rosnmrA plačana v ooremm DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 48. • 22. NOVEMBRA 1957 • LETO XXVI • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! ••••«••••• Vsak vesten gospodar ob letu zaključi svoje račune. Tudi mi jih že zaključujemo. In glejte, ugotovili smo, da nam marsikdo že dolguje naročnino za list, ki smo mu ga vse leto redno pošiljali. Upajmo, da bodo ti, za sedaj neredni naročniki, izpolnili svojo dolžnost in nam poslali zaostalo naročnino. Upamo še, da bo čim-več naročnikov plačalo celoletno naročnino kar v začetku leta. Upajmo tudi, da bodo vsi naši bralci priporočili svojim sotovarišem naš list in jih spodbudili, naj ga naroče. Teh nekaj besed, ker se bliža konec leta, ko je prav, da so med nami čisti računi. V RAZPRAVI JE NAČRT DRUŽBENEGA PLANA NAŠEGA GOSPODAR SKEGA RAZVOJA 1957 1991 Kako bomo gospodarili v naslednjih petih letih? TaMe: Bruto produkt naj bi se povečal na leto za 9,3 ”/«, narodni dohodek pa za 8.8“/«. To pomeni, da se bo narodni dohodek na Prebivalka .povečal za 7 °/o na leto, ker računamo, da bo 1961. leta pri nais 19,5 milijona prebivalcev. V skupnem povečanju bruto Produkta za 9,3 °/» se bo povečal bruto produkt industrije za 11 odstotkov, kmetijstva pa za 6,3 odstotka. Delovna storilnost naj bi narasla za 7,5'/». Vsako leto naj bi nanovo zaposlili 140.000 delavcev in uslužbencev- Potrošnja predmetov za delto naj bi se povečala za 9,9 ”/«, investicijska potrošnja za 9,5 in osebna potrošnja za 7,3'/«. Skupni družbeni standard naj bi se zvišal za 11,5'/«. Leta 1961 bodo skupna rajzpo-ložljiva sredstva, kot računajo, razdeljena takole: akumulacija 19,5 “/», družbeni standard in osebna potrošnja 66,5, za narodno obrambo in potrebe državnih organov 9,6 in nerazporejena sredstva 4,4'/». V naslednjem obdobju bodo negospodarske investicije rasle znatno hitreje od gospodarskih. Spremenjeni naj bi bili tudi drugi odnosi v posameznih gospodarskih panogah. Hitreje naj bi napredovalo kmetijstvo, gradbeništvo, promet, vodno gospodarstvo, trgovina, gostinstvo in turiizem. Spremembe v odnosih gospodarskih panog bodo dejansko izražale spremembe v Investicijski politiki. Tov. Milentije Popovič predsednik Odbora za perspektivni Plan Zveznega izvršnega sveta Pravi med drugim v sestavku, ki ga je napisal za »Ekonomsko Politiko« o planu tole: »V minulem obdobju, posebno ^d 1953 do 1956 leta je za naše gospodarsko (toda ne samo za gospodarsko) življenje značilno tole osnovno nasprotje: To, kar sm° imenovali »ključ-*** kapitalna Izgradnja«, se ni •npglo vskladit; ko-t gospodarski Proces z novim družbenim sidrnem, zasnovanim na samoupravljanju delovnega ljudstva ta — v tem okviru — tudi z •&vim gospodarskim sistemom. Ključna .kapitalna Vgradnjo ta zahtevala čimvečjo centrali- zacijo materialnih sredstev, vse več administriranja v ekonomskem življenju in v določeni meri tudi pogajala enostranoet v gospodarskem in družbenem razvoju. Razvoij družbenih odnosov, zasnovanih na družbenem samoupravljanju, in napredek gospodarskega sistema v smislu vse večje svobode za podjetja v ekonomskem poslovanju pa so z druge strani zahtevali vse večjo decentraiiza- zijo sredstev, čim manj administriranja in čim enakomernejše odnose v gospodarskem življenju. Zato lahko v tem obdobju ugotavljamo hiter, vendar ne dovolj vSklajen razvoj. S tem v zvezi je tudi nestabilnost trga. Sedaj smo v položaju, ko se ta nasprotja zadovoljivo razrešujejo; na okrepljenih proizvodnih silah se krepe družbeni odnosi, učvrščuje se samouprav- ljanje ln konično se nam tu očrtava:] o osnovni elementi ustrezajočega gospodarskega sistema- Naša gospodarska posebno v perspektivi, politika, temelji 'zato na tehle dveh dejstvih: — na naraslih proizvodnih silah, ki omooofajo dalj njo hitrejšo rast materialne proizvodnje naše družbe; in — na uvrščenem sistemu druž-(Nadaljevamje na 3. strani) 15 LET 20. novembra 1942. leta, to je pred 15 leti, je v najtežjih časih nairodno-osvobodilnega boja izšla prva številka »Delavske enotnosti« kot organ enotne volje in akcije slovenskega proletariata. Boj za delavsko enotnost je vztrajno in odločno bojevala Komunistična partija že v stari Jugoslaviji, kjer so meščanski proti-ljudski režimi najrazličnejših naziranj podpirali in organizirali vsako akcijo, ki bi odvrnila delavstvo od te enotnosti. Da bi preprečili enotnost delavstva in s tem slabili udarno moč delavskega razreda, niso pretiti udstoi režimi izbirali sredstev. Preganjali so vse napredne delavce, ubijali in zapirali komuniste, razpuščali socialistične sindikate in njihove organizacije. Toda vpliv Komunistične partije na delovne množice je postal vse močnejši, težnja po enotnosti je vse bolj postajala stvarnost, stvarnost, skovana v boju za človekovo dostojanstvo in pravice, ki so jih teptali protidelavski oblastniki in jih je fašizem grozil uničiti. Neposredno po veliki sovražni ofenzivi leta 1942, v kateri je okupator z velikansko nadmočjo v ljudeh in materialu štiri mesece zaman skušal udušiti narodno-osvobodilno vstajo slovenskega ljudstva, je bila v začetku novembra konferenca vseh predstavnikov političnih in strokovnih skupin, ki so v resnici predstavljali slovensko delavstvo. Na tej konferenci je bilo ustanovljeno enotno delavsko vodstvo: »Odbor delavske enotnosti«, ki bo bedel nad enotnostjo delavskih vrst, nad njihovo mobilizacijo v splošni nacionalni vojni in nad razrednimi interesi slovenskega delavstva, v ožjem pomenu te besede. Pomen tega ODE je potemtakem izredno velik: ne bo samo okrepil celotnega gibanja OF, ampak ustvarja tudi predpostavke za čvrsto delavsko enotnost v bodočnosti. Formiranje ODE pomeni, da se je slovenski proletariat v celoti zavedel svojega velikega zgodovinskega poslanstva - in je zato tudi postal sposoben prevzeti na svoja pleča usodo bodočnosti slovenskega delavskega razreda. Pred desetletji je veliki slovenski bojevnik Ivan Cankar naročil slovenskemu proletariatu: »Na tebi, na tvojih plečih, na plečih delavca proletarca, leži usoda bodočnosti slovenskega naroda, naroda proletarca.« Danes, štiriindvajset let po Cankarjevi smrti, je slovenski proletariat to nalogo resnično izpolnil in prevzel to odgovornost za bodočnost slovenskega naroda. Vsi dosedanji boji so samo dokaz, da bo slovensko delavstvo s častjo im znanjem izpolnilo to nalogo.« (Iz uvodnika prve številke »Delavske enotnosti«.) Na tej konferenci so bili sprejeti izredno pomembni sklepi za bodočnost osvobodilnega boja slovenskega naroda in za bodočnost slovenskega delavstva. Ti sklepi so- bili objavljeni 20. novembra 1942 na prvi strani v »Delavski enotnosti« in ta izdaja pomeni rojstvo našega glasila. Vse odtlej »Delavska enotnost« povezuje slovensko delavstvo v čvrsto, v znoju in krvi borb prekaljeno enotnost. Spremlja ga na njegovi poti in usmerja, mobilizira ga v nove in nove borbe in odpira nova, svetlejša obzorja. Zmami in neznani delavci so jo ponatiskovali globoko pod zemljo, širili med delavce, jih usmerjali v enotno akcijo misli in volje. Vznikle so posebne izdaje, na Gorenjskem, Primorskem, Koroškem, Trstu ... Njene strani so polnili članki naših najboljših sinov: Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja, Franca Leskoška, Toma Brejca, Toneta Fajfarja in še mnogo drugih, med njimi tudi neznanih delavcev. Enotnost delavskega razreda, ki se je manifestirala tudi v svojem glasilu, je slavila svojo polno zmago. In kakor je bila v času narodno-osvobodilne vojne ta enotnost odločujoč činitelj za zmagoviti boj z okupatorji in domačimi izdajalci, tako je odločujoč činitelj tudi v svobodni domovini, kjer je enotnost dobila svoj popoln odraz v svoji sindikalni organizaciji, ki povezuje vse delavce in uslužbence v ogromno si-lo graditelja socializma. »Delavska enotnost« je ponosna na svojo tradicijo in te svetle tradicije razvija v novih razmerah. V vseh teh povojnih letih ne spremlja le naporov in zmag delavskega razreda, temveč ga tudi usmerja in mobilizira, odpira pota, svetuje in pomaga, da bi čimprej in bolje dosegali tiste cilje, ki si jih na svoji poti zastavljamo. Zato se spominjamo ob 15-lebnem jubileju rajstva časopisa »Delavske enotnosti« še predvsem vseh tistih, ki so prispevali k utrditvi enotnosti delavskega razreda in vseh sodelavcev našega glasila, ki so s svojim sodelovanjem doprinesli in še doprinašajo k tej enotnosti, k socialistični graditvi, k lepšemu, bogatejšemu in polnejšemu življenju vseh delovnih ljudi in delavskega razreda. Hi DELAVSKE ENOTNOSTI Petletni plan .. Načrt za gospodarjenje ... Noben zakon, nobena uredba, noben načrt ae bo pospešil razvoja natega gospodarstva, ne bo iz-ooljšal življenjske ravni nas vseh, če se ne bomo vsi zavzeli za to z vso resnostjo, uresničevali to, kar smo zapisali, za kar smo glasovali, za kar smo vsi. Predsedstvo Republiškega sveta sindikatov Slovenije je zasedalo Pretekli četrtek je bila v prostorih Republiškega sveta seja predsedstva RS ZSJ za Slovenijo, ki jo je vodil predsednik Janko Rudolf. Razpravljali so o analizi ankete sindikalnih odbornikov Slovenije. O tem je poročal tajnik Roman Albreht. Sama analiza ankete pa je pokazala vrsto zanimivih stvari. Tako je bilo ha primer v podružnicah med sindikalnimi odborniki v podružnicah 26"/» žena, v višjih sindikalnih vodstvih pa polovico manj. Tudi mladih ljudi je med podružničnimi odborniki kar precej, veliko pa da misliti podatek, da skoraj 60 */• odbornikov v podružnicah nima niti popolne osemletke. V razpravi se je izkazalo, da bo treba večjo skrb posvečati strokovni in splošni izobrazbi sindikalnih odbornikov. Predsedstvo je med drugim sklenilo, da bo 27. novembra zasedal plenum Republiškega sveta, ki bo razpravljal o Izobraževanju odraslih. Na tej sefi so razpravljali tudi o naj novek šem osnutku zakona o pokojnim« skem zavarovanju. OB SMRTI PREDSEDNIKA ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE ¥SE SVOJE ŽIVLJENJE JE POSVETIL STVARI DELAVSKEGA RAZREDA Antonia Zapotocky. MF : star je bil 72 let. Za * M* ; '<> IHhpN predsednika CSR je f ||; M* i btitovoljenmarca j Sf Arotonin Z-apo- BHfc rudarsko iudu- stiml leti je začel sodetavati v političnem življenju. Postal je član socialnodemokratske mladinske organizacije. Avstrija so ga leta 1905 zaprli. Dve leti kasneje je postal okrajni sekretar Botiiaiinodemoikraitake stranke v Kladnu. Revolucionarno delo Zaipotookega se je nadaljevalo tudi po ustanovitvi ČSR. Leta 1920 je sodeloval kot predstavnik češkoslovaške socialnodemokratske levice na kongresu kominteirne v Moskvi. Tisto leto so ga med stavko v Kladnu aretirati in obsodili na dve leti in šest mesecev ječe. Imel je pomembno vlogo pri ustanovitvi Komunistične partije Češkoslovaške, leta 1922 pa je bil izvoljen za njenega generalnega sekretarja. Leta 1925 je bit izvoljen v češkoslovaški parlament. 2e leta 1923 je bil znova izvoljen v .partijsko vodstvo in je prevzel vodstvo sindikatov. Zaradi revolucionarnega delovanja so takratne češkoslovaške oblasti odvzele poslanske mandate in prepovedale sindikate. Po sklepu CK te Zapoitocky leta 1939 odpotoval na Poljsko, od koder je nameraval nadaljevati" pot v Sovjet, zvezo, toda Gestapo ga je na meji aretirala. Leta 1940 so ga Nemci odpeljali v koncentracijško taborišče. Po zlomu nacizma se je Zapotocky vrnit na češkoslovaško. Leto 1945 je postal predsednik sindikatov, junija 1946 pa predsednik parlamenta. Dve leti kasneje je postaj) predsednik vlade, marca 1954 pa predsednik republike. Bil je tudi član Politbiroja CK KP Češkoslovaške. »»♦»»♦♦4****♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦****************************** CENTRALNI SVET ZSJ 0 NAČRTU 0 RAZDELITVI SKUPNEGA DOHODKA Podpiramo vsa načela KI ZAGOTAVLJAJO TAKŠNO GMOTNO OSNOVO DELAVSKEMU UPRAVLJANJU, DA SPODBUJA UPRAVLJAVCE K VSE BOLJŠEMU GOSPODARJENJU Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je na svoji seji dne 16. novembra zno^a razpravljalo o načrtu zakona o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij. Izreklo je določene pripombe o načrtu in predložilo spremembe, ki naj po njegovem mišljenju zagotove popolnejšo in celovitejšo uporabo načel, na katerih načrt temelji. Načelna ocena načrta je ugodna. Ze samo to. da bo trajnejše rešen način razdeljevanja dohodka, zagotavlja boljše družbeno usmerjevanje splošnega gospodarskega razvoja. Gospodarske organizacije bodo lahko poslej reševale razna obsežna vprašanja za daljše obdobje. Predloženi sistem prav tako razširja materialno. osnovo samoupravljanja neposrednih proizvajalcev ter jim priznava pravico, da samostojno odločajo o uporabi sredstev, ki jim jih je skupnost prepustila. Posebno pomembno je. ker so pri razdeljevanju družbenega proizvoda predlagana v načelu enaka iz- hodišča za vse gospodarske organizacije. Ob upoštevanju svobodnega trga, s tem mora računati naše gospodarstvo, pa je pozitivno vsekakor to, da je uspeh gospodarske organizacije ocenjen na osnovi dela dohodka, potem ko se iz ustvarjenega dohodka izloči del presežne vrednosti kot rezultat manjše ali večje vrednosti družbenih sredstev in k: jih je skupnost prepustila v izkoriščanje gospodarski organizaciji. Razen tega predloženi sistem razdelitve ugodno. rešuje finansiranje komun in e tem razvija pri njih zanimanje za napredek Plenum CK ZK Slovenije je razpravljal o sindikatih (T torek,. 19. novembra, je bila v Ljubljani plenarna seja CK Zveze komunistov Slovenije, na kateri so obravnavali delo komunistov v sindikalnih organizacijah. Referat o tem je imel član CK Zveze komunistov Slovenije in predsednik sindikatov Slovenije Janko RudolL gospodarstva. Končno bo večja spodbuda za povečanje dohodka in storilnosti dela odstranila dosedanjo precej enako udeležbo gospodarskih organizacij v dohodku, s čimer bo okrepljena spodbuda proizvajalcev za izpopolnitev organizacije dela, razširjanje mehanizacije, boljše izkoriščanje delovnega časa in podobno. Predsedstvo ugotavlja, da so ta načela v skladu z dosedanjo stopnjo razvoia jugoslovanskega gospodarstva in prav tako z njegovimi perspektivami. V skladu so s potrebno krepitvijo samostojnosti in spodbude neposrednih upravljavcev. Vendar opozarja predsedstvo na nekatera vprašanja in težave, ki bi lahko nastale ob uresničevanju predloženega sistema in njegovih instrumentov. Ali so minimalni dohodki najboljša rešitev? Ena najpomembnejših značilnosti sistema je vsekakor zasnovana razdelitev dohodka na osnovi minimalnih osebnih dohodkov. Dobra stran omenjenega predloga je v tem, ker računa z vloženim delom v odnosu na dosežene uspehe. Toda takšno izhodišče razdelitve ima (Nadaljevanje na 3. strani) n n z o j i > t /; ^ t 9 Zla radi pomanjkanja pločevine v zadnjem času pa tudi zaradi pomanjkanja emajliranih polizdelkov v tovarni TOBI v Bistrici pn Rušah niso mogli izpolnjevati letnega plana. Kolektiv sl je tako pomagal te zagate, da 8i je omisli! lastno peč za emajliranje. Upajo, da bodo že do konca leta nadomestili zamujeno. Ker so proizvodnjo razširili ln jo usmerili izključno v izdelavo termoelektrič-nih aparatov, so postali delovni prostori pretesni. 