^cevr^ v % £ TRIGLAV Banja Lnka гошот 2014/2015 4 / M Ш f ж / fb tu Cr 'сг o v- v ^ ..v /V ^Mk JŽ Ч \ I, ' v ^ J«». - W Р, X Fiur y H <4o j'QK i И» »f \ ; 4 VI fcfižr m* »Nismo samozadostni, kulture so žive in močne, kadar so odprte navzven in navznoter,« je zapisal slovenski pisatelj in nekdanji predsednik Društva pisateljev Slovenije Veno Taufer. Komu smo se odpirali? Kam smo odšli? S čim smo se predstavljali? Predstavili smo se na Evropskem dnevu jezikov. Peli in plesali smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. VKlašnicah smo se srečali vsi, ki se v Bosni in Hercegovini učimo slovenščino. V Novem mestu smo se predstavili z recitalom Župančičevih pesmi. Marsikje smo bili, vsak od nas pa ima svoje čarobno mesto. Kako učenke iz Novega Grada razmišljajo o čarobnem mestu? Moje čarobno mesto je soba. Če bi imela psička, bi bilo tudi to čarobno. Čarobno je še igrišče, ker imam tam prijatelje, s katerimi se zabavamo. Zanimivo je tudi v šoli, saj se z učitelji zabavamo, včasih pa se tudi učimo. Najbolj čarobno mesto zame pa je telovadnica, ker imam rada atletiko in gimnastiko in tudi ostale športe. Ivana Šurlan Moje čarobno mesto sta moj rojstni kraj in moja šola. Čarobno je zato, ker imam tam prijatelje in učitelje. Vsak učitelj je poseben in vsak moj prijatelj je poseben. Učimo se o rojstnem kraju in to mi je všeč. S prijateljicami in prijatelji hodim ven in se zabavamo. Imam najboljšo prijateljico, z njo se igram in to je čarobno. Sobota je moj priljubljeni dan, ker se učim slovenščino in tudi to je čarobno. Emilija Šurlan Moje čarobno mesto je pomol. To je čudovito mesto poleg reke Une. Ko želim premišljevati, se sprehodim po pomolu. Reka Una in drevesa me pomirjajo. Pogosto sedem na klop in samo opazujem reko in ljudi okoli sebe. Sama hodim samo, ko želim razmišljati, drugače se sprehajam s fantom ali prijatelji. Posebno čudovit in čaroben je ta kraj jeseni, ko listje odpade. A čarobno je tudi pozimi in poleti. Kdor pride v Novi Grad, mora videti to čarobno mesto. Jaz se vsak dan sprehajam tam in vedno uživam. Zorana Šurlan iji* % mi m» ч> m* JÜMU-R02HIR POLETA ' hs $ 3oLЛ ^4 ^60* V** ^ OB ^ *>*c2ER0 o Dan dosežkov učencev v Slatini V OŠ Holandija v Slatini je vsako leto prireditev, na kateri se predstavijo učenci šole. Z lutkovno igro Petelinček in čudežni mlinček so se predstavili tudi učenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine. Priprave na obisk Aksinje Kermauner Šolsko leto se je izteklo. Pričakovali smo obisk slovenske pisateljice Aksinje Kermauner. Ustvarili smo zanimive plakate. AKSNI. ŽIVLJENJE -SOJEN* L£1A I3K, -ÜIY1 VLJVSUHNl -IMA SriftJ ИСЕЦјгс -KABrf PuniJE SUOVEfW AIL LOVA ABECEDA MAU NE NJE ME KNJIGE NJENE KNJIGE: -TEMAM EM fttJ PLA^Č -AXIS MUND) ■ Jis.i SmfET GPE v S/Prji i/HT ■FUJ, FIVOLEBJ -OPIONOV MEC -StMfM&DNrf O&ZOÜJA ■ BfftENrdlMl Conn, E3L1DEIEĐ вв апиџ N.. O Џ. ft S 1 Zaključek pouka za otroke Podelili smo potrdila za obiskovanje pouka in priznanja Bralne značke Slovenije. Obiskali sta nas slovenska pisateljica Aksinja Kermauner in direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica Božena Kol-man Finžgar. Z Aksinjo Kermauner je prišel tudi Žiga špaget, ki je pomagal podeljevati potrdila in pohvale. Miza je bila polna knjižnih nagrad. Učenci, ki so pridno brali, so si prislužili priznanja in knjige Bralne značke Slovenije, založba Miš pa je s knjigami obdarila učence, ki so sodelovali na literarnem natečaju Ko odrastem, bom srečna. Božena Kolman Finžgar je podelila knjige in čokolade učencem, ki so sodelovali v projektu Knjižnica - vesolje zakladov. Najbolj zabavno je bilo, ker nam je čestital tudi Žiga špaget. Poglejte, koliko otrok je osvojilo bralno značko! »л. Zaključek pouka za srednješolce in odrasle Tudi odrasli so vse leto pridno obiskovali pouk in so si prislužili potrdila in knjižne nagrade. Pridni bralci s priznanji in knjižnimi nagradami Bralne značke Slovenije. \m T ft J rf1 i Zaključek pouka v Tesliću Aksinja Kermauner in Žiga špaget sta s svojim obiskom razveselila tudi učence v Tesliću. Po podelitvi potrdil in knjižnih nagrad smo se sladkali. Počitnice se začenjajo, Tanja bo spet lahko odšla v gozd, Jelena bo igrala nogomet in gledala filme, Darko bo nabiral gobe. Moje čarobno mesto je gozd. Tam diši, tam ni hrupno in ni umazano, tam živi veliko živali. V gozd grem pogosto, saj imamo tam počitniško hišico in v njej preživljamo svoj prosti čas. Rada berem knjige in poslušam pesem ptic. S prijateljico pogosto hodiva po gozdu, nabirava gobe, jagode in želod. Za mene je gozd moje čarobno mesto. Tanja Savić Veselim se počitnic, ker takrat ni pouka. Med počitnicami moj brat in jaz ves čas igrava nogomet. Poleti ni šole, ni treningov, ni slovenščine, zato imam ves čas za sebe. Lahko si vzamem čas za gledanje filmov, saj je to nekaj, kar delam res rada. Jelena Župančič Jaz delam v šoli kot profesor elektrotehnike. Ko učenci rečejo, da se veselijo počitnic, jim povem, da se jih jaz veselim še bolj. Najraje grem v naravo in nabiram gobe. Želim si, da bi šle z menoj tudi moja žena in hčerki. Poleti lahko popravljam in urejam vse okoli hiše, konec avgusta pa je lepo, če gremo na morje ali na bazen. Darko Gačič Zaključek pouka v Prijedoru Tudi v Prijedoru smo podelili potrdila in nagrade in si zaželeli lepe počitnice. Poletja se veselim, ker bo konec šole. Kopal se bom v reki, vozil