iraihisti, kakor knez Kropotkin, stav-1 j a jo zadruge mej najboljše pionirje anurliizma. In kat. duhovniki hočejo tekmovati s (»oavetnimi znanstvenikr in hočejo socialistično delati [*> u|>el-javi zadrugi Prvo ni mogoče, drugo se stori, da zavirajo pravo aadružno gospod aren je, ali, da tudi v teh oblikah gospodarstva dobijo vodstvo v svoje roke, ali vsaj upljiv mej zadru-garji. Ko postanejo nevarne zadruge njihovemu zistemu, jih bodo zakleli kat. duhovniki kot otroke satanove. Kamor jxjgledanio, f»ovsod je kat. duhovnik zavora, nasprotnik uapred-ka. Tudi od nas soc. demokratov iz posojeno občno volilno pravico hoče na Slovenskem izrabljati, da zmaga z nerazsodnim kmetom nad inteligentnejšimi. Ko masa nož proti njem obrne, bo kat. duhovnik zaklel občno vxdilno pravico. Glede šole ne pišemo; nosili bi vodo v Savo. — In če to vse pregledamo in vidimo, kako trdno drži v svojih rokah kat. duhovnik našega kmerta, ki tvori večino naše mase, potem rad prijatelj razvojev človeštva, prijatelj kake že boljše bodoč-nosti tudi našega malega naroda, obupava, da bi bil naš človek kedaj deležen naprednih razvojev v gospodarstvu in v drugem. — Ali vendar tudi naš človek napreduje v gospodarstvu in napredoval je že dosti duševno. Podučili sle že v Vašem listu bralce o svečanosti, ki se je priredila letos 10. septembra največjemu slov. pesniku, ko se je |*>etnvil pesniku Francetu Preššernu v Ljubljani spomenik; povedali ste tudi, kako so so naši duhovniki s kranjskim škofom vred grdo vedli, kako pokazali svojo mrŽnjo proti temu velikemu možu. Ta slavnost pokazala je, da naš člo vek ne spi, da je precej že zaveden. — Naš ?lovek je prinesel iz prejšnjih čaeov premalo gospodarske in druge i ago je v naš težavno gospodari. tekmuje s tujoi in tedaj hi se mislilo, da mu ni inari, dn hi otepal od soIk. zavoro svojega napredka, kat. duhovnika in njegov zistem; mislilo bi se, da ima šo dosti upljiva nanj ta ropre-/f en t an t prošlosti. V nokaterib krajih so naš človek mase težavno ogreje za boljše, napr. za od cerkve neodvisno šolstvo. Ali včasih kak dogodek razsvetli našo maso in tedaj so (»ukaze vsaj v mestnem človeku ter v razvitejšem na kmetiji, da tudi v njem živi slobodomisclnost, protivje proti kiil. duhovniku, dn se je že razvil, da bi š<> več, ako bi ne čutil eokle na vozu. Videli smo ob Prešernovi slavno-sti, kako je to oboje zužarelo j« vsem Slovenskem, ko so naši duhovniki ne umno izostali od »lavnosti in }>okazali npr/njo svojo do narodt*>ga genija in njega proslavi jen je. In prav brez vsega rešjiekta se je izraze val razvitejši človek iz Kranjsko o kat. duhovniku ob priliki izdanja škofovega pismn županu ljubljanskemu,. Tu se je opažalo, da naš človek vendar hvala bogu jii več srednjeveški zateleban katolik; prav prostodušno j«« prišlo marsikateremu iz duše: "prokloti farji". — ln celo, ko se je čitalo, kako grdilno je pisal glavni farški list "Slovenec" o Prešernu, zastudilo se je marsikomu še bolj kat. dnhomik, tu se /rudnik vsake duhovi -tejše prikazni, ki ne stoji v njegovi službi. In k sreči je vse drugo Slo vanstvo siinpatisovalo z domačimi čes-tilei pesnikovimi. Osameli so stali grdilci njegovi. In na to še stopi v javnost naš ljulH'znjivi kranjski škof A11 ton Itonnvcnturn (Na umu bolna ereatura. Opoin. stav.), ta, po izjavi Šn ki jot a v državnem zboru, — najvišja avtoriteta v deželi. — Ta izda neumno pismo glodo Prešernovega s|>oininka in krohot mu odgovarja v domovini in iz tujin in sama se je osmešila (a najvišja avtoriteta v deželi, velik 'kos rcš|>ekta je šel k zlo-dju, ki jo obdajal slov. škofe. Videli smo, ko so se malo šolani ljudje najsrčnejšo Miiijali, bravši .Jegličevo res bumoristično jeremiado. In to po mestih iu (M) deželi. Žalitev Prešernovega spomina je razkačila akademično šolane ljudi. Ako bi bila kako razpoložje v starejših akademikih, da se udajo nasilstvu kterikalizmu, katerega podpirajo vse nvHt. vlade in kateremu šele začne pšenica e vest i, ko zatisne naš zdajšnji cesar oči, je ta žalitev povedala tudi tem možem, da kat. duhovnik ne more drugače, kakor blatiti, kar je človeško lepo, da je zaklet sovražnik vsega napredovanja. Naš narod ima malo razkazovati v svetovni kulturni razstavi: to malo knjižico: Prešernove poezije pokaže-va jwnosno svetu. Tudi tn mali večji biser slov. duševnosti hoče ogrditi kat. duhovnik. Zdaj, če nikoli v novejšem času zasluži le-ta, tla so mu reče: "far", zdaj so tudi mirnejše narave to besedo rabile, Mali Sloven ima v novejšem času dosti sreče. Proti mogočnemu, z a vat. vladami najtesneje zvezanemu stanu kat. duhovenstva se je vzdignilo neko malo število Slovencev pred HO leti. I,e bojazljivo so se upali stopiti na dan ti prvi pionirji utiranja svobodne misli. Slišali so le-ti, da ne smejo sloge razdirati zaradi Nemcev in narodnosten princip se jim je zdel visok; odjenjavali so včasih. Dane« lahko vidimo, da ima kat. duhovnik že od nekdaj svoje trdne jxizicije v našiii višjih vladnih krogih, da že desetletja daje direkcijo vladam on, in du dopušča zdaj kat. duhovnik ravno tako, kakor prej, du Nemec Slovenca tudi v lastni deželi nazaj postavlja. Danes nas ne motijo več oziri no slogo z našimi duhovniki. Ti kat. duhovniki so sužnji svojega zistema in se morajo jnidvreči direktivam, ki jih daje vrhovno vodstvo klerikalizma v Avstriji, Nemčiji, na Italijanskem in drugem svetu. Naša slov. narodnost tem ljudem ne sme šteti drugače, ka kor za izrabo v |x>Iitične namene, fti zaradi velikega Nemštva in Italjnn-stvo ne bodo ti ljudje posebno^ lepo s slov. narodnostjo ravnali. Kaj nam je župnik, kapelan naroden, škofi, pre-lati pa z vsako vlado v Avstriji! — In vse te vlade nas ne vpoštevajo, nas mradi Nemcev, tad i vpoštevati ne smejo. To je dane« jasno vsem količkaj izobraženim Slovencem. In zaradi t etra svobodomiseljnost še lepše napreduje mej našim ljudstvom; kat. duhovnik ni nič vreden v bojih proti vladam za rešitev slov. narodnosti. (Konec prihodnjič.) Badaya dobite! Veliko podolio 7. dvanujsterico kabinetnih slik, pri fotografu J. F. Mali, 570W.18.St.bli7.il Blue Island Dobro delo, zmerne cene, P08EBNI OGLAS. Nova prekomorska črta—S redoxem-ako ln A.drlJansko morje. — Cunard Line. - .„ ustanovljena leta 1840. Velikanski novi braojunruLk '4 C ARONIA' * 076 čevljev dolg, nosi 21,000 ton iu ima '21,000 konjskih moči, ter je edini naj večji purnik na svetu. Pluje iz New York a dne D. jan. in 27. feb. 1001. S 26. aprilom 1904 so pričeli pluti parnlki Cunard Lins Is New Yorka pre ko Neopolja t Trst in Reko. Parnik i plujejo Iz New Yorka: Pannonia (nov iparnlk-z dvojnim vijakom, 9,851 ton), dno t. nov. t. 1. Carpathla (nov parnik, z dvojnim vijakom), dne 21. nov. t. 1. Slavonla, (nov parnik, z dvojnim vlja-jnkom, 10,(505 ton) dne 5. dec. t. 1. 8® tičejo agentje! Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno GOSTILNO-- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. PoBtrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! C. HOFBAUER. 365-367 Iti n e Inland Ar en ye in vogal 14. ulice. Solidna trgovina oblek. Možke obleke in suknje najnovejše mode po____ do.............................