2e pred tremi leti izdelani elaborat za razširitev podjetja Je zdaj potrjen. Upajo, da bodo prihodnjo pomlad že lahko preurejal* tiste obrate, kjer je stiska največja. — G- G. @ Na prvi izredni seji novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora v Rušah so odborniki obeh zborov svečano zaprisegli in Izvolili za predsednika najstarejšega komunista v občini tovariša Draga Magdiča, ki je že doslej opravljal predsedniške posle- Tovariš Magdič Je med volivci zelo priljubljen zaradi svoje človečnosti. Kljub šibkemu zdravju je svoje volivce na Pohorju in Kozjaku zmeraj pridno obiskoval in se zanimal za njihove želje in potrebe- — G. G. 9 Mariborski okrajni zavod za socialno zavarovanje bo izdal letos štiri in pol milijarde dinarjev za socialno in zdravstveno zaščito. Socialni zavarovanci bodo prejeli okrog 714 milijonov več, kot so znašali dohodki vseh vrst socialnega zavarovanja. Isti zavod Je priporočil vsem podjetjem, ki zaposlujejo vječ kot 50 ljudi, naj samostojno izplačujejo nadomestila za plače med boleznijo. Od 123 oodjetij Jih je 20 že privolilo v to. — G- G- ® Občinski strelski odbor Celje je v počastitev dneva lugoslovanske Ljudske armade razpisa! strelsko tekmovanje i zračno puško, ki bo 19. decembra. Tekmovale bodo tričlanske ženske in petčlanske moške ekipe..Najboljše tri ekipe bodo prejele praktična darila, prav tako pa tudi trije najboljši strel d in strelke. — J. M. ® Pri izvršnem odboru sindikalne podružnice Železarne Store so leta' 1953 ustanovili poverjeništvo za Prešernovo družbo, ki ga vseskozi uspešno vodi član Izvršnega odbora tovariš Friderik Jernejšek. Letos je pridobil 445 naročnikov za knjige Prešernove družbe, od katerih jih dela največ v livarni, Samotami, pri plavžih ln prometu. - J. M. ® Litijska tovarna furnirja si bo nabavila nov stroj za rezanje furnirja tn tako povečala letno proizvodnjo od 300 kubičnih metrov na 1000. Zaradi tega bodo povečal) obrat in uredili ustrezne sanitarne naprave. Tovarna že sedaj dobavlja furnir domačim in inozemskim kupcem, med katerimi so najboljši plačniki Poljaki. Pred kratkim so se zglasili tudi kupd te oddaljene Finske. — J. 2. ® Velenjsko čoln za odrasle ob skuj e letos nad 60 rudarjev In drugih delavcev ter uslužbencev iz raznih podjetij. Pouk poteka v treh oddelkih in bo trajal do maja. Tečajniki bodo takrat opravili izpit za 4. razrede osnovne šol« oziroma za 4- razrede nižje gimnazije. Upravni odbor velenjskega rudnika ne sprejme v tečaj za prekvalifikacijo nikogar, ki nima predpisane osnovnošolske izobrazbe oziroma te šole za odrasle. — S. V. ® Na letnem občnem zboru Društva rezervnih oficirjev v Šoštanju so ugotovili, da sta oba pododbora pripravila 10 predavanj in organizirala proslavo. Rezervni oficirji so prostovoljno sodelovati tudi pri gradnji ceste Šoštanj — Velenje. — V. S. ® Pri šoštanjski »Svobodi« zelo uspešno deluje izobraževalna sekcija, ki je od lanskega občnega zbora pa do letošnjega organizirala v štirih podjetjih ideološko-politič-ne tečaje in tečaje za knjigovodstvo, nemščino, stenografijo in angleščino. Z uspehom Je delovala tudi šola za odrasle, ki Jo je obiskovalo 40 delavcev- Ljudska univerza le pripravila 12 kvalitetnih predavanj. — V. S. ® Občinski svet Svobod ln prosvetnih društev v Šoštanju se temeljito pripravlja na občni zbor, ki b° sredi decembra. Na svoji zadnji redni seji je ugotovil, da je v občini razgibano delo dramskih sekcij. Prednjači Velenje, pohvalno pa je tudi prizadevanj e manjših prosvetnih društev v Topolščlci, Lokovici in v Ravnah nad Šoštanjem. Člani občinskega sveta so razmišljali tudi o ustanovitvi občinskega ljudskega gledališča, ki naj bi med drugim prirejalo tudi množične iSre na prostem, — V. S. ® V oddaljenih vaseh Šoštanjske občine so knjižnice bogat vir znanja in kulture. Zaito je občina Šoštanj namenila zanje 445 tisoč dinarjev. Občinska izobraževalna komisija je z vaškim} predstavniki sklenila, da bodo po vseh vaseh Šoštanj ske občine letošnjo zimo priredili po 6 zanimivih in aktualnih predavanj. — V. S. 9 Od 1953. leta dalje deluje pr sindikalni podružnici Železarne Store Odbor za pogrebe, ki poskrbi vse potrebno za dostojen pogreb umrlih članov kolektiva. Delavci ln uslužbenci te železarne prispevajo mesečno po 10 dinarjev z skupni sklad. Odbor je zbral doslej 900.000 dinarjev, medtem ko je za vence, godbo itd. porabil 750.000 din. — J. M. ® V Štorah in v bližnji in daljni okolici bodo letos lepo proslavili dan republike. 28. novembra bo v velild dvorani Prosvetnega doma v Štorah osrednja slavnostna akademija, na kateri bosta nastopala tudi ženski in moški pevski zbor ter recitatorji DPD Svoboda. Delavska godba na pihala pa bo pol ure pred pričetkom akademije igrala partizanske koračnice. Razen omenjene akdemije bodo še šolske proslave v Štorah, Teharjah, Kompolah in v Svetini. — J. M- ® Občinski sindikalni svet Idrija Je na svoji zadnji seji ugotovili, da nekaj podružnic ni pravočasno Izvedlo občnih zborov. Razpravljali so tudi o sestavi novega plenuma občinskega sindikalnega sveta in predlagali 25 kandidatov. Občni, zbor bo — kakor se pričakuje — 15. decembra. © Člani okrajnega sindikalnega sveta v Gorici so s predstavniki vseh občinskih sindikalnih svetov razpravljali, kako bi poživili športno življenje v kolektivih. V Idriji, kjer je največ marljivih športnikov, bodo organizirali zimske športne igre. Obč. sindikalni sveti bodo po novem sestavili komisije za športne igre, ki bodo skrbele za poživitev športa. Da bodo občni zbori občinskih sindikalnih svetov čim plodnejši, jim bodo pri pripravah poma--gale politične organizacije. ® Okrajni strelski odbor Celje bo v počastitev dneva republike priredil strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja, ki bo 24. novembra, se bodo udeležile strelske družine iz vsega celjskega okraja. Zmagovalna ekipa bo prejela lep pokal, naslednjih pet najboljših ekip Pa p° eno zračno pušlao. Tekmovala bo tudi strelska družina »Kovinar« te Štor, ki se zdaj pridno uri v streljanju- — J, M. ® Na letni skupščini Zveze slepih v Ljutomeru so se med drugim pogovorili, kako bi čimveč tovrstnih- invalidov vključili 'v proizvodnjo. V prihodnosti nameravajo slehernemu svojemu članu nabaviti magnetofonski aparat, kt bo posredoval tudi romane, pesmi, skratka umetnost, ki jo dojameš, četudi je ne vidiš. — Se ® Delavski svet železarne Store je svojo komisijo za prehrano in skrb za delovnega človeka pred kratkim zamenjal z novo, ker ni bila dovolj prizadevna. Ugotovili so, da se je hrana v menzi poslabšala, medtem ko so se v okrepčevalnici kar vrstile nepravilnosti to razne nerodnosti. Nova komisija b° najprej rešila vsa ta vprašanja — J. M. ® Jesenice bodo veličastno proslavile 29. november Razen številnih telesnovzgojnih to' kulturnih prireditev ter slavnostnih, akademij bodo jeseniški železarji tudi z delovnimi zmagami proslavljali ta praznik. Obratom, ki so že v oktobru in v prvi polovici novembra izpolnili svoje obveznosti, se bodo 29. novembra priključili še vsi ostali. Na ta slavnostni dan bodo Jeseničani izročili železniškemu prometu nov pokrit 150-metrski betonski peron, ki bo velikega pomena za varno prometno službo, v nemajhni meri pa bo tudi povečaj udobnost potovanja. 2 U. ® Delovni kolektiv Lesne industrije v Litiji bo na dan republike razvil nov sindikalni prapor. J. 2. ■ : PRVI KORAK JE STORJEN. V PONEDELJEK SE JE ZAČEL V LJUBLJANI PRVI SEMINAR ZA ORGANIZATORJE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V DELOVNIH KOLEKTIVIH, KI GA PRIREJA ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE OB SODELO VANJU REPUBLIŠKEGA SVETA ZSJ ZA SLOVENIJO. SEMINAR STA ODPRLA PREDSEDNIK ŠPORTNE ZVEZE SLOVENIJE TOV. LEOPOLD KRESE IN TAJNIK REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV TOV. ROMAN ALBREHT. SEMINARJA SE JE UDELEŽILO NEKAJ CEZ DVAJSET ORGANIZATORJEV ŠPORTNE DEJAVNOSTI V DELOVNIH KOLEKTIVIH IZ RAZNih KRAJEV NAŠE REPUBLIKE STROKOVNO VOD STVO SEMINARJA PA JE PREVZELA VIŠJA ŠOLA ZA TELESNO VZGOJO LRS. Predvsem z veseljem pozdravljamo pobudo Športne zveze Slovenije, ki je omogočila nekaterim športnim delavcem iz delovnih kolektivov, da dobe tudi strokovno usposobljenost, s čimer je storjen prvi resnejši korak, da se športne organizacije približajo delovnim kolektivom. S stanjem telesne kulture v delovnih kolektivih če zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Tako ugotavljajo strokovne kot tudi družbeno politične organizacije, : šport naj pomeni zdravo razvedrilo delovnemu človeku. V čem je vzrok? Največje preglavice so v tem. ker še ni načelne jasnosti glede ciljev, metode in organizacije telesne kulture med najširšimi množicami. Glede tega smo tudi v sindikatih premalo storili, saj nekateri menijo, da 1e razvijanje telesne kulture stvar zgolj za to poklicanih organizacij. In končno Je še vse prerahla vez med aktivi in skupinami v delovnih kolektivih, ki goje šport, ter med telesnovzgojnimi organizacij a ml. Nedvomno pa delovni kolektivi tudi vse premalo skrb e, da bi ustvarili gmotne pogoje za te-lesnovzgoj.no udejstvovanje svojih članov. Takrat, ko je bil šport uradno pregnan iz delovnih kolektivov, je zavladalo marsikje mnenje, da delovni VEČ GLAV VEČ VE Ko sem se zadnjič peljal z vlakom na delo. mi je tovariš pomolil »Delavsko enotnost« ter ml začel kazati članke na prvi. drugi in tretji strani Potlej me je vprašal: »SI bral to, si bral ono?« Malo sram me je bilo. ker sem moral priznati, da je nisem bral. Ostali, ki so me poznali, so se me privoščili, češ tako star proletarec pa nosi v žepu tri dni star delavski časopis, ne da bi ga povohal. In potem smo začeli razpravljati o člankih, tako da je vlak precej prezgodaj pripeljal n,a postajo, kjer smo morali Izstopiti, še ko smo se poslavljali, mi je nekdo naročal: »Ce boš res pisal, napiši še tole!« Vsak pošten človek se zgraža nad početjem, peščice ljudi, M imajo slučajno legitimacijo, da laliko govore'v imenu podjetja, kot je pisalo, zadnjič v člankih »Sem proti...« in »Kal pa otroci?«. Zdi se ml pa. da je napak, če se kdo sklicuje samo na otroke, ki naj bi bili nekakšne nedolžne žrtve absolutizma. Kaj pa, če bi .starši zakrivili res kaj takega, da bi bil odpust nujen? Bi bili otroci v tem primeru kaj manjše sirote? Mislim, da gre za nekal več. gre za demokratična načela, da o ničemer ne odloča le en sam, marveč voljeni člani kolektiva Tako ne bi nikoli nikogar odslovili, češ da ni zmožen To pa so ugotovili šele po dolgih letihl Kaj je pa ves ta čas delal? Mar tega niso prej videli? Dostikrat pa postane čez noč »nezmožen«, ker se ne podredi določeni okolici in ker mu le pod častjo, da ne bi javno povedal svojega mnenja, če se z nečim ne strinja. saj ni slamnati mož. Da. za veliko več grel Se nekaj misli ob članku »Pravica do streh - nad glavo«. Ko takole opazujem na|g življenje, si kar ne morem predo-®ti. da je danes glede tega kakšna razlika od nrejšnjih časov. Nobena skrivnost ni, da imajo nekateri velika in prostorna stanovanja, medtem ko se drugi stiskajo v luknjah ln takih barakah, kot ste sami napisali. Pri tem pa nimaio niti ne vem kakšnih zaslug za našo družbeno ureditev. Tega človek, k! se stiska s številno družino v enem samem — to še to dostikrat nezdravem stanovanju. nikakor ne more razumeti. Zdi se mi, da se tu teorija močno razhaja s prakso in da še. vedno velja tisti pregovor: Kaj me briga, če cigana zebe Za konec pa še nekaj o pobožnih želja navadnih delavcev. kako bi prišli do motornih koles. To. da bi mi navadni zemljani. ki zaslužimo ,po deset tisočakov na mesec, imeli motorno kolo, pa naj nam gre banka še tako n,a roko, je fantazija, ker nikakor ni mogoče biti tak čarovnik, da bi ob takem posojilu staknil oba konca plače, ne da b* družina stradala. Saj bi moral dati vso kosmato plačo treh mesecev, če bi si hotel kupiti navadno kolo. Parola o enakih želodcih ne vžiga več! Oči', .k, zakai lahko direktorji kupijo vse, kar se jim zdi potrebno. ni upravičen. Direktor je v podjetju le en sam (vsaj neke vrste), nas »navadnih« pa je na pretek. Toda nekaj drugega nas žuli. Cisto drži, da se mi ne moremo primerjati s tistimi k* so veliko dHe od nas trgali hlače no šolskih k'ooeh To razumemo Vendar ie oreče* direktorjev, ki so prav toliko časa trgati hlače po šolskih klopeh kot mi. ati pa še manj, pa vendar imajo plačo za nas štiri. Ce en delavec manjka pri stroju, morajo tja brž postaviti drugega da proizvod-*-' ne bi zastala. Ce Pa gre direktor na službeno potovanje ali n. pr. na orožne vaje. se to dostikrat v proizvodnji prav nič ne pozna. Ce bi se primerilo, da bj tak direktor nekoč octšel s svojega položaia. kam bo lahko šel? — V poklic, ki se ga le izučili Morda ne bo niti polkvalifici-ran delavec. Ali ni vse to v nasprotju z logiko, ko pravimo, da naj dobi vsak po svojih sposobnostih? Fra.no L. Pripomba uredništva: Tovariš Franc razpravlja o treh stvareh: Glede nrve mu damo kar prav. Otroci ne b| bili nič manjše sirote, če bi odpust zakrivili sami starši. Razlika je le v tem. da bi bil v prvem primeru kriv tisti, ki jih je odpustil, v drugem pa bi morali starši pripisati krivdo sebi in ne bi imeli nobene moralne pravice zahtevati od družbe, nai jim pomaga. Vsi smo pa toliko ljudje, da čutimo dolžnost tudi v takih primerih pomagati družini, staršem preskrbeti drugo zaposlitev itd., njim pa odkrito povedati. d£t so ga polomili in naj v bodoče bolj mislijo na svoje otroke. In tisto, da marsikje človeka čez noč spoznalo za nesposobnega, Je še dostikrat res. Ker drugega ne najdejo, mu to ^čitajo samo. da bi se ga znebili. Zato je ie kongres delavskih svetov postavil načelo, naj bi delavski sveti preko svojih komisij prevzeti tudi službo zaposlovanja ln odpuščanja z dela. Druga stvar je pa glede stanovanj. Tovariš pravi, da še vedno velja načelo: Kaj me briga, če cigana zebe. No. pa se pogovorimo o temi Res |e — ln tega nihče ne skriva, da imajo nekateri udobna stanovanja in da jih drugi še nimajo in se zato stiskajo. To vsi vemo in prav zato smo tudi napisali članek, da bi opozorili, da je družba dolžna poskrbeti za najnujnejše primere, za take. ki so zaposleni v majhnih podjetjih ali proračunskih ustanovah. ki ne morejo graditi lastnih stanovanj. Vsi pa prav dobro vemo. da je stanovanjska stiska še vedno zelo hucla in da se je ne bomo kar jutri znebiti. Perspektiva pa je, in to velika, da bo rešena. Vsako leto se nabira več sklada za stanovanjsko graditev, ves denar tega sklada je kreditni sklad, kar pomeni, da se vsako leto poveča za celo-' letni prispevek. Denarja nam torej za gradnjo stanovanj ne bo manjkalo. Veliko bolj problematično ra ie kako dobiti gradbeni material, kje obrtnike za stavbna dela itd Na te stvari naj predvsem mislijo občine in stanovanjske skupnosti. Seveda pa pri dodeljevanju stanovanj ne morejo priti takoj vsi na vrsto. V nekaj letih pa bodo prav gotovo. Mi pa priti-' skaimo na občinske ljudske od- bore in na podjetja, naj grade tudi preprostejša stanovanja. M bodo cenejša, ne pa samo komfortna, z vsem udobjem visokega standarda. Nas vse boli, če vidimo, kako žive nekatere družine in še zdaleč ni res. da nam je vseeno, »če cigana zebe«. Zato smo pa ustanoviti sklad za stanovanjsko graditev, da bi se tudi te boleče skrbi rešili in na najbolj gospodarski način in čimprej prišli do čimveč stanovanj. Še nekaj glede direktorjev. Tovariš pravi, da se prav nič ne pozna, če gre direktor na dopust ali na službeno potovanje. To je lahko res, pp tudi ne. Imamo, in to v veliki meri. direktorje, ki so sposobni organizatorji proizvodnje in tudi v času njihove odsotnosti znajo zagotoviti nemoten delovni proces Imamo pa tudi žal take, ki Jim ni mnogo do boljše proizvodnje in se po pravici lahko vprašamo, ati so na