Poštnina plačana v gotovini. t * Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust Št. 20. Sreda 9. marca 1927. Leto II. Socialistična Internacionala in mednarodni položaj. Pariz, začetkom marca. 0 poteku zadnje seje delavske socialistične Internacionale ste v »Delavski Politiki« že poročali. Vredno se mi zdi, pojasniti še nekatere pomembne momente iz tega važnega socialističnega zasedanja. Naj predvsem povdarim, da je ves potek te konference zgovorno Pričal o velikem in čvrstem napre* dovanju mednarodnega duha in solidarnosti, in da se je vzlic ogromnim težavam, v katerih se nahaja delavska stranka Velike Britanije, ipak našla možnost za skupno internacionalno politiko na daljnem in bližnjem Iztoku. Običajno rezervirano zadržanje Angležev v pogledu na mednarodne probleme, je močno Popustilo. Zlasti velja to v pogledu na rusko vprašanje. Prvič po tolikih tetih je bilo mogoče pridobiti angleške delegate za ostro kritiko ruskih pregovorov in ruske vladne Politike. Bilo je celo na direktni angleški predlog sklenjeno, da se vpostavi mednarodna preiskovalna Komisija, ki naj točno dožene prilike, v katerih se nahajajo politični kaznjenci in ujetniki v Rusiji in zbira materijal za ofenzivno akcijo proti političnim metodam boljševizma. Sklenjeno je bilo nadalje, da se morajo temeljito izkoristiti odkritja o dobavi ruskega orožja tajnim nemškim reakcionarnim organizacijam in nemškemu Reichswehru. Go-rostasno je v resnici, da dobavlja ruska vlada najbolj reakcionarnim organizacijam iu izrazito fašistovem nemškim društvom orožje in ^Uničijo, ki naj služi udušenju nem-republike in demokracije in celo ^Dijanju cele mase komunističnih' jtelavcev v Nemčiji. Nemški delega-j.1 na pariški konferenci so potrdili, da so ta odkritja zadala smrtni uda-*ec komunizmu v Nemčiji, ker so , °dkritja dokazala, da se ruska y,aski vladi, da vpostavi proti J^ncijj in proti Poljski močno re-.*c‘0narno in militaristično Nemči- 1 in da ta nemški monarhistični ‘Militarizem močno ojači iti oboroži, no za cen0 P°P°,nega uničenja dppke demokracije in nemškega ir, avskega razreda. Isto zločinsko m J/°t'revolucionariio politiko vodi usKa vlada tudi v Madžarski in v ahji, saj vzdržuje ruska vlada še uanes in zlasti danes z obema tema uvenia brutalno reakcionarnima vla-ama najbolj prisrčne in najtesnejše Pisateljske zveze! Nemški dele-rS() Pokazali na kongresu foto-*ranjo tajnega pisma, v katerem onomski oddelek vojnega mini-wstya v Berlinu pošilja ruski drž. '. ■ ^0.000 dolarjev za poslano zje. Odkritje tega pisma je pri- ©:im ivK« |#ir>iiici je ' ° rusko vlado, da prizna g * ua i/.Ucl KOTO- siio dejstvo, da je ona dobavlja la reakciji orožje! Do od-hrijxl .i°Ka dokumenta je ruska j./Jseviška vlada vse trdoglavo ta-a >n zanikovala. To pismo objavi tudi berlinski »Vorwarts«, obenem s pismom pa pridejo v javnost še drugi izbrani dokumenti, ki dokazujejo zločinsko zvezo med najgršo fašistovsko reakcijo in rusko tako-zvano revolucionarno vlado! »Vor-warts« bo objavil vse te dokumente v nemškem in v francoskem jeziku. Na konferenci je bila v glavnem izražena želja, da se preide v ostro ofenzivo proti teoriji in praksi boljševizma, in da se napravi konec večnemu klevetanju socialističnega gibanja. Nekatere socialistične stranke so celo sporočile na seji, da so dale na dnevni red svojih kongresov vprašanje odnošajev in princi-pielne razlike med socializmom in komunizmom, da se tako prav postavi vprašanje delavskega zedinjenja in njegovih pogojev. Ruski socialistični delegati na konferenci so povdarjali, da traja v Rusiji režim političnega terorja dalje, da se pa mora vendar ruska vlada v zunanji politiki držati bolj in bolj zmerne politike. Izgleda, da bo v Moskvi skoro izginila tudi poslednja iluzija o revoluciji na daljnem Iztoku, ker se že sedaj jasno vidi, da je Kitajska revolucija čisto nacionalna revolucija, da imajo nanjo boljševiki presneto malo vpliva, da prevladujejo v kantonski vladi izključno nacionalistični in meščansko demokratski elementi, ki ne dajo socialnim strujam do vpliva. Ti nacionalistični kitajski elementi niso še docela pregnali boljševike, ker potrebujejo zaenkrat še ruske pomoči pri pošiljanju orožja. Kakor hitro pa pride do nekega sporazuma in do nekega relativnega umirjenja med Anglijo in kantonsko vlado, se bo ruski vladi zgodilo isto, kar se ji je zgodilo svoječasno v Turčiji Ke-mal paše, katerega je Rusija podpirala in oboroževala, ko je pa ta vpostavil z rusko pomočjo svojo reakcionarno Turčijo, je postal zaklet sovražnik Rusije in se je doma proglasil za diktatorja, ki ne trpi v svoji državi niti komunističnega niti socialističnega gibanja! Izgleda, da so te izkušnje uveri-le rusko vlado, da se ne sme več igrati evropske vojne, da se mora ona vobče izogibati vsakemu vojnemu zapletljaju, ker bi vojna zna-čila padec boljševizma in uvedbo prehodne vojne diktature v Rusiji. Zato prevladuje v ruski komunistični stranki bolj in bolj ono krilo, ki noče nič slišati o taki in podobni politiki. Dejstvo, da ni nikjer nobenih izgledov za razširjenje in učvršče-nje boljševiških vladavinskih metod, rodilo je neko moralno zaprepašče-nost v komunističnih vrstah ter močno povečalo notranja nesoglasja. Toda pariška konferenca Internacionale se je bavila še s celim ni-j zom drugih vprašanj, zlasti s polo-I žajem na jugoiztoku Evrope, o Če-inur je podal obširen, temeljit, jasen in skozinskoz marksističen referat na plejiarni seji konference naš so-drug Živko Topalovič, ki je bil izbran tudi v komisijo za sestavo ma nifesta. Voljče je sodr. Topalovič tudi ua tem mednarodnem zasedanju razvil veliko delavnost. Manifest, ki ga je izdala Internacionala, je v glavnem delo našega sodruga I opaloviča in avstrijskega sodruga Bauerja. Internacionala je popolnoma odobrila stališče obeh sodrugov o iztočnem in srednjeevropskem vprašanju. Da se ni v manifestu še posebej povdarilo načelo balkanske konfederacije, je pripisati dejstvu, da na pariški konferenci ni bilo bolgarskih sodrugov. Slovesno podčrtanje balkanske federacije bi zlasti pridobilo na svojem pomenu, ako bi se tej manifestaciji pridružili i bolgarski sodrugi. Pariška konferenca je pokazala, da se odnošaji v mednarodnem delavskem razrednem pokretu čistijo in jačajo in da je socialistična Internacionala prvovrstni svetovni politični činitelj, preko katerega ne morejo niti najmočnejše