$ 25.00 $ 7.50 Obleke za dečke ln suk nje najnovejše mode po do..................... 3.50 $ IO.OO Nasi po $ 1.50 in $2. klobuki so najboljši y mestu. Spodnje možke obleke vsake vrste, srajce in druge potrebsCine po 50c. 75c. in $ 1. Obiščite 11 hh in prepričajte se Na vogalu 14 ulce in Blue iNland Ave. Frank Stonich, prodajalec. Raznovrstni godboni in-a t rumen t i po nizki ceni. JOS. JEltAN, 469 W. 18. St. Chicago, bo priporoča za poprav-ljenjegod. instrumentov Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače h od o vie o ln mineralno vodo. 5/6 W, 19. St. Telefon, Canal 629« ZAUPANJE se prav lahko stavi v oni lek, ki je že več ko četrt stoletja pomagal zdraviti bolnike. Severov Balzam za pljuča pi je v tem-času stekel brezštevilnih zahval, ter je danes najvspešnejše zdravilo v lečenju kaSlja, prehlada, vnetja duŠnika, oslovskega kaŠlja, hrupe in vseh prizadetij na pljučih. Pridružite se onemu zboru, ki pohvalno opeva Severov Balzam za Pljuča. Cena 28 ta 60 centov. Tu sledi jedno izmed tisočerih priznalnih pisem, kijih imamo na razpolago &jm "Našli smo, daje Vaš balzam za pljuča o-zdravil člane naše družine ne same v slučajih hudega prehlada, kašlja in prizadetij na pljučih, ampak tudi, da je isti najfineši lek zoper katar. Louis Suldovsky, Chippeva Falls. Wis." Dobro za žene. Sredstvo. ki pomaga ženskam pri boleznih njim lastnim. mora bili čialaDo. Severov ženski regulator je že na stoHne žensk rešil hudega trpljenja, j ^Koristi namreč materam, ženam in hčeram. PiSile po knjižic) "Ženske bolezni", ki jo brtzplačno raxpoAiljamo. Ona ti , 111.. »• Soeoud 01*M Matter. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve je bledeči: kUiiiH Sv(>l^o(l^', 083 Loomis St. Chicago, III. a*«. >.. .?j2>»»» ■^ci« ni- Dopisi. Rock Springs, Wyo. Due 8. okt. lOOo. Cenjeni »od rug uredniki pirosim Vas, sprejmite to vrstice v predale našega delavskega lista. (Jlavna stvar mojega pisanja je, da nekoliko natančneje seznanim rojake po Ameriki z našo uast'lbuio Ivock Springs, kjer se sedaj nahaja nad 40U Slovencev. Imamo tudi lepo slovensko prodajalno z mešanim blagom, nadalje gostilne, v kojib se nahajajo izvrstne natakarice. To Vam je bilo veselje, kadar smo vstopili v gostilne, kjer m> {*> nas obračale svoja bistra očesa slovenska dekleta, ali ne-votsljivoBt ko j a nam je preprečila vesele nree je namreč, da je mestni odbor sklenil odpraviti vse igralne hiše, in odstraniti vse igralne mizo in stroje is gostiln. To pa je razkadilo angleške dame, ter sklicale so i>osobn" sejo, na koji je bila resolucija enoglasno sprejeta, da ako se to stori, odstraniti mora mestni odlmr Ženske tudi iz drugih gostiln. U pit je je veliko, a ostalo bode naj br/.e pri staroin. Kam pa nnj se j>o tem takem obrnejo naša dekleta, uko nesiiK-jo biti tam kjer teče Sehlitz-ovo pivot Ako bi imel jaz kaj zagovoriti pri mestnem odboru stavil bi predlog za odstranitev tovarne za amodke, s {i-nnir bi bilo tudi naslm dekletom vstre-ženo, ob enim pa svetujem onim rojakom |*> Ameriki ki imajo veselje do ienitve nnj se obrnejo do naših deklet v Roek Springs ker tukaj se sedaj nudi lepa prilika. Dela se liolj slaho, zaslužek pa je komaj polovični oroli poletnemu j u-parno pa, da bode bolje. Končno naj fce omenim, da se je zad-no čase pri nas mudil Jaka Stonič, prodajalec zlatnine. V nasi naselbini je mnogo tržil; |x>znat, posten, znača-jen in pa dobro blago Be samo prodaja, pravi Shakespeare. Tudi drugim rojakom po Ameriki ga toplo priporočamo. 7. pozdravom, Frank Zaje, San Francisco, Cal. Dno 24. okt. 1005-Dragi sotrudiuk uredniki U verjeti sem, da. dobe naslednje vrstice nekoliko prostora v num cenjenim listu "lila* Svobode", ktere naj služijo v zgled in svarilo rojakom. Novica ue prinaša nič veselega, pač pa žalosten in resničen prigodek. Pred kakimi JO dnevi sta doala rojaku A. Perueioh in g. Slantz iz Cliis-kolm, Minn., v San Jrraneiseo. Prvi je bival 5 let. v Calumetu, Mioli., in 3 leta v Minncsoti. O drugem rojaku mi ni znano kje in koliko časa je živel v Ameriki. Doma sta oba iz Belokranjske. Stanovala sta začasno št. 310 tretja cesta. Ko sls se omenjena rojaka 17. t. m. vlegla k počitku, je nesreča hotela, da sta se vsled izpuhtečega plina zadušila. A. lViu^iili je bil mrtev, ko je hišni gosjiodar vstopil v njiju sobo. J. Slantz je še živel, ali čez dva dni tudi on izdihnil v mastni bolnišnici. Gospodar je takoj obvestil policijo o nesrečnem slučaju, a pomoči se nesrečnima več nimoglo. Ob enem je tudi neki rojak brzojavil bratraneu A. Pe-rasicha, ki biva kakih 1)5 milj od tu-kajšnega mesta v San Helena; ali dobil ni nikacega odgovora. BrzojaviJ mu je še d vak rat; se le na tretji brzojav je odgovoril, da naj m mu brsojavi v angležkem jeziku. Res ialoitno, kaj ne dragi čitalci, ako človek pozabi svoj matemi jezik ozir. ga •avrie. Na četrti brzojav je nevredni rojak sani prišel. Njegova prva pot je bila na policijo, kjer jo popraševal koliko denarja so dobili pri umrlemu in o hranilni knjižici, Na odgovor, da so dobili $35 pri A. Perusichu se je obrnil in odšel na svoje bogato posestvo, da se mu obisk mrtvega bratranca ni izplačal. Ponesrečenca je mestno oblastvo po Ropalo. Omenjeni bratrance A, Perusieha je imel pred leti tu v Sari Francisco gostilno, kjer so ga Slovani dobro j>od-pirnli in mu pripomogli imetja; obratno pii ori ni bil nikdar naklonjen Slovanom. To''je pokazal o zadnjej prilHn^-kukor,tiuli breiune«K>."lakom-nost jm» denarji. 20. t. m. je ponesrečil rojnk John Orhin. Vposlen je bil pri 4' Southern Pncifie H. It. Co." John Grbin se je vozil 20. t. m. na lokomotivi ter skočil na železnični tir tako nesrečno, da je na mestu obležal mrtev. —KunčniT-Sr-opnrnrjttm drage rojake, d d nnj mislijo na prihodnost in na morel) it ne nesreče,' ktere se pogosto in nenadoma pripetijo, da nas nepripravljene ne dobite. Pristopite k podpornim društvam. da ne bodete v slučaju nesreče drugim v nadlego. Sta li bila omenjena rojaka Mana kacetra drnStva mi ni znano; ako je komu znano, da sla bila, naj blagovoli naznaniti. Pozdrav vsim somišljenikom in bralcem "(lin« Svobode". .T. D. Hrvatje In Madjari. Pred kratkim so se posvetovali v Reki hrvatski poslanci iz Hrvatske, Dalmacije in Istri. Na tem zborovanju so skoraj soglasno sprejeli resolucijo, v . kateri odobravajo postopanje ogi-skjc opozicijonaluo stranke Zahtevo i«> iK)|Hilm narodni samostojnosti -m nt rajo za opravičeno, kajti vsak narod ima prasico, da saiu odločuje o svojem življenju in o svoji u-sodi. Prvo stremljenje Hrvatov je Velika Hrvatska, ki združuje tudi Dalmacijo s Hrvatsko. Zahtevajo večjo svobodo glede volilnega reda, svobodo tiska, shodov itd. Na podlagi jed-nakopravnosti hočejo doseči sporaz-nmljenju z Ogri. Izvolil se jo odsek petih članov, ki se ima v tem smislu pogajati z Madjari. S tem bo se torej Hrvatje izrekli za Budimpešto in pro li Dunaju. Zdi se nam v tem važnem trenotku postopanje hrvatskih jxislan cev vrlo dobro. Dunajska vlada, ki |K>zna Jugoslovane le tedaj, kadar gre za njeno kožo, je že skušala pridobiti Hrvate zojwr Mudjure. V hrvatskih ;x>lkih so se že brusili meči proti njim. Vojaške godbe so vlivale med Hrvate narodno navdušenje, ki naj bi se izrabilo proti Madjarom. A Hrvatje so se spomnili na zgodovino, spomnili jo so na Kuena, ko dunajska vlada zastopnikov hrvatskega naroda niti k cesarju ni pustila in dali so Dunaju — zasluženo klofuto. Narodno srečkalno društvo "Nada." Najvišji ideal, ki pluvu sedaj pred dušo slovenskega narodu, je ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Res je, da je ta ideal še dui*>č in visoko nad nami, a gotovo je tudi, da se vendar končno izpolni naša želja ter se naš ideal uresniči, ker so mora uresničiti. Temeljni fond za vseučilišče je položen, in ko pride do u-resničenja, tudi državna |>odporn ne 1m> mogla izostati. Župan Ivan Hribar je ustanovil sedaj novo podjetje eminent no narodne važnoBti, društvo "Nada", ki mu postanejo čloni Slovenci in Slovenke celokupne Slovenije na korist slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Iz njega se sme dovoliti vladi enkratni prispevek za ustanovitev vseučilišča. Vsa ostala rfvota pa s«* ima porabiti za ustanove dijakom slovenske in hrvatske narodnosti na vseučilišču v Ljubljani. Namen društva je kupovati za doneske društveni* kbv take v Avstro-Ogrski dopuščene zadolzniee. ki se izžrebajo s premijami ter razdeljevati morebitne dobitke. Društvo je osnovano, ko se vpiše vanj 1,000 deležev po 1 K na metwr. Društvenih je vsakdo, kdor vpiše vsaj jeden dele! po 1 K na mesec ter se zaveže plačevati ta znesek šestdeset za. porednih mesecev. Mesečni doneski pa se smejo plačati tudi za več mesecev ali za vso dobo skupaj. Odbor društva izda v kratkem poziv k pristopu članov. Slovenci in Slovenke, ki Vam je na srcu kulturni in narodni prospeh naše domovine, pristopite ▼ najizdatnejšem iteviln! ' Notranja.' * NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal-1405 I m port i nm tobak iz staro domovino. V zalogi inuiin po 7, 8, 18 in 17 kr, kakor sport, sultan in dam-eko cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave.' John. J. Dwyer 079 lllue Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrežba točun in solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave, Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Qinpagnio fcrenorale TYansatlantiqiie. LE 6. DNI NA MORJU. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi nn stanovanje in hrano. John Mlakar, 60tli. & Ureenfield A ves. West A11 in, Wis. Lj - 1 .. i iHMCm mm ' ..-.T.-ir-. Paru i k i plujejo iz/Nčtv Vorka vsak četrtek ob 10. ti dopoldan. Glavni agent za Ameriko in Canudo na 32 Broadway St. New York. MATRICE W. UOZMINSKI, glavni agent za zapud, nu 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medofdi, agentn« 0478 l^vingAve. ts. Chicago, 111. A. ('. Jankovleh, agent nn 2127 Archer Ave. Chicago, 111, Na prodaj posestvu proti tuiojšnje-mu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. r. F. Stepina, Odvetnik. notar in zastopnik zn prodajo posesti v. 352 W. 181 h St. Chicago, 111. Slika predoSuje zlato damsko uro (Golil filled.) J A MČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje iinjlKiljsi ameriški izdelek -Eltfin all Wnltham. J A A To vrste ura stiuik lo ^It.UU V obilo naročbo se priporoča vsem SIo-venceui in Hrvatom dobro znani Jacob Stonicli, 72 K. Madison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri »r N A S C vcp, v . xv \cr \«> t*- ^ N^ <5° Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAVCI! Prvi pariiik je kupljen; cena delnic gre kvisko! Naše novo jjarobrodno drtištvo je kupilo veliki Ameriški parnik "Brooklyn", ki lahko prevaža do 14 000 potnikov III. razreda. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra t. 1.. Radi tega bo tudi ceno delnicam poskočile. Še je čas, da si vnuki delavec ltiliko priskrbi delnice in tako postane sotrud-uik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so Se po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnilu. Ta kii[M>ii izrelite, napišite in ga pišljite z denarjem na 8iK«laj omenjeni naslov. Kdor hoče kupiti delnice nove j)arobrotlne družbe "The Frank Zotti Stenniship Co.", naj napise, izreze iti posije bi le kupon na svinji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačan ill. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni goapod:— 8 tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrobite v zgoraj povedano avrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite. S tem ae raznme, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, du mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. « Ime......................................... Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, ratJliee (t'ate) in poštne naka«nice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. .. i L k h sedežem v Chicago, Illinois. Pirodsodnik: john Htonich, 55)» S. Centre Aye., Chicago, 111. ' Podpredsednik: Matija 8tro,hbn, 143 Main Str. Ln Salle, III. Tajnik: Maktin Konda, H83 Loom i b St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, ill . Blagajnik: Fbank Klobučar, 17 S. Centjo Ave., Chicago, III. odbor: / Jakob Tikol, :m:J Fulton St. Pullman, 111. i Martin Skala,'Box 105(1 Ely, Minn. Bo niski J Josll, Matko, Box 181 Cluridgo, Pa. odbor: | Matija Pečjak, 814» Chestnut StK Johnstown, Pa. VSE DOPISE nuj blagovoh) društven i zastopniki pošiljati na I. tajniku Martin Konda; denarne posdljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Društvene vesti. Društvo "Slavlja" At. t. S. N. P. J. t Chlcagu. lil., ima evojo redno mesečne »3je vsako drugo nedeljo v mesecu v Nanx'.nl dvorani na 587 3. Centre Ave. John Duller, tajnik. 12 W. 2Sth St., Chicago, 111. Bratako drufitvo "Triglav" SL 2. "S. N. P. J " v La Snllo, 111., Ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob M2 url popoldan, v prostorih M. Kumpa. DruStvo "Adrlja" fit 3. "S. N. P. J.", v Johnstown, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako radiiO nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno druStvo vabi Odbor. DruStvo "Bratstvo" flt. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Miklaučlča na Sygem. Odbor. DruSvto "Orel" 6t. 19 "8. N. P. J." v Stone City, Kans.. Ima svoje redne mt sečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Pečtilk, tajnik. Društvo "Zora" št. 25 S. N. P. J. v Tcreio, Colo., ima svoje redne mesečne Beje vsako drugo nedeljo v mesecu. Odbor. Društvo "Bratje Svobode" št. 20 S. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima svoje redne mesečne Beje vsako prvo nedeljo v mesecu, in Bicer ob 2. uri popoldnu v mestni dvorani. DruAtvo "Bled" frt 17 "S. N. P. J." v Lorain. O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Seichnltzer, tajnik. 578—10th Ave., Lorain, O Drufltvo "Edinost" 6t 12 "S. N. P, mesečne seje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray .Uper House. M. Žugel, tajnik. P. O. Box 127 Murray. Utah Drufitvo "Zarja" St. 15 "8. N. P. J.", v itavensdale. Wash., Ima svojo redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. P, Ludovik-a v Kavensdale. Wash. Odbor. Slovensko narodno bratsko podporno druAtvo "Bratstvo Naprej" At. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne seje vBako prvo nedeljo v mesecu ol« 10 url dopoldan, v sloven ski Narodni dvorani pri sob. Dolari. Frank Leveč, tajnik. 1Jnilsko društvo "Sokol" fit. 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn., ima svoje redne mesečne sojo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Soliškar Ja. J. Somrak. taJnLk. Box G2 Ely. Minn. DruMvo "Orel" fit. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, CoIo._ lina redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, ln vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevor-Ja 1217 Eiler Ave. Odbor. Društvo "Edinost" fit 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. ima svoje redne mesečne seje vsa!.o prvo nedeljo v me secu, v dvorani Wm. Slnger-ja v E-vcnlngtov i. Pa. Odbor. • Bratsko društvo "8okol" fit. 11 spadajoče v "S. N. P. J.", 7 Rosljrn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu prt br Ivan MalenSek-u Odbor. Drufttvo "Trdnjava" fit. 19 "S. N. P. J.", v Itock Springs, Wyo., ima svoje redne mesečne Beje vsako prvo nedeljo v mescu ob 0 url dopoldan. Ivnn T.ftbor, tajnik Društva "Danica" St. L'J S. N. P. J. v Trimountaln, Mich., trta svoje redne mesarne seje vsako drugo nedeljo v meseni. Matija Llkovlč, tajnik. Zavidanja vredni uredniki. Hiti urednik časopisa, to je kajpak izreden užitek. Ako ima list mnogo hue ra to v, pravijo naročniki, da je malo čit&n, ako pa ima malo insuratov, pa zopet govore, da list ni priljubljen, da torej ni nič vreden. Ako je urednika cesto videti na ulici, pravijo, ila je jiostopač, ako pa ni neprestano vsemu svetu pred očmi, marveč dela pridno doma v svoji sobi, govore ljudje, da ni za nobeno rabo, ker bi sicer hodil med Jjudi, da hi izvedel kake novice. Ako zamolči kak mučni dogodek, se govori o njem, da je bojazljivem, ako j»a spregovori o dogodku, |>a pravijo, to je urednik, ki ima najvcoje veselje s škandali. Ako zamolči urednik iz sočutja ali vsled prošnje ime kakeg-a grešnika, kriči vsa ulica: aha, podkupili so ga; ako pa priobči celo krivfevo ime pravijo, ila je surove!. Ako priobčuje ve »ti m poročila o ljudeh, b katerimi »e srečava, dnevne dogodke in vesti izpred aodiŠča, poleni urednika takoj obhodijo, da je podla klepetulja, ki brodi v blatu človečke družbe; ako pa piše bolj za širše ob. činstvo, pa to čitateljev ne zanima. Ako smelo odkriva in biča propnlost, nepravičnost in nasilstvo, je revolver-zurnalist in če pride radi te borbe za dobro in pravično stvar pred sodišče, se mu k robo t a jo ljudje in kriče: prav se mu godi, zakaj pa je tako pisal! Ako se pu po bridkih izkušnjah premisli jti neče več jemati kostanja iz žrjnvice za druge, je navaden pisar, ki nima zmisla za kaj višjega, za ideale, Ako pa črta v rokopisu, ne razume ničesar in si nakopava sovraštvo, če pa nhVsar m črta, takisto no razume ničesar, sicer bi ne dovolil pisati vsega, karkoli kdo hoče. Ako jxisua-me knj |m» drugih listih, pravijo: s Škarjami si pomaga, najraje bi ničesar ne delal. Ako citirn svoj vir, govore: aha, zavarovati se hoče, ako gn pa ne navaja, kriče: To je ukradel pri drugih l — In vzpričo tega naj k' kdo dvomi, da nima urednik naj-krasnejšega življenja |>od božjim soln-cem! j Knjiga "OPATOV FKAPOR- j ! SCAK," spisal F. R. je izšla, i Ta zanimiva zgodovinska poveBt je izšla kot podlistek v "Slov. i Nar." in "Glas Svob". Knjiga j i obsega 211 strani iu stane 50c. j poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, nnj i i se zglasi za pojasnila pri uprav- : | ništvu "GLAS SVOBODE". i (»83 Loomis St. Chicago, ill. ; Kdor želi postati forman mu priporočam najnovejši Slovknhko-anoleški rečnie. kateri je jako razumi i vo sestavljen, in se v najkrajšem času angleščine brez učitelja nauči. Velikost žepne knjižice, cena ji jo samo »JOcentov katero so lahko v poštnih znamkah naročilo pridene. V. J. Ifubelka, 91) Dearborn St. Chicago, lit. Edina vinarim, ki tooi najboljšo kalifornijska in importirnna vina. Kdor pije naše vino, 4r< 1 i. da še ni nikdar v svojem življenju [»okusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. lvedar telo slabi iu se njega moč čimdalje lioliinbolj znianšuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, da ojači črevn in ledvice Hermanekov-angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenje telesa iu utnlitev zdravja. A. ko postane kri nečista, s«1 pretaka nepravilno in ix »stoja mzk rojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno jo boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljenju. izgubi slasli do jedil, nespeo. II os t i. Poleg se pa prikazujejo še druge liolezni, ki imajo svoj izvor le v sla. bi krvi, n, pr, mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. tS?" Cena 75c; po pošti 8&e. "t&U Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Outre At, Chicago III. i sva moderno urejeno gos-na 156 Desplaines ulici in Austin live- kjer bodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vina in taborno žganje. linijske smodke na razpolago, V obilni poset se priporočava vsem rojakom, brata Folanšek brata. P. Kclioenliofen Hrg. ^PRODAJALCI John Kremesec in Frank W. Zatburccky. Vprašajte po štev. 12 ali po štev. 3. 59c KJ? Dvojno nagubano blago za obleke in priprosto novo barvane tkanine — v najlepših barvah na izbiro, samo za časa te razprodaje, —jard *a le.......................... LOC Čisto volneni Venetian, priprosto in krasno barvano blago za obleke in Mohair Panama platno, v veliki zalogi raznih barv jd. le. 56 palcev Čisto volneno blago ali 38 palcev svilnato izdelana Prunela — v veliki zalogi v novih nuancah, za easa te razprodaje tvoja izbira -«n le........................ l9C Možke srajce—plava (lanela, z dvojnim oprsjem, z velikimi gumbi, mera od 15 do 17, navadna cena f|f| $1.50, sedaj le........... $I'UU Spodnje obleke — iz mešane volne, srajce z dvojnim oprsjem, velikost 34 do 50, — navadna cena AA Si.50, sedaj le........... pliUU Tople rokavice— za možke in dečke, vsake velikosti, navadna cena ** 39c, sedaj le............... £v6 Teške volnene srajce in gače za mož- Ke — v različnih barvah, velikost 30 do 46, navadna cena 75c,sedaj |jQq Topli čevlji za ženske — z svitlo usnjatimi kapcami, vsake velikosti, navadna cena Ji.50,— par ai ap sedaj le................. QliftO Fini čevlji iz teletovine za deklice — z trakovi ali gumbami, z svitlo usnjatimi kapcami, z navadnimi ali dvojnimi podplati,velikost 11 2, navadna cena Si.25, nedaj.. «f DC Veliki žametasti klobuki za ženske — z velikim černirn poresom podložen z črno svilo, posthna ^o AQ cena.................... j)wiv0 Možke Obleke, izdelane iz fin. ^a ornega worsted ali thibeta, čedne in trpežne, z nav adnim ali dvojnim oprsjem, velikost 36 do 42, poseb- £|«| f|f| na razprodaja, obleka.. ..$IUaUU Možke zimske suknje — iz črniga MeHona Angleškiga kroja ali z pasom od zadej, v popularni modi, — navadna cena £15.00, Ai« AA sedaj le.........................