mestu, ali so upravičeni za nagrado, ki jo prejemajo. Vsekakor le razumljivo. da vsaka proizvodnja zahteva svojega dirigenta —direktorja. In vedno ni mogoče vrednotiti njegove sposobnosti z njegovim osnovnim poklicem, temveč vedno po tem, kakšna je njegova sposobnost vodenja podjetja. In taka sposobnost, ki je večkrat'pridobljena v dolgoletni praksi v vodenju gospodarstva. Je nekaj dragocenega in jo pri nekaterih ne more nadomestiti fakultetno spričevalo Ce nekdo ustreza takemu zah- (Nadaljevanje na 3. strani) kolektivi niso nič več dolžni gmotno podpirati športa, največ je vse to stvar komune. Pri tem ne mislimo na dotacije za redno delo društev, razna tekmovanja itd., marveč predvsem na sredstva za gradnjo športnih objektov in nabavo rekvizitov, s čimer naj bi ustvarili vsaj najnujnejše pogoje za telesno vzgojno udejstvovanje. Dostikrat niti ni treba dosti denarja, temveč veliko več dobre volje in organizacijskih sposobnosti za to. da se s prostovoljnim delom uredi igrišče za odbojko. košarko itd. Vse to so poglavitni vzroki, da ne dosegamo večjih uspehov. Treba pa je naglasiti, da je vrsta delovnih kolektivov, ki te plati niso zanemarili in sq na lastno pobudo zgradili vrsto športnih objektov, prirejajo pa tudi tekmovanja z drugimi kolektivi in tudi prvenstva posameznih strokovnih sindikatov. Zlasti je napačno mnenje, da je moč skrbeti za telesno vzgojo delavcev v širšem smislu te besede zgolj na ta način, da jih vključimo v neke specializirane organizacije za posamezho panogo športa. Naš smoter pa je, da pritegnemo čimveč ljudi ter da jim nudimo zdravo razvedrilo. Danes bi rad nekdo igral odbojko, jutri košarko, potem bi šel rad n. pr. balinat itd. in se za to ne bo vpisal v noben odbojkarski ali podoben športni klub, ki goji le eno ali le nekaj zvrsti športa. Zato pa morajo biti v delovnem kolektivu ljudje, ki bodo tako zanimanje in hotenje usmerjali, organizirali to tudi strokovno vodili. Nekateri spet vidijo le vrhunske športnike in rekorde ter menijo, da je glavni namen množične telesne vzgoje v tem. da te množice naberejo talente in te potem vzgoje v rekorderje. Popolnoma jasno je, da bodo te množice, ki se bodo ukvarjale s športom, izrasli talenti in tudi rekorderji, vendar ni to glavni namen. Vsi namreč ne bodo postali rekorderji, vsem pa bo to pomenilo prijetno in zdravo razvedrilo, ki krepi duha in telo ter konec koncev veča tudi delovno sposobnost. Sploh pa kaže jasno razmejiti med amaterstvom in profesionalizmom, da se bo jasno vedelo, kaj )e sad amaterskih prizadevanj to kaj zmore človek, če ima za to vse pogoje (poseben način prehrane, prosti čas za vadbo, skratka poseben način življenja, ki si ga tisti, ki Je v rednem delovnem razmerju, ne more privoščiti). _ Pri vsem tem pa gre še za moralnoetični moment. Šport nai človeka plemeniti no na da ga navaja na kriva pota kluba-štvo. surovost in podobna popačenja. Razen povedanega pa pričakujemo od naših telesnovzgojnih strokovnjakov, da začno resneje proučevati, kakšne oblike športa bi morali posebej gojiti ljudje, zaposleni v nekaterih poklicih, da bi sproti «dprav-Hali hibo to jih nov^-nč« nenehno ponavljanje določenih gibov pri delu. OB ROBU Nem Vork, november »Sputnik« ln borza — sta dve temi, o katdrih ne preneha tukajšnja vsakodnevna javna diskusija. Kroži šala, da sovjetski umetni satelit , pošilja na vsej svoji poti znake »bip, bip, bip...«, ko pa pride nad ameriško ozemlje, spremeni svoj glas v »ha, ha, ha...» Mnogi so pričakovali, da bo prenehal razgovor o prvem satelitu, ko se ta ne bo več ogl&šal. Toda razgovor se nadaljuje. Razen tega pa se je pojavil tudi drugi satelit. Prav na koncu newyorškega otoka Manhattana leži majhna ulica, ki je znana po vsem svetu — Wallstreet Na začetku ulice je cerkvica, ki so jo ogromni nebotičniki popolnoma stisnili. Na*desni strani .je vhod v ne preveč ugledno zgradbo — borzo. Tu se zadnje tedne dogaja potres, ki vznemirja celotno ameriško gospodarstvo. Kakšna pa je zveza med borzo (n satelitom? To• sem se tudi jaz vprašal, ko sem v babilonski zmešnjavi poslušal na borzi šaljive in'resne pripombe na račun »sputnika«. Večina ekonomistov ima gibanje akcij na newyorški borzi za enega osnovnih pokazateljev in »prerokov« gospodarske konjunkture. Padec cen na borzi, ki traja že od julija, je najmočnejši v poslednjih 11 letih. Borzni indeks, ki je bil 1949. leta 110 točk. se je v letu 1953 dvignil na 170, leta 1955 na 331. v avgustu 1957 pa je dosegel zgodovinski rekord s 354 točkami Odkar po je letos poleti pričel padec, je indeks do konca oktobra padel na 260. Te številke' seveda same ne povedo mnogo. Važnejši so dogodki, ki se skrivajo za njimi. Obenem s padcem borznega indeksa so se najbolj znižale grosistične prodajne cene surovin in polizdelkov. Te cene so padle po podatkih Urada za statistiko dela od 92 točk (v začetku letošnjega leta) na 85 točk 24. oktobra letos. S tem je bila dosežena najnižja točka v povojnih letih. Nova naročila blaga za »dolgotrajno potrošnjo (hladilniki, avtomobili, televizijski aparati itd.), čigar mesečno povprečje je bilo v preteklem letu 14,3 milijarde dolarjev, so se znižala v septembru letošnjega leta' na 13 milijard dolarjev. Zaposlenost je pričela precej padati. Letalska industrija je začela odpuščati veliko delavcev, pa tudi povprečno število delovnih ur se je pričelo silno zmanjševati. Položaj je postal tako vznemirjajoč, da sta predsednik Eisenhoiver in njegov trgovinski minister Weeks morala miriti javnost in poudarjdti, da je potrebno preprečiti paniko. Kje so razlogi za te dogodke, ki jih nekateri imajo -za začetne znake ciklične krize? Vzrok ni v zmanjševanju kupne moči prebivalstva. Osebni dohodek je v letošnjem letu v stalnem porastu obenem z vznemirjajočimi pojavi na ostalih gospodarskih področjih. V septembru je letna stopnja razpoložljivih osebnih dohodkov dosegla 436 milijard dolarjev (v‘ primeri g 326 milijardami v preteklem letu). Vzrok tudi ni v zmanjševanju drž. izdatkov. Čeprav je v tem letu prišlo Jo neznatnega zmanjšanja izdatkov federalne vlade, so se izdatki lokalnih organov povečal i v takšni meri, da je bil celotni porast znaten. Očitno gre za to, kar imenujemo »Izgubljanje perspektive«. »Sputnik• je, kar se tega tiče, samo simbol tistega, o čemer mislijo poslovni Američani. Čeprav so uradni predstavniki naj• odločneje izjavili, da »sputnik« nima nobenega strategičnega pomena, so poslovni ljudje dovolj pametni, da so dojeli ogromni strategični pomen tistega, kar je omogočilo izstrelitev satelita na meje vesoljstva. »Sputnik« sam na sebi ne pomeni mnogo kot instrument strategije in zato so glasovi o tem, da pošilja »vohunske« podatke o ameriškem kontinentu v ZSSR, lahko samo znaki skrajne živčnosti, ki meji že na histerijo. Vendar satelit neizpodbitno dokazuje, da ZSSR razpolaga z medcelinskimi projektili. ZDA p tem pogledu toliko zaostajajo, da strokovnjaki menijo, da v tem ne bodo kmalu dosegle ZSSR. Kar pretresa ameriško borzo Je molče priznano dejstvo, da raziskovanja privatnih družb niso zadovoljila, čeprav trošijo za raziskovalno delo vsoto, ki je tolikšna kot jugoslovanski narodni dohodek, in da tudi tekmovanje med raznimi rodovi vojske ni zadovoljivo. Zato je postalo jasno, da bo vlada vzela to stvar »odločneje v svoje roke«. Prav to pa vznemirja privatne družbe. »Sputnik« nekako maje temelje ekonomike »privatne podjetnosti«. Dogodki na borzi in na ostalih področjih gospodarstva jasno opozarjajo, da bi ZDA lahko zašle spet na kritično pot kot leta 1929, če pravočasno ne bi storile vsega za omejitev »svobodne igre« na tržišču. Vprašanje, ki se danes postavlja pred ameriško gospodarstvo, je naslednje: Ali bodo organizirane skupine ,razrednih interesov in privatne družbe pripravljene in sposobne, da pristanejo na politiko nadaljnjih omejitev privatne lastnine, ki naj bi bila sredstvo za Obvladovanje gospodarskih težav? Janez Stanovnik H novembra 1957 St. 48 NASE GOSPODARSTVO »DELAVSKA ENOTNOST. I RAZMIŠLJANJE O UVOZU IN IZVOZU Dragi bralec! Danes se najbrž čudiš, ker je pred Teboj samo šest strani. Vedi, da pripravljamo obsežnejšo, praznično številko, posvečeno dnevu republike, ki jo boš prejel prve dni prihodnjega tedna. Zato da bomo lahko to številko pestreje in bolje uredili, Ti pripravili dobro branje, smo iz tehničnih razlogov tokrat zmanjšali obseg lista in upamo, da boš ob tednu zadovoljen. ••••*»•••• ........ Preveč in premalo Osnovni podatki o uvozu in tevozu od januarja do septembra letos so tile: V prvih devetih mesecih smo 'izvozili za nad 83 milijard dinarjev ali za nad 15 milijard dinarjev raznega blaga več kot lani v istem času. V istem času smo uvozili. za. vendar še vedno znaša nad 156 milijard dinarjev ali za jard dinarjev. nad 44 milijard dinarjev več raznega blaga kot lani v prvih devetih mesecih. Nesorazmerje med uvozom in Izvozom je očitno in sicer je za 68 milijard dinarjev primanjkljaja. Seveda, če upoštevamo kreditiran uvoz iz kmetijskih presežkov iz ZDA in uvoz, ustvarjen, ne da bi za to porabili devize (Rdeči križ, CARRE, Unicef, tehnična pomoč, zasebna darila) je primanjkljaj manjši, 26 mili- Stanovanj je premalo. Tudi tovarne bomo še gradili, vendar ta sedaj gradimo še predrago in prepočasi. Zato je predvideno v petletnem planu, da bi morali gradbeništvo modernizirati, ga ie hitreje razvijati, ga usposobiti, da bomo gradili hitreje in bolj poceni. Ob teh podatkih velja razmisliti o nekaterih stvareh, na primer: ali so naša uvozna in druga podjetja vselej premislila, kaj je res nujno uvoziti. Ni še dolgo tega, ko smo lahko videli v izložbah drage uvožene igrače, ki so stale tisoč in še več dinarjev. Vprašanje je, aili jih je lahko privoščil delavec s povprečnim zaslužkom svojim otrokom? Seveda, bo kdo dejal, kupil jih je pač tisti, M ima denar. Da, toda za Igrače smo dali devize. Podobnih stvari bi lahko našteli še več. Včasih so uvozna podjetja uvažala tudi predmete, ki bi jih lahko kupila pri nas ali ki dejansko ne spadajo v "reprodukcijski material. Posamezna podjetja, ki delajo po licencah, uvažajo pretežno končne sestavne dele kot material za reprodukcijo, ki jih montirajo z manjšim odstotkom lahkih delov, namesto da bi si prizadevala čimprej usvojiti proizvodnjo. Uvažali smo, uvažamo in bomo še uvažali. Temu se ne moremo izogniti. Toda uvozna podjetja naj pomislijo na deficit, ki ga v večji ali man-šji meri povzročajo z uvažanjem stvari, ki niso nujno potrebne. Tudii z izvozom ne moremo biti zadovoljni, čeprav je poraste!, porasti pa bi moral še bolj glede na primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci. Več glav več ve (Nadaljevanje z 2. strani) tevnemu položaju, zakaj ne bi prejel tudi ustrezne nagrade? Mislimo, da se to popolnoma ujema z načelom: vsakemu po njegovem delu (in ne samo po njegovih sposobnostih!). če opravlja nekdo delo kvalificira- nega delavca, naj bo tako tudi plačan ne glede ■ na spričevala. Isto velja tudi za direktorja. Bomo mar takega, ki opravlja nekvalificirana dela, pa ima n. pr, mojstrsko šolo, plačal; kot mojstra ali kot nekvalificiranega delavca? Vsak bo dejal, da ga bomo plačali kot nekvali- 1959 -1961 (Nadaljevanje s 1. strani) benega upravljanja in uveljavljanju osnovnih elementov gospodarskega sistema- Na teh »snovnih dejstvih temelji tudi snovanje naše politike in petletni' plan. Zaradi tega je za naslednje obdobje našega razvoja značilna hitra, celo hitrejša rast proizvodnje kot do sedaj, toda skladnejša, enakomernejša rast. Tu gre predvsem za tisto vrsto vsklajenosti in enakomernosti, k; omogoča stabilnejše, stalnejše pogoje za proizvodnjo v — po svojem bistvu — svobodnem gospodarskem mehanizmu. To je vsklaje-nosit med skupno proizvodnjo in razdelitvijo, med skupnimi blagovnimi in kupnimi skladi Vsklaj-enost, za katero je značilen razvoj brez velikih skokov cen, ki omogoča boljše pogoje za tekoče gospodarjenje, boljšo preskrbo s surovinami in pogonskim materialom tekoče proizvodnje in stalaejšo Investicijsko politiko. Sedaj je prišla do Izraza možnost, da se, izkoriščajoč - gospodarski in finančni mehanizem, vsklade vs; odnosi v gospodarstvu, da prek trga zagotovimo stabilnost, vendar da pri tem ne posegamo bistveno v materialno samostojnost tako podjetij kot ostalih družbenih organov. Za naslednje obdobje so značilni prav tako skladnješi odnosi v sami materialni proizvodnji — med gospodarskimi področji — med gospodarstvom koit celoto in drugimi področji družbenega življenja... Razprava o perspektivnem planu, dokler ne bo ta izglasovan v skupščini, lahko vpliva na njegovo izboljšanje. Jasno je, da morajo tisti, ki bodo sodelovati v razpravi, dobro poznati Izhodiščne elemente in kvantitativne odnose, ki jih vsebuje predlog plana. Opozoriti pa je treba tudi na drugo značilnost razprave: Spoznati čim širši krog z elementi gospodarske politike, vsebovanimi v planu v celoti in za posamezna področja- Politika po-, večanja osebne potrošnje in pospeševanja družbenega standarda se mora na primer odražati na strukturi proizvodnje; ta mora pravzaprav določiti proizvodno in' investicijsko politiko...« flclranega delavca, pa čeprav ima še toliko šol. Pri delu pokaži. kaj znaš. in polno pravico imaš, da si za opravljeno delo tudi nagrajen. Kajne, da je tako, tovariš Franc? Ob koncu pa še nekaj. Tovariš Franc je v uvodu svojega dopisa napisal takole: »Čeprav dvomim, da bo spodaj napisani članek zagledal beli dan, ga vendarle pošiljam. Pravzaprav bo cilj dosežen že s tem, kp ga boste v uredništvu prebrali. To pa se bo prav gotovo zgodilo.« Kot vidite, se je zgodilo oboje: članek smo prebrali ln ga tudii objavili. Ne vidimo prav nobenega razloga, da članka ne bi objavili. Vsak ima pač, o življenju in dogajanju svoje mnenje dn smo prav veseli, da ga tudi pove. Seveda bomo pa tudi povedali, v čem ima kdo prav in v čem se po našem mnenju moti. Več glav več ye, ie dal tovariš sam naslov članka. Tako mislimo tudi mi: več glav več več. saj si še zdaleč ne domišljamo, da smo vsevedi in da imamo le mi vedno pravi Ati bi lahko Izvoziti še 'več? Da. Zato, ker izvozniki niso Izkoristiti vseh možnosti, se je naš izvoz v Južno Ameriko zmanjšal za ■ več kot poldrugo milijardo dinarjev. Z državami na Bližnjem vzhodu so naše zunanjetrgovinske vezi še prešibke. Zaradi znanega napada na Egipt so številne države Bližnjega vzhoda pretrgale trgovanje z Vel. Britanijo in Franciju, nekatere, kakor na primer Saudska Arabija, pa tudi z vzhodnoevropskimi državami. Tu so priložnosti za Izvoz, predvsem še, če upoštevamo, da uvažajo te države letno za okoli 550 milijonov dolarjev potrošnega blaga in opreme. Naš uvoz je pri tem znesku udeležen za sedaj le za 1%. Seveda hromi naše zunanjetrgovinsko poslovanje še vrsta starih, bolečih ran! Konkuriranje podjetij med seboj, kar nam jemlje sloves, ponujanje blaga prek več uvoznikov, težnja, da bi poslovali hkrati z vsem svetom, n-e pa se specializirali na posamezna področja Itd., itd. Skratka, vrsto teh stvari bo veljalo odpraviti in poslovanje • temi ter drugimi državami bo večje. Naša zunanjetrgovinska podjetja torej ne izkoriščajo številnih možnosti na tujem trgu. Marsikdaj pa s sunkovitim in pretiranim izvozom nekaterih potrošnih predmetov vznemirjajo domači trg. Med vzroke za visoke odkupne cene živine In mesa v maloprodaji je nedvomno treba prišteti prevelik in sunkovit izvoz živine in mesa (v devetih mesecih so zunanjetrgovinska podjetja prodala v tujino za 5,1 milijard dinarjev živine in za 5,2 milijarde dinarjev mesa to mesnih izdelkov). Izvozniki trdijo, da so morali izpolniti določene naloge, važne za naše zunanjetrgovinsko poslovanje to ustvarjanje deviz. Posledice: V oktobru, v povprečju za 17 dinarjev dražje goveje in v povprečju 78.