kapitalistične države. Krajevna skupščina bratovske skladnice. Trbovlje, 3. marca. V nedeljo, dne 27. febr. se je vršila krajevna skupščina bratovske skladnice, na kateri se je pokazalo, kako težko je zastopati delavske interese, če se delavski zastopniki sami javno izražajo, da bodo glasovali proti predlogom, ki so v interesu delavcev in podpirali podjetnike. Računski zaključek, ki ga je predložil upravni odbor, je tako pomanjkljivo sestavljen, da se iz njega ne more razvideti pravo stanje. Prispevki članov in podjetja izkazujejo razliko 21.377.25 Din. Prispevek, ki ga plačuje Delavska zbornica za pobiranje prispevkov in ki znaša 16.142.05 Din, pa sploh ni vpisan pod dohodki. Istotako ni vpisan kot dohodek prispevek državne blagajne v znesku 19.000 Din. Pri 5. postavki, ki se tiče vozičkov, ki pridejo na separacijo, je vpisana vsota 1850 Din, kar znači, da plača TPD za voziček samo 50 para, morala bi pa plačati normalni geding, to je 7.75 Din od vozička; torej je pri tej postavki izgubila bolniška blagajna 26.825 Din, kar je šlo v blagajno TPD. Ako pogledamo še izdatke, pa moramo ugotoviti, da so se vse postavke, ki se nanašajo na prejemke dielavcev, v veliki meri znižale od prejšnjega leta, nasprotno so se pa upravni stroški horendno zvišali. Računski zaključek podpornega fonda, ki je sestavni del bolniške blagajne, je bil šele tik pred otvoritvijo skupščine razdeljen, in se ga sploh ni nameravalo predložiti, ker se je pa že teden pred skupščino razpravljalo in sklepalo o tem na konferenci delavskih delegatov, na kateri so bili navzoči tudi člani u-pravnega odbora delavske delegacije, so pa sklepe konference nesli tople v glavno pisarno in tako izdali zaključke in ukrepe delavske delegacije! Skupščina je bila precej burna, zlasti ko je sodr. Pliberšek stavil predlog, da se naj v smislu pravilnika § 18. izvoli nov upravni odbor. Temu predlogu se je protivil rud. glavar, kakor tudi zastopnik podjetja; tem se je pridružilo še nekaj delavskih delegatov, njim na čelu Grabner in Fine, ki stal izjavila, da bosta glasovala ona dva in še nekaj njihovih tovarišev s podjetnikom, in je zato predlog propadel. Sodr. Pliberšek je takoj poslal v imenu delavstva izjavo, da izreka upravnemu odboru nezaupnico za njegovo dosedanje delovanje, katero pač ni v skladu z delavskimi interesi, da se delijo razne nagrade itd. Na to izjavo je predsednik reagiral s tem, da se priključuje predlogu s. Pliberška, da sc v teku enega meseca skliče nov občni zbor, na katerem se naj izvoli nov upravni odbor. S tem so oni delegati z Grabnerjem na čelu, ki so že v naprej izjavili, da bodo glasovali s podjetnikom, propadli. Niso bili niti toliko previdni, da bi počakali z izjavo, da vidijo, kam in kako bo podjetnik vozil. Da bo pa javnost informirana, zakaj se je tako ostro obsodilo delovanje upravnega odbora, povemo, da je gospodaril tako, kakor bi ne smel in da je razdelil med zaslužne gospode za njihove nasvete 22.250 dinarjev, in sicer so prejeli: ravnatelj Paner 5000 Din, obratovodja električne delavnice Gerlah 3000 D, obratovodja strojnega obrata Pir-han 3000 Din, oskrbnik glavnega skladišča Ertlajn 3000 Din.'Grabner Vinko 1000 Din, Fine 1000 Din, Per-soglia 1000 Din, Hauptman 250 D, vsi štirje odborniki, Kraner, pod-uradnik pa 1000 Din, Lanzini, pod-uradnik 800 Din, Urbančič, podur. 200 Din, Habjan, kanclist 400 Din, Deželak, nadzornik vodovoda, 400, Brilej, inštalater, 300 Din, Planko, mizarski mojster, 500 Din, Pust, poduradnik 400 Din. Nihče ne bi imel ničesar proti temu, da se jih nagradi za resnično delo, toda če so res delali, naj bi za svoje delo predložili račune; nikakor pa ne gre, da bi se neupravičeno denar razmetaval. Kajti delavstvo pretežko plačuje visoke prispevke, ki so za 2 odstotka višji, kakor pa pri okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, dajatve so pa iste, odnosno v gotovih ozirih še manjše. Vrh tega so prejeli vsi odborniki in finančna kontrola novoletno darilo v znesku 250 Din za moža. Za vsako sejo prejme odbornik 12.50 D, ako trpi vsled seje izgubo na za* služku, se mu tudi ta povrne. Za podpiranje prošenj za bolniško podL poro iz podpornega fonda prejemata dva odbornika mesečno vsak po 300 Din, pri tem je pa vsak teden dela za pol ure; torej je tudi to precej ministrska plača, ako zasluži na uro 75 Din. Mi ne bi tega omenjali, če ne bi bili ravno ti ljudje tisti, ki so v precejšnji meri za časa komunistične konjunkture razbijali organizacijo in očitali starim socialističnim odbornikom, da so si »flikali« žepe, v resnici pa takrat vseh teh nagrad in honorarjev ni bilo, kar tudi nihče ni mogel dokazati in je bilo to samo grdo blatenje, kakor je pač navada teh ljudi. Blatiti skušajo pravzaprav še danes, pa jim danes nič več ne uspe, ker jim pač nihče več ne verjame, saj jih vidi na delu. In ker so vsi že preveč korumpira-ni in jih nihče več ne brani, so se zatekli li klerikalcem, da jih oni velikodušno perejo v svojem »Slovencu«. Mi želimo vsem skupaj dober tek! Iz vsega tega, kar smo doslej navedli, je lahko vsakemu jasno, zakaj so pravzaprav proti volitvam. Mnogi sc pač boje za svoje nagrade! Tudi shod, ki se je vršil v petek, 4. marca, je sedanjo upravo eno-dušno obsodil in postavil zahtevo, da se morajo izvršiti na podlagi pravilnika nove volitve volilnih mož in upravnega odbora. To pa iz razloga, ker je bila komaj polovica delegatov navzoča na krajevni skupščini. To je na drugi strani dovolj Resolucije in V zadnji številki se bavite s predlogi, ki jih je stavil za prihodnjo skupščino Delavske zbornice krščansko-socialni klub v Delavski zbornici. Ker se nam zdi, da ste pogledali to stvar malo prečrno, nam dovolite, da povemo tudi mi od svoje strani, kako gleda naš klub v zbornici na take predloge sploh in na predloge, ki prihajajo od drugih klubov posebej. Taki predlogi morejo biti, ako so stvarno utemeljeni, le koristni, pa naj prihajajo od katerekoli strani. Seveda je res, da so to le predlogi in da je predlog vedno eno, rešitev problema pa drugo. Toda — predno se problem reši, ga je treba postaviti in znova in znova postavljati in to na vseh forumih. Resolucije niso vse, vendar je tam, kjer je mnogo resolucij, vedno tudi mnogo propagande za stvar: tam se problemi postavljajo, popularizirajo, postajajo nujni. Naše zastopstvo v Delavski zbornici je bilo v tem oziru vedno na mestu. Ono