se bom s čolnom in s kolesom, lovil bom ribe, s prijatelji bom šel v mesto in v mestni park na druženje. Denis Sikirić Ko sem bil otrok in mladostnik, je bil najpomembnejši razlog, zakaj sem se veselil poletja, da so počitnice in da ni šole. Zdaj, ko sem odrasel človek in ko sem oče in mož, se še vedno veselim poletja zaradi podobnih razlogov. Namreč, na začetku poletja vzamem dopust in to je čas, ko grem z družino na morje. V zadnjih letih je to edini čas, ko smo vsi skupaj in ko smo vsi brez obveznosti. To je moj najljubši čas v vsem letu. V drugem delu poletja so hčerke večkrat odšle na poletno šolo slovenščine v Slovenijo. To je bila priložnost, da soproga in jaz obiščeva nekatere zelo prijazne ljudi v Sloveniji. Ko sem poleti doma v Novem Gradu, mi ni dolgočasno, ker imamo v našem mestu čudovito reko, ki se imenuje Una, v njej se kopamo, lovimo ribe ... Resnično je za mene skoraj celo poletje en velik dopust. Dnevi so dolgi in ko končam z delom, grem na kopanje ali lovit ribe s prijatelji, včasih se ribolov konča z roštiljem. Zaradi vsega tega je poletje bilo in bo moj najljubši letni čas. Goran Šurlan V Prijedoru s pisateljico Aksinjo Kermauner in z Žigo špagetom. Počitnice! Ne gremo več v učilnico, raje se posladkamo s sladoledom. Slovenski dan v Slatini Na Slovenskem dnevu v Slatini so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine predstavili s folklornim nastopom in s stojnico Vse najboljše, Slovenija. julij-nfiu mu ftvcust-veum ши л K k* "ocjo Лол , J **** f h, ^ x дуДМТ^ ЛЈО VI Ph^reyi RJ&OLOV C ■ % Puvrtvje Zakaj se veselim poletja? Poletje je najtoplejši letni čas. To je idealen čas, da storimo vse, česar nismo med letom. Izpitni rok je končan in lahko počivam. Končno imam dovolj časa za branje dobre knjige. Lahko pomagam v kuhinji in naredim kakšne nove kolače. Rada se družim s prijatelji in mi ni nikoli dolgčas. V prostem času grem rada na kopanje na mestno plažo. Z družino gremo pogosto na enodnevni izlet. Veseli me, da gremo skupaj v naravo. Poleti se ukvarjam s športom. Pogosto se vozim z rolerji, ker mi to pomaga, da se dobro počutim. V mojem mestu poteka prireditev Kotorvaroško kulturno poletje. Športne dejavnosti privabijo v mesto veliko obiskovalcev. Mladi tekmujejo v različnih športih. Jaz se veselim poletja predvsem zato, ker imam takrat mnogo prostega časa in se lahko družim z družino in prijatelji. Preprosto, veselim se vsakdanjega dne, ki nam prinaša toliko lepih stvari. Dijana Kragić Moj najljubši letni čas je poletje, saj takrat ni pouka. Poleti imam veliko časa za sprostitev in lahko delam, kar hočem. To poletje bom veliko delal za izboljšanje znanja nekaterih predmetov in tudi za izboljšanje svoje rokometne igre. Stefan Drinić Moj najljubši letni čas je poletje. Sonce in morje imam res rada in zaradi tega mi je poletje najljubše. Poleti lahko oblečem kratko obleko, ne potrebujem kape in rokavic. Vsak dan grem ven in uživam s prijatelji. Poleti je najboljše, ker ne dežuje in ne potrebujem dežnika. Dobro je tudi to, da smo na počitnicah in ni šole. Dorotea Katalina Na odprtju razstave Od prednikov do potomcev in na prireditvi Dobrodošli doma Učenci, ki obiskujejo folkloro, so obiskali Ljubljano in Škofjo Loko. V Ljubljani so sodelovali na odprtju razstave Od prednikov do potomcev - Slovenci v Slatini v Narodni in univerzitetni knjižnici, v Škofji Loki pa na prireditvi Dobrodošli doma. Učenci so na stojnici v Škofji Loki predstavljali izdelke, ki so nastali na ustvarjalnih delavnicah, in projekt Vse najboljše, Slovenija. Obiskovalce so zaposlili s kvizom Kaj veš o Sloveniji? in jih razveselili z drobnimi darili. Člani folklorne skupine so pokazali, kaj vse so se v tem letu naučili. Poletne šole in tabori 24 otrok iz slovenskih društev iz Sarajeva, Kaknja, Tuzle in Banja Luke je že junija odšlo na tabor na Boračko jezero. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine se poleti udeležujejo še tabora, ki ga pripravi Svetovni slovenski kongres, poletnega tečaja slovenskega jezika v Kopru in poletne šole slovenščine v Tolminu. Moj najljubši mesec je julij, ker grem takrat na tabor. Tam spoznam veliko novih prijateljev. Una Bajić Moj najljubši mesec je julij, ker grem takrat na morje. Lahko se kopam tudi na bazenu. Takrat je zelo vroče in lahko oblečem kratke hlače. Ana Katalina Moj najljubši mesec je avgust, ker rada plavam. Mihaila Đurđević SEPTÖfßÖHlBOVfC // Q07X> Ш1° SMje oziMMic« * NC{ IflCETfc* Evropski dan jezikov Tudi letos so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine ob evropskem dnevu jezikov predstavili v Narodni knjižnici v Banjalu-ki. Slovenska beseda pa se ni slišala le tam, ampak tudi na šolah, ki jih obiskujejo naši učenci. Aleksandar in Rastko Zrnić sta se s pesmijo Nataše Konc Lorenzutti Sklanjanje predstavila v OŠ Ivo Andrić, Katarina Ma-rinković pa je v slovenščini povedala nekaj o sebi na OŠ Borisav Stanković. Dobro je govoriti veliko jezikov. Kamorkoli gremo, poznamo jezik in se lahko pogovarjamo z drugimi ljudmi. Zato se jaz učim slovenščino, nemščino in angleščino. Katarina Marinkovič Predstavitev narodnih manjšin Zveza narodnih manjšin Republike Srbske združuje dvanajst manjšin, med drugimi tudi Slovence. Na prireditvi v dvorani Obilićevo se niso predstavili le s folklornim programom, ampak tudi s tradicionalno hrano. OKTOBER- VIMOToK % * ол üsrir 2INj, & . - ; i 1 'l J