— dinarjev za kg dražje svinjsko meso. Razen drugih okoliščin je na tolikšen porast cen mesa vplivala tudi nesmotrna izvozna politika. Bo določilih družbenega plana bi se moonal izvoz tekstilnega blaga zmanjšati (pri bombažnih tkaninah od 45 na 35 milijonov kvadratnih metrov). Naš celotni izvoz tekstila pa je že do konca avgusta dosegel 4,1 milijard dinarjev nasproti 2,7 milijarde v istem obdobju lani. Na trgu pa primanjkuje flanele, klota, zobčastega gnadlja, svile za podlogo. Večjo potrošnjo smo deloma krili iz zalog, ki so se po cenitvah strokovnjakov zmanjšale za 35°/o. Res velja vprašati, ali je smotrno izvažati več, kakor zmoremo, in s tem ustvariti položaj, ki nas sili k vse večjemu uvozu blaga, Iti ga po drugi strani preveč izvozimo. Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je v zvezi s pripravami za novi družbeni plan razpravljal med drugim o nujni potrebi omejitve izvoza mesa, tekstila in obutve v prihodnjem letu. Tudi letos je družbeni plan predvideval nekatere omejitve, vendar... V zunanjetrgovinskem poslovanju bo vsekakor treba ustvariti neki red in tako ob uvozu in izvozu o marsičem razmisliti. Peter Sejalčeve sanje. Tako je imenoval Leopold Fischer, avstrijski fotograf, tale svoj posnetek. Za nas to ne smejo biti sanje, tako smo sklenili. Preveč denarja izdamo za žito, preveč, ker ga še premalo pridelamo. Podp iamo vsa načela (Nadaljevanje s 1. strani) tudii določene pomanjkljivosti. Predvsem ie treba razmisliti o ugotavljanju, o spremljanju dn kontroli osebnih dohodkov tako kot Je to zamišljeno. Nevarneje namreč, da bi v gospodarskih organizacijah po nepotrebnem ali celo na umeten način, povečevali sklad delovnega časa, kajti višina sredstev gospodarske organizacije bo v dobršni meri odvisna od porabljenega, oziroma (bolj ati mani' realno) izkazanega porabljenega delovnega časa. Predsedstvo meni, da so predpisani minimalni dohodki, kot instrument razdelitve, zareg potrebni, toda le kot nujna predpriprava za pravilnejše določanje začetnih odnosov v razdelitvi. Ugotavlja pa, da predpisovanje minimalnih osebnih dohodkov nj najboljši Instrument za samo razdelitev. Ti naj bodo le kot osnova za družbeni minimum plač. Vsak nov sistem razdelitve prinaša snremembe v medseboj- ni položaj gospodarskih organizacij. Prehod na ta sistem bo vsekakor povzročil določeno prerazporeditev narodnega do« hodka v korist visokoakumula-tivnih podjetij. Te spremembe so lahko tudi upravičene, toda razmisliti velja o tem. da lahko nastanejo ob 'neposredni in popolni uporabi novih ukrepov resni premiki v gibanju plač določenega števila delavcev in uslužbencev. Ob uporabi sistema bi morali zagotoviti, da ta ne bi vplival — posebno pri mani razvitih podjetjih — na zmanjšanje plač delavcev ln sredstev podjetja. To velja predvsem za primere, kjer so plače delavcev in sredstva podjetja blizu družbenega povprečja. Po mnenju predsedstva bi tam, kjer 1e dosedanja raven plač precej presegla povprečje, lahko dovolili zmanjšanje sredstev. . Predsedstvo meni, da je sredstvo. za uresničevanje naštetih ciljev, v posebni začasni lestvici izločanje sredstev za splošne t EKSTA“ TOVARNA SUKANCEV IN POZAMENTERIJE IZDELUJE: lanene sukance bomb. rib. sukance bomb. in svil. pozamenterijo MAR1B0R-TEZN0 Čestita vsem delovnim ljudem k prazniku — 29. NOVEMBRU P R O I Z V 0 P N J A J VETU V?? £b Stekleno embalažo lahko pocenimo TRGOVSKO PODJETJE MARIBOR ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK — 29. NOVEMBER V trgovini ste kupili kilogram slivovega džema. Začudili ste se, ker ste aanj toliko plačali, kajti če ga skuhate doma, je cenejši. Najbrž niste pomislili, da ste plačali za stekleno posodo 28 dinarjev ln za pokrovček, ki ga. uvozimo, 11 dinar-jer. Samo na embalažo torej odpade 31 */• stroškov In na surovine 42.5 •/• stroškov. Ali so kakšne možnosti, da bi lahko stekleno embalažo pocenili? Vodstva steklarn trdijo, da ni mogoče embalaže, namenjene predelovalni Industriji, poceniti niti za dinar. Toda v trgovinah vidimo množico steklenic, steklenih posod najrazličnejših velikosti. Ali ne bi mogoče dosegli pocenitev steklene embalaže s poenotenjem — s standardizacijo? Vodstva predelovalnih podjetij trdijo, da se jim ne splača sprejemati embalažo od potrošnikov, ker so stroški preveliki ln da znašajo celo toliko, kot stane nov kozarec za vlaganje. Vendar če upoštevamo, koliko mora plačati potrošnik za kozarec, če kupi marmelado, džem, vložene kumarice itd., potem najbrž njemu ni vseeno, če bi dobil za vrnjeno steklenico ali kozarec določeno odškodnino. Predelovalna industrija trdi, da se Ji ne Izplača sprejemati kozarcev. Toda ali se to splača pivovarnam? Videti je, da se jim izplača, kajti vse pivovarne zbirajo pivske steklenice. Tako je tudi s steklenicami cocte In drugimi. ' Steklarne tožijo, da Imajo prevelike zaloge steklene embalaže iz dosedanje proizvodnje in da bo treba poiskati določeno rešitev. Zatrjujejo tudi, da je znižanje količnikov za uvoz pokrovčkov in odobritev regresa za stekleno embalažo vplivala na pocenitev le-te le za 3 dinarje pri litru nasproti kovinastl embalaži. Pravijo, da to ni zadostna spodbuda za večjo potrošnjo steklene embalaže. Rešitev Iščejo v tejle smeri: S posebnimi predpisi naj bi določili, katere sadne in zalenjadne proizvode bi moral* obvezno pakirati v kozarce. Menijo tudi, da hi morali postopno preiti na pakiranje v kozarce vseh tistih proizvodov, ki jih steriliziramo (kot meso, posebne vrste zelenjave itd.), ker sterilizacija omogoča sodoben način hermetičnega zapiranja steklenic. Pri nas sedaj potrošimo okoli 2 milijona steklenic za olje. Olja pa prodajo v trgovinah letno okoli 32.000 ton. Stek- larji predlagajo, da bi uzakonili obvezno prodajo olja v steklenicah ln tako bi bilo v prometu nad 8 milijonov steklenic. Tl navidez »administrativni« predlogi so vredni premisleka, kajti z njimi ne bi rešili samo vprašanja proizvodnje naših steklarn, temveč bi lahko vplivali tudi na napredek v prometu, na ustvarjanje kulturnejših navad v trgovini ln pri potrošniku in potrošnika bi zavarovali pred nehigienskim ravnanjem s po-trošnimi predmeti. Gospodarstveniki računajo, da bi z večjo uporabo steklene embalaže samo pri pakiranju konservne-ga sadja in zelenjave prihranili letno okoli 300.000 dinarjev, ker nam ne bi bilo treba 'uvažati pločevine. Kot 'rečeno, so tl predlogi vredni razmisleka, vendar zaželen učinek ne bo dosežen, če ho vsaka steklarna Izdelovala najrazličnejše vrste steklenic in kozarcev, skratka, če se ne bodo steklarji odločili za Izdelavo nekaj tipov kozarcev In steklenic, ki bodo ustrezali prehranski Industriji. Standardizacija steklene embalaže bi nedvomno vplivala na porast storilnosti dela In na zmanjšanje stroškov, s tem pa bi dosegli tudi nižjo ceno za konzervirano sadje in zelenjavo, kajti potlej na embalažo najbrž ne bo odpadlo Sl •/• stroškov. Tokrat preberimo, kako drugod po •vetu razmišljajo o pocenitvi steklene in druge embalaže ln kakšna pota ubirajo. Steklene im kovimaste posode, na primer litrske, drže res le liter, toda otolilka posod je zelo različna. Različne oblike niso najbolj primerne za prevoz določenih proizvodov. Ce bi bila torej embalaža čimbolj izenačena po svoji obliki, bi s tem olajšati komercialno poslovanje ln razpošiljanje blaga. Ce na primer pri naročanju konserv kupec naroči v tovarni: »Pošljite mi kon-se/rve te In te specifikacije«, to je vrste ln velikosti, potem lahko komerciailnl oddelek tovarne hitro odpošlje v kartonskih škatlicah kionserve določenih velikosti. Takšna izenačenost embalaže je torej koristna tako za tovarniška skladišča kot skladišča trgovin. V proizvodnji kartonsko embalaže je že nastala določena specializacija. Posamezna podjetja izdelujejo samo karton, gladek ali hrapav, druga izdelujejo embalažo iz kartona, tretja pa se ukvarjajo samo s preprodajo končne embalaže. Pri izdelavi embalaže ni takšne razdelitve poslov, in sicer zarod; tega. ker steklarne same Izdelujejo steklenice, večji del po željah naročnikov. Če bi zmanjšali različne tipe embalaže, bi lahko dosegli znatno zmanjšanje proizvodnih stroškov. Proizvodnja steklene embalaže je večinoma mehanizirana lin prav zato je priporočljivo izdelovati čimveč proizvodov enakega tipa. Pri vsaki spremembi izdelka o,stanejo namreč neizkoriščene drage mehanične naprave ali pa podjetje izgubi del časa zavoljo preurejanja strojev, Eno in drugo vpliva na povečanje stroškov. Nadaljnja korist, če zmanjšamo število različnih vrst embalaže, je zmanjšanje obratnih sredstev, ki so po navadi »zamrznjena« v obtikj raznovrstne embalaže in ta razen drugega zmanjšuje razpoložljiv prostor. V Združenih državah Amerike so 1. 1921 osnovali poseben oddelek, ki proučuje uporabo ln izdelavo embalaže, in le-tega pozneje 'priključili k zveznemu biroju za standarde. Razen tega, da ta oddelek predlaga razne predpise in nadzoruje izdelavo im uporabo embalaže, nudi tudi strokovno pomoč vsem. ki si je žele, zato da bi uvedli naj-novejše tehnične in organizacijske pridobitve na tem področju. V Združenih državah Amerike imajo 83 steklarn, ki proizvajajo steklenice in druge, steklene posode. Leta 1952 so izdelali v teh tovarnah 115 milijonov kosov in od tega dve tretjini steklenic z ozkim grlom, ostale pa s širokim grlom. Devetdeset odstotkov skupne proizvodnje steklenic uporabljajo za prehranske proizvode, zdravila, kozmetične proizvode itd. Razni ukrep; za izboljšanje tehničnih postop- kov pri tipiiziranju so vplivali na to, da je v steklarnah storilnost dela porasla za 40% v primerjavi e storilnostjo v leibu 1939. Pri naporih za zmanjšanje raznolikosti steklene embalaže je veliko pomagal zvezni biro za standarde. Najprej so standardizirali steklenice za mleko in smetano. Leta 1924 so steklarne Izdelovale 49 vrat raznih steklenic (različne velikosti ali oblike). Sedaj pa izdelujejo le še 15 tipov steklenic (10 okroglih in 5 kvadratnih). Predelovalna industrija uporablja veliko kozarcev za vlaganje. Biro za standarde je tudi tu uspel doseči, da so zmanjšali raznolikost proizvodnje. Poprej so izdelovali 40 različnih vrst kozarcev za konserve, sedaj 9- Za marmelado so izdelovali 25 vrst kozarcev, sedaj sedem, za med prej 6 sedaj 4 itd. Tako postopoma tipizirajo različno stekleno posodo in razen tega tudi pokrovčke za zapiranje steklenic, kozarcev ln zaboje za steklenice. Vse to je vplivalo na lažje ravnanje z blagom, skupni prihranki pa znašajo 10 %. Polovico prihranijo na izdatkih za plače, polovico pa na izdatkih za material. To je vplivalo na pocenitev steklene embalaže. Posebno v času vojne, ko je bilo treba varčeval; tako z materialom kot z delovnim časom, so hitro dosegli izenačenje tipov. Takoj so se pokazale koristi. V steklarnah so poprej preurejati stroje vsakih 24 ur, potlej pa šele vsakih 39 ur. Med drugim je 1o vplivalo na porast storilnosti. Zavoljo tega, ker je steklena embalaža draga, so vpeljati zi določene vrste proizvodov kavcije. Potrošnik vrne ob nakupu proizvoda prazno steklenico ali kozarec, trgovec pa mu vračuna kavcijo. Nekateri potrošniki se s tem nočejo ukvarjati. Zato so posamezne steklarne začele izdelovati steklenice ati kozarce iz tanjšega stekla, ki so zaradi tega 10 do 20% cenejše in jih dobi potrošnik brezplačno. družbene potrebe. Ta naj bi bila ugodnejša od splošne lestvice in bi jo lahko uporabljali v določenih gospodarskih panogah In dejavnostih. Prav tako pa bi morati omogočiti preusmeritev proizvodnje ali drug način saniranja za tiste gospodarske organizacije, ki pod novimi pogoji ne bi mogle uspešno poslovati. Neenaka spodbuda za povečanje storilnosti dela Progresivne lestvice — tako tiste, ki so bile predložene v prvotnem načrtu in tudi kasnejše — alternativne — neenako spodbujajo gospodarske organizacije k povečanju storilnosti. Ne gre samo za to, daje lestvica progresivna in že zavoljo tega zaseže sorazmerno večji ati manjši del sredstev. Pri gospodarskih organizacijah z najnižjo stopnjo plač, v primerjavi z dohodkom, le-ta relativno ugodno deluje. Pozneje pa se ta spodbuda naglo zmanjšuje. Gospodarskim orginizaedjam s stopnjami med 80 in 200 ostane sorazmerno malo sredstev, potem se položaj izboljšuje — gospodarskim organizacijam z najvišjimi stopnjami zopet omogoča najboljšo spodbudo. Progresivno izločevanje sredstev ne vpliva dovolj spodbudno na povečanje rasti storilnosti, dosežene s prihranki, oziroma racionalnejšim izkoriščanjem delovne sile. Porast storilnosti bi morali doseči s povečanjem proizvodnje na enega zaposlenega. Načelna pomanjkljivost je, da sistem ne vpliva na prihranek delovne sile, to je na čim smotrnejšo zaposlitev zaposlenih. Predsedstvo" meni, da je treba nujno obe te pomanjkljivosti odstraniti, zato da bi nov sistem razdelitve čimbolj e funkcioniral in da bi z njim dosegli cilje, ki jih želimo doseči. Zagotoviti le treba neboleč prehod na nov sistem Novi sistem razdelitve mora delovnim kolektivom zagotoviti večjo svobodo in samostojnost v poslovanju in razdelitvi ustvarjenih sredstev, odpirati vrata za večje razlike v plačah in ostalih skladih gospodarskih organizacij. Toda ta sistem prav tako zahteva prilagajanje ostalih gospodarskih instrumentov. Potrebno je na primer stalno in sistematično spremljati gibanja na trgu in v gospodarskih organizacijah (zato da bi lahko, če bo to potrebno, na določenih mestih pravi čas intervenirali); potrebno je urediti položaj gospodarskih panog,, ki imajo sedaj zaradi določene gospodarske politike predpisane cene proizvodov (in so zaradi tega v neenakem položaju z drugimi); vskladiti sedanji sistem kreditiranja za investicijska in obratna sredstva z novim sistemom razdelitve (da bi na ta način porasla storilnost in tehnična opremljenost tistih gospodarskih organizacij, k; nis0 dovolj akumulativne, toda so s širšega družbenega in gospodarskega stališča koristne) itd. Glede izločanja anuitet je predloženi sistem gibčnejšl in ugodnejši, toda določenemu številu podjetij ne bo moč izplačevati anuitet Iz predvidenih skladov. Zaradi individualnih pogojev pa bi morali s posebnim; predpisi predvideti realnejše roke. Prav tako bi morali deloma revalorizirati osnovna sredstva in pospešiti sprostitev amortizacijskih skladov. Predsedstvo meni. če ne bodo ta in ostala vprašanja rešena vzporedno z uveljavljanjem novega sistema razdelitve, lahko to ogroža vse dobre strani sistema. Predvsem lahko nastopi določena stagnacija glede nagrajevanja oo delu, ki mora $e vnaprej ostati temelj našega g<*» spodarstva. Zvonko Simič ZAHVALA Ob težkt Izgubi dragega moža, brata, strica ln svaka VIDMAR MATEVŽA se iskreno zahvaljujem kolektivu ln upravi L. P. I. Podpeč, ki so ml v težkih urah žalosti stalil ob strani, mi Izkazali moralno in denarno pomoč, njegov prerani grob pa zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo direktorju tovarišu KOVAČIČU, sekretarki tovarišici NADI ZRIMŠEK, tovarišu KOCJANU, tovarišu ZRINSKU za poslovilni govor, pevovodju tovarišu MILEKU tn pevkam za ganljive žalostin-ke. Njegovim nekdanjim sodelavcem in upravama obeh kamnolomov v Podpeči za