je pokazalo toliko iniciative, da ga ni strah, če vidi živahnost in iniciativo tudi pri drugih klubih, s katerimi hoče stvari v korist tudi v bodoče tekmovati, kakor je bilo to dosedaj. Kjer pa se bomo našli na skupnem terenu, tam bomo pa že celo lahko združili svoje sile, ne da bi se preveč ljubosumno povpraševali, komu gre glavna zasluga na eventuelno doseženih uspehih. Po našem mnenju to vprašanje v podrobnostih ni ne važno, ne interesantno. V velikem si je naš po-kret tu svoje pozicije siguren. Nihče ne more trditi, pa naj bo prijatelj ali nasprotnik, da bi bila razna socialno-politična vprašanja, ki so danes na dnevnem redu, enako na dnevnem redu, tudi če bi ne žalosten dokaz, da se premnogi niti ne zavedajo, kako važna je ta inštitucija za delavstvo. K zadevi se še povrnemo, čim bomo videli, kako se bo odslej cela zadeva razvijala. Jasno, da delavstvo ne bo niti najmanj odstopilo od svojih zahtev. njih pomen. stala v ozadju velika politična sila svetovnega socialističnega gibanja. Brez Iruske revolucije, brez politične moči delavstva zapadnih držav ob sklepanju mirovnih pogodb, in celo brez dela našega domačega, sicer številčno šibkega socialističnega pokreta, bi marsikako social-no-poltično vprašanje sploh ne bilo postavljeno na dnevni red. Tega se v polni meri zavedamo in to spoznanje nam vliva mir in samozavest. V tem položaju mislimo, da bi bila vsaka malenkost na ljubosumnost nepotrebna. Če smo dali izraza svojemu trdnemu prepričanju, da preko nas ne bo šel nihče brez škode na dnevni red, tudi če bi hotel, moremo mirno priznati tudi nasprotniku vsako zaslugo, ki mu gre. Nelepo bi bilo od nas, če ne bi na primer priznali, da smo našft tudi pri sedanjem ministru za socialno politiko, čeprav ni naš pristaš — vsaj kolikor moremo do sedaj soditi, — razumevanje za aktualne socialno politične probleme. Ne vemo, kako bo v bodoče, — vsekakor pa mislimo, da se mora odgovarjati iz gozda vedno tako, kakor se vanj kliče. Če nas seveda vse ne vara, se bo tudi v tem slučaju pokazalo, da se na osebe in dobro voljo poedin-cev ne da vsega graditi in da so le jake organizacije sigurna garancija uspeha. Za trajno morejo segati u-spehi delavstva le do tja, do kamor sega moč njegovih organizacij. Zato je treba utrjati delavske organizacije in odklanjati vse, kar ruši njihovo moč, ali jim je v stanu škoditi. To mislimo, da je glavna naloga naše delegacije v Delavski zbornici. Portugalska in Portugalska je od 1. 1910 naprej republika, Ima državni zbor, v katerega voli poslance vse ljudstvo direktno, in višjo zbornico ali senat, v katerega volijo zastopnike občinske, oziroma okrajne uprave, Njeno glavno mesto je Lisbona, ki ima okrog pol milijona prebivalcev. Površina Portugalske meri 35,490 kva-ratnih milj; njen teritorij meji ob panijo in Atlantsko morje. Njena najdaljša dolžina je 365 milj in skrajna širina 130 milj. Prebivalcev šteje okrog šest milijonov. Februarja je na Portugalskem že vse v cvetju, razun v hribih, ki so več mesecev na vrhu pokriti s snegom, kakor snežnlki v alpskih deželah. Poletje ima vroče, pravzaprav tropi-čno. Dežja je v poletnih mesecih malo, a v septembru nastane deževje in tedaj ima Portugalska namesto jeseni drugo pomlad. Jezik Portugalcev je bil prvotno enak španskemu, A gotovi vzroki in različne vladarske hiše obeli dežel so vplivale, da sta se razvijala vsak zase. Portugalski jezik je obenem občevalni jezik Brazilije, ker je bila Brazilija prvotno portugalska kolonija. V ostalih južnoameriških republikah ie občevalni jezik španski. Duši majhna, je bila Portugalska ena prvih in najmogočnejših držav nasvetu Njeno jadranje navzgor P!a.:',e ^kopičila ogromna bogastva. Ki jih je navozila iz kolonij. Posta-, s°i v?10 njenemu poznejšemu lazpadanju, kajti vsled prevelikega izobilja je izginila potreba za delom in velikaši so se v splošnem rajanju in brezskrbnosti udali intrigiranju. Papizern je imel v Portugalski, kakor v Španiji in Franciji, veliko moč in odločujočo besedo. Vsled opozicije, ki je naraščala proti cerkvi in v obrambo kulture, je bila 1. 1536 tudi na Portugalskem uvedena inkvizicija »v večjo čast in slavo božjo«. A papež s svojimi ljudmi na Portugalskem ni imel ves čas srečo, in tako je izobčeval cele okraje, plemenitaške družine in tudi kralje. Pač, srednji vek, in n od, ki je vladala nad njim. Proti koncu 15. stoletja je prišla Portugalska pod špansko oblast, pod katero je ostala do leta 1640, Ko je izgubila samostojnost, v času ko je v nji divjala inkvizicija, ko je plemstvo živelo v izobilju rajanja in orgij in je ljudstvo ječalo pod železno peto, so sc pojavile nove sile: Danska, Anglija in druge. Portugalska je od 1640 večinoma sicer zopet samostojna država, a to kar je bila v petnajstem stoletju, že davno ni več. Vzlic svojemu padcu je Portugalska ohranila nekaj kolonij, izmed katerih sc) najvažnejše Goa, Macao in del Timorja (vse v Aziji). Cape de Vcr-de, portugalska Gvineja, otoki Sun Thorne in Principe, Angola, in portugalska vzhodna Afrika. Skupna površina Portugalske in njenih kolonij je 803,000 kvadr. milj, iu vsel* prebivalcev skupaj ima nad petnajst milijonov. Monarhija je bila vržena 1. 191^ z revolucijo. Monarhisti so parkrat resno poskušali osvojiti oblast z revolucijo. Niso uspeli, a obupali $e niso popolnoma. Člani bivše vltt' Njihova nedostojnost Mariborski klerikalci so v »Slovencu« z dne 27. febr. objavili bombastično vest, glasom katere je mariborska občina dobila pravdo proti vojnemu erarju glede najemnine vojašnic. Med tem, ko se klerosi silno bahajo s to dobljeno tožbo ter jo beležijo kot zaslugo edino, drja Leskovarja, si ne morejo kaj, da ne bi zopet po svoji navadi lopnili po socialistih, ki da so krivi, ako ni mestna občina že preje prišla do tega uspeha. Klerikalci med drugim trde: »Mi (klerikalci) smo v starem občinskem svetu vedno zahtevali, naj se podvzamejo koraki, da se ta krivica popravi. Pa socialistični župan Grčar in socialistična večina v občinskem svetu niso storili nič. G. Bahun se je sicer vozil v Beograd hi konferiral z visokimi gospodi, a ko je prišel domov, je pa ostalo vse pri starem. Ko je nastopil župan dr. Leskovar, se je takoj začel brigati za to zadevo.