J Mlada kuharja. Poletavci Vsi učenci, ki so poleti pridno brali, so postali Poletavci. Na srečanju učencev smo jim podelili priznanja in nagrade. > Kviz Male sive celice Pri slovenščini je najbolj zabavno, ko imamo kviz. Matej Ukmar Priprave na kviz. Že drugič smo se srečali na kvizu Male sive celice. Pripravil ga je Darko Hederih, avtor priljubljene oddaje Male sive celice. Z avtorjem je prišel tudi voditelj oddaje Pavle Ravnohrib. Tema letošnjega kviza je bila šport. Sodelovali so učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke, Slatine, Teslića, Prijedora, Sarajeva, Kaknja, Novega Sada in Niša. Najboljša je bila ekipa, ki so jo sestavljali Andrej Drinić iz Banjaluke ter Jelena in Dominik Župančić iz Teslića. Ekipa Društva Slovencev Lipa iz Prijedora. Zdaj gre zares. NOVEMBER- LISTOPflb MOKRp л . Ustje 0£t ^сГ Moj najljubši mesec je november, ker je takrat moj rojstni dan. Milica Radešić Jesen je zame eden najlepših letnih časov. Narava se spreminja, zeleni listi postanejo rumeni ali rjavi, vse se pripravlja na mrzlo zimo. Ptice se selijo na jug, listi padajo. Vsak letni čas je lep na svoj način in tako tudi jesen. Tanja Savić Martinovanje V Banjaluki je bilo 21. novembra spet veselo. Slovenci Društva Triglav so že šestnajstič pripravili krst mladega vina. Na martinovanje hodim zelo rada. Z mano so moji prijatelji in vedno se zabavamo. Vedno igra dober ansambel in mi skupaj plešemo ali pa se gremo igrat na dvorišče restavracije. Tijana Dimitrijević Rada hodim na folkloro, ker rada plešem. Tam imam prijateljice. Ko nastopamo, sem vesela, bojim se le, da se ne bi spotaknila ob narodno nošnjo. Mirjana Makivić Na martinovanju je zelo dobro, ker je tam zelo dobra glasba. Jaz nastopam s folkloro. Vsi plešemo, se smejemo in poslušamo glasbo. Ana Katalina I DECEMBEMaRUDEW ^ V * Ч ^ОЛ,.^ c/ Moj najljubši mesec je december, ker takrat pada sneg in mi gremo ven in se sankamo in kepamo in to je zelo zabavno. Zmaga tisti, ki naredi največ kep. Jelena Župančić December je za marsikoga čaroben mesec. Katero mesto je za odrasle čarobno? To je mesto brez prepirov. Tam so čarobna narava, mir in tišina, ljubezen, otroci in veselje. V tem mestu se vse slabo spremeni v dobro in vse grdo v lepo. Tam izgine žalost, prebudi se veselje. V tem mestu se vse težave rešijo, tam ni meja med ljudmi. Ksenija Urdih Čarobno mesto obstaja le v pravljicah. Tam so vsi srečni, veseli in dobro vedno premaga zlo. Marija Petković Čarobno mesto obstaja le v pravljicah, a čarobno se lahko počutiš tudi v svoji družini. Mira Ambrožić Decembrske delavnice V soboto, 13. decembra, so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine zbrali v Klubu nacionalnih manjšin. Ves dopoldan so preživeli ob izdelovanju okraskov, voščilnic, koledarjev in slaščic. Naše delavnice je obiskala Natalija Veselič Martinjak, učiteljica likovnega pouka z OŠ Livada iz Ljubljane. Učence je vodila pri izdelovanju okraskov za novoletno jelko. Praznične decembrske delavnice smo ob zvokih harmonike zaključili s pesmijo Lisička je prav zvita zver. Prihod dedka Mraza Dedek Mraz ima v Banjaluki zelo veliko dela, saj ga čaka veliko učencev, ki se učijo slovenščino. 17. decembra je prišel v prostore Kluba nacionalnih manjšin in razdelil darila. Kar 69 jih je imel - 19 za predšolske otroke, 44 za osnovnošolce in 6 za srednješolce. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so mu pripravili program. Spregovorili so o tem, kaj je sreča. Sreča je, ko se ljudje veselijo. Sreča je nekaj pozitivnega in ko je eden srečen, gre ta njegova sreča povsod, po celem svetu. Sreča je nekaj zelo lepega. Una Bajić Sreča je, ko imaš družino in veliko prijateljev, ki ti pomagajo, ko potrebuješ pomoč. Ko nimaš veliko domače naloge. Ko so vsi zdravi in srečni. Otroci so srečni, ko se igrajo, družijo s prijatelji in ko so z družino. Jaz sem srečna, ko imam rojstni dan in ko dobim petico. Ana Katalina Srečna sem, ko plešem, ko je novo leto, ko se učim slovenščino in ko grem v Slovenijo. Nataša Jekić Srečna sem, ko dobim dobro oceno in ko smo jaz in vsi v moji družini zdravi in zelo veseli. Sreča ni nič materialnega, sreča je, ko smo vsi dobri prijatelji. Jelena Jekić Srečna sem, ko sem s svojimi prijatelji. Zelo sem srečna, ko dobim petico in ko igram klavir. A najbolj srečna sem, ko spim v svoji postelji. Aleksandra Zrnić Srečna sem, ko dobim dobro oceno, ko se družim s prijatelji in ko jem sladoled. Helena Marinković Jaz sem bila najsrečnejša, ko se je rodila moja sestra. Zelo sem bila srečna tudi, ko sem dobila prvo petico. Srečna sem, ko grem v Slovenijo. Jaz mislim, da je to sreča. Katarina Marinković ^____^^^^ 1 * ш^ШШ^ i' SP • ^ W ^ i i V /SB 1 д ■ 'ЈУ Ш П Htf - M +r Ä Ijb Filmski večer V tem šolskem letu smo si ogledali slovenske filme Kruha in iger, Estrelitta -pesem za domov, Aleksan-drinke in Piran - Pirano. Zadnjo uro v decembru smo z odraslimi po ogledu filma še nazdravili. Zadnja decembrska ura v Prijedoru Kaj si želimo v letu 2015? V letu 2015 se bom vpisal v srednjo šolo v Sloveniji. Želim si, da bi imel v 9. razredu dober uspeh in da bi se naučil pogovarjati v slovenščini. Slađan Kaljević Želim si zelo dober uspeh v šoli. Rad bi bil uspešen v športu, rad bi imel nov računalnik, želim spoznati nove prijatelje. Želim se boljše naučiti slovenski jezik, da bi šel v Slovenijo v srednjo šolo. Marko Kamšak Za to leto