$IU.UU Zimske suknj« za dekleta — delan«- zibeline kožuhovine ali kersey, z ali brez kapuce, z velikim Žametastim ovratnikom, v velikosti 6 a a do 14 let, Hamo po....... Zaloga finih elektro kožu- a« «q bastlb ovratnic.......... I SiLfI ftau 559.56/,563v*565 3lU£ f51 AN D AVE. __._L_ . . ._,_.____L__•___ Vesti iz 'f— Potres. Dno fi. okt. dopoldne okoli 10 uro so čutili potres v občini Gradac pri Črnomlju. Potres jo trajal 5 do 6 sekund, njegova smer je.bilu od juga proti vzhodu. Škode ni napravil nobeno. —^Požrtvovalen srbski rodoljub. Trgoveoiv Belgradu k. 'Luka »je-iovio ;|jo"sporooil ifekademionerou seuatu^arbskega vseučilišča", da lx> -vsako loto daroval vaeučilisčtjJ2000 -^inarovi katera~vsota se naj izrabi za tehniško fakulteto. — Žej predzadnji številki smo poro " ali. da jo eela vas zgorela, v noči od 29. do !10. sep. vasJRateČe, ležeča na progi Ljubijana-Trebiž. Požar jo upopulil 51 hiš in skoraj ra/no toliko drugih poslopij s vsemi pridelkami vred. Škodujznaša nad 400 tisoč kron. Pomoč jo silno patrebnu, ker so pogorelo i Jže fiili pred požarom veliki sinnnaki. Darila sprejema "odbor za pogo-reloe v Ratečah na Gorenjskem". Hrvatska koalicij i? jStranke, ki so sprejele roške sklepe, so se dogovorile za vzajemno postopanje pri bodočih volitvah v hrvatski sabor. Po zgledu ogrske koalicijo se združijo tudi hrvatske opozicij ske stranke a pri tem obdrže po-samezne stranke svoje programe. Namen koalicijo |bo, vreči vlada-dajočo narodno stranko. — Zaradi razžaljenja veličanstva bo v Plinu zaprli urednika češkega narodno-sooialističnega lista "Naše snahy", Frank Kaila. llazžaljen jo veličanstva je bilo *v podlist-ku. — Grof Lev Tolstoj so preseli za nekaj časa vJPetrograd, da prouči svobodno gibanjefza večje literarno delo, — Vojak pobegnil.— Gradišču ob SoČi je bobegnil lovec Ivan Jaworskij; pridoljen jo bi vojaški pisarni, pobral je GOOOjKJter pobegnil. Baje ni bežal čez mejo. — V deželno bolnišnico so pre-peljali z južnega kolodvora z rešilnim vozom delavca G. Jambro-vioa. ki je padel pri zgradbi radovljiške hranilnice 13 m glol>oko in se na glavi tako močno poškodoval da je malo upanja, da bi okreval. Do Ljubljane jo bil nezavesten. — 50,000 kron za hrvatsko gimnazijo v Pazinu. Na shodu narodnih voditeljev na Reki se je sklenilo, da so izroči 50.000 K kot prebitek,nabran povodom velikega gibanja proti banu Khueu-Hoder-varyu. konviktu hrvatske gimnazije v Pazinn. Denar je bil svoje-časno nabran samo v Dalmaciji za žrtve na Hrvatskem, a se ni porabil, temuč ga je vestno upravljal dr. TrumbiČ. — Za razmerje med Bolgarijo in Srbijo ne govori posebno ugodno dejstvo, da se je pretečem petek vozil knez Ferdinand skozi Bel-grad, a ga ni pričakoval na kolodvoru no kralj ne sploh kdo z dvora. — Izvirek petroleja je našlo v Poganici pri Lepavini "I hrvatsko rudarsko društvo iz Zagreba", Do-sedaj so izvrtali 82 m glolxiko luknjo, ki je do 20 m napolnjena s čistim petrolejem. — Že zopet ponarejeni bankovci Dne 18. in 25. okt. so je oddalo v Novem mestu in Kandiji več jm. narejenih dvujsetkronskih bankovcev. Nekoga, ki je oddal tak bankovec, so vjeli. Vsi bankovci so iz "tovarne" znanega ponare-jalca Krko v m'a v Ameriki iu so jih vsekakor prinesli "Amerikanci", ki so se vrnili v domovino. — Ljubljanska nemškutarija bo šla kmaln rakom žvižgat iu ribam pet. Do najnovejšega Časa so se ljubljanski nemakutarčki, največ . vladni uradniki in vojaški dosto-janstveniki, šopirili okoli ka- zinskega vogala. Kamor so jo komu zljubilo pa je postavil svoj stolček in nadlegoval ljudi, ki so pohajali skozi "Zvezdo" Ljubljanski magistrat jo uvidol to nadlego in zahteyal, da so odpravijo pred kazino vso mizo in stoli, in ker Nemci tega niso hotel: storiti, tudi še veranda. Tako je prišlo do tožl>e. Sedaj se je razsodba proglasila in rojakom javljamo veselo vest, da jo nemškutarija slovesno pogorela in da bo mestna občina ljubljanska lahko podrla tičnik pred kazino, v katerega so se vseilali nemskutar-ski kalini. — Strah pred krsto. V IJjvaru je bil pogreb nekega trgovca. Po-grebci pa so pomotoma prišli v sosednjo hišo, kjer je ležal bolan stari posestnik, ki se je krste/nko prestrašil, da ga je zadela kap, njegova žena je pa vsled strahu smrtno nevarno zbolela. — Oderustvo, Skrajno kleri-kalni Dobrepoljci so prišli s "sveto materjo katoliško cerkvijo" v navzkrižje. Oil nekdaj so redno dajali "cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega". Kristus pa gotovo ni slutil, tla bodo prišli njegovi "nasledniki" z zahtevo: Kar pa ti od cesarskega in liožjoga davka preostane, to pa daj v mojo malho! Dobre polj can i kot "dobro •katoliško ljudstvo" so tudi ta neprostovoljni davek odrajtovali, a zameril se jim je sedanji kaplan, ki zahteva vso Ihto za dva kaplana češ, da opravlja posel dveh kaplanov. Pobožni kemetje rentočijo. Potemtakem bo lahko tudi moj hlapec zahteval plačo za dva hlapca 1 — Gibanje "Proč od Rima" na Štajerskem. V mesecih juli. avgust in september je prestopilo k protestantizmu okoli 800 oseb. Od teh jih odpade na Maribor 1<>9» Gradec 56, na Ljubno 20, tudi v Murzzuschlugu in Celju jih je voč prestopilo. Od novega leta 1905 ima Štajerska skupno <>50 presto-po v. — Samomor. L'stnttil se je na bojni ladji "Panther" lHletni podčastnik Henrik Gerič. ker ga je njegov predstojnik tako šikaniral, tla mu ni bilo mogoče več obstati. __ Ozdravljenje tvofa. Veliko tvorov tako dolgo časa brani ozdravljenju da se dobijo prava zdravila za to, za očiščenje in ojačenje krvi, in ozdravljenje tvorov naravnim potom. Gpa. H romaš iz Weston, Neb, pravi: Moj mož je imel jako nevaren, neozdravljiv tvor na nogi koje-ga niso mogli ne zdravniki in n e d o m a č a z d r a v i I a ozdraviti. Tvor je ras tel čim delj večji in nevarnejši tako, da moj mož ni bil vstann več opral jati svoje trgovine. Na prijateljevo priporočilo pa je pričel rabiti in piti Trinerjevo zdravilno grenko vino in iznenadeno hitro seje spremenilo. Slast do jedi bilo je prvo znamenje vraeujočegu se zdravja, in v kratkem času potem zginil je tvor popolnoma.. "4az rabim to preperacijo za oslabelost in sem tudi popolnoma zadovoljen z njo." Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljši krieistilec. zato ker zdravi iz korenine želodca vsako bolezen. Prebavni organi koji so središče pretakanje krvi — delajo zopet pravilno, in vse telo zadobi zopet postrežbo ler postane zdravo in močno. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. r "UnESEBTSSttiiBJfBiSnt USaSMii-ti v iicn i ^ritffnSIiraBBni NAZNANILO. 1 Rojakom priporočamo našega zastopnika Prank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotionik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "OLAS SVOBODE". NI ČLOVEKA, KATERI NK BI BIL ŠE ČITAL V ČANMU1II, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD IIU-1)1 0 V K LIKE M ZNANJI? IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA.BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. L, ker jii*tu slavni professor ni in i zdravnik, kateri je napisal to prek oris tno knjigo ,, Zdravje", h katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. Knjiga: ZDRAVJE. /ofnrai I SlovcucL mi Vam priporočamo, da se, ako rte ne- LdlUldJ ■ močni, slabi ali bolni, obrnete edino le nu Dr. E. C. Collins M. L. ker Vam on edini garantira, ila Vas v najkrajšem casil popolnoma ozdravi, bodi ki katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vHake : Tajne spolne bolezni moške in ženske. Ozdravljen. Keuina- Ozdravljena glavobola, Ozdravljen: kašlja, Ozdravljen: živčne bo- tiziua in kronične belega toka In bolezni slabine in jetike. jezni, pokvarjene krvi notranjih žeitHkih organov. V bolezni želodci in izpadanju las. Mark Lepeth-h Olga, La. Aloj/.iu Slama, Clurknoii, Nobr. Janez Zntmkovec, llox 86 Hutle, .M on t. John Kniiu\ U<>x 1 4 < 'oilliorvilie, i). V/li; U, i,U. .....................IUMII, K| • -......