« Gospod dr. Jerovšek! Podpisani ugotavljam, da so to zopet grde laži, brez katerih pri vas, klerikalcih, menda ni mogoče niti najmanjše notice napisati. Vi dobro veste, da socialistične večine v mariborskem občinskem svetu še nikoli ni bilo in da je 17 manj kot 23; to bi se Vi v Rimu vsaj lahko naučili! Laž je, da so socialisti v tej zadevi držali roke križem. Pač pa je res. da je bil tudi v bivšem občinskem svetu dr. Leskovar poleg Vas in še drugih sedmih klerikalcev, da je imel g. Leskovar zelo veliko besedo zlasti v pravnih stvareh — saj je bii obenem načelnik pravnega odseka — in je imel dolgo časa tako-rekoč monopol na pravno zastopstvo mestne občine. G. dr. Leskovar je imel v pravnih rečeh zelo velik vpliv in če bi bili Vi predlagali, naj se erar toži, bi se bilo to najbrže zgodilo. Pač pa je bila stvar ta. da je mestna občina v letu 1921 napravila z vojnim erarjem pogodbo za odkup vseh treh občinskih vojašnic in da je tisto pogodbo delal dr. Leskovar. Erar pa ni hotel realizirati pogodbe, z izgovorom, da nima za to kredita. Vršile so se tedaj urgence in intervencije pri vojaških uradih. Mestna občina ni mogla priti do tega, da bi se bil odkup vojašnic izvršil. Na to tudi g, dr. Leskovar ni dosti dal, zato si je dal takrat izplačati — Če se ne motim — 15.000 K na račun za napravo tiste pogodbe. Nesramnost tiči pa najbolj v tem, da podčrtavate, da sem se podpisani v tej zadevi vozil v Beograd itd. Ako sem bil v Beogradu in sem v zadevi vojašnic interveniral v vojnem ministrstvu, tedaj nisem šel niti po naročilu župana, niti občinskega sveta, niti na stroške mestne občine. A bil sem na lastne stroške zaradi te zadeve en dan več v Beogradu. Ako pa nisem imel uspeha, tedaj nisem bil kriv jaz, kakor ni kriv dr. Leskovar, če je več občinskih pravčj izgubil, katere je včasih brez sklepa občinskega sveta delal; a kljub teinu, da jih je izgubil, se ni ničemur odrekel. (dede te pravde, s katero se Vi tako bahate, kot da drugih strank niti ne bi bilo v občinskem svetu, pa ste bili še pred kratkim, ko šeni stavil tozadevno vprašanje v obč. svetu, silno negotovi. Saj je gosp! župan odgovoril, da bode najbrže pravda — izgubljena! Toda kljub temu, četudi ste se zopet enkrat pošteno zlagali, ne bomo takoj sklicali shoda, kakor nam svetujete, ampak bomo raje počakali, kdaj bo erar faktično plačal iztoženo vsoto! Andrej Bahun. obč. svetnik. Razmere v tovarni „Jugotanin“ d. d. v Sevnici. Sodrug urednik! Da ne bo javnost zopet napačno informirana in da ne bodo delavci zopet tisti krivci in razdirači javnega reda in miru, Vas prosimo v imenu tamošnjih delavcev, da objavite v Vašem cenj. listu sledeče: Tovarna Jugotanin d. d. je v posesti francoskega državljana. Tovarna obratuje noč in dan, v treh izmenah po 8 ur. Vseh delavcev kvalificiranih in sezonskih dela v času dobre konjunkture do 150. Lastnik ima poleg te v Evropi še 15 drugih tvornic, v katerih se izdeluje tanin. Med vsemi temi je tovarna v Sevnici opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi napravami. Pa vzlic temu skoro vedno primanjkuje izdelanega blaga, ker je vedno dovolj naročil ter se ga sproti, takorekoč še gorkega, naklada v vozove. Dela se z milijonskim dobičkom. Tanin se uporablja pri modernem ustrojevanju kož, največ se ga izvaža v tujezemstvo. Razumljivo je tedaj, da se pri takem obratovanju in navalu dela in naročil delavstvo priganja in šikanira. Izročeno je na milost in nemilost brez vsake javne zaščite in pravic, izročeno tujemu lastniku Francozu in njegovim eksponentom. Delavstvo nima nobene kolektivne pogodbe, ne spoštuje se zakonov, ki govorijo za delavstvo, skratka, bilo je primorano do posredovanja. Iz gori navedenih dejstev je delavstvo sklenilo, brez razlike političnega mišljenja, da hoče imeti zajamčene pravice potom priznane kolektivne pogodbe. Vsled tega so svoje pismene pritožbe poslali na Delavsko zbornico s prošnjo, da naj ona posreduje. Dne 5. marca se je zglasil zastopnik DZ J. Kopač ter zastopniki organizacije SDZJ pri g. gen. ravn. Fischerju z željo, da se razpravlja o predloženih zahtevah. Gen. ravnatelj kakor tudi rav* natelj g. Kastjan sta zastopnikom zatrjevala, da zelo rada, da pa danes nimata časa za razpravo, ker morata nemudoma z lastnikom v Zagreb (lastnik se namreč med tem časom nahaja v Sevnici). Pač pa sta pripravljena na kak drug dan pravočasno obvestiti DZ, kdaj bi se vršila razprava. G. ravnatelj Kastjan pa se je še izjavil, da s zastopnikom organizacije Makucem ne bo razpravljal, temveč bo v pondeljek 7. marca poklical zaupnike in ž njimi razpravljal o stavljenih zahtevah. Zahteve delavcev so skromne in sicer hočejo samo to, kar imajo delavci že po vseh siromašnih tovarnah slov. tvorničarjev v Sloveniji. Zakon o zaščiti delavcev predvideva obratne zaupnike, teh v tovarni ni. Priznanje letnega dopusta, da se plača nedeljsko in čezurno delo s 50 odstotki; zvišanje plač za 20 odstotkov sezonskim delavcem na dvorišču; omiljenje drakoničnih kazni, ter da se pri nastavitvi paznikov pri tehničnih napravah gleda na kvalifikacijo in predizobrazbo dotičnega. Skratka, zahteva se samo to, kar že ima delavec pri vsakem malem obrtniku in kar mu ie po zakonu zajamčeno. Ko sta zastopnika odšla v dobri veri, da bo tuje podjetje držalo obljubo ter skrbelo za to, da se delavstvo zadovolji in prizna upravičene zahteve zlasti sedaj v dobri konjunkturi in dobremu zaslužku. A zaman! Takoj za tein se zaprejo vsi dohodi v tovarno, pokliče se vsakega zaupnika posamezno v pisarno ter se mu sporoči, da je odpuščen iz službe, ne da bi se navedlo zakaj! Veliko vlogo pri tem nečednem poslu ravna ing. Kunt Rode, doma iz Berlina. Ko se ga je hotelo lansko leto izgnati iz države kot »nadležnega tujca«, je zaprosil svoje delavce, da naj gredo v Ljubljano prositi inšpektorja dela za njegovo podaljšanje v državi, češ da je strokovnjak in nenadomestljiv. Delavcem pa je obljubil, da, ko postane on ravnatelj, jim bo izboljšal plače/ Delavci so se pustili »nafarbati«, zbrali denar in čez sto podpisov in so izprosili, da je ostal še nadalje v Sevnici. V zahvalo zato sedaj šikanira in odpušča vse one delavce, ki so se zanj zavzeli. (Delavec, kdaj boš postal pameten?) njene revolucije. darske hiše, ki je kraljevala nad Portugalsko, žive večinoma v Angliji. Vzlic svoji navidezno demokratični ustavi, in kljub temu da je republika, ima Portugalska skoro vsakega pol leta eno večjo revolucijo. Poslednja koncem januarja t. 1., je zahtevala mnogo življenj ter povzročila veliko škode. Vršila se je kot večina