imam veliko želja in pričakovanj. Prva in največja želja je, da se moj otrok rodi živ in zdrav. Ni pomembno, ali bo fantek ali punčka. Druga želja je, da moja mama ozdravi. Vem, da ne bo lahko, a vsi se bomo borili z vsem srcem. Mislim, da ji največ moči daje to, da bo drugič postala babica. Moja tretja in najbolj skromna želja je, da bi našel boljše delo. Če se mi želje uresničijo, bo to moje najuspešnejše leto. Davor Kamšak Najbolj si želim, da bi bili vsi moji domači zdravi. Želim si, da bi moj sin Andrej uspešno končal prvi letnik fakultete, moja hčerka Sonja pa drugi letnik srednje šole in da bi šla na poletno šolo v Ljubljano. Za sebe želim, da bi pri svojem delu strokovno napredovala. Vera Vencelj 4|l % mi m» ч> m* Zadnja decembrska ura v Tesliću Otroci so pripravili kratek program, potem pa smo si voščili ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravili starši. Niti torta ni manjkala. Moja prihodnost Vsak človek na svetu, in tako tudi jaz, si predstavlja svojo prihodnost. O tem razmišljam že od otroštva. Pred štirimi leti sem želela biti pevka, model, zdravnica, učiteljica, a zdaj želim biti nogometašica. Tu vidim svojo prihodnost in to me privlači. Prihodnost pa ni povezana le z delom, ki ga želim opravljati, ampak tudi s stvarmi, ki me veselijo. Rada bi obiskala Barcelono, da bi spoznala svojega najljubšega nogometaša Messija. Tako si jaz predstavljam svojo prihodnost. Jelena Župančić Jaz želim postati nogometaš, ker imam zelo rad nogomet. Treniram nogomet in zelo dober sem v tem. Dominik Župančić Postati želim učiteljica, zdravnica in pevka. Milica Radešić Postati želim učiteljica in zdravnica. Učiteljica bi bila, ker bi rada učila otroke, zdravnica pa, da bi pregledovala ljudi. Mihaila Đurđević nit iji1 W» Spoznavali smo poklice in še sami pisali, kaj želimo postati. Postati želim roker, da bi me prišlo gledat Postati želim pilot. Zato ker je nebo modro. veliko ljudi in vsi bi morali plačati vstopnico. Nikša Perušić Rade Đurđević Postati želim veterinarka, ker bi rada zdravila živali. Nađa Pivač Postati želim farmacevtka ali športnica. Športnica zato, ker imam rada športe, farmacevtka pa zato, ker bi rada delala z zdra- „ ... vi. j... .. , .. . r Postati želim vodja in športnica, ker mi je to vili. všeč in treniram plavanje. Iva Potkonjak Tajana Raca Postati želim športnica in profesorica. Špor- Rada bi bila turistični vodič. Za to delo je tnica zato, ker rada tečem, profesorica zato, ker bi rada predavala. pomembno znanje jezikov. Vodiči veliko potujejo po svetu, ogledajo si veliko zanimi-Anastasija Babić vih stvari. Srečujejo druge ljudi in sklepajo nova prijateljstva. Marija Đukić Postati želim slikarka, ker rada rišem. Jelena Sibinović Rada bi vozila tovornjak z možem. Veliko bi Postati želim učiteljica, ker bi rada učila potovala po Evropi. Zelo rada vozim. Tega otroke. Mirjana Makivič dela ne morem opravljati, ker imam majhne otroke. Dragana Jerinić зпнад- proswec So?, v V/ o*?* 4. *** РЦ/јИт^ 2 «Hfl Zakaj se veselim zime? Obožujem zimo. Zima je zelo lep letni čas. Moja družina živi na vasi, v gorskih območjih, nedaleč od Vlašića. Gore so pozimi zelo lepe, z veliko snega in svežega zraka. Zame je zima čas počitnic, praznikov in posebne bližine v družini in s prijatelji. Januar je poln posebnih praznikov, kot sta novo leto in božič, v naši družini imamo devetega januarja še slavo, saj je zaščitnik moje družine sveti Stefan. Poseben razlog, zakaj mi je všeč zima, je, ker sem zimski otrok. Moj rojstni dan je sedemnajstega januarja. Prejšnja leta nisem mogla uživati v teh čudovitih počitnicah zaradi fakultete in učenja. To jesen imam načrt, da končam z obveznostmi na fakulteti in diplomiram, tako da bom naslednjo zimo lahko uživala. Zelo se veselim zime. Rađana Krejić Zakaj se veselim zime? Sem ena od redkih, ki imajo radi zimo. Topli dom in tople obleke zmeraj so prvi znaki zime, katera vse kasneje trka na vrata. Vonj in okus cimeta je pozimi nekako boljši. Hladni veter, ki neprenehoma piha, ne moti otrok, ki se drsajo na zamrznjenem jezeru. Nasmeh na otroškem obrazu je pozimi večji in lepši. Narava je dobila novo obleko. A jaz? Jaz imam rada zimsko vzdušje, praznike, ljudi dobre volje, nasmehe na obrazih, preživljanje časa z družino, vse to budi otroka v meni, kateri vseeno nikoli ne spi. Lidija Petković Sladek zaključek leta v Banjaluki. Januar smo začeli z razmišljanjem o tem, kaj je za nas iskanje. Iskanje Iskati ali opazovati je možno karkoli: mesta, njihove ulice in vzdušje, vasi in običaje, naravo, kako se spreminja. Jaz pa najbolj uživam v opazovanju čustev ljudi, katere imam rada! Vesna Stijak Kaj je za mene iskanje? Ali je beseda iskanje samo beseda ali je mogoče nekaj več? Sigurno je več! Ljudje vedno nekaj iščejo, včasih to najdejo, včasih pa ne. Ko sem bila otrok, so bili zame to rdeči balon, bele dokolenke, italijanska lutka, ki govori. Ko si najstnik, se naenkrat vse spremeni. Na nebu zagledaš sijajno mavrico in si prepričan, da bo prav tebi uspelo iti skozi njo, da bo prav tebi uspelo najti vse, kar si želiš, male stvari, velike stvari, modre oči, veliko ljubezen ... In začneš iti za mavrico, hodiš, tečeš in še malo hodiš in spet tečeš in si že v jeseni svojega življenja. Mavrica je še tam, samo ne več tako sijajna, bleščeča, a ti vseeno zdaj bolj počasi hodiš za njo in še vedno nekaj iščeš. Zdaj so to take