Izkazano poslednjo čast In vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti, Iskrena hvala. Žalujoča žena In bratje VIDMAR. O DGOrOR I’ NA DISCIPLINSKA ODGOVORNOST L. A. Selo p. Žirovnica: Kakšne disciplinske kazni se lahko uporabijo za prekrške pravil podjetja, kdaj ugasne pravica do kaznovanja takih prekrškov in kako vplivajo prejšnje kazni? — Odgovor: Za disciplinske kršitve je dopustno izrekati samo tele disciplinske kazni: pismeni opomin, pismeni ukor, pismeni strogi javni.ukor, denarna kazen, premestitev na nižje delovno mesto za dobo največ treh mesecev in disciplinski odpust. Nobenih drugih kazni ni dopustno uporabljati in izrekati. Če so v pravilih ali v tarifnem pravilniku kakšne druge kazni, je taka določba nezakonita iri neveljavna. Kršitev pravil ni disciplinska kršitev. Ta je samo tedaj, kadar se krši kakšna dolžnost, določena v pravilih podjetja. Pravica do kaznovanja za disciplinski prekršek zastara v enem mesecu po storitvi. Po Izteku enega meseca delavca ni dopustno več kaznovati. Morebitna kazen kljub temu je neveljavna. Pri izreku disciplinske kazni se morajo upoštevati seveda tudi prejšnje kazni, vendar samo take, ki niso izbrisane. V šestih mesecih po izrečeni kazni se namreč mora obvezno brisati disciplinska kazen, če v teh šestih mesecih delavec ne zagreši nobene disciplinske kršitve. To je zelo pomembno. N. pr. disciplinska kazen odpusta se sme Izreči, če prejšnje kazni niso dosegle zaželenega učinka in se delavec ni poboljšal. V take prejšnje kazni pa se ne smejo vštevati tiste, ki so po zakonu samem izbrisane. Žal se ponekod podjetja po tem pravilu ne ravnajo, kar pa običajno ni v prid redu in disciplini. — Vprašujete, v kakšnem roku mora upravni odbor rešiti pritožbo v zadevi, ki je predmet delovnega spora. V sedanjih predpisih takega roka sicer ni. Velja splošno priznano pravilo, da mora take zadeve rešiti upravni odbor čim prej. Toda marsikje se po tem pravilu ne ravnajo in dogodi se, da prav take zadeve celo namerno zavlačujejo. Temu bo napravil konec pripravljajoči se novi zakon o delovnih razmerjih, ki bo po tem splošno veljavnem pravilu določil rok, v katerem bo treba odločiti o pritožbi. Sicer pa je treba vedeti to-le. Dokler upravni odbor ne odloči o pritožbi, odločbe ni mogoče izvršiti. Kljub temu pa ima delavec pravico, obrniti se tudi na pristojne državne organe z uporabo pravnih sredstev (n. pr. pritožba, tožba), s katerimi zahteva, da o zadevi odločijo ti državni organi (n. pr. inšpektorat dela, tajništvo za delo, arbitraža za odločanje o odpovedi, okrajno sodišče). OTROŠKI DODATEK S. M. Maribor: Zaposlili site se 25. VII. 1957- Im čeprav preživljate otroka, zavod za socialno zavarovanj e ni priznal otror škeiga dodatka. — Odgovor: Obrazložitev zavoda z socialno zavarovanje, ko je zavrnil vaš predlog, je v sklaidu z uredbo o otroškem dodatku. Po tej uredbi morate biti prej neprekinjeno zaposleni emio leto ali s prekinitvami v zadnjih dveh letih vsaj 20 mesecev. Šele ko bo izpolnjen ta pogoj, ei boste pridobili pravico do otroškega dodatka. Vendar Vam priporočamo, da se obrnete na tajništvo za socialno varstvo Okrajnega ljudskega cdboira, da se čim prej uredi moževa zadeva in hkrati prouči, ali niso na moževi strani pogoji za priznanje otroškega dodatka, DOPUST • D. J. Grahovo: Od 3. XI. 1956. do 30. X. 1957. g te bili v eta-ležu bolnikov. Ko ste zahtevali od podjetja, da Vam Izplačajo lanski neizkoriščeni dal dopusta, so odklonili izplačilo. Sedaj ne veste, ali Vam pripada izplačilo za lanskih 10 dni neizkoriščenega dopusta in ali imate pravico do dopusta v letošnjem letu? — Odgovor: Podjetje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo Vaš predlog za izplačilo odškodnine na neizkoriščeni dopust v lanskem letu. Odškodnino bi Vam moralo podjetje Izplačati, če bi podjetje zakrivilo, da niste mogli izkoristiti rednega dopusta do konca leta. Ker pa je izrabo dopusta preprečila bolezen in ne podjetje, nimate pravice do odškodnine za neizrabljeni del dopusta v lanskem letu. Imate pa pravico do dopusta v letošnjem letu. V čas dopusta se namreč ne všteje čas bolezni in zato Vam je podjetje dolžno omogočiti izrabo rednega letnega dopusta v letošnjem letu, B. A. Pragersko: Vprašujete, ali imate pravico do prostega dneva za čas poroke? — Odgovor: Res še ni predpisa, ki bi priznaval delavcu ali uslužbencu pravico do izrednega dopusta za čas sklenitve zakonske zveze in je prepuščeno direktorju, da naredi po svoji lastni presoji. Toda noben direktor, ki upravičeno nosi ta naslov, ne bo zavrnil predloga za izreden plačan dopust, ki je delavcu potreben za ta njegov življenjski korak. Direktorju, ki bi delavcu odrekel tak dopust, bi lahko očitali, da delavca šikanira. Res pa je, da bi šel izostanek delavca na račun rednega letnega dopusta, če bi mu izostanka direktor ne dovolil. Seveda pa ne more odreči opravičenega izostanka za sam čas sklenitve zakonske zveze pred pristojnim organom, ker ga ta organ z uradnim aktom pozove in mu določi dan in uto. Ta poziv pa je dolžan upoštevati tudi direktor. S, I. Izola: Slin, vajenec trgovske stroke, je moral ponav- ljati eno leto vajenske šole- Ko je letos dokončal šolo ter opravil izpit, je zahteval plačo pomočnika. Direktor pa je so odklonil, češ da se mu učna doba izteče e prvim novembrom in da mu n-e more prej priznati plače pomočnika? — Odgovor: po uredbi o vajencih se učenje konča z iztekom učne dobe in z opravljenim izpitom. Vašemu sinu je učna doba sicer potekla že 1. novembra 1956- Toda ker Je padel v šoli, ni izpolnil pogoja za opravljanje izpita in zato je moral izpolniti najprej ta pogoj. Končati je moral obvezno vajensko šolo in ko je potem opravil če izpit. Je po uredbi o vajencih postal pomočnik s pravico do plače po tarifni postavki za delo, ki ga opravlja. Priporočamo, da se obrnete na tajništvo za delo ali na inšpektorat za delo, ki naj posreduje za pravilno obračunavanje plače vašemu sinu od prvega v tistem mesecu, ko je opravil izpit. F. I. Dolič: Za čas vojaških vaj ete prejeli nadomestilo plače, ki ni bilo obračunano po akordni postavki, temveč po tarifni postavki na uro- Smatrate, da to ni prav- — Odgovor: Po sedal veljavni uredbi o nadomestilih delavcem gospodarskih organizacij za čas odsotnosti z dela pripada' delavcu za čas vojaških vaj nadomestilo v višini tarifne postavke za redni delovni čas. Torej je zadruga pravilno obračunala nadomestilo, ko ni vzela za osnovo akordne postavke, temveč, kot pišete, v višini »režijske plače«. RAZNO G. I- in G. I.: Treba je slišati obe plati zvona kot pravi naš pregovor. Kar tako enostransko očitati sodišču, da ščiti krivico, je prav tako huda obtožba, kot je zelo napačno verjeti le end sami strani. Iz vašega pisma ni mogoče razbrati prav nič drugega kot ogorčenost in pa zatrjevanje o vajini popolni nedolžnosti, čeprav sta hitela pobirati lz vode tuja drva ln jih brž žagati-Sicer pa so odprta mnoga vrata, da se krivica popravi: možna je pritožba na višje sodišče ln če bi bilo res vse tako kot pišete, bi obtožnico zastopal tudi Javni tožilec. Tako pa vse kaže, da ste v pismu zamolčali neke okoliščine in zato tudi niste pisma podpisali s polnim pravim imenom. PLAČEVANJE T. A. Sladki vrh: Opravljate posle mezdnega obračuna, kamor spada tudi obračun norm. V ta namen morate dnevno v obrat od stroja do stroja, od delavca do delavca. Radi bi vedeli, ali Vam za tako delo pripada kakšen poseben dodatek ali odstotek. — Odgovor: Delovno mesto »mezdničarja« obsega dela, ki jih opravljate, a delo, ki ga opravljate, je samo način, da lahko ugotovite izpolnitev ozinoma prekoračitev norm. Zato ker je Vaše delo na tak način organizirano, seveda ne morete zahtevati kakšnega posebnega dodatka, kajti že v tarifni postavki je všteto vse delo v celoti, ki ga opravljate- Najmanj pa morate biti udeleženi na preseganju norm delavcev in delavk, saj Vi s svojim delom k temu izpolnjevanju ne morete ničesar prispevati. V; ste dolžni samo obračunavati zaslužke glede na dosežene delovne učinke brez pravice, da bi bili udeleženi na za- 8 elužku, ki je rezultat dela delavcev na njihovih delovnih mestih, g 0$ pot le&tifk puitaf KAKOR JE NAJBOLJE ZA STARŠE, TAKO NAJ BODO VRTCI ODPRTI, SAJ NISO VRTCI ZARADI VRTCEV, MARVEČ ZARADI OTROK! Šuštarjeva mama sleherno jutro vstane med četrto in peto uro zjutraj. Tedaj, ko v majhni hišici v Vrhovcih zagori luč, je zunaj še tema. Zvonkioa še spi, ko njena mama že pripravlja zajtrk, oče pa na hitro pospravlja sobo. Potem jo zbude, da bi popila malo mleka in nato se odpravijo na delo. Da, oče in mama v Tobačno tovarno, Zvon-kica pa z njima v vrtec. Mora, čeprav bi še rada spala, kajti dekletce — kmalu bo izpolni:1 a peto leto — ne more ostati doma. Kdo bi jo varoval, ji pripravil malico, kosilo. Lepo bi bilo, če bi lahko ostala doma, vsaj v Vrhovcih, toda tam nimajo vrtca. Tudi šole ne. In otroci tega naselja hodijo v šolo drugam daleč ... No, prihodnje leto bodo dobili tudi oni novo šolo, morda pa tudi vrtec... Navadno pripelje mama Zvon-kico ob pol šestih pred mladinski dom »Malči Beličeve«. V tem domu gostuje v dveh, nikakor ne velikih sobah, otroški vrtec za predšolske otroke Vič. Toda vrtec odpro šele ob sedmih. Kaj zdaj? Oče in mati morata biti v tovarni že ob šestih. Rešitve ni. Pač: v domu »Malči Beličeve« se prične življenje bolj zgodaj. Kuharica, čistilka, domska otroška negovalka ali uprav- mo za dobro voljo, potrebno Je tudi zdržati ne majhen fizičen napor.« Torej — drugo rešitev? V vrtcu je nad 50 otrok, ki so v vrtcu od sedmih zjutraj do šestih zvečer. Imamo štiri vzgojiteljice, potrebovali pa bi še otroško negovalko. Če bi jo imeli, bi vrtec lahko odprli že ob šestih. Pred časom so to predlagali občinskemu ljudskemu odboru Vič, toda čeprav nerad, je občinski ljudski odbor predlog zavrnil zaradi — pomanjkanja finančnih sredstev v proračunu. Konec razprave? Ne! Morda je tudi druga rešitev? Dalo bi se urediti tako, kot imajo v otroškem vrtcu v Zgornji Šiški. Tam ga odpro ob šestih zjutraj in zapro ob petih popoldne. To je tako in tako ura, ko so matere ali očetje že doma in ko lahko že gredo po otroke. Kaj počne mala Brigita? Najbrž nihče na Viču ni pomislil na rešitev, kot smo jo predlagali zgoraj. Spoznali smo iz Zvonkine zgodbe, da v domu »Malči Beličeve« sprejmejo otroke v vrtec že pred formalno določeno sedmo uro. To ne velja samo za predšolske otro- da zaposlenega moža, nima pa gospodinjske pomočnice. Ne vemo. ali je to res zadosten razlog za odpiranje vrtca ob osmih zjutraj, ko bi vendar tudii ta prvošolček lahko s svojo materjo prišel v vrtec ob sedmih — če pomislimo na vse ostale otroke, katerih starši morajo pričeti delo v tovarnah že ob šestih. Kje pa so ti otroci tisti dve uri,..? Vendar, na roditeljskem sestanku se je Izkazalo, da le za štiri otroke starši ne vedo, kam bi z njimi do osme ure, ko se vrtec odipre. Ostali ostanejo doma v varstvu starejšega brata ati sestre ali sosedov in prihajajo sami v vrtec. Res, to so že šolski otroci, ki radi poležijo 'malo dlje, lahko pa se že sami napravijo, zaklenejo stanovanje in odidejo v vrtec. Vendar pa so starši kjerkoli na delu bolj mirni, če vedo, kaj počne njihov otrok, da ga nekdo nadzira. Kaj pa tisti štirje? Na srečo ja v bližini mladinski dom socialno ogroženih otrok »Malči Beličeve«. Tja, so rekli, se lahko zatečejo otroci že ob šestih zjutraj. Toda Edi ne bi moglo biti tisto zatočišče že V sklopu vrtca, ki je v dveh sobah doma »Malči Beličeve«, odpro pa ga (vrtec) ob sedmih. Zakaj ne bi še prej nadzirale otroke vzgojiteljice ati negovalke namesto slučajnih dežurnih uslužbenk doma? Petletna Zvonka mora vstajati ob pol petih zjutraj in potem napraviti dobro uro dolgo pot, da bi prišla v otroški vrtec... Ta in ta (koilko jih je!) otrok ostane sam doma, medtem ko sta njegova roditelja na delu. Ali bo v nedolžni igri zanetil požar, ali bo odpri plin, ati, ati, ali.. • Koliko otrok je samih, ker zaposlena roditelja nimata nikogar, ki bi pazil nanje. Ati naj mati zapusti delo, ker... In marsikatera se ne more zaposliti, ker ni vrtca v bližini njenega doma. Imamo vrtec, ki pa ne more sprejeti vseh otrok, ker ni dovolj prostora... In to tare prenekatero mater, očeta. Toda to ni nerešljivo vprašanje- Če ga bomo pričeti reševati sami, v svoji stanovanjski skupnosti, resno, prizadevno, potem ga bomo rešeti tako, da b°mo zadovoljni. Stanovalci Rožne doline mnogo govore o svojem vrtcu. Ne na sestankih. Doma, v družini ali na dvorišču, sosede med seboj. »Bodo ja ustanoviti vrtec, saj je tu toliko otrok!« Najbrž bi prišli do vrtca prej, če bi soseščina sama skušala kaij storiti glede tega — za sebe. Ker tisto z Domom »Malči Beličeve« je res zasilna rešitev. Tega se zavedajo vsi starši! Ko je bilo govora o odpiranju vrtca, je bil med tistimi štirimi otroci, za katere starši niso vedeli kam, tudi majhna rdečelasa prvošolka Brigita Avpičeva. Njeni starši morajo že ob šestih zjutraj pričeti delo. Zdiaj pa, ko zaklenejo stanovanje, odpeljejo Brigito k sosedom, od koder čez nekaj časa odide Brigita sama v vrtec. V vrtcu je sleherni dan ob uri, ko ga odpro. Kaj bi prej sitnarila v Domu, še dobro, da je lahko vse dopoldne v vrtcu. D. D. (poleti le gte . •. ■niča, vse so že na nogah in ena Izmed njih odklene vežna vrata in odpelje zaspano dekletce v stavbo, v vrtec ali kam drugam, na toplo. In tudii pazijo nanjo, dokler ne pridejo vzgojitelji vrtca,.. Nekako ob istem času pride v vrtec tudi majhna Tatjana Kovačičeva, ki jo je pripeljala sestra ati mama, pa Bojana Avsec in navadno tudi Mija. Božičeva,.. Ne bom fe budila Otroci prežive dan v vrtcu v Igri, ki jo prekinejo dvakrat: za malico in kosilo. Po kosilu vzgojiteljice naročijo: »Otroci v postelje. Če ne boste spali, ne boste zrasli veliki. .,« In otroci poležejo po majhnih ležalnikih in zaspe. Medtem pa je ura odbila dve. V tovarni je zatulila sirena ln med sto in sto drugih delavk ln delavcev, ki so zapuščali tovarno, sta bila tudi Zvonkina mama in oče. Ob pol treh je prišla Šuštarjeva mama v vrtec po Zvonko. Toda Zvonka v tem času spi. »Nič ne de, počakala jo bom«. In medtem ko mož odide naprej, da bi doma zakuril in pristavil kaj na štedilnik, žena sede na klopco pred vrtcem in čaka, da se Zvonfciea naspi. »Qr.eh, pravi, bi jo bilo buditi. Naj se otrok naspi- Saj mora vsako jutri tako zgodaj vstajati«. Šele ko se »budi, Jo odpelje domov. In tako vsak dan. Ce bi kdaj nagrajevali matere, bi morali nagraditi take kot je Zvonkina mamica. Za njeno skrb za otroka in za njeno požrtvovalnost. Tako je zaključila zgodbo, neizmišljeno zgodbo, pravi drobec življenja naših delovnih žena, predsednica upravnega odbora vrtca občine Vič tovarišica Danica Ilnifcar. Zakaj ne odpro vrtca ob šestih zjutraj? Velikokrat eo starši, ki imajo otroke v vrtcu na Viču, predlagati, da bi vrtec odprti ob šestih. Predvsem je to želja tistih delavskih družin, kjer sta oba roditelja zaposlena v tovarnah, kjer prično z delom ob šestih, nimajo pa nikogar, ki bi mu pustili obroka v varstvo. Ni denarja za varuhinjo, niti kogarkoli v soseščini, ki bi pazil na otroka. Upravni odbor vrtcev je to popolnoma razumel. »Dobro«, so dejali, »odprimo vrtec prej, toda zato bomo morati podaljšati delovni čas že tako preobremenjenim vzgojiteljem, ki že zdaj opravljajo več nadur, kot jim jih po uredbi lahko plačamo in kot Jim jih tudi lahko plačamo. Ne gre sa- 0 V vrtcu niso otroci samo a pod nadzorstvom, temveč dobe tudi malico in ko-silo, ki jim ga zaposlena ® mati nima kdaj skuhati. ke, temveč tudi za tiste, ki hodijo v šolski vrtec osnovne šole Vič, ki je nedaleč stran. Tudi v tem vrtcu so otroci zaposlenih staršev, čez 50 takih otrok in dve vzgojiteljici — učiteljici. Ta vrtec odpirajo en teden ob sedmih, drogi teden pa ob osmih, kajti tudi tu je vmes zaposlena mati — vzgojiteljica — ki ima sama doma prvošolčka in seve- Hoteli smo še bolje osvetliti vprašanja, o katerih piše naš reporter v članku »Ob pol šestih«. Obiskali smo še ravnatelja Osnovne šole Vič in predsednico uprav, odbora otroških vrtcev občine Vič v Ljubljani. Preberite, kaj sta nam povedala: V vrtcu, za šolske otroke osnovne šole na Viču je 50 otrok, imajo pa le eno samo sobo, ki je hkrati učilnica, Igralnica in garderoba. Tu otroci napravijo naloge, se uče (tovarišica vsakega izpraša) tn se igrajo-Poleti je »lahko«, gredo na dvorišče. Toda pozimi so navezani samo na to sobo. V vrtec pa so sprejeli le take otroke, k| nimajo nikogar doma, ker sta oče in mati v službi. Sicer pa bi, bilo otrok v vrtcu še več, če bi bilo več prostora. Ravnatelj osnovne šole Vič pravj k temu takole: »Značilno je, da so vsi otroci, ki obiskujejo vrtec, dobri učenci. Mnogi doma ne bi imeli opore v učenju iz enostavnega razloga, ker starši ne utegnejo, ker so na delu. Želimo, da bi bilo čimveč otrok v vrtcu, toda primanjkuje nam prostora. Vrtec je v sta- ri viški šoili. Tam je tudi prvi razred osnovne šole. V tej stavbi zaseda eno sobo stranka, druge prostore pa postaja Ljudske milice in pošta. Občinski ljudski odbor in Tajništvo za notranje zadeve sta razumela naše želje ln potrebe, in takoj, ko bo mogoč«, se bo postaja Ljudske milice izselila in nam odstopila prostor za vrtec. Tako lahko pa ne bo s stranko...