- Poleg teh imamo na rozpolago na stotino pismenih zahval, katerih pa rmli poiuitajkanjn pro- [> -ton«. ne taoramo tu priobčiti. JE Qniol/I I obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, g iji Matild M 1 pišite po knjigo Mlriivje ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt- jjj Sij uirio, nakar Vam takoj dopožljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano ^ |jl Vašo bolezen in nje uzroke in* kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko | j{j opisali Hvojo I lolezen in čim gotov oje ozdravili. \ al V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko npi&ite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse ni glavne znake in to v svojem mutcriiem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: f Dr. E. C !| MKDKrAl • 140 West 34th Street, COLLINS ■ INSTITUTE, NEW YORK, N. Y. mi te biti iniriu■ du5o prepriCani v kratkem popolnega ozdravljenja. >r. 1*1. r. Collins-a i< otvorjen <• ' - '"■* NOTA MODA JESENSKIH IN ZIMSKIH OBLEK! Nikjer drugod ne dobite toliko zo-logo raznovrstnih sukenj in površnikov Pridite In oglejte ni našo zalogo, isto vam razkažemo brezplačno ako kuj kupite ali ne. Vbo noše obleke so delane {*> najnovejši modi, okusno in trpežno. Suknje z enim ali dvoj- jjjj» ij iU\ tlim oprsjem po...... ^ do..................... 125.00 Površniki najnovejše ti* fi K A mode po. .......... do...................... 8 20.00 imamo posebne obleke v zalogi za majhne, velike kakor tudi za navadne ljudi. i Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem Bvojo llltl V N ICO. 300 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bacliinaii, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe. zastavti iti druge ptrebSčine, Na vogalu 18. ulice in Hluc Island Ave. r—: Ji Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točiui v svojem novouroje-nirn "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vinu. Unijske smodke na razpolago. Vsace-niu v zabavo aluži ilobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna jiostrež-ba zagotovljena. Za obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (>17 S. Center Aye. ldizo li) ulice Chicago, III. ZADOVOUSTVO vJIVLJENJU ae uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čin.-rne, nezadovoljne i i sitne Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavija zavŽito hrano, odloine, vesele in polne Življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki »pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstn« sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino ■■■i***^ »t najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krpj-čalo in Čistilca krvj, branite bolezni. * # » » POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. 4shland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, »livovkn, tropinjevec, konjak. RAZNO. 10.000 kazni v enem letu. O nemški armadi se čuje mnogokrat silno veliko laskavih in častnih priznanj, da bi človek mislil, daje ni arninde na svgtu tako popolne,, kot je nemška. Kakšna korupcija pa v resnici vlada med nemčkimi vojaki, se razvidi iz dejstva, da je bilo pred nemškim vojaškim sodiščem v enem letu obsojenih celil' 16.000 vojakoV. V zadnjih treh letih jo ušlo" izpod zastave nič manj nego 7119 zapriseženih vojakovi So že imeli vzroka dovolj, da jim je prišlo kuj takega na misel! Zaradi hudodelstva ropa se nahajata v neapoljskih zaporih dva avstrijska podanika, od katerih alike je to mošnje sodišče jioslalo potom tržaške ljubljanski policiji. Prvi je trdil, da je Martin Žnidar-šič, Itiletni jiekovski pomočnik iz Tubingena. Dognalo Beje pa, da je njegovo pravo ime Martin Po-lovič iz Sola pri Brežicah. Nave-denec je laimko leto delal pri nekem pekovskem mojstru za pomoč-niku in k<> 'udi tukašujo deželno sodišče zasleduje zaradi hudodelstva j »ona reje javnih listin. Drugi trdi, da jo star 27 let in dn se piše Juri Zimmennann, drugih podatkov pa noče povedati, a bodo moral sedeti toliko časa del j, dokler ne doSeno njegove prave indenti-tete. v — Roparska romantika na Ogrskem. V Tinkovaru j>ri Temeš-varti so okrinkani roparji napadli ponoči hišo trgovca Kafke, ga u-morili v jiostelji, izropali trgovino in blagajno, naložili roj) na vozove tor v diru odpeljali. Stari sluga, ki je opazoval dogodek iz nekega skrivališča, je vsled strahu onemel. Policijsko ministrstvo so snu-je v Rusiji, Zato mesto kandldu-je general T repov. — Za italijansko prebivalstvo v Kalnbriji, ki je bilo prizadeto vs-led potresa, je daroval cesar Franc Jožef 10.1XX) K. Kaj pa za rate-čaiie na gorenjsnem, za kojese jxi-birnjo milodari? < J rška ustaška fieta je napadla Ixdgurski vasi Kurziovica in Krni-čuni v uionastirskem vilajetu. U-staši so zažgali okoli 30 hiš in po-bili vee ljudi. Dečke so pekli žive. — Gnezdo iz šivank.V Aachenu si je napravil golobji pur gnezdo iz samih šivank. Lastnik golobov jima je pripravil dovolj slame in senu, da si napravita gnezdo, toda goloba sta rajši letala h kupu od padkov j>ri sosednji tovarni za igh izbrala najtanjšo in najdaljše igle ter jih nosila v golobnjnk, kjer sta iz njih spletla v prav umetniško gnezdo. 1^1« 8(1 bile v gnezdo takt* čvrsto vpletene, da je j>ri. .od stranjevanju gnezda odpadlo lepar icrel. Obseg tega gnezda je uieril 58 cm, višina ti cm, tehtalo pa je gnezdo 150 gramov. Vpletenih je bilo kakih 1000 igel po 72 mi lime trov dolgih. Preden so se mladiči izvalili, je lastnik na domestll to čudno gnezdo z mehkim, ker bi sicer bili mladiči poginili. Lovska statistika. Površina gozdov se je v Avstriji v zadnjem času nekoliko povečala. Da pa se v avstrijskih gozdih nahaja še vedno mnogo divjačine, je razvidno iz statistike ustreljenih divjih živali leta 1908. Ustreljenih je bilo 1,056811 zajcev; 1,480,60.248 divjih ruc itd.; škodljivih živali je fmdlo: vran in srak 481.514; veveric 229.212;podlasic 64.225; lisic.40.125; medvedov 2H; volkov 82; risov 36 itd. — Na c. kr. akedemiji vmetnoe ti na Dunaju je sprejetih izmed 26 aspirantov le 6 kiparjev. Veseliti nas mora, da je med sprejetimi tu di Slovenec mladi nadarjeni kipar g. Ravnikar iz Radeč pri Zidanem mostu. Čestitamo! — Leva ima za varuhu, L'h as. Wolfe, urednik v New Harmony, Ind. izhajajočega časopisa "Timea" je [jostuvil prod pisarno Bvojega listu leva za čuvaja. Lev ni ukročen in Mr. Wolfe se nadeja, da se bode z levovo pomočjo mogel u-brauiti raznih zabavljačev in — pesnikov.1 Kupil je žival od