male navadne stvari kot kava s prijateljico, lep sončen pomladni dan, rože na vrtu. In, kaj je iskanje? Zame so to spomini, ki sem jih „zbrala" na svoji življenjski poti, spomini, shranjeni v predalih moje duše, od katerih bom živela, ko bo mavrica šla še dlje, tam čez reko, reko, čez katero ne bom mogla, ker bo zame voda pregloboka. Marija Petković Človek je radovedno bitje, ki vse življenje raziskuje. To raziskovanje je različno, odvisno od njegove starosti. Ko majhen otrok raziskuje, spoznava svet okoli sebe. Starejši človek poskuša razumeti smisel življenja. Zato je pomembno, da ne preneha iskati. Kot je rekel naš veliki pesnik Jovan Dučić: „Kdor ne išče smisla življenja, nikoli ne živi." Ljiljana Sukara Iskalec je človek, ki ne stoji na enem mestu, ujet v lastno življenje. Iskalec zapušča varnost lastne hiše, zapušča lastno varnost in izroča se dvomljivosti potovanja, hoje. Za to so potrebni velik pogum, zaupanje in upanje. Potovanje, iskanje je lahko notranje ali zunanje, mogoče je raziskovati notranji ali zunanji svet. Da bi krenil na to dvomljivo pot, iskalec mora biti oborožen z upanjem, da bo na koncu poti našel, kar išče. Samo tako bo imelo njegovo iskanje smisel. Iskalci so pogumni ljudje, zaradi njih teče življenje naprej. Za njih ni ovir, ki jih ne bi premagali. Oni so pripravljeni spremeniti sebe, svoje življenje, a na ta način tiste okoli sebe, tiste, ki zaradi lastne varnosti stojijo na enem mestu, zaprti v svoj lastni mali svet. Ksenija Urdih MM v V ^ Mos, л IP* si- ""CA Tudi v Prijedoru smo razmišljali o tem, kaj v življenju iščemo. Ko smo besedila učencev dopolnilni s pesmimi slovenskih pesnikov, je nastal recital, s katerim smo počastili Prešernov dan - slovenski kulturni praznik in 8. marec - dan žena. Ves čas od našega rojstva pa vse do smrti nekaj iščemo, a tega, kar iščemo, v bistvu nikdar ne najdemo. Ko smo majhni, iščemo ljubezen naših staršev, ko malo zrastemo, si želimo ljubezen, dom in družino. In če vse to najdemo in če smo zares srečni, spet iščemo naprej in naprej in tako je celo naše življenje eno samo iskanje. Vesna Sikirić Iskanje je zasledovanje, ne nujno enostavno, nečesa notranjega ali nečesa, kar potrebujemo. Včasih iščemo daljinec ali ključe, ampak to sta vsakdanji drobnariji - malenkosti. Pravi pomen iskanja je zame naš način življenja, nekaj, kar nas vodi skozi življenja, to je naša gonilna sila in nekaj, kar nas motivira, da gremo še dlje, naredimo več in bolje. Za nekoga je to materialno, nekomu spiritualno, vendar za vse velja, da je pomembno, da med iskanjem nikomur ne storimo nič slabega in da se vsi počutimo dobro in srečno ne glede na predmet našega iskanja. Kar iščeš, te bo našlo. Oči vidijo, kar duša išče, zato pazite, kaj iščete, saj boste to zagotovo našli. Denis Šurlan Vsak človek je iskalec. Nekdo išče velike stvari, nekdo pa majhne. Jaz nisem iskalka velikih stvari, ker so zame sreča majhne stvari. Ena od stvari, ki me veseli, je nasmeh ljudi. Žal jih danes ni veliko, a razveselijo me tisti, ki imajo za mene vedno nasmeh. Napisali smo besedila. Pridno smo vadili za nastop. Tanja Kamšak V življenju iščem srečo, ker je to zame najbolj pomembno. Ljudje govorijo, da so sreča dobro delo, dobri prijatelji ..., ampak samo mi vplivamo na svojo srečo. V življenju si želim dobre prijatelje, dobro delo, denarampak ^ vse to ni nič, če nisem srečna. Sonja Bijelonić Zame je iskanje nekaj, kar dela vsak človek celo svoje življenje. Ali bomo našli to, kar iščemo, je odvisno od tega, kaj je to. Vsak človek išče srečo. V vsakem obdobju življenja sreča je v drugačni obliki. Ko smo otroci, je v sladkarijah, ko smo starejši, je v prijateljih in prvi ljubezni. Ko vse to doživimo, se zavedamo, kaj je za nas sreča. Za nekoga je delo, za nekoga družina ali glasba ... Ampak vse to je na en način v bistvu ljubezen. Ali smo našli to, kar smo iskali, bomo vedeli na koncu življenja. Zorana Šurlan Brez Denisove kitare ne gre. Čez Šuštarski most ... Celo svoje življenje želim videti piramido. Nekega dne se mi je ta želja na nek način uresničila. Bila sem s Zorano in v daljavi sva videli piramido. Sprehodili sva se okoli nje. Zaradi sonca mi je bilo slabo. Naslonila sem se na piramido in se je odprla. Zaslepila me je močna luč. Ko se je to zgodilo, sem se zbudila. Jelena Stupar 1 A j Predstavitev zbornika Kakšna dobra knjiga! Dvojezični zbornik Kakšna dobra knjiga - Kakva dobra knjiga je izdalo Društvo Slovencev Triglav. Predstavitve v Banskem dvoru so se udeležili prevajalec Zdravko Kecman ter gostje iz Ljubljane: pisateljica in pesnica Cvetka Sokolov, dramska igralka, pesnica in pisateljica Saša Pavček ter ilustrator Damijan Stepančič. Cvetka Sokolov je spregovorila o tem, kaj ji pomeni sodelovanje v dvojezičnem zborniku, Damijan Stepančič pa je razkril, kakšna besedila najraje ilustrira. Učenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, so recitirali besedila v slovenščini in tudi prevode teh besedil v srbščini. Vsa besedila je prevedel Zdravko Kecman, ki je pripovedoval o tem, kaj meni o sodobni slovenski književnosti za otroke in s kakšnimi težavami se je srečeval pri prevajanju. Vsaka dvojezična knjiga pomeni most med kulturami in s predstavitvijo zbornika smo obeležili tudi 8. februar, slovenski kulturni praznik. Naša gostja je bila vsestranska umetnica Saša Pavček, ki je spregovorila o vlogi umetnosti v