« Predsednica upravnega odbora otroških vrtcev ohčine Vič v Ljubljani tov, Ilnikarjeva nam je povedala naslednje podrobnosti: Premalo prostora nima le ta šolski vrtec, temveč vsi vrtci v viški občini, tako tudi vrtci za predšolske otroke na Viču, v Trnovem in na Kolezlji. Le vrtec v Mestnem logu še ni prenatrpan, ker tam starši ne pošiljajo radi otrok v vrtec. Pozimi že še, toda poleti ne. Sploh nj vrtca v Rožni dolini, čeprav je nujno poibreiben, prav tako ga ni v Vrhovcih. Zanimivo zgodovino ima vrtec v Trnovem. Ustanovilo ga je Društvo prijateljev mladine že teta 1951 in samo skrbelo zanj, plačevalo vzgojitelje, najemnino za prostor, igrače. Deloma s prispevki staršev, večij; del pa z lastnimi sredstvi, ki jih je društvo pridobilo z raizmimi akcijami. namenjenimi koristim vrtca. Konec 1955. teta je Svet za prosveto ta vrtec sprejel v svojo oskrbo. Tako zdaj v tem, kot v vseh ostalih, starši ne plačujejo za to, da so otroci v vrtcu, temveč samo za prehrano. Seveda se tudi ta vrtec ne more pohvaliti s svojimi prostori. V dveh majhnih sobah, v katerih je bila nekoč shramba za zelje, preživi svoj dan 46 otrok, katerih starši so zaposleni. Drugih otrok zaradi pomanjkanja prostora tako in tako niso mogli sprejeti. Sicer bi j-ih lahko sprejel; še čeiz sto- Zdaj 90 se ljudje, ki jim ta vprašanja ležijo na srcu, sestali, da bi Izdelali desetletni načrt razvoja vrtca. To pa, pravijo, ne pomeni, da že preij ne bodo rešiti najbolj pereča vprašanja ... Izhajati je začela zbirka žepnih romanov LJUDSKA KNJIGA V letu 1957 dve kniigi za 370 din V letu 1958 pet knjig za 800 din 5 6 ■v : : ' Olbracht ■ > NAJTEMNEJŠA ■i' £'*««>: ", L- m .iv-'. i;V,. Kdor naroči vseh 7 knjig, jih dobi za 1100 din, plačljivo tudi na obroke. Vsak roman bo imel 150 —200 strani, opremljen pa bo z lepim barvnim ovitkom. V polplatno vezana knjiga bo stala vsaka 100 din več. Postani stalni naročnik! Prešernova družba. Ljubljana, Erjavčeva 14 a Ob Dnevu republike — 29. novembru — čestitamo vsem delovnim Hudem širom Jugoslavije. TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA Hkrati priporočamo naše Izdelke — moške in damske klobuke, tulce tn berete lz zajčje dlake. , llll.HI........................................II.IIHH........ VELEBLAGOVNICA MEMI LJUBLJANA pred Pošto vam nudi v bogati izbiri: 0 tekstil vseh vrst 0 konfekcijo 0 modno galanterijo 0 kuhinjsko posodo 0 najmodernejše pripomočke za gospodinjstvo 0 domača in inozemska kolesa 0 šivalne in pralne stroje ter hladilnike 0 kozmetiko 9 pohištvo, glasbila itd. Poleg nizkih cen, odlične kvalitete in hitre postrežbe še ena ugodnost: vse blago morete kupiti na kredit z eno-, dvo- ati triletnim odplačilom. Pomnite torej: poceni, hitro ln solidno boste kupili vedno samo v veleblagovnici »NAMA«, Ljubljana, pred Pošto. 12. novembra 1957 St. 48 KULTURNI RAZGLEDI »DELAVSKA ENOTNOST« j Roman o zemlji Tako ba lahko Imenovali knjigo »HIŠA POD VRHOM«, ki jo je napisal IGNAC KOPRIVEC Knjiga je izšla v zbirki »Knjižna polica 1957« v založbi Dr-vne založbe. Cim si je osvojil človek zemljo z motiko in plugom, že postane ta zemlja, ki nam daje kruh in vino in brez katere ne bi mogli živeti, os-življenju vsega človeštva. Imeti zemljo, se pravi imeti življenje, kajti brez kruha ne bi bilo ničesar. V vsaki družbeni revoluciji je bila zemlja odločujočega pomen'a Spomnimo se na strahovite borbe za kruh v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji ali pa na neštete primere skozi vso zgodovino. ko je zemlja odločala o usodi narodov in držav. Zato je razumljivo, da so književniki vseh časov in vseh narodov gnetli to rodovitno, vse človeško življenje obsegajočo zemljo skozi verze in stavke in jo še bodo. Kajti ob kruhu raste človek in tudi človek pod tovarniškim dimnikom se hrani s kruhom,' ki ga daje zemlja. Kot je recimo poljsko zemljo opisoval poljski pisatelj Reymont v svojih »Kmetih« v obdobju patriarhalne statičnosti gruntar-stva, veleposestva in kmečke revščine v okvi.ru rastočega in razvijajočega se kapitalizma, tako ie rusko zemljo opisal Šo-lohov v »Nezorani ledini« v obdobju najbolj krute borbe proti kulaštvu no zmagi proletarske revolucije Starejš- slovenski pisatelji, ki so povečini jemali snov za svoja dela z naših polj in lz naših vasi, so sicer občutili ekonomska nesoglasja takratne družbene ureditve vasi (vaški bogatini, oderuhi, graščaki, bajtarji in kmečki brezzem-Ijaki itd.), vendar so se povečini zadovoljili s stanjem, kakršno je bito, in so zato temu primerno določevali usodo svojih junakov. S Cankarjevim »Hlapcem Jernejem in njegovo Pravico« pa se tudi čez slovensko zemljo razvije zast-ava borbe za zemljiško posest v vseh podobah posameznika do zadrug. Nedvomno je Prežihov Voranc najgloblje zajel velike in mdjhne tragedije, ki so se dogajale in se še dogajajo na Teden kitajskega filma Lani so v večjih mestih Ljudske republike Kitajske priredili teden jugoslovanskega filma Takrat so povabili tudi delegacijo jugoslovanskih filmskih delavcev in med dragim sta odpotovala na Kitajsko tudi naša znana gledališka in filmski igralka Julka Staričeva in snemalec Ivan Marinček. V tem mesecu pa bo v glavnih mestih našiti republik teden kitajskega filma. V Ljubljani se bo manifestacija kitajskega filma začela 26. novembra s svečano Predstavo v kinu »Komuna«, kc bodo predvajali letos na festivalu v Karlovyh Varyh nagrajeni film »Novoletna žrtev«. Razen tega bodo predvajali fcino-skopsiici barvni film o prvomajski proslavi v Pekingu in pa filme »Mati«, »Kurir« in »Belolasa«, ki je eden najboljših in v Evropi tudi najbolj znanih kitajskih filmov s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe. odprtih brazdah naših njiv, gozdov in vinogradov. Miško Kranjec in Janez Potrč sta prav tako vsak po "svoje razgrnila pred naše o£j nešteto usodnosti prekmurskih in haloških vasi, usodnosti povzročene zaradi zemlje. Za te tri naše pisatelje so družbena nasprotja prvina njihovega umetniškega oblikovanja življenjskih usod velikih in majhnih kmetov, hlapcev in dekel, kmečkih ljudi brez zemlje. viničarjev in vseh majhnih ljudi, ki se pehajo z motiko in plugom po naši zemlji. Ignacij Koprivec je s svojim »Hiša pod vrhom« zajel z velikim vedrom iz globokega vodnjaka mogočno snov zemlje svoje Prlekije lz časov tik pred drugo svetovno vojno, iz časov-nemške okupacije, zlasti pa iz časov po osvoboditvi. Ta, zadnji del romana, je tudi najobsežnejši. Družbene in umetniške prvine romana so: ljudje, ki so zakoreninjeni v svojo zemljiško posest s tako silo, da občutijo revolucionarno premikanje svojih posestniških mejnikov kot krutost in pravico nove oblasti in se ji zato z vso silo upirajo in pri vsem tem preživljajo svoje osebne tragedije nrav tako kot tisti, ki j,im je nova oblast dala zemljo, po kateri so kot hlapci in dekle ter viničarji gruntarjev ves čas svojega življenja hrepeneli in ki se vidijo v zadrugi spet razlaSčenl In zato razočarani, ker jim zavest v to širino še ni pronikndla, kajti socialistična preobrazba vasi je mnogo težja kot aktivna socialna revolucija. Čitalnica jeseniške Svobode V jeseniški železarni je preko 1.600 mladine. Seveda niso vsi doma na Jesenicah. Mnogi so tudi iz oddaljenih krajev Slovenije in celo iz drugih republik. Ta mladina, zlasti tista, ki stanuje v samskih domovih, rada poseča Ljudsko knjižnico in tudi obisk v strokovni knjižnici je znaten. Se v večjem številu pa zahaja v čitalnico jeseniške Svobode. Prostori čitalnice so v neposredni1 bližini železarne in zato dostopni vsakomur. Obisk v čitalnici raste iz leta v leto, posebno velik obisk je zabeležen sedaj v jesenskem in zimskem času. V čitalnici je na razpolago preko 40 dnevnikov, tednikov in mesečnikov, po katerih bralci radi segajo. -Citalniški prostori pa postajajo že pretesni. Morda bi kazalo urediti boljšo razsvetljavo tn nabaviti po nekaj izvodov več časopisov, za katere je največje zanimanje, da ne bi bilo treba predolgo čakati na posamezne izvode. —ž— Koprivec je postavil v sredmu svojega romana in v sredino vseh ljudi, ki jih oblikuje, hlapca Tuneka in kmečko deklo Na-niko. Morda se še nobenemu našemu pisatelju ni posrečijo popisati strast po zemlji s tako strahotno silo, kot se je to posrečilo Koprivcu pri Nanlki Strahotno zato, ker nam je tako odkril vsa protislovja človeških usod, ki izvirajo prav iz dna zemlje, ki nam rodi kruh. s tako ljubeznijo do teh neznanih ljudi, ki so previhrati vse nečloveške muke izkoriščanja človeka po človeku in ki se še nikakor niso mogli dokopati do zave-sti socialistične posesti in do socialistične obdelave zemlje. ne toliko po lastni krivdi, kot po krivdi svoje lastne zao--stalosti itn srdite tihe kontrarevolucije na vasi in po krivd! nezrele aktvistične parolne politike. ki je ljudi na vasi takrat mnogokje novi oblasti bolj odtujila kot približala. Mojstrsko so izoblikovani tipi gruntarjev Družovca, Požegarja. Hričmana Vrbana. Peklarja in drugih ter cela galerija zemljiških siromakov s Tunekom in Naniko v ospredju. Pretresljiv je značaj kovača Bračiča, tega samozavestnega gruntarja in po svoje revolucionarja, ki se po tragičnih zmotah edini dokoplje do odrešilne resnice, to se pravi do soclalitlčne posesti zemlje, in ki zaradi te resnice tudi umre. »Hiša pod vrhom« je tisti veliki povojni tekst, ki ga že toliko časa pričakujemo? Se ntl Vendar pa se mu le precej približal zaradi tega, ker je opisal ljudi po vojni takšne kot so In se ni sramoval napisati napak, ki so zakrivile mnogo hudega. Precej nejasno le zajel okupacijsko obdobje in tisti prleški partizani so nekam zagonetni prav zaradi tega. ker so zaradi širine življenjskega eposa Tuneka in Nanike le blede prikazni, ki se prav tako obregnejo ob usodnost teh dveh ljudi, kakor vse druge vihre, ki butajo v njuno bajto polno želja po kruhu in sreči. S to knjigo 1e Koprivec zamašil veliko vrzel v naši povojni prozi o ljudeh, ki orjejo, sejejo in žanjejo, o maši povojni zemlji, ki nam rod.i kruh in vino. TS Jugoslovanski pesniki v ruščini V okusni opremi je izšla v Moskvi antologija pesnikov Jugoslavije. V knjigi so zastopani srbski, hrvaški, slovenski in makedonski pesniki. Slovensko pesništvo predstavljajo v tej antologiji Oton Župančič, Alojzij Gradnik, Pavel Golia, Igo Gruden, Tone Seliškar, Srečko Kosovel, Mile Klopčič. Božo Vodušek, Matej Bogata je umetniška pot grafika in slikarja Božidarja Jakca* Rojen je bil 1899. leta v Novem mestu, študiral pa je v Pragi. V svojem življenju je mnogo potoval po Nemčiji, Italiji, Franclji, Norveški, Severni Afriki, .Ameriki in drugod ter vtise neprestano beležil- Toda tudi v deželico pod Gorjanci se v svojih delih rad vrača. Slovenska grafika je z ime- ! nom Božidarja Jakca tesno povezana, saj jj je prav on v mnogočem utiral prvo pot. Kot slikar slika največ v pastelu in je ustvaril v tej tehniki svojski tip lirično doživete pokrajine. Posebno pomembno r>a ie n.ieaovo delo v partizanih, kjer nam Je dal mnogo del dokumentarne in umetniške vrednosti- Na sliki: Božidar Jakac! V gledališču. B. Omčikus: Akt Boc in Destovnik-Kajuh. Žal pa manjka v knjigi primeren uvod o razvoju jugoslovanskega pesništva. A antologiji pogrešamo precej značilnih pesnikov iz vsake od jugoslovanskih narodnosti. Vsekakor pa pomeni ta antologija lep korak k spoznavanju jugoslovanske pesniške dejavnosti v Sovjetski zvezi. TS MALI OGLAS Prevzamem mesto pevovodje, če se mi preskrbi primerna služba. Obvladam slovenščino, nemščino ter poznam v glavnem leposlovno in glasbeno literaturo. Naslov dobite v upravi »Delavske enotnosti.