nekega cirkusa, ki hi je mudil tam. Vožnja v zrakoplovu. Pred kratkim sta se vozila z"'zrakoplovom na Dunaju dr. Drapčinski in nad poročn i k Hofory. Zrakoplov s, na kakršnih prevažajo sadjarji sadje. Sadjarska ladja, nu kateri jo bilo 20 oseb se je razbila. Dasi so mornarji takoj priskočili ponesrečenim na pomoč, so rešili le devet oseb, a še med temi so bilo tri že mrtve NAZNANILO. V svarilo vslm onim rojakom, kateri imajo gostilne in prenočišča z hrano vred, da bo čuvajo ne-poštenjnkovioev kakor je Frank Rub, John Blatnik in .Tuliti K šak. V Bi trije radi pijejo iu dob jedo, plačajo pa nič, Anton Krlsha, Oat Hill. Calif. Slovensko Narodu podporno društvo "Sokol" št. 20 S. N. P. J. na Ely, Minn, naznanja, da so za sledeče leto izvoljeni naslednji odborniki: Josip Selišknr, predsednik; Frank Gimpel, pod pred Bed -nik; Martin Slebir, tajnik; Martin Grahek, zapisnikar; Ivan Teran, blajgajnik in zastopnik; Jakob Bula in Ivan Butala, bolniška odbornika; Frank Hribar, Martin Peteli, Alojz Furlan in Andrej Petrič, gospodarski odborniki, Martin Slebir. tajnik. Ako pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, Str., Chicago, III. 683 Loom is NAZNANJE, Na čedno stanovanje z hrano, se sprejmejo štiri slovenski ali hr-vatski fantje. Več pove uredništvo "Glas Svobode" na688 Loomis St. vogal 18. PI. Chicago, 111. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 50 Temu Je prldjati še 10 centov z r poštnino. IŠČE SE Andrej Spolak, ud dru-štva "Zarja"št. 15 S. N. P. J. v Ruvensdale, Wash. Za njegov naslov bi rad zvedel zastopnik društva Anton Logar Box 28 Ruvensdale, Wash. IŠČE SE John Stonič jmi domače Sapa, zadnje čnse je bival nekje v Coloradi. Za njegov naslov bi rada zvedela i.jegova v Chicagi živeča žlahta. Njegov naslov naj se pošlje na upraništvo "Glas Svobode" 683 Loomis St. Chicago, 111- Podpisani priporočam vsemi juratom Slovanom mojo ■■■Gostilno™« dvorane za o bd rž a v an je Hej In zabav. JOSEPH P0LAČEK, 683 Loomis, cor. 18 PI. Chicago, (Telefon Canal 7231) mmmš J LAS SVOBODE Ko n k lave 1. 1903. Kdor hoče razumeti dogodke v zadnjem tkoidclavu t. 1003., mora vsaj površno jKizaiaii cerkveno zgodovino zadnjih t~>0 let. Papež Pij V Ji. je umrl 30. novembra UUO, a šele 14. decembra tiategu 'ioUi bo j« začel kouklavo, ki jo trajal dni. Volitev jo bila viharna. Mogočen grom j« uozuaujal, da ms bliža revolucija. Kardinali to dobivali danuadau gix>zilna piaina, zusmehlji-vih pesmi iu vaakovrsLuih jm.sk vilo v jo kar dežovaio in končno jo pred okni konklava počila celo velikanska botuba. Kardinali so so bombo tako ustrašili, da jih jo sest izmed njih začelo v trebuhu boleti m t*> takoj zapustili dvorano. ltorba jo bila med kardinaloma 1'acea in Ui Gregorio. Ker se ni moglo doseči edinatva, so je začela velika agitacija za kardinala tiubrtiuiauija, ali tudi ta kandidatura se je izjalovila, ker je proti u ji protestirala Španska, in zoj>et so je začelo-iskati kinopitonj snega kandidata. Naposled jo Pacca umaknil svojo kandidaturo uu korist kardinala Ca-pellarija. Sporazumel se jo bil skrivaj s Caj)cJlarijoui in ta iuu je zagotovil najvišja mestu v cerkvi za slučaj, da Ih> izvoljen. Ceear avstrijski je želel. da naj postane Capollari papež, ali čo bi se bil 1'acua >15^10 uprl, bi se tudi ielja avstrijakega cesarja ne bila upo&tevaJa. ('apellaii je Pacco podkupil s teiu, tlu mu jo zagotovil najvižje časti in najvišje dohodke in je vsled tega, i»a ne vsled pomoči sv*. Utrha (»ostal lapež. Papež Unegor XVI. Oapellari jc vladal pajH-sko državo s jioinočjo avstrijskih in francoskih bajonetov. Njegovi podaniki so ga sovražili. Angleški poolanik lord Seymour je bil prepričan, da mom impeAka država propasti vsled strahotno gnilobe, kt je v nji vladala. I11 znani državnik Rotwi, poznejši papeSki minister, je pisal francoskemu ministrskemu predsedniku Uuinrtu: "Vsa dežela je tako prepričana, da morn vsled ne znosnih razmer priti do revolucije, da je možno sprijazniti ljudstvo s paj>e-ško vlado, samo če h- izvršb najteme-ljitejšo reforme. Papež Gregor XVI. je divjal v svoji državi kakor pravi ti(*ree. Na tisoče ljudi je dal pometati v ječo samo zaradi kake neprevidne bceede. Le v Romanji je bilo v kratkem času 10,000 oseb jkh! |K>lieijakim nadaorHtvom. Tisti, ki so bili jkmI policijskim nad aorstvum, ho smeli samo ob gotovih urah iz hiše, vsakih 14 dni so so morali »glasiti na jiolieiji, vsakih 14 dni .■*> morali iti k »povedi in spovednt listek nest i iki policijo, vsako leto |>a so morali iti za tri dni v kak samostan na duhovne vaje. Kdor se je le cmknit pregrešil proti kateremu teh predpisov, je prišel na tri leta v pri silno delavnim. Kdor je le enkrat na |n-tek meso jedel, je dobil dve leti ječe. Dn meseca avgusta l. 1870. je pa-|H*ska policija vsak teden revidirala vse gostilne, in gorje gostilničarju, ki je kuhal ni«*«) — veriga 111 ječa sta mu bili zagotovljeni, medtem ko »e je v tem času zgodilo 2,000 roparskih umorov, za katere se jiapeška policija niti prav zmenila ni. Kdor hoče spo-znaiti, kako sramoine razmer?" so vladale v j*i|icški državi, naj čita katoli iSkejH duhovnika Kr. Ivs. Kmussa knjigo "C»vx>ut"; tam najele takih «letajlov, da »e imi bodo kar lasje je-žili. Se nekaj je značilno za papežk«. državo, v kateri »o imeli duhovniki vTio oblast v rokah. To je nravna izprijenost duhovnikov. V pape*kem Rimu jc bilo 25,000 vlačug, in vsako leto se je rodilo tri k ni t toliko nezakonskih otrok, kakor zakonskih. Duhovščina je imela od tega krasne dohodke, kajti vlačuge »o morale za iz-vtA?vanje svojejra obrta plačevati velike takse. Ker je bilo v Rimu na stotine duhovnikov, ki še niso imdi službe, so se ti božji ma&niki tudi prar radi jiečali z rofijanstvom. Papeževi uradniki so bili «»krajno alabo plačani in vsled teirn tudi pnd-kapljivi. Znameniti rimski pesnik Bel. H je P pekočim sarkazmom popisal, kako so papeževi uradniki svoje hčere silili v spalnice višjih duhovnikov, vedof, ila sicer ne pridejo nikdar do boljšega k niha. Kdor je zarasli teh razmer klel ali sakramentiral. jc pri-Sel na vihala ali v dosmrtno j^čo. Mi- lejših kazni niso |>oznali ti rabeljui, ki so so imenovali božjo namestnike. Papež Gregor XVI. jo razmere, ki no žo pred njim vladale, poostril, m s tem največ pripomogel, da jr o prebivalstvo trepetaje zyldo, kdaj se naredi konec papeževi posvetni državi. Saj bi še v ciganski državi 110 mogle vladati tako nečuvene, tako neznosne. tako vnobovpijočo razmere, kakor so vladale v papeževi državi. Gregor XV I., nesposoben in hudoben človek, jc umrl 1. junija 1S4U. Dne 14. junija se je sešel kouklavo. Navzočih je bilo kardinalov. Pet italijanskih in osem inozemskih kardinalov pa je bilo so na j>otu. Kardinali so bili razdeljeni na dva sovražna tabora. Koj pri prvem glasovanju je dobil genovski kardinal Ijaihbru-schini 17 glasov, rimski kardinal Giz-zi pa 16 glasov. Že pri prvem glasovanju je bilo očitno, da uatanc pri tem razmerju in da je vsako jm> razumi je-nje med tema strankama izključeno in ila bi mogel zmagati ^uix> kak tretji kandidat. Kardinal (lizzi je vedel, da so tisti kardinali, ki,**« šc