medkulturnem dialogu. Literarni večer se je zaključil s pesmijo Zdravljica v slovenščini. Prisluhnili smo Saši Pavček, ki je s svojo interpretacijo oživila Prešernove besede, naj se edinost, sreča in sprava vrnejo nazaj k nam. V zborniku Kakšna dobra knjiga so objavljene zgodbe, pesmi in uganke, ki so jih ustvarili sodobni slovenski pisatelji za otroke. Ker je naslov zbornika Kakšna dobra knjiga, smo učence vprašali, kdaj je knjiga dobra. »Vau! Kako je ta knjiga dobra,« rečem takrat, ko govori o skrivnostih in avanturah. Aleksa Sibinović Knjiga je dobra, če so v njej lepe pesmi in ilustracije. Helena Marinković Knjiga je dobra, če so v njej lepe ilustracije in uganke, ker jih rada rešujem. Katarina Marinković Knjiga je dobra, če se v njej dogajajo zanimive stvari in če ni preveč debela. Mihael Cucek Knjiga je dobra, ko je tako zanimiva, da se lahko vživim v besedilo. Imeti mora dobre ilustracije. Pomembno je, da si jaz lahko zamislim, da sam eden od oseb iz zgodbe. Viktor Perušić Knjiga je dobra, če ima veliko ilustracij in če je zanimiva. Dobra je, če je avanturistična. Všeč mi je, če vsi dobijo, kar si zaslužijo. Dobre knjige so zgodovinske in tiste, iz katerih se nekaj naučimo. Rastko Zrnić Za mene je knjiga dobra, če ima veliko dogodkov in ni dolgočasna. Rada imam knjige, ki pripovedujejo o življenju pisateljev, rada vidim, da se ob branju naučim, kako so se naše babice in dedki igrali, ko so bili majhni. Rada berem o dogodivščinah svojih vrstnikov in sodobnih najstnikov. Želim brati o realističnih dogodkih in o vsem tem, kar se lahko zgodi tudi meni. Do konca preberem samo knjige, ki so zanimive. Rada berem knjige. Mihaela Lunić Prevajalska delavnica s Cvetko Sokolov Cvetka Sokolov je učence vodila pri prevajanju svojih ugank. Razložila jim je, kaj je potrebno upoštevati pri prevajanju, in jim pomagala pri delu. Preberite original in srbski prevod. Če nesreča se zgodi, če zapojejo pesti, če ukradejo kolo, kdo takrat pomagal bo? Kad' se nesreće dogode, kad' se šake pogode, kad' bicikl nestane, ko je tu da pomogne? prevod Sofija Vranješ, Nikolina Jerinić, Aleksandra Rogić, Stefan Drinić Kdo joče na nebu, kdo moči nam tla, kdo trka na šipo, glasno štropota? Ne, to niso solze, so kaplje dežja. Ko plače na nebu, ko kvasi dan, ko kuca na prozor, da ne mogu van? Ko kvasi travu, ko kvasi miša? Znam, dobro znam, da to je kiša. prevod Ana Katalina in Aleksandra Zrnić Likovna delavnica z Damijanom Stepančičem Prevajalski delavnici je sledila likovna. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine poznajo slikanico Damijana Stepančiča Zgodba o sidru. To je slikanica brez besed, ki je med mladimi bralci zelo priljubljena. Ilustrator je učencem razkril, da načrtuje že novo zgodbo brez besed. Tudi ta bo povezana z morjem. Učencem je povedal vsebino, oni pa so upodobili motiv, ki se jim je zdel najbolj zanimiv. Ilustrator jim je svetoval, kako lahko svojo risbo dopolnijo, izboljšajo, poudarijo posamezne dele ... Učenci so zavzeto delali, da so svoje domišljijske podobe prelili na papir. ■„I 'tk ■ .i^JalfflS ibafcln ml ■Ki j ^J- Kam želim potovati? Imeli smo gostjo iz Kamnika, prišla je Ivanka Učakar, pripovedovalka pravljic in zgodb in nas je popeljala po poteh, ki sta jih prehodila dva znamenita Slovenca. Alma Karlin je šla na pot okoli sveta, Ferdinand Hallerstein pa je postal znanstvenik na Kitajskem. Poslušali smo o poteh v neznano, ogledali smo si film Samotno potovanje, potem pa smo še sami pisali, kam želimo odpotovati. Želim si odpotovati v Barcelono. Zame je to čudovito mesto, ki ima popolnoma vse, restavracije, trgovine, muzeje in bogato zgodovino, ki je polna številnih del najboljše arhitekture. To je mesto, ki ima dušo in zame to ni samo mesto za potovanje, temveč mesto, kjer bi lahko živela. Ana Demir Vsak od nas ima željo nekam iti. Želim se povzpeti na Triglav. Triglav je najviši vrh v Sloveniji, ki meri 2863 m. Na Triglav se želim povzpeti zaradi velikega izziva in pustolovščine. Želela bi se ukvarjati s planinarjenjem, Triglav je izredna destinacija za to. Nekateri od mojih prijateljav so že bili na Triglavu. Pripovedovanje tistih, ki so se povzpeli na vrh Triglava, je v meni vzbudilo še večjo željo, da bi osvojila vrh Julijskih Alp, torej Triglav. Marija Đukić Želim odpotovati na Dunaj. Poleg lepote tega mesta me nanj vežeta še ljubezen in prihodnost. Mesto ima veliko znamenitosti, tudi lepo reko Donavo. To je mesto z bogato zgodovino, ima naravne lepote. Čeprav nimam veliko prostega časa, bi ves prosti čas želela preživeti na Dunaju. Zorica Divljak ^Z-Ш ЕнЦГ i ^К f. V* t ЛМшШлшЛ ■ 0 1FI Želim križariti z ladjo po morju. Križarjenje me sprošča, modro morje mi je všeč in na morju se lepo zabavam. Želim obiskovati razna mesta, nekaj dni bi ostala v Barceloni. V Barceloni se nahajajo razne znamenitosti: Sagrada Familia, Gaundijev park. Vesna Granula Želim si odpotovati v Italijo, da obiščem Toskano. Veliko sem brala o tej pokrajini in si ogledovala slike. Zelo so mi všeč njihova kuhinja, vina in narava. Dragana Jerinić Jaz bi želela potovati v Italijo, v Benetke. Benetke se mi zdijo zelo lepo in zanimivo mesto. Tam bi spoznala nekaj novega, npr. navade, jezik in kulturo naroda. Spet bi rada obiskala Kostanjevico na Krki. Bilo mi je zelo lepo in ostal mi je lep vtis. S ponovnim obiskom bi spoznala še nekaj novega. Aleksandra Rogić Jaz želim