drugih: vsled tekme za oblast. Ni šlo za reforme, za blagostanje dežele, ampak *samo za oblast. Portugalske revolucije so šola tistim, ki mislijo, da svet ne bi mogel nikamor naprej, če ne bi bilo revolucij. Revolucije ničesar ne zgrade, če nimajo pred seboj svoj nujni cilj. Le revolucije, ki hočejo vpo-staviti boljši družabni red, so lahko pomembne in koristne, revolucije, ki rode zgolj spremembo pblasti in nasilnikov, so za narod pogubne. Tudi Portugalsko bo uredil definitivno le socialistično organizirani in zavestni proletariat. Dnevne novice. Abraham Lincoln. . febr. proslavljajo Zdru- žene države rojstni dan svojega naj-vecjega predsednika in najbolj pro-f av*jenega človekoljuba. Lincoln se m "v febr- 1809 na tnali farmi v Mohne Creeku, Kentucky, ki je bil a rat_še takorekoč divja in docela s Cr.azypokrajina. Njegov stari oče f..!e ™ koncem revolucije proti An-8 iji preselil v kentukiške gozdove in si tam v šumi ustanovil svoj pijonirski °j?.' ^ra,el je veliko bojev z divjimi ^f^ k-kimi rodovi, v katerih je bil udi ubit. Lincolnov oče je bil ravno-ako velik siromak, ki pa si je neko- o pomagal po preselitvi iz zapuščenega kraja v Indiano, kjer je po-s aj tesar. Življenje med temi pijo-s* s0 kupovali od vlade zemlji- v 6 ^va dolaria za aker, je bilo e, ar trdo in revščina velika. Lin-. I® odraščal v taki revščini, od sv°jih staršev, ki so bili nevedni in revni, se ni mogel naučiti ničesar pač Pa Je dobil nerednega poduka kakih vajset mesecev vsega skupaj, tako r1 se je naučil čitati in pisati. Čital j® neizmerno rad in je prečital vsako $°' ^ mu prišla v roke. j *e Lincoln lahko tako veliko apredoval, je pripisovati največ nje-fi°vi izredni moči. Hitro se je razvil ..JPravega orjaka in je bil že pri svo-L se«emnajstih letih velik mladenič. let star je meril šest čev-Jev in štiri palce. Bil pa pravcat dr-ar, neroden, suh in dolg, toda na njegovem obratu je bilo vendar nekaj plemenitega, radi česar je bil priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Bil je tudi duhovit in dovtipen, včasih izredno sentimentalen in sanjav; njegov mu pa je bil živahen in razsoden. Imel je prijeten dar pripovedovanja. Radi svoje priljubljenosti, zgovornosti in bistrega razuma je bil Lincoln že v 23. letu svojega življenja postavljen za kandidata v legislaturo države Illinois, ali bil je poražen. Lincoln je postal poštar v Sale-Sklenil je, da mora postati odvet-_ ® se je doma vztrajno učil. Ko je Postal odvetnik, se je naselil v prmgheld. Bil je trikrat izvoljen v 1*/™° *®S*slaturo. Poročil se je leta 7v„7n'n, leta je bil izvoljen v hrvritoV- 0,n.2res. Tu je bil med prvo-2» in j’ u- 1° se zastonj potegovali stv ’ a države ne uvajale suženj- »•rf / °k UP> ra ne teritorije na padu. Takrat se je v kongresu ka-dvr- • vse* deželi začel snovati _ ojm tabor za in proti suženjstvu, are stranke so propadle in nastali a stranki za in proti suženjstv\i, ka-®n sta bili prednici današnje repub- strankc6 ‘ d?mokrat9ke ameriške £re' Bllje znan radi svojih govorniških zmožnosti in kot prvoboritelj prot, suženjstvu, njeg0v iajhujši na sprotnik ,e pa bU Douglas spreten demokratski politikaš in govornik, ki je pa bil bolje uveljavljen kakor Lincoln, ker je imel za seboj veliko političnih izkušenj, služb in priznanja Med Douglasom in Lincolnom, ki sta bila oba kandidata za predsedništvo, se je razvil boj. Izvoljen Lincoln ven- dar ni bil, toda njegovi govori, ki so bili deloma natisnjeni po vsem časopisju severnih držav, so izzvali velikansko zanimanje med prebivalstvom, da je podprlo gibanje za odpravo suženjstva. Predsedniške volitve leta 1860 so se bližale in republikanska stranka je imenovala Lincolna za svojega kandidata. Vsa dežela je bila razburjena: jug je pretil, da se odcepi od Unije, če ne bo izvoljen demokrat in pristaš suženjstva; sever je grozil jugu, če se ne uda. Na jugu so rekli: »Če bo izvoljen črni predsednik (tako so psovali Lincolna) se ne udamo nobenemu njegovemu ukazu«. Par dni po volitvah je bil jug že dvignjen in mesec dni predno je Lincoln nastopil predsedništvo, je bilo že odcepljenih sedem južnih držav, ki so sestavile svojo konfederacijo ter izvolile za predsednika Jefferson Davisa. Lincoln se je nahajal v težkem položaju. Z jugom so držale vse kapitalistične države Evrope in papež sam, ki je bil takrat še posvetni vladar. Na zunanjo pomoč torej ni bilo računati, treba pa je bilo založiti naj-tragičnejšo državljansko vojno, ki se je vnela med severom in jugom. Umna politika, doslednost in poštenost Lincolna vse to je omogočilo, da so dol* goletne krvave kampanje uspele in da dežela ni izšla iz vojne popolnoma razbita. Civilna vojna je začela dne 12. aprila 1861, ko so konfederiranci prvič ustrelili v zvezno zastavo, ki je vihrala nad trdnjavico Sumter. Ker i* prisega Linvolnu nalagala, je izjavil, da se vojna bije za ohranitev Unije; vedel pa je, da bi se z zmago severa suženjstvo ne obdržalo nič več. Državljanska vojna je trajala štiri leta, dokler niso južni konfederiranci podlegli. Ker se je zmaga nagibala na stran konlederirancev, je od novem letu 1863 podpisal proglas osvoboje-nja vseh zamorcev. Vse ljudstvo na severu je bilo z njim, pomagalo je še bolj in vojna je končala z zmago severa v aprilu leta 1865. Tekom svojega predsednikovanja je Lincoln pokazal svojo velikodušnost ob neštetih prilikah. Številni citati iz njegovih govorov najbolj jasno pričajo, da ni samo za odpravo suženjstva, temveč tudi za odpravo vsake krivke, ki se godi delavstvu od strani kapitalistov. Z veliko večino je bil Lincoln zopet izvoljen za predsednika leta 1864. Toda drugi rok predsednikovanja je trajal samo en mesec. Dne 14. aprila, ko je vladalo veliko veselje radi končane vojne je Lincolnova družina skupno s prijatelji odšla v gledališče. Proti koncu predstave je v Lincolno- vi loži nastal šum, počil je strel in z lože je skočil na oder človek z nožem in samokresom v rokah. Pri tem si je pa zlomil nogo a je med splošno zmešnjavo vendar odšepal za kulise ter pobegnil. Morilec je bil neki zagrizen katoličan in fanatik ‘‘z juga Booth. Abraham Lincoln je bil smrtno ranjen in je podlegel naslednjega dne. Ljubljanskim sodrugom. Gradbeni odsek Delavskega doma »Svoboda« v šiški priredi 3. aprila veliko delavsko tombolo v Ljubljani, ®a Kongresnem trgu, ob 3. pop. Tablice za tomobolo se dobe v vseh trafikah. Sodrugi posetite tombolo, ker jahko zadenete: kot 1. dobitek naj-ne5šo spalnico, kuhinjsko opravo, m°ško kolo, dobrorejen prašič od 100 kg, najfinejše blago za obleko, 1 zaboj kave znamke »Proja«. Potem šc 200 drugih dobitkov v vrednosti 10.000 Din. Pomagajte nam, zgraditi Delavski dom, zahtevajte povsod tablice za tombolo! Vsak sodrug in sodružica mora imeti tablico za prvo delavsko javno tomobolo. 