« (1254) POMEMBNO FILMSKO POSVETOVANJE Sredi novembra Je Zvezna komisija »Film tn otrok«, ki spremlja vpliv filma na mladino in skuša uravnavati te vplive v okviru zveznega Sveta za skrb za mladino, sklicala posvetovanje vseh, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, da bi skupno razpravljali o naši filmski kulturi nasploh, posebej še z zorišča naših nalog do mladine. Posvetovanje, ki je trajalo tri dni, je osvetlilo marsikatero pereče vprašanje. Slovenski udeleženci (prof. France Brenk, Levin Se-bek, Milena Babič, Marja Cerkovnik, Marjan Maher, Vitko Musek) pa smo s svojim kolektivnim referatom vsestransko osvetlili problematiko filmske kulture na Slovenskem in nakazali pota, ki jih moramo ubrati, če sploh nameravamo zastaviti prve korake v uspešno filmsko vzgojno delo na Slovenskem. Podrobna ocena naše produktivne ln reproduktivne kinematografije je pokazala, da se pogosto znajdemo v nasprotju ne samo s prizadevanji za filmsko kulturo gledalca, temveč sploh v nasprotju z oblikovanjem miselnega sveta nAšega človeka. Na tem področju, ki v največji meri vpliva na* gledalčev odnos do filma, moramo poiskati skupno z vsemi zainteresiranimi pota, ki bodo vodila k istemu cilju, če sploh želimo doseči kakšne uspehe in če ne želimo, da bo ostalo vse pri besedah. Sicer bomo še kar. naprej ugotavljali, da film deluje na gledalca kot slepa, nekontrolirana stihija ter ga posredno ali celo neposredno vodi v svet, ki Je pogosto po Idejni, etični, estetski in moralni plati daleč od načel socializma. In če smo mnenja, da bo morala naša celotna filmska politika vse bolj upoštevati probleme filmske vzgoje tn oblikovanje splošne filmske kulture ljudi, posebno še mladih, potem se Še kot bolj pereč problem (prav iz zorišča filmske vzgoje mladine) postavlja pouk o filmu. Posvetovanje v Beogradu je podčrtalo potrebo, da upošteva reorganizacija našega šolstva tudi film in filmsko vzgojo, da uvedemo v naše šole pouk o filmu, ki bo enakovreden pouku o književnosti, zgodovini, glasbi, umetnosti itd. Takšen pouk seveda zahteva učni kader, ki bo sposoben mladim ljudem posredovati znanje o filmu. Torej bo tudi reorganizacija naših univerz, visokih šol in učiteljišč morala nujno upoštevati te potrebe in uvesti na univerzah (fakultete, ki pripravljajo pedagoški karier) katedre za filmsko zgodovino in teorijo filmske umetnosti, iste predmete pa vpeljati tudi na visoke pedagoške šole in učiteljišča. Prav na tem področju smo trenutno v Evropi na zadnjem mestu. Toda film vse močneje oblikuje miselni svet mladega človeka in zato ne moremo več odlašati sistematičnega pouka o filmu, če nočemo že čez nekaj let ugotoviti izredne škode, ki jo film lahko povzroči kot nekontrolirana stihija. Pozabiti namreč ne smemo, da filma ni mogoče as Hitra specializacija V Beogradu že Imajo tečaje, v katerih nekvalificirane gradbene delavce na hitro usposabljajo v polkva-lificirane zidarje, monterje centralne kurjave in sanitarnih naprav. Prav ta zgled je spodbudil ljubljansko podjetje »Gradis«, da je sklicalo posvetovanje o organizaciji tečajev za hitro strokovno usposabljanje odraslih, ki se ga je udeležil tudi znani belgijski strokovnjak in minister za delo. Zakaj so potrebni taki tečaji in zakaj ne poskušamo delavcev strokovno usposabljati samo z rednim šolanjem? Znano je, da se naša industrija hitreje razvija, kakor se v rednih šolah vzgojijo strokovnjaki. Zato le-teh precej primanjkuje. Treba je gradi ti nove industrijske objekte, stanovanja, pa nam primanjkuje zidarjev, pleskarjev itd. Manjka pa tudi delovodij in visokokvalificiranih delavcev. Zato je treba naše delovne ljudi čim hitreje strokovno izobraziti. Po načrtu naj bi tečaji ne trajali vsi enako dolgo. Za kvalificirane zidarje, na primer, štiri mesece. Pred sprejemom bi morali vse kandidate obvezno zdravstveno pregledati. Po petnajstdnevnem obiskovanju tečaja naj bi izločili vse tiste tečajnike, ki ne kažejo sposobnosti za to ali ono stroko. To pa naj bi seveda ugotovili strokovni učitelji, ki bi jih vseh petnajst dni redno opazovali pri delu. Seveda pa zaradi teh tečajev ne bi kazalo podcenjevati obveznega strokovnega šolanja, ki mora ostati še naprej temelj vse tehnične vzgoje. V tečajih naj bi se delavci specializirali samo za posamezne delovne procese; s tem bi pocenili proizvodnjo in povečali kakovost izdelkov. Za tovrstne tečaje pa govori še eno dejstvo; Marsikateri mlad človek se odloči za poklic, ki je med mladino nekako v modi, na primer za mehaniko, kasneje pa ugotovi, da ga delo ne veseli, zato tudi ne doseže pravih uspehov. V teh tečajih bi take mlade ljudi lahko strokovno usposobili za kvalificirano delo, ki bi jim »ležalo«. V Franciji so tako vzgojili dvajset do trideset tisoč polkvalificiranih in kvalificiranih gradbenikov, se pravi polovico vseh delavcev, ki so zaposleni v tej stroki. V Angliji, Nemčiji in Sovjetski zvezi se ta sistem strokovnega vzgajanja delavcev ni razvil iz različnih razlogov, uveljavil pa se je v Severni Afriki, Italiji, Latinski Ameriki in še marsikje drugje. V prvem mesecu šolanja se kandidat prilagaja poklicu. Spoznava orodje, ki ga bo uporabljal pri delu, in z njim že tudi dela. Seveda so te praktične vaje preproste in nezahtevne. . Za vsak poklic določijo strokovni predavatelji, ki sami praktično delajo, delovne operacije, ki jih mora obvladati kvalificiran delavec te ali one stroke. Delavec se nauči najprej ene same, in sicer, najlažje delovne operacije. Ko to dobro obvlada, se začne usposabljati za težje delo. Pouk je individualen. Ob zaključku tečaja mora vsak kandidat pod nadzorstvom svojega učitelja opraviti praktični izpit iz svega, kar se je učil. Izpit ni lahek, ker mora vsakdo dokazati, da se je usposobil tudi za najzahtevnejša dela, ki jih predvideva njegova nova kvalifikacija. Teoretičnih predmetov ne obravnavajo ločeno, ampak skupaj s prakso. Učni program vsebuje samo toliko teorije, kolikor je delavec nujno potrebuje pri praktičnem delu Ploščino likov se uče računati v zvezi z izračunavanjem ploščine tal,- prostornino teles pa v zvezi z izračunavanjem prostornine zidov itd. V tečaju za zidarje, ki traja štiri mesece, imajo vsega pet do deset ur geometrije in pet ur matematike. Seveda se zidarji uče tudi teorije gradbenih konstrukcij, strokovnega risanja, vse pa povezano s praktičnim poukom. Sedaj pa še o učiteljih v teh tečajih. Le-t? so kvalificirani delavci s pet do desetletno prakso, ki tečajnike praktično usposabljajo, večkrat pa vodijo tudi teoretični pouk. Ponekod poučujejo teorijo visokokvalificirani delavci, inženirji in tehniki. Ko je tečaj zaključen, morajo kandidati v nekaterih državah opraviti zaključni strokovni izpit za kvalificiranega delavca, drugod, na primer v Belgiji, pa jim priznajo strokovno kvalifikacijo brez spričevala oziroma izpita. Samo od delodajalcev je odvisno, ali priznajo kvalifikacije ali ne. Na takih tečajih dobe kandidati do 70% znanja, ki ga potrebuje kvalificiran delavec. Manjkajoče znanje pa si delavci pridobe pozneje pri samem praktičnem delu. Kakor pri nas tako primanjkuje kvalificiranih delavcev tudi v drugih državah, na primer v Nemčiji, Franciji. Belgiji itd. Zlasti manjka gradbenih strokovnjakov, ker 'ta stroka doslej ni dovolj privlačevala mladine in se je zato raje vključevala v druge tehnične poklice. F. primerjati knjigi. Res Je sicer, da sl mlad človek navadno sam izbira knjige. Toda v enaki meri si danes izbira tudi filme, ki jih gleda. Razlika pa Je usodna v naslednji fazi, kajti dobro vemo, da bo mlad človek knjigo, ki se mu zdi nerazumljiva, pretežka ali nezanimiva za stopnjo njegovega umskega razvoja, odložil — film pa gleda do konca in si ga potem po svoje razlaga. Zato menimo, da je najpomembnejši faktor v filmski vzgoji in oblikovanju filmske kulture (razen našega filmskega repertoarja in tudi razen njega) danes pri nas šola na vseh svojih stopnjah. Kajpak nam ne more biti vseeno, kakšen je naš filmski tisk in kam ta usmerja bralce. Začenši od filmske kritike preko filmskih rubrik v našem časopisju pa do filmskega tiska — vse mora biti v skladu s pozitivnimi prizadevanji za filmsko vzgojo človeka na različnih stopnjah njegove starosti in izobrazbe. Razen dobre filmske revije, razen dobrih tn skrbno pretehtanih filmskih strani in rubrik v našem dnevnem, tedenskem in periodičnem tisku, razen dobrih, iz poznavanja filmske umetnosti izhajajočih filmskih kritik bomo nujno potrebovali tudi filmski tisk, ki bo namenjen po eni strani najmlajšim gledalcem, po drugi pa staršem. Čaka nas namreč sila težko delo — Izprememitl odnos naših staršev do vprašanja, kakšne filme gledajo njihovi otroci. Seveda bodo morali zato sami bolje_ poznati film, kakor pa ga poznajo sedaj. In nazadnje — vse tiste organizacije in ustanove, ki so tf doslej pomagale pri tem delu, razen njih pa se vse ostale, ki dela za filmsko kulturo doslej niso vključevale v svoj delovni načrt, morajo pomagati v naših prizadevanjih. Zveza prijateljev mladine ima premalo moči, da bi lahko izvedla vse velike in neodložljive naloge, ki so pred njo. Ce hi skušal povzeti vse probleme, ki Jih razgrinja pred nami filmsko-vzgojno delo in ob njih nakazati naloge, ki stoje pred nami, bi v smislu našega kolektivnega referata na posvetovanju o filmski kulturi moral zapisati: Naša filmsko-kulturna raven, posebej otrok ln mladine, je v najtesnejši zvezi z našo občo filmsko politiko, z njenim idejno-um etn iškim konceptom. Izboljšanje sedanjega neustreznega stanja si ne moremo zamišljati brez temeljitega posega v dosedanjo smer in metode dela na področju naše produktivne in reproduktivne kinematografije. . Po našem mnenju Je treba z ustreznim odlokom v izpopolnjenem zveznem filmskem zakonu opredeliti našo produktivno in reproduktivno kinematografijo za — če že ne izključno, pa vsaj pretežno — kulturno-prosvetno in umetniško dejavnost. Naša proizvodna podjetja in naši kinematografi naj bi postali ustanove ra prenehali hiti zgolj komercialna podjetja. V okviru nacionalne filmske proizvodnje naj bi z dopolnjenim zakonom o filmu ustvarili možnost za načrtno delo filmskih ustvarjalnih skupin, ki hi glede na svoj odnos do filmske umetnosti snemale filme v najrazličnejših žanrih, bodisi po naši klasični ali sodobni literaturi, bodisi po nalašč za film napisanih scenarijih s tematiko iz naše bližnje in daljne zgodovine ali iz današnjih dni. V tako spremenjenem načinu vodenja smotrne produktivne filmske politike bodo nedvomno ugodni pogoji tudi za ustvarjanje ustreznih filmov za otroke ln mladino, s katerimi smo z zadovoljivim uspehom začeli in končali s »Kekcom«. Jugoslovanske in posebej nacionalna republiška reproduktivna kinematografija naj bi prav tako prekinila z dosedanjo prakso izbiranja filmov po tako imenovanem komercialnem kriteriju. Zvezna komisija za pregled filmov in republiški sveti za izbor filmov naj bi iz svetovne filmske zakladnice izbirali v repertoarje naših kinematografov le tista dela, ki ustrezajo zahtevam po obči vzgoji, izobrazbi in zdravi zabavi ljudi naše socialistične domovine. Reforma jugoslovanskega šolstva naj upošteva objektivne potrebe po filmskem vzgajanju in izobraževanju v naših srednjih in strokovnih šolah, kakor tudi v izvenšolskih izobraževalno-vzgojnih prizadevanjih- Glede na to, da kuimlnira zanimanje večine gledalcev — mladine — za film v dobi dorašča-nja, naj bi uvedli filmski pouk v pete ali šeste razrede gimnazij, oziroma prve letnike strokovnih in drugih, šol. Med predmete pedagoških kateder naših univerz je treba vključiti zgodovino filma in teorijo filmske umetnosti z ustreznimi predavanji in seminarji. Obvezno naj bi ju poslušali vsi bodoči vzgojitelji — profesorji, posebej slavisti. Ista predmeta Je treba vključiti tudi med predmete naših akademij za igralsko umetnost, kjer pa Ju Je treba interpretirati z namenom vzgajati filmsko ustvarjalce ter jih podpreti I ustrezno filmsko študijsko prakso. Z liberalnimi odločbami je treba omogočiti slušateljem naših univerz in akademij kombiniranje predmetov v take študijske skupine, ki ustrezajo visokošolski pripravi na vse filmsko ustvarjalne poklice. Hkrati naj bi pristojni forumi zagotovili ustrezna sredstva, ki so nujno potrebna za ustrezno filmsko znanstveno raziskovalno delo. Vloga ln naloge filmske publicistike se morajo usmeriti na tri osnovna vprašanja: kakšne domače filme ustvarjamo in zakaj; kakšne tuje filme predvajamo in zakaj; kako celotno zgodovinsko in sodobno problematiko filmske kulture Interpretiramo svojim filmskim bralcem različnih starostnih stopenj in različnih družbenih slojev. V vsaki Jugoslovanskih republik je treba za začetek ustanoviti ustanovo, ki ho povezovala napore v filmski vzgoji ln izobrazbi. Ta ustanova naj bi razpolagala s solidno knjižnico in čitalnico, s fondom filmov, ki bi bili študijski| pripomoček v filmskem vzgajanju in izobraževanju, in organizirala naj bi arhiv, v katerega bi deponirala vse, kar Je kakorkoli pomembno za razvoj filmske kulture, namreč arhiv, ki hi se v perspektivi razvil v nacionalni filmski muzej. Ista ustanova naj bi izdajala nacionalno filmsko revijo in skrbela za edicije filmske literature v svojem jeziku. Tak študijski koordinacijski center se zdi ta hip Izhodišče iz anarhičnega stanja naše kinematografije. Hkrati pa je osnova za načrtno pripravo vključitve filmske vzgoje in izobrazbe v naše šolske in izvenšolske izobraževalne Institucije in za smotrno pripravo znanstvenega kadra, ki bi se želel posvetiti specifičnemu filmsko znanstvenemu delu. To hi bil uvod tudi v neogibno povezavo raziskovalnih prizadevanj tako v okviru ene kakor vseh naših republik. Prepričani smo, da Ie v primeru realizacije naštetih predlogov lahko postane problem vpliva filmov na mladino organski del celotne filmske problematike, kar v bistvu tudi je in ga Je zato mogoče z uspehom reševati le kompleksno v organski povezavi z vsemi vprašanji raziskovalnega dela posebej t.n filmske kulture naših narodov v iceloti. Kajpak Je v te strnjene ugotovitve, misli ln predloge zajet perspektivni načrt dela za filmsko vzgojo in kulturo, ki ga kaže začeti takoj uresničevati ln postopoma izpopolnjevati, dokler ne zgradimo tako solidne zgradbe načrtnih prizadevanj in dela na tem področju, da bomo lahko mirno ugotovili, da film ne predstavlja več slepe stihije, temveč dragocen instrument v vzgoji in kulturi rasti naših ljudi, posebno še mladine, kateri mora biti naše delo predvsem posvečeno. VITKO MUSEK Med kitajskimi filmi s tematiko ta oarodno-osvobodilne borbe je najbolj poznan film »Belolaska«. fF”' tl -Mi " E P"’®*«* ' „ - Trg Goldoni v soboto, 16. novembra. e •• Tržaški kronist je v soboto, 16. novembra 1957, zapisal: »Stavka delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic in Tržaškega arzenala. Prvi kongres Delavske zbornice. Napad policijskih enot na • stavkajoče delavce. Solidarnost in protestna stavka pristaniških delavcev. Ogorčenje vsega prebivalstva ...« »Nezadovoljstvo delavcev je zaradi trme delodajalcev in brezbrižnosti oblasti doseglo višek. Policija pa je s svojo nasilno akcijo dala povod za obsodbe vreden dogodek, ki je razburil vse mesto. Središče Trsta se je spremenilo v bojno polje. Le zrelosti delavstva je zahvaliti, da ni prišlo do hujših incidentov in večjega prelivanja krvi.« Dogodki so se odvijali takole: Po sklepu obeh sindikalnih organizacij so delavci v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v ladjedelnici Sv. Roka in v Tržaškem arzenalu začeli stavkati. Zbrali so se pred svojimi obrati, nato pa so v dveh skupinah odšli proti središču mesta in razdeljevali letake. To ni bilo nič novega, saj so tudi prej večkrat odšli v mesto, da bi na miren način opozorili javnost na svoj boj in protestirali proti ravnanju delodajalcev. Tudi v soboto je vse potekalo mirno, dokler ni prva skupina delavcev prišla na Trg Goldoni in je hotela priti do morja. Na križišču med Trgom Goldoni, Korzom in Ulico S. Pellico je prišlo do prvega incidenta. Proti vsakemu pričakovanju so se na tem križišču zbrale močne policijske sile, ki so hotele preprečiti delavcem dostop na Korzo. Neki policijski funkcionar je uporabil pendrek, nato pa so začele pokati solzilne bombe. Nastala je zmešnjava. Vmes so posegli jeepi in številni agenti javne varnosti. Začel se je lov na delavce. Trolejbusi in tramvaji so se ustavili, avtomobile so usmerili drugam, preplašeni meščani so se poskrili v veže In javne lokale. Potem je nastal kratek premor, kmalu pa jo prišla z obrežja druga skupina delavcev. In spet je »stopila v akcijo« policija, ki so j.i prišli na pomoč karabinjerji, nato pa skupina agentov civilne policije. Spet se je vnela bitka, pravzaprav lov na delavce. Policijski jeepi so drveli po ulici in se zaganjali na pločnike, skupine agentov policije so lovile delavce in jih pretepale. Demonstranti so se seveda branili. Več delavcev in policajev je bilo ranjenih. Stavkajočim delavcem so se pridružili mnogi meščani, žene in svojci, saj se je vest o žalostnih dogodkih kot blisk razširila po vsem mestu. Napad policije na tržaške delavce je izzval ogorčenje in proteste velike večine Tržačanov. Pristaniški delavci so v znak protesta ln solidarnosti s stavkajočimi napovedali splošno stavko. Stavkati so začeli tudi ladjedelniški delavci v Miljah. Razen sindikalnih organizacij so nasilje obsodile tudi politične stranke (Neodvisna socialistična zveza, Komunistična partija, Socialistična stranka, Socialnodemokratska stranka, Republikanska stranka in Gibanje ljudske enotnosti), ki v svojih protestih med drugim zahtevajo, naj proti odgovornim policijskim organom začno preiskavo in krivce kaznujejo. V protestu Neodvisne socialistične zveze je rečeno: »Tajništvo Neodvisne socialistične zveze čuti za svojo dolžnost, da protestira proti neupravičenemu napadu policijskih oddelkov na včerajšnjo mimo manifestacijo delavcev. Delavci imajo vso pravico, da obsodijo delodajalsko nepopustljivost v obravnavi njihovih zahtev, ki so jih že vsi priznali za upravičene in pravične. Obenem imajo pravico, da protestirajo proti neobčutljivosti in nezanimanju pristojnih oblasti, ki bi se morale zanimati za čimprejšnjo in pravično rešitev tega spora, ki je prizadel že toliko škode tržaškemu gospodarstvu in toliko gorja delavskim družinam. Neodvisna socialistična zveza obsoja poskus, da bi preprečili delavcem javno manifestirati za njihove pravične zahteve, za zboljšanje plač, in se pridružuje protestom sindikalnih organizacij ter izraža svojo solidarnost vsem delavcem v pravičnem boju.