odpotovati v London, ker je to zelo lepo mesto in ljudje tam so prijazni. Zelo si želim videti svojo najboljšo prijateljico Lauro. Ona živi v Lutonu, to pa je mesto blizu Londona. Želim si videti tudi Big Ben. Sofija Vranješ MAREC- SUŠEČ to* REVJ» ^"HflUte Pri pouku slovenščine je najbolj zanimivo, ko pride čas ekskurzije. Komaj čakam, da vidim, kakšen bo program, kaj vse si bomo ogledali, kaj novega poskusili. Ko smo šli na ekskurzijo, smo pili Cuckovo vino. V dobri družbi z malo vina pride ven najlepše, kar je v nas. Vesna Stijak Obisk Dolenjske in Bele krajine 7. aprila smo učenci dopolnilnega pouka slovenščine in člani Društva Slovencev Triglav odšli na strokovno ekskurzijo na Dolenjsko in v Belo krajino. Tri prelepe dni smo preživeli v Novem mestu in okolici. Ogledali smo si pravo zidanico, spoznavali smo Belo krajino in različne stare običaje. Učili smo se barvati pisanice in mesiti kruh. '.J-f JZJ.j f f- Obiskali smo muzej v Metliki in muzej v Novem mestu. V Hiši kruha smo dobili odlično torto. Preberite, kaj nam je napisala gospa Mojca. Kaj je bilo odraslim na ekskurziji najbolj zanimivo? Narava, gostoljubje, delavnice. Aleksandra Šindić Radić Ogled zidanic. Aleksandra Rogić Degustacija vina, a je žal potekala tako hitro, da nismo mogli uživati. Vesna Stijak Poslikava pisanic in ogled teritve lanu. Ljiljana Sukara Delavnica peke kruha. Draško Kelečević Hiša dobrega kruha. Aleksandar Špehar Mesenje testa in zgodba o cvičku. Nada Vatovec Navdušena sem, ker je gospa Mojca v Hiši dobrega kruha tako gostoljubna in sposobna. Gospava Tomašević Kaj je bilo na ekskurziji najlepše mladostnikom? Všeč mi je bilo, ko smo barvali pisanice. Matej Ukmar Najboljše je bilo barvanje pisanic, obisk muzeja in igranje nogometa. Viktor Perušić Najbolj všeč mi je bil dvajsetmetrski tobogan. Aleksandra Špehar Najbolj veselo je bilo, ko smo šli v Krajinski park Kolpa in na tobogan. Mateja Hričak Vatovec Novo mesto je zelo lepo in zanimivo mesto. Všeč mi je bilo, ko smo šli v šolo in ko smo bili v Beli krajini. Najboljše je bilo na toboganu. Spet bi želel iti v Novo mesto. David Stanišić Nove vezi med banjaluškimi in novomeškimi učenci Cilj ekskurzije ni bil le spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti Dolenjske in Bele krajine, pomembno je bilo, da so naši učenci spoznali vrstnike, ki živijo v Novem mestu. Bivali so pri družinah, tako so lahko resnično doživeli, kakšen je vsakdan mladostnikov. Skupaj so odšli k pouku, ogledali so si šolo in spoznavali slovenski šolski sistem. Osnovnošolce so prijazno sprejeli na Osnovni šoli Grm, srednješolce pa na Gimnaziji Novo mesto. V Osnovni šoli Grm se učenci zelo lepo obnašajo. Zelo so ustvarjalni, kar smo lahko videli pri pouku tehnike. So dobri športniki, osvojili so že veliko nagrad. Šola je zelo lepa in ima veliko pridnih učencev. Viktor Perušić Pri pouku je bilo najbolj zanimivo, ko smo risali situle. Andrej Drinić Najlepše je bilo, da so me v družini tako lepo j sprejeli. Marija Đukić V gimnaziji je bilo zelo dobro. Najbolj všeč mi je bilo v knjižnici in ko smo imeli športno vzgojo. Škoda, da smo bili samo tri dni. Tamara Stanišić Veselil sem se ekskurzije, da bom spet s prijatelji. Bilo je lepo, a kratko. Milan Čenić Mega kviz Rad se pogovarjam o različnih stvareh: o zgodovini, zgodbah ali o posebnih temah, ki jih pripravi učiteljica. Najbolj zanimivo je, ko rešujemo kvize. Ko rešujemo Mega kviz, se zabavamo, a se vedno tudi nekaj novega naučimo. Aleksandar Zrnić Rada imam Mega kviz, saj tako izvem veliko novega. Podatke iščemo v revijah in učbenikih, tako spoznam tudi slovenske učbenike za zgodovino. Aleksandra Špehar Veselošolsko tekmovanje Vsak mesec smo dobili revijo Pil. Brali smo zanimive prispevke in reševali naloge. Letos smo se prvič pridružili veselošolskemu tekmovanju. Pet učencev je doseglo vse točke na šolskem tekmovanju in so bili povabljeni v Ljubljano na sklepno prireditev, Andrej Drinić pa je bil najboljši na drugi stopnji tekmovanja in je postal zlati veselošolec. a i V Hr ^Шг . »,j T ms K ДКДЈч/ - wm & i v If ^^^^hJ Pripravljali smo se na tekmovanje. Dve skupini osnovnošolcev sta se pomerili v znanju. ш п гл'в ■■ Ciciveselošolski dan Starejši so tekmovali v Pilovi Veseli šoli, mlajši v Cicibanovi. Vsi so prejeli pohvale. iji* % mi m» ч> Noč knjige Unesco je 23. april proglasil za svetovni dan knjige. Noč knjige smo praznovali tudi pri dopolnilnem pouku slovenščine v Banjaluki. Brali smo odlomke iz svojih najljubših knjig. Moja najljubša knjiga je Derviš in smrt Meše Selimovića. To je delo z veliko modrosti. To je delo o mladosti, idealnem in stvarnem življenju in o razočaranjih. To je delo o prijateljstvu in izdaji. To je zgodba o malem človeku v zapletenem svetu realnosti. Sanja Tošić Jakić Praznovanje svetovnega dne knjige je bilo zelo lepo, zanimivo in zabavno. Naš pouk je, v bistvu, neka vrsta druženja s prijetnimi in dragimi ljudmi. Noč knjige nama bo ostala v zelo lepem spominu, saj imava knjige zelo rada in sva jih veliko prebrala. Knjiga je nekaj, kar je, na žalost, izgubilo svojo vrednost v teh sodobnih časih. Upava, da bomo tudi prihodnje leto praznovali ta dan. Dušica in Evelin Drinić »Smisla življenja ni mogoče ustvariti - moramo ga najti.