3. aprila vsi na tombolo »Svobode« Šiška. Dnevno časopisje je spet polno senzacionelnih vesti o Mussolinijevih spletkah na Balkanu, o poletnih upadih albanskih in bolgarskih ko-mitov na naše ozemlje itd. itd., in če bi res bilo vse tako, kakor se piše, potem bi morali reči, da se bliža sodni dan. Mi smo ponovno povdar-jali, da ogroža italijanski fašizem mir, zlasti mir na Balkanu, in po-vdarjali smo to celo takrat, ko so naši patriotje kar noreli za Mussolinijevo vzorno politiko. Ne podcenjujemo torej italijanske nevarnosti, vendar se nam zdi, da je v teh bombastičnih vesteh naših meščanskih časopisov precej žurnalističnega »bluffa«. Prvič smo prepričani, da vedo tudi italijanski fašisti, čeprav jih je pamet že zdavnaj zapustila, da je Jugoslavija v takih stvareh trd oreh, drugič se nam zdi, da bi se Italija, ako bi zasedla Albanijo, že v Albaniji sami razbila rogove, kajti v Albaniji mora vrag izgubiti glavo in rep, glede Bolgarov pa dvomimo, da bi šli po kostanj v ogenj za Italijo. Za take budale jih pa le nimamo. Močno se nam zdi, da bodo Mussolinijevi načrti ostali samo načrti in da bo njega prej vrag vzel, kakor da bi se mu posrečilo zunaj Italije, razen z besedami, pokazati eno samo dejansko dejanje! Zato se bojimo, da vse te vznemirjajoče vesti, ki se lansirajo preko naših meščanskih časopisov, služijo vendarle tudi kakemu drugemu domačemu političnemu ali podobnemu namenu, in ne samo onemu, zaradi katerega se te vesti pišejo in kolpor-tirajo! Položaj v radikalski stranki je tak, da moremo resno govoriti q predstoječem razcepu te največje državne stranke. Nesoglasja so vedno večja, vešče Pašičeve roke, ki je znala previdno in gladko izravnavati pravočasno spore in diference, pa ni več. Radikale drže zgolj interesi in ambicije posameznikov, to pa ne more stranko ohraniti in dvigniti. Stari radikali uvidevajo, da je sedanja politika izigravanja parlamenta usodna predvsem za radikalno'stranko samo in zahtevajo, da Stranka krene po stari tradicionalni radikalni poti. Znani radikalni prvak, narodni poslanik Dragovič, je poslal svoji stranki pismo, v katerem zahteva, da se odnosi v stranki razčistijo, da se stranka povrne k svoji prvotni ustavni in demokratični politiki itd. To pismo, ki ga io Dragovič pisal očividno v soglasju s takozvano Pašičevo grupo v radikalni stranki, je zbudilo v javnosti obilo zanimanja tudi zato, ker se smatra, da je to jMsmo nekak uiti-matum pašičeveev svojim tovarišem v radikalnem klubu. Najbrže tudi to pismo ne bo dosti spremenilo na trenutni situaciji, j« ptt vendar simptomatičen dokaz ostrosti in fesrio-sti borbe, ki se bije v radikalni stranki. Dr. Laza Markovič na Dunaju. Zadnjič smo pisali o potovanju dr. Markoviča v Budimpešto, kjer je govoril o potrebi podonavske federacije, sedaj pa javljajo, da je Laza Markovič po svojem budimpeštan-skem posetu prenesel svoje penate na Dunaj, kjer se je istotako izjavil o potrebi podonavske gospodarske zveze. Kam bo še vse potoval dr. Markovič, ne vemo trenutno. Medtem se bo morda tudi naš zunanji minister končno oglasil in povedal kako in kaj in čemu . . . Pravilnik o podpiranju brezposelnih delavcev je izdalo ministrstvo za socialno politiko. Vporabila naj bi se sredstva, ki so bila zbrana na podlagi pooblastilnega člena 110 finančnega zakona za 1. 1922-23. Ta načrt pravilnika je bil poslan v izjavo vsem Delavskim zbornicam, ki so tudi že javile ministrstvu, kako sodi'delavstvo o tem projektu. Mišljenje Delavskih zbornic o tej važni stvari bomo objavili v celoti prihodnjič. Podpora za brezposelne. Ministrstvo za socialno politiko je nakazalo velikemu županu mariborske oblasti 15.000 Din za podpore, ki se imajo razdeliti sporazumno z mari- borsko in celjsko Borzo dela med brezposelnimi delavci v mariborski oblasti. Podpora se more nakloniti le onim brezposelnim delavcem, ki so kot taki priglašeni najmanj 10 dni pri omenjeni Borzi dela. Prosilec mora spisati prošnjo, naslovljeno na vel. župana mariborske oblasti, v kateri navede svoje družinske razmere, čas brezposelnosti, in sploh vse, kar otežuje njegov obstoj in ga nujno opravičuje do izredne enkratne podpore. Prošnjo mora potrditi županstvo, v predmetu družinskih članov pa župni urad. Omenjene podpore se morajo izplačati do dne 1. aprila 1927. Navodila za odmero davkov v letu 1927. Delegat ministrstva financ razglaša; V poslednjem času se ponavljajo časopisni napadi na finančnega delegata v Ljubljani, češ da je izdal davčnim oblastvom tajna navodila, da naj izterjujejo davčne zaostanke z vso ostrostjo, da morajo za 1. 1927 odmeriti davke v dosedanji višini. Z ozirom na to objavlja finančna delegacija uradno, da je izdala letos eno samo okrožnico z dne 11. febr. 1927, št. I. A. 821, ki se glasi dobesedno: »Da bo priredba osebnih davkov tudi letos pravočasno končana, naročam naslovom: 1. da predpriprave za priredbo dohodnine za davčno leto 1927 tako po* spešijo, da bodo mogli sklicati cenilne komisije za cenilne okraje manjšega in srednjega obsega že meseca maja t. 1., za cenilne okraje večjega obsega pa najkasneje meseca julija t. 1. Do teh terminov je odmeriti tudi rentnino po napovedi. Izkaze o številu stavljenih odmernih predlogov naj mi naslovi predlagajo točno na dan 1. in 16. vsakega meseca izza dne 16. marca 1927 in sicer na dosedanjem obrazcu. Proti predpisu dohodnine za leto 1927 vložene prizive naj naslovi inštruirajo In obravnavajo tako pravočasno, da jih bo imela delegacija od oblastev, manjšega in srednjega obsega kon-cem avgusta, od oblastev večjega obsega pa najkasneje koncem oktobra t. 1. že v rokah. 2. Zaradi pfavo* časnega dokončanja priredbe davkd na poslovni pfomet in davka od zaslužka telesnih delavcev opozafjam naslove ponovno na v tukajšnjih odlokih z dne 1. decembra 1926, št. I. A, 6799 in z dne 6. oktobfa 1925* št. A. I. 2201 odrejene termine ifl sicer za davek na poslovni promet 30. april, davek na ročno delo pa 15. marec. Hišnim poslom, ki so zaposleni izključno v zasebnem gospodinjstvu, naj naslovi v smisla drugega odstavka točke 4. razglasa delegacije t dne 6. okt. 1925, štev. 2201-L Uradnega lista štr 318-95 z dne 12. oktobra 1925 uradoma izločijo eno tretjino ugotovljenega letnega zasftma km odškotffrftM za Čezurno delo in dafvek odmerijo let tedaj, če ostanek prebega 5000 Din.