na jxe zunanjosti in je imel izza mladih dni pri ženskem svetu izredno srečo. Ljudstvu se je takoj omilil iu lahko h<> r»M-e, da jo bil me«l priprostimi ljudmi osebno vedno priljubljen, tudi mod Rimljani, čeprav so ti z nejwpis-nim veseljem poidravili uničenje pa-j>eške države. Ali med cerkvenimi možmi ni bil priljubljen, kajti bil jc skrajno nervozen, domišljav in neči-mern, kakor kaka koketna ženska. Kmalu so Pija, ki ga je knez Me t te r-tuch smatral za liberalnega papeža, dobili jezuvitje v ivke in od tedaj so ž njim delali kar so hoteli. Nekdanji veseli oficirček grof Mastai-Feretti seveda še slutil ni, kaj da kot slej>o orodje v jezuvitskih rokah počenja. V prvih letih je Pij IX. na veliko nezadovoljnost dunajske vlade izvedel v papeški državi več liberalnih reform in jwstavil se je tudi na čelo italijanskemu narodnemu gibanju, ki je imelo namen, združiti vse italijanske j>oknijine. Ali, ko je prišel čas, pripomoči temu gibanju do zmage, tedaj je Pij IX. omahnil, in v tem tre-notku se je pokazalo, da je katoliška cerkev sovražnica italijanskemu stremljenju jmj narodnem zedinenju, da je papeška posvetna država nesreča za Italijo. Kardinal Antonelli in jezuvitje so dobili zdaj vso oblast v roke in bo srečno pajieški državi —» izkopali grob. Antonelli je odpravil vse v papeftki državi izvedene liberalne reforme in obnovil absolutno goBpodstvo duhov Sčine. V varstvo teen dnhovskega ti-ranstva jc Kristusov naslednik nabrai malo armado razliojnikov in tolova jev iz cele Evrope in s pomočjo avstrijskih, španskih in francoskih bajonetov se je potem Antonelli lotil u-ničenja narodnega in liberalnega gibanja. Na stotine najplemenitejših rodoljubov je priilo pod giljotino. Državniki Kristusove** TMWX«tmika še ženskam in otrokom niso prizanašali. I Divjanje duhovnikov v papeški dr-j /.avi je bilo strašuo. Svoj sistem so kronali jezuvitje s elavnoznanim syl-labatoni, s katerim «» najiovedali človeški kulturi vojno nn življenje in nn smrt.. (Dalje prihod.) HEARST IN SOCIALIZEAV. sSocialisti in stranka socialna v New Voi'kn imajo iste skušnje v voli-j lvi to jesen, katera je jako jKidobna oni v Chicagi zadno spomlad. Williiin^iaudolph/ili ai>t je kandidat za župana1 mestu New York na municijialneui listku. Tiskurska poročila in priviit.ua pisma govore, da IJearstova stranka raste od dne do dne v velikansko moč. Hearst pa je odveza I svitjo vrečo, in obljubil isto Ae podvojiti z dodatki, kt se nabirajo |mi vsili kotih in krpjih za njega izvolitev. I Inti-lovu kandidatura /a municipal no last vseh podjetij v mestu bode najbrže razdvojila ' ■ lahkomišl jene socialiste", kakor se je zgodilo v Chi-eaui zadno s|Nnnlnd. ko smo socialisti padli iz 40 na 25 tisoč glasov. Naši uevjorški sodrugi delujejo z \sem močmi za to volitev, in uče pravi socializem kojega predlagajo nev-jorškun svojim sodelavcem kot edino luuidcijuilno la>t, katera edina zamere biti dobronsno izvršena za mase delavskiga ljudstva. Vs|M'b volitve Itode dokazal, kadar Iwdo listki prešteti, ]H)tem Isijo socialisti i»oziiuIi, da možje koji so volili za II car sta zavrgli svoj «las, in delavci koji so za njega volili l»ojo sezuali |«ir mesecev jKtzneje. Žii|«in Dunne, Heamtovu jvlrtična creatura » Chicagi, komaj da je bil proglašen županom se je že čikaška IH»Iicija vozila 1111 tovornih vozovih •' Employers' Associationkar se še nikdar v zgodovini mesta Chicage za časa kakega štrajka ni zgtxlilo. Radi njegove "takojšnje lastnine vsili ikhI-jetij" zavezal se je sedaj, da odda poulično železnice kapitalističnim inagnutom za prihodnjih dvajset let. Čikaške socialiste bi nobena stvar 1m>Ij ne veselila kakor stojali še enkrat v volitveno tMirbo z Dnnno-om, na ednakej platfonui kot zadiiič. Ub-žalovanja vredno je pač, da nekateri čikaski vozniki, in še drugi unisti, kateri so volili za llearstovega kandidata zadno spomlad, ne stopijo med svoje nevjorške uniste ter jim raz-tolniačijo jniložaj Ilearstove kandidature. Ako bi to storili bi nuvvjorški unij-sti vedeli za naprej, kaj da imujo pričakovati od Hearsta, ako bode izvoljen županom. Tukaj v Chicagi se sedaj zavedajo socialisti ki odprto priznavajo. da noherta, še tako vspeina agitacija, bi tie odprla delavcem l*dj oči, kakor favno izvolitev Dunna inesittlim županom zadno spomlad. Mi bodemo ta slučaj pripisali svoji zaslu-iri kot prerok, da eno leto od sedaj bojo nevjorški socialisti videli vspeh Ilearstove kandidature v New Vorku. Iz sedanjih prikazni čiknških socialistov odprto kaže borbo zadne spomladi. istotake prikazni gledajo sedaj ne vjorški socialisti nasproti, ki bode tudi predpogoj, da bode cela stranka isti prikazni gledala nasproti v večji meri v državnih volitvah leta 100S. To je ena izmed mnogih skušenj zakaj hočejo Čikaski socialisti, da se narodna socialistična konvencija ob-državn že leta 1000, ki bo potem dovolj časa imela podučiti mase trezno-mislečih delavcev o razliki socializma in kapitalistične — f>osedujoče vlade. Nad 30 let se jo obnaš&l D t. RICHTERJEV SVETOVNI, PRKNOVI.JKNI #1 i i Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišie. Vsem bratskim druatvam pri|>oroč»m tudi moje dvornim za društveni'seje, svfitlie, zaUuvue veii-re ad. veliku dvorano jui za narodne in Ijtnhke vegpliee._ Cc gostom so vedno n« razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vidim «ol o tU !l! Priporočam se vsem V obilen pns 1 Frank Mladic, :>sl S. Centre Ave. Chicago, lil. "SIDRO i? Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd; in razne renmatične neprillko. SAflO 1 UcL la VOd. v r»*k l*k*m*h F. At Richter & Ca 21S Pearl Stmt. New York. Pozor! Pozor! Slovenci. "Salon" x MODKltMM KEtiLJ I »S ('KM Sveže pivo v sodčkili in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijane uajiioljse iu najfinejše unijske sinodke. Potniki dobe čedno prenočišče zn nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem »Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, Solidne obleke. Našo največjo pozornost obrnčamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorničarjev. Predvsem je treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, |>otetii hi> še le prične z delom. To je pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnuta podlaga na ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Take obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v Čigar izdelovanju stno pravcati mojstri. Telefon - Canal I li>8 <2)<2$3)<2$3) (assess)«©«!® $ Slovenci pozorJ I e --- Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke za delavnik ali praznik, tedaj se og. lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove »dr- po "Vieia (C) j* najnovejši modi in nizki ceni. jk @ J| KIJ MAMKK, 5N1 S. Centre Ave. M bliio IS. ulice Chicago, lil. i If h 0 Dr. M. A. Weisskopf Ashland Ave, Telefon Canal 476 0 Uradne ure: do 9. zjutraj od 1. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od IO-I2 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e. femu pustlS od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s ziatoui ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.