« m ® e m 9 MICHEL AFLAK O POTEH IN CILJIH ARABSKIH SOCIALISTOV PRETEKLO NEDELJO JE PRISPELA V LJUBLJANO DELEGACIJA ARABSKIH SOCIALISTOV, KI SE ŽE VEC DNI MUDI V JUGOSLAVIJI KOT GOST SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA- VODJA DELEGACIJE IN GENERALNI SEKRETAR SOCIALISTIČNE STRANKE ARABSKEGA PREPORODA MICHEL AFLAK JE O BOJIH IN CILJIH STRANKE, KI IMA SVOJ SEDEŽ V SIRIJI, KJER JE TUDI NAJMOČNEJŠA, POVEDAL TOLE: Sirsko ljudstvo bilje zdaj bolj na dveh frontah: za ohranitev neodvisnost; dežele ter za družbene reforme ln gospodarski razvoj, k; bo zboljšal živtljeinjsko raven delovnega človeka ln omogočil izgradnjo socializma. Pritisk in zarote od zunaj, ki kdaj pa kdaj sprožijo krizo, n&s ovirajo, da se ne moremo osredotočiti na naš gospodarski razvoj. Reakcionarne sile v deželi izkoriščajo ta položaj, da tri ohranile sedanji družbeni red. Pod pritiskom javnosti pa so primorane sprejet; našo zunanjo politiko — politiko neodvisnosti. Upirajo pa se našim notranjim spremembam. Reakcionarne sile v deželi in kolonialistov zunaj nje ne delajo skupno. Njihovo početje pa očitno rodi enake sadove. Domači reakcionarni elementi izkoriščajo zunanji pritisk na Sirijo ln nasprotno. V takšnih okoliščinah še nismo mogli uveljaviti pomembnejših socialnih reform 1 ali znatno povzdigniti gospodarstva. Prizadevamo sl, da b; našli izhod iz sedanjega položaja v širokem sodelovanju' z vsemi prijateljskimi deželami. Javnost, ki vendarle razume prave cilje kolonialnih sli, pa je začela zdaj boj tudi na drug; fronti.: za reforme v družbi in za razvoj gospodarstva.« Michel Aflalk je poudaril, da bo začela Sirija vzllc zunanjemu pritisku v kratkem uresničevati večje socialne reforme. To bo v polni meri omogočeno po prl-hodnilh parlamentarnih volitvah (septembra 1958), k; bodo nedvomno še bolj okrepile napredne sile. Nekatere manjše reforme pa so še izvedli. Parlament je na predlog Socialistične stranke sprejel zakon, ki onemogoča veleposestnikom, da bi odpuščali kmete, k; jim obdelujejo zemljo- Prej se je na primer dogajalo, da so zemljiški gospodje neusmiljeno preganj-aili kmetijske delavce, če jim niso mogli oddat; polovico pridelka. Zdaj je, to prepovedano. Kmetje so tudi dobil; zemljo, ki je pripadala državi. Na pobudo socialistov je bila pred nedavnim ustanovljena koalicija levih strank (Socialistične stranke. Ljudske stranke in neodvisnih) z imenom Ljud- ska fronta, ki ima v parlamentu večino. Sestavljena je bila tud; koalicijska vlada, v kateri imajo socialisti zunanje in gospodarsko ministrstvo. Program Ljudske fronte vsebuje velik deli programa Socialistične stranke. Med drugim se zavzema za naslednja načela: izvenblokovistoa politika, industrializacija dežele, sodelovanje z vsemi državami, če. le-to ni združeno s političnimi pogoji, zboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi, večje obdavčenje zemljiške gospode in kapitalistov ter nabava orožja pri komerkoli, dokler je to v skladu z neodvisniostjo dežele. Socialistična stranka arabskega preporoda je enotna stranka za vise arabske dežele. Svoje podružnice ima v Siriji,, Libanonu, Korupcija v Sing Man Bijevi vladi J užnokorejska opozicijska Demokratska stranka je na svojem nedavnem kongresu obtožila predsednika Sing Man Rija, češ da je v njegovi vladi polno korupcije, V vladi so le korupeionaši, ki izkoriščajo svoje položaje za kopičenje velikih dobičkov. Demokratska stranka zahteva, naj se vlada ne vmešuje v splošne volitve, ki bi morale biti prihodnjo pomlad. V sedanjem južnokorejskem parlamentu j’e 132 poslancev vladne Liberalne stranke, 43 poslancev Demokratske stranke in 27 neodvisnih. V Beogradu so bili 17. in 18. novembra razgovor; predstavnikov Zveze sindikatov Madžarske in Zveze sindikatov Jugoslavije. Madžarski in jugoslovanski etindliikalni voditelji so razpravljali o vlogi sindikatov v socialistični graditvi. V odkritem, prisrčnem in pri- Jiordianiji in Iraku. Vse se bore za isti, enotn; prog ram stranke. »S socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije imamo zelo dobre in prijateljske stike,« je poudaril Aflak. »Pred dvema letoma so bili predstarvniikf SZDLJ v gosteh pri nas. Zdaj smo m; vaši gostje. Na srečanju smo govorili o raznih straneh nioitranjle in zunanje politike. Menam, da imamo mnogo skupnih gledišč- Naše sodelovanje koristi miru in krepitvi neodvisnosti. Obenem potrjuje, da ima vsaka dežela svojo pot v socializem. Obe strank; težita za sodelovanjem z vsemi naprednimi elementi na svetu, kar v praksi pospešuje idejo koeksistence med narodi.« jateljskem razgovoru so zastopniki obeh sindikatov proučili naj bistvenejša vprašanja v zvezi s položajem, vlogo in nalogami delavskega razreda ln sindikatov v socialistični družbeni ureditvi ter njihovo vlogo pri utrjevanju oblasti delovnega ljudstva, večanju proizvajalnih sil Nova stavka v Franciji Nad milijon uslužbencev državnih ustanov, uradov in podjetij je pretekli torek stavkalo v protest proti dra-?in5! te- vladni politiki! cen in mezd- Ta stavka je povzroči'a zaostritev spora na socialnem področju in razširila stavkovno gibanje v Franciji na področja državne uprave in prosvete. V zadnjih mesecih je v splošnih stavkah in drugih protestnih demonstracijah proti zviševanju življenjskih stroškov sodelovalo nad 10 miliionov francoskih delavcev in uslužbencev-Vladne finančne reforme, zlasti pa devalvacija franka za 20 odstotkov so povzročile na' raščanje cen. Cene so po uradnih podatkih narasle od poletja povprečno za 15 do 50 odstotkov, plače in mezde delavcev ter uslužbencev pa so ostale nespremenjene- tal razvoju socialistične demokracije. Med razgovori so se posvetovali glede udiele-žbe sindikalnih .organizacij pri graditvi socialističnih družbenih odnosov in njihovega zavzemanja za potrebe delavskega razreda. Ugotovljeno je bilo, da so s; stališča obeh strani sorodna ln enaka v mnogih poglavitnih vprašanjih. Zastopniki madžarskih in jugoslovanskih sindikatov so izrazili želijo, da bi imeli tudi v prihodnje podobne razgovore iti da bi se še naprej posvetovali o aktualnih problemih, poglabljali in širili medsebojno sodelovanje. Zmaga nemških social- • nih demokratov v Hamburgu Pri volitvah v deželni par- ® lament Hamburga so zmagali ** Volivcev je bilo 1,393-000, vo- ® nemški socialni demokrati. J lilo pa jih je 1,037.000 ali ® 74.44 ods‘otira Od' 120 m; n- ® datov v pokrajinskem pari a- ® menlu so jih dobili socialni ® lemokrat’ 58. krščansk; de- J •nnkrati 41 svobodo- demo- J krati pa 12. Socialni demo- ® kraiti so dobili 511-568 glasov ® Q r’* ° rj c (j o- ® mokrati 330.363 (32,3 odstot- ® ka). svobodni demokrat; pa ] 87.281 (8.6 odstotka). To je bila po vojni najbolj 9 prepričljiva zmaga socialne Q demokracije v Hamburgu- ® »V arabskem svetu je še polno ostankov starega, že preživetega sistema in tujega vpliva,« je v Ljubljani izjavil Michel Aflak, vodja delegacije Socialistične stranke arabskega preporoda, »zato moramo najprej prebuditi nacionalno zavest, nato pa okrepiti socialni boj.« — Arabski delavci ob naftovodu v Adenu. Erich Ollenhauer, vodja nemških socialnih demokratov med ^vestfalskimi rudarji. RAZGOVORI PREDSTAVNIKOV JUGOSLOVANSKIH IN MADŽARSKIH SINDIKATOV •Meai® je rdeče V spomin a oktobrsko revolucijo in na tiste jeseniške ljudi, ki so se je udeležili. Po pripovedovanju Franceta Mežka napisal Miha Klinar v Vprašanje je bilo namenjeno Martinu. Ta. Pa ga je slišal le medlo. Sele ko je nastala tišina in ko je visokorasli ponovil vprašanje, se mu je zazdelo, da le-ta vprašuje njega. Odtrgal je pogled od plavolasega (tudi ta ga je prodorno gledal) in vprašal: — Jaz? — Ti. Seveda ti! — je pritrdil visokorasli. — Jaz ... jaz, je jecljal zmedeno Martin ... — Jaz sem ujetnik Martin Rožič. — Zdaj nisi več ujetnik, — je rekel visokorasli. Martin pa ga je preslišal, kajti iz gruče se je iztrgal vzradoščen vzklik: — Saj to si ti. Ti! Kdo bi te spoznal? Martin je pogledal v gručo. Iz nje je planil plavolasi. — Martin, moj dragi Martin! Kako si zašel sem? — je vzklikal. Martinove oči so se razprle. Saj ni mogoče! — Ti? Volodja? — so se zganile Martinove ustnice in nato podvomile: Saj je nemogoče! — Mogoče! Mogoče! — je vzklikal plavolasi... — Te dni me je partija poslala sem. V Peterburgu smo zmagali! Sovjeti so prevzeli , oblast! Visokorasli pa tudi drugi so se čudili Vo- lodji, ki je objemal avstrijskega ujetnika. Od kod naj bi človek, ki ga je partija poslala komaj pred dnevi v Alatin, poznal tega človeka. Začudenja jih je odrešil Volodja. — Ne čudi se, dragi Igor, — je govoril visokoraslemu... — Vidiš, tale človek, tale moj prijatelj Martin me je v Kazanu skrival pred policijo. Vsak večer sva dolgo v noč prebedela skupaj in poznam ga kakor sebe. Kakšna sreča, da sem ga srečal tu! Imamo dobrega in razredno zavednega tovariša. Če bi verjel v boga, bi rekel, da nam ga je poslal sam bog ... Se je govoril Volodja, Martin pa je razmišljal: — Kakšna nepričakovana in skoro neverjetna srečanja lahko doživi človek, — in sl mel oči, kakor da ne verjame in samo sanja. — Martin, velike čase doživljamo. Velike čase! — je Volodja pripovedoval prijatelju in mu razlagal, kaj se ta čas dogaja širom po veliki Rusiji. V nekaj dneh bo vsa rdeča! Rdeča kakor Peterburg, saj sta ljudstvo in vojska z bolj še viki. Prešli so pas gozda in prečkali jaso. Nad njimi je viselo sibirsko nebo, kakor da bi se dotikalo ošiljenih jel, ki so se zadirale vanj kakor bodala v sivi omet in ga krušile. V rahlih vrtincih je naletaval sneg. * Mesto je bilo belo. Napaka, ki so jo zagrešili zaradi premajhnih Izkušenj, ker se niso polastili kasarne in javnih zgradb, se je maščevala. Od nekod so začele prihajati v mesto čete belih in se nastanile v njem. Rdeči odred, ki sta ga vodila Igor in Volodja, ga je zaman skušal zavzeti in popraviti zamujeno. Beli so se utrdili. Dohode v mesto' so zaščitili s strelskimi jarki in bodečo žico, ki so jo- pobrali z nekaj kilometrov dolgega in gosto zamreženega kasarniškega pIo'u. Ljudje, ki so prišli iz mesta k rdečim, so pripovedovali, da so ljudje iz dneva v dan bolj naveličani vojne, ki je čez noč izbruhnila tudi na robu njihovega mesta, in da si ne žele drugega kakor miru, pa naj zmaga ta ali oni. — To je slabo, zelo slabo, — je razmišl3,! Volodja in menil, da se bodo ljudje v mestu nazadnje obrnili proti njim in se pridružili belim, ki so bili na tem odseku močnejši kakor oni. — če mesta ne zavzamemo v teh dneh, bo našemu odredu predla slaba, — je govoril. — Ze deset dni zaman poizkušamo, — je zatrjeval visokorasli Igor. — In vendar ga moramo zavzeti in razorožiti bele, — je vztrajal Volodja. — Kako?' — je ugovarjal visokorasli... — Premočni so in mi preslabo oboroženi, če bom napadali kakor doslej, nam bodo odred popolnoma razbili. Razen tega postajajo naši borci maiodušni. Navdušenje prvih dni je splahnelo ... rYvv\v>yrvYyrvyYYYYvyYYyiorxxyy>lXXyy)Qn yvvYvvvvvvvyvvyyvvv¥i — Prav zaradi tega moramo razbiti bele. — Brez okrepitve, in sicer močnih okrepitev ne bo šiol — je vztrajal komandant. — Okrepitev ne boš dobil zlepa, če nam jih ne bo dalo vojaštvo v mestu. Vojaštvo, ki so ga prisilili, da brani kontrarevolucijo. — Potem bo naše zaletavanje v mesto zaman! Vojaštva, ki so ga ustrahovali s smrtnimi obsodbami, ne boš dobil... — Vem, — je rekel Volodja... — S frontalnimi napadi mesta ne bomo zavzeli. Z zvijačo bi si ga morali polastiti! Tako kakor Odisej Trojo. Imeti bi morali trojanskega konja... Komandant Volodje ni razumel. Volodja mu je moral povedati zgodbo o lesenem konju, v katerega notranjščino so se poskrili staro-grški vojaki, in ga poslali Troji v spravni dar. Ko so se odprla mestna vrata, so grški vojaki planili iz konja in zavzeli mesto. — A kje naj dobimo takega »konja«, — je vprašal komandant, ki je zdaj razumel. — Izmisliti si ga moramo, — je rekel Volodja. — Kako? — je komandant podvomil, da ' I bilo kaj takega sploh mogoče. Da. Kako? Tudi Volodji se j: zazdelo, da bi bilo nemogoče najti zvijačo, s katero bi zavzeli mesto. In vendar te misli ni zavrgel. Razmišljal je. A nobene prepričljive zvijače si ni mogel domisliti. Tedaj se je vrnil oddelek, ki Je bil v zasedi in ki ga je vodil Martin. — Pripeljali smo novo vojsko! — Je poročal Slovenec. •Res! Iz gozda se je izvila dolga kolona. Bilo je kakih petdeset vojakov. — Spremstvo nekega polkovnika, — je poročal Martin. — In kje je polkovnik? — je vprašal komandant Igor. — Vojaki so obračunali z njim in z oficirji; takoj, ko smo jih napadli. Potem so se vdali in se nam pridružili... Ob teh besedah se je približal batjuška in položil pred navzoče polkovnikovo in obleko ter opremo drugih pobitih oficirjev. — Morda bomo potrebovali kdaj te c ur , — je rekel. Komandant Igor je še poizvedoval. Od vojakov, ki so prišli z njegovimi, je zver" -1, da so bili namenjeni v Alatin. Zadovoljen je bil, ko so ga prosili, če se smejo pridružiti njegovemu odredu. Zadovoljen predvsem zato, ker je pravkaršnji uspeh oddelka, ki ga je vodil Martin, dvignil moralo njegovih. Politični vodja odreda, Volodja, pa je medtem pregledoval zaplenjene stvari. Ko je preb. al neke papirje iz polkovnikove torbice, so mu v veselem razburjenju zatrepetale roke. — Trojanskega konja imam, Igor! — je vzkliknil... — Trojanskega konja! Mesto bo pojutrišnjem naše! Volodja je potegnil Igorja v stran in mu začel razlagati svoj načrt. Igor je zmajeval z glavo. — Tega ne bom tvegal, — je rekel. — Potem prepusti dva dni komando menil Igor se je obotavljal. Privolil je še’?, ko mu je Volodja zagotovil, da za svoj podvig ne" bo potreboval vsega odreda. — Na svojo odgovornost lahko! — je rekel Igor, ki Volodjevi zamisli še vedno ni zaupal. ooooooooooooooooc Glas. o sindikatov Slovenije izdaja Republiški «vei Zvez« sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoplsno-zatošnlškega podjetja • Slovenski poročevalec« v Ljubljani — Naslov uredništva in oprete Mubljana. Čufarjeve ulice t — Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 82-031, uredništvo 82-638, oprava 80-046. — Poštni predal 284. — Račun pfl Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-291 — T.let izhnio mak petek. •* -Rnkrrpteov m vračamo, — Mesečna naročnine 40 din, četrtletne isn din, polletne 240 din, celoletne 480 din; posamezne Številka to din