« Opozarjamo na današnji oglas g. Adolfa Klubičke v Mariboru in ga priporočamo vsem čitateljem našega lista. 5. junija gremo v Ljubljano! Maribor. Kolesarska svoboda. Po koroškem predmestju, zlasti po Koroščev vi ulici proti vilam je eldorado kolesarjev. Naj bo ulica lepa ali blatna, oni se vozijo nemoteno po pešpotih in so že tako prijazni, da celo zvonijo, češ pešci naj se jim ognejo. In zakaj ne bi? Ce se jim pa ni ničesar bati! Kaj pa, če bi n. pr. vsak kolesar moral plačati le K) Din'kazni. V enem samem mesecu bi se nabrala lepa vsotica. Zato bi bilo pač primerno, če bi kdo za oglom stal in kasiral globe! Zopetna oddaja državnih sub-vencljskih nrrjascev v mariborski oblasti. Ker se je posrečilo zopet zasigurati nekaj sredstev za gornji namen, se bode tekom meseca maja oddalo nekaj državnih subvenciiških' mrjascev ob običajnih pogojih. Kdor se za to zanima, naj se prijavi pri srezkem živinorejskem referentu (u-radni veterinar ali ekonom) radi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi predpisano tiskovino za prošnjo (Za-vezno pismo). Prošnje morajo biti najkasneje do 15. aprila pri srezkih poglavarjih; na poznejše se ne more ozirati. Celje. Predavanje »Svobode«, ki se je vršilo pretekli četrtek, je v vsakem oziru dobro uspelo. Udeležilo se je predavanja okoli 200 ljudi in poleg delavcev smo videli tudi lepo število poslušalcev izmed inteligence, posebno učiteljstva in dijakov. So-drug dr. Tuma je temeljito obdelal napovedani predmet o Fordu in marksizmu ter analiziral točko za točko teh dveh nasprotujočih si ekstremov. Sodrug predavatelj se je najprej kritično dotaknil najvažnejših točk iz Fordovih spisov, ki so bili svoječasno iznešeni v »Ljudski univerzi« ter primerjal Fordove ideje s temeljnimi načeli marksizma. Prešel je na to v podrobno razlago Marksovega nauka in pokazal razvoj boja med delom in kapitalom od francoske do ruske revolucije in današnjih dni. Sodrug predavatelj je žel za učinkovita izvajanja obilo odobravanja, ki je doseglo višek z navdušenim aplavzom, ko je ob zaključku pozval navzoče delavce, naj gredo preko brezbrižnosti, ki vlada med večino naše inteligence za to tako važno vprašanje, na delo za zmago socializma. — Nato se je vršila diskusija, v katero je posegla ravnateljica meščanske šole g. Zupančičeva ter nekateri sodrugi. Vsem je odgovarjal s. dr. Tuma, na kar se je predavanje končalo. Po predavanju se je vršil sestanek zaupnikov, na katerem je bil razgovor o reorganizaciji in poglobitvi kulturnega dela med celjskim delavstvom. Občinski svet celjski razpuščen. Glasom časopisnih vesti je torej mestni svet razpuščen in kakor ču-jemo, ima gerent dr. Žužek od vlade nalog, da v zakonitem roku razpiše volitve. Hočemo verjeti, da ta verzija odgovarja resnici, posebno ker je to poročal tudi »Slovenec«. Ko to pišemo, ni še došlo na magistrat uradno obvestilo o razpustu, vendar pa izgleda, da je gotova stvar. Ob tej priliki ponavljamo našo svoječasno izraženo zahtevo: Takojšnji razpis volitev! Borza dela v Celju. Stanje na delovnem trgu dne 5. marca. Delo išče: 1 ekonom, 29 majerjev in hlapcev, 2 vrtnarja, 14 rudarjev, 1 pečar, 4 kovači, 7 ključavničarjev, 1 železolivar, 1 zlatar. 1 elektro-monter, 16 mizarjev, 2 sodarja, 1 kolar, 2 sedlarja, 1 krojač, 5 čevljarjev, 1 mlinar, 11 pekov, 1 mesar, 1 slaščičar, 2 pivovarniška delavca, 2 zidarja, 1 tesar, 7 strojnikov in kurjačev, 10 slug, 3 trg. pomočniki. 5 šoferjev, 2 kočijaža, 43 dninarjev-težakov, 5 pisarniških moči, 1 bolniški strežnik, 4 vajenci, 3 kmečke dekle, 2 šivilji, 5 natakaric, 3 prodajalke, 43 kuharic, sobaric, služkinj, 2 kontoristinji, 1 vzgojiteljica. — Delo je na razpolago: 20 poljedelskim delavcem in hlapcem, 4 gozdnim delavcem, 100 rudarjem, 1 kovaču, 3 kolarjem, 1 krojaču, 1 peku, 1 slugi, 1 šoferju, 10 težakom, 5 vajencem raznih obrti, 4 kmečkim deklam, 2 natakaricam, 6 kuharicam, 1 sobarici, 4 služkinjam. Breg pri Ptuju. Krajevna organizacija SSJ na Bregu vabi vse svoje člane na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. marca t. 1. ob pol 10. uri v gostilni Pogačnik na Bregu. Dnevni red zbora: 1. Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika, c) revizorjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno. Člani, ki dolgujejo na članskih prispevkih, naj iste plačajo do občnega zbora. Trbovlje. »Slovenec« z dne 6. marca je prinesel pod rubriko Trbovlje člančič z napisom: Socialpatriotski shod. V tem članku pere zamorca na jako čuden način. »Slovenec« pač meni. da so vsi tako zakrknjeni, kakor so klerikalci. Trdi tudi, da ne poznamo računskega zaključka, vemo pa samo toliko, ako nekaj nekdo prejme, mora vpisati, da je prejel, ker potem šele lahko izda. Da je pa bila naša kritika prava, je dokaz, da je uprava na krajevni skupščini razdelila druge računske zaključke, tar ko n. pr. o bolniški blagajni, in *o podpornem fondu. Pravi tudi, da Je o znižanju prispevkov lepo in hvaležno govoriti in vprašuje, kdo bi bil prizadet. Delavec pač gotovo ne. Ce bi pa zadelo TPD ali pa kakšno usmiljenko, bi pa ne bilo za rudarje prav nobene škode. Vprašamo pa dopisnika, naj nam raje pojasni, ali so sedaj trboveljski rudarji bolj zdravi, ko stoji tu moderna bolnica, za katero morajo plačevati višje, prekozakonite prispevke? Mi smo bili že leta 1922, ko je izšel zakon o zavarovanju delavcev, za ukinitev bratovskih skladnic, ker smo vedeli, da tako ozki krog zavarovalnica ne more uspevati, ker zavarovanje u-speva le, če sloni na širokem krogu zavarovancev. Takrat se niso naši predlogi upoštevali in je upravni odbor sprejel resolucijo Zveze in- PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV R.LZO.Z. V MARIBORU, RUtKA CISTA It. S te priporoča za Izdelovanje obleke za dame In gospode po meri. — Lastna zaloga češkega in angleikega sukna vseh vrst. - Solidna postrežba. Proda leotro" Ski voziček po jako nizki ceni. Poizve se: Maribor, KoroSCava S4/I Vabilo na redni občni zbor Stavbene, konzumne in gostilniške zadruge „Delavski dom44, r. z. z o. z. ki se vrši v nedeljo, 27. marca t.I. ob pol 4. uri pop. v prostorih Delavskega doma v Trbovljah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in računa. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo. 5. Sklepanje o razdelitvi prebitka. 6. Volitev enegi člana v načelstvo, tri člane v nadzorstvo, ter enega namestnika. 7. Razni predlogi in nasveti. Na občnem zboru imajo le člani z polno vplačanim deležem pravico do glasovanja po § 3. Zadružnih pravil. Ce ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor. se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim ledom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi po § 14 ostavek 3. Zadružnih pravil. Načelstvo dustrijcev, na podlagi katere so se rudarji odcepili od splošnega zavarovanja. Naša organizacija tudi ni bila na dotično sejo povabljena, ker je TPD vedela, da smo mi proti obratnim bolniškim blagajnam. Zastopnika klerikalne organizacije je pa povabila in je bil tudi navzoč in je sopodpiral resolucijo TPD, katero je nesel osebno odbornik bratovske skladnice, Zupančič, v Beograd! Sicer nam je pa itak dovolj razumljivo, zakaj se potegujete za to stvar. Saj pač visoki dimniki tudi precej vlečejo, zlasti če se z njihovo pomočjo lahko zgradi svoj dom! < Studenci pri Mariboru. Člansko zborovanje kraj. organ. SSJ. Dne 5. marca se je vršil v gostilni Majhenič članski shod krajev, organizacije SSJ. Navzoč je bil na shodu poslanec oblastne skupščine s. Petejan iz Maribora, kateri je v enournem stvarnem govoru razjasnil delovanje in pomen oblastne skupščine, kar so navzoči odobravali in na to stavili še raznovrstne želje in vprašanja na poslanca. Navzočih je bilo tudi precejšnje število sodrugov, ki danes še niso v naših vrstah, kar moremo le toplo pozdravljati. Upamo, da bodo v najkrajšem času premostena tudi poslednja nasprotstva, ker le na ta način bo boj, katerega vodimo, imel uspehe za splošno korist in se bo ■končal z našo zmago nad buržuazi-jo. Pri drugi točki dnevnega redžr, poročilo socialističnega občinskega kluba, so obširno in stvarno poročali občinski svetniki ss. Leskošek in Pušnik, poslednji posebno o grad-bi občinske hiše in tudi o zaprekah in ovirah, katere se delajo od raznih strani. Nadalje je poročal o zadevi električne napeljave občinski odbor-nih Spaner in popolnoma utemeljeno in stvarno kritiziral v mnogih slučajih neopravičeno in neprijazno postopanje mestnega električnega podjetja napram občini Studenci. Nato so se vršile volitve pripravljalnega odbora za občni zbor in sicer so bili enoglasno izvoljeni sledeči sodrugi: Novak Jožef, Majhenič Franc, Beleškovič Jakob in Kolar. Ob 11. ponoči je predsednik Klemenčak zaključil dobro uspelo člansko zborovanje. Občni zbor kraj. org. SSJ Studenc!. Na članskem zborovanju dne 5. marca je bilo sklenjeno, da se bo dne 12. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer vršil v klubovih prostorih gostilne Majhenič 20. občni zbor krajevne organizacije SSJ v Studencih. Dnevni red je sledeči: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev za občni zbor. 2. Poročilo predsednika, blagajnika, zapisnikarja in kontrole. 3. Volitev: novega odbora. 4. Poročilo o političnem poločaju. 5. Raznoterosti. — Vabimo vse sodruge in sodružice, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeleže. — Kraj. odbor SSJ- JoStunJ. Delavsko godbeno društvo »Zar-j ja« v Šoštanju vabi vse člane na občni zbor, kateri se bo vršil v torek, 22. rgarca 1927, ob 4. uri pop-v jedilnici tov. VVoschnagg v Sol stanju z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Razni predlogi in nasveti. Dolžnost članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor. RuSe. Pri nas se bo vršilo v soboto, dne 12. marca, ob 7. uri zvečer, v Novakovi dvorani javno predavanje 0 zdravstvu in higijeni ter o delavskem zavarovanju. Predvajal se bo film. Po predavanju se vrši sestanek in diskusija z delavskimi zaupniki 0 lokalnih zdravstvenih potrebah, —j Naslednji dan, v nedeljo, 13. marca,: se vrši ob 8.15 zjutraj predavanje i enakim sporedom pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pri Novaku. Predavanje, je javno, torej brez vstopnine. i Tudi mene zove doli* nost, da sem 5. junija v Ljubljani! Kino. KINO »DIANA«, STUDENCI. Od srede, dne 9. marca do vključno' petka 9. marca Harry Hill v svojem najboljšem filmu »Maska 5tev. 74«. Pustolovni lil B* v šestih činih. Ker se Harry Hlill-filmi pov-! sod s kolosalnim uspehom predvajajo, smo j prepričanli, da cenjeni kinocVbiskovalci od bodo zamudili prilike, si ogledati ta film. Pride: od 12. do vključno 18. marca »Eddi* Polo« v največjem pustolovnem filmu »K*' pctan Kidd«. — Od 19. do 22. marca HaroW Lloid. Šport. I Seja del.-km. športne podzveze »Svobode«. Sklicujem sejo del.-km. športne podzveze »Svobode« za soboto, dne 12. marca 1927 ob pol 8. uri zvečer ; v prostorih centralnega tajništva ; »Svobode« v »Delavskem domu« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom-' 1. Smernice za delavski šport v" pomladni sezoni. 2. Akcija za nastop reprezentance s delavskih športnih klubov Slovenije (odnosno tudi Zagreba) z reprezentanco inozemskih delav. klubov za časa vsedelavskega izleta v Ljubija- . ni (Binkošti). Poživljam zastopnike del. športnih klubov, da se seje sigurni udeleže. Predsednik. IShKCDEMaiffMBflDDCDZMaMBBCDaCKSfStOOflOaMB MOŠKE OBLEKE, KLOBUKE. perilo, ievlje, deine plaSle, dežnike, palice, nogavice I. t. d. kupite naJceneJSe In na|boljSe pri Jakob Lah, Maribor, samo Glavni trg 2. 3CDCDCMISlCXXXOEaiKWCZ)i Sedaj Je mogoče, da sl lahko tudi delavec nabavi za malo denarj# elegantne Šivane čevlje kakor tudi Jtrnpacne nepremočljive čevlje z dvojnimi podplati-Prvovrstni materljal. Naročila se sprejemajo tudi po meri ati p* po vpoSiljatvi odtisa stopal. Cene so od 230- 330 dinarjev-Pri večjih naročilih primeren popust. Vsem dclavcem in nanieš' čenceni se priporoča ADOLF KLUBllKA, mehanUn* delavnica čevljev, Maribor, Vrtna ulica Stav. * I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA H. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA STEV. 36-38 Te k fon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. IS. Moderno in higiensko urejena pekarna. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naSo okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz IJelavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P- Tiskar: Ljudska tiskarna d,