« Viktor E. Frankl Smisel življenja je najti tisto, kar nas osrečuje. Zdi se tako enostavno. Nekateri ljudje mislijo, da smisla sploh ni, da se vse dogaja slučajno, nekateri pa menijo, da je vse v življenju harmonično, smiselno in urejeno. O življenju se lahko naučimo iz sreče in zadovoljstva, kot tudi iz trpljenja in žalosti. Ustvarjanje smisla življenja temelji predvsem na poštenosti s samim seboj, priznati moramo, kaj je sedaj, namesto da hrepenimo za tistim, kar bi moralo biti. Razmišljanja o tem, kaj bi moralo biti, niso vir sreče, ampak vir nezadovoljstva. Življenje se vedno dogaja v sedanjosti in če smo v miru s samim seboj in sprejemamo sami sebe, smiselno povežemo našo notranjo in zunanjo resničnost. Včasih se mi zdi, da je smisel življenja v iskanju smisla. Osebno mislim, da sta smisel in sreča že v nas, vprašanje je samo, ali smo pripravljeni za ozaveščanje in stik s sabo. Smisel življenja je enostavno v življenju življenja. Vse to, kar se nam dogaja, vse dobro, slabo, smešno, dolgočasno, boleče ali prijetno, vse to je smisel življenja in bi morali biti bolj hvaležni. Smisel življenja je, da ga preizkusimo, vsa čustva in občutke, ki jih doživljamo, to je naše življenje. Dušica Drinić HfP-VELlKJ TWEN VO*j fokojtfwe IkKvE ULIC«! тек PJHftLft f ЈГ Dan dosežkov učencev v Slatini 28. maja so učenci Osnovne šole Holandija iz Slatine pokazali, kaj so se letos naučili. Na tej šoli poteka pouk slovenščine in učenci dopolnilnega pouka slovenščine so na prireditvi recitirali pesem Kajetana Koviča A E I O U. Šolsko leto se končuje, veselimo se počitnic, zato še nekaj misli o tem, kdaj smo srečni. Jaz sem srečen, ko naredim nekaj dobrega, ko ni pouka in grem lahko v kino, ko osvojim zlato medaljo v namiznem tenisu, igram biljard in druge zanimive športe. Aleksa Sibinović Jaz sem srečna, ko sem s svojimi prijatelji. Oni me osrečujejo. Ko sem sama, sem žalostna. Ko sem žalostna, se prijatelji trudijo, da me osrečijo. Nikolina Jerinić Srečen sem, ko slišim dobro glasbo, ko jem čokolado, ko se družim s prijatelji in ko igram nogomet. Đorđe Stanišić Zame je sreča, ko sem s svojimi tremi najboljšimi prijateljicami. Srečna sem, ko poslušam glasbo in kadar grem k babici in dedku. Moja teta je noseča in zelo sem srečna, da bom dobila še enega sorodnika. Srečna sem, ko grem v Slovenijo. Anastasija Jerinić Srečen sem, ko grem v Ljubljano in ko sem pri Srečen sem, ko dobim dobro oceno in ko babici in dedku, ker mi je tam všeč. igram nogomet. Andrej Drinić Mihael Cucek I -G5 sä*1: Л H Ир * ^ 4L ■ ^^ u Veselimo se poletja in razmišljamo o jeseni Nekateri pravijo, da je vsak letni čas lep na svoj način, ampak za mene je najlepše poletje. Zdaj se ne spominjam, kdaj sem se ga začel najbolj veseliti, ampak zdi se mi, da to traja večno. Ali je to morda zato, ker sem se rodil v poletnih mesecih? Ali ker sem imel v poletnih mesecih vedno malo obveznosti? Ne vem, ampak preprosto se ga najbolj veselim. Poletje me asociira na počitek, toploto, plavanje in potovanja. Sedaj sem študent in ko končam z izpitnimi roki, komaj čakam, da začnem uživati v soncu, da počivam. Dnevi so najdaljši ob tem letnem času in ponavadi grem v večernih urah, ko temperature padejo, ven s prijatelji ali na sprehod. Čez dan se kopam in uživam v senci s sladoledom ali s hladnim pivom. Pogosto grem na podeželje s svojo družino, družim se z družinskimi prijatelji in uživamo v hrani in pijači. Letovanje je povezano z morjem, sončenjem na plaži, kopanjem in ponavadi, v večernih urah, jaz utrujen zaspim. V tem letnem času si jaz polnim baterije za celo leto do naslednjega poletja. To poletje nameravam več potovati. Rad bi obiskal Prago, prijateljico v Bambergu in mogoče grem v Istanbul v Turčijo. Aleksandar Jerinić Zelo pomembno je, da mladostniki razmišljajo o svoji prihodnosti. Letos bom končala srednjo šolo in bom jeseni bom v Sloveniji začela študirati farmacijo. Zame bo to velika sprememba, ker se bom preselila in živela v drugi državi. Izbrala sem Slovenijo, ker je blizu moje države in je večja možnost, da najdem službo. Že kot majhna sem želela biti farmacevtka. Vem, da bom naporno delala in se učila, ampak mislim, da se bo na koncu izplačalo. Milica Glizijan 16. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture Društvo Slovencev Lipa iz Prijedora je pripravilo 16. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci iz vse Bosne in Hercegovine so se 30. in 31. maja družili na Kozari. Imeli so športne igre in spoznavne delavnice, vsaka skupina učencev se je predstavila tudi s kratkim programom, vsi skupaj pa smo zapeli pesem Adija Smolarja Jaz ne grem v šolo. Slike razigranih otrok in mladostnikov povedo več kot besede. Bilo je prelepo. Vse mi je bilo všeč, najbolj pa lepa narava. Nevena Gačič t'« Ск ^ t LJ V- КГ- WSsswp*® џ S J i t» i TO SMO MI Bilten je založilo Društvo Slovencev Triglav Banjaluka Pripravila Barbara Hanuš, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Oblikovanje Darko Domazet Tisk Grafid d.o.o. Banja Luka Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ш Ministarstvo prosvjete i kulture Republike Srbske Grad Banjaluka REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJA ZA ŠOLSTVO Društvo Slovencev Republike Srpske »Triglav«, 78000 Banja Luka, Cara Lazara 20; tel/fax: +387 51 461 068 e-mail: drustvo.slovencev.triglav@gmail.com; www.udruzenjetriglav.com ЏШа ^ Л-с ptAGftuAT. ; /ј^до^ \ I/ v s^kte (/ v ' > *J 4 «a B v , V n C \д -3- U//dL У) \y ■ l D P* <кпл у r*£tč г IM rß^ sr * * £ i v / * \ 4 \ t