Št. 22.
V Gorici, dn<5 29. maja 1896.
Tečaj XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljš s prilogo  »fiiiliirtli liti« vred po poŠti prejemana ali v« Gorici na dom poSUjana:
vse leto.....gld. 4-tO,
(<ol leta......2*1.
četrt leta       -   .    •   .      .    H«-Za tuje dežele toliko >«s\  kuikcr je večja poitnina. brišem   in  drajšii   maiij   premožnim   novim   naročnikom nar-čnir..*   zni.Vamo.   ako se o^nas« pri upravniSlvu.
J tirnim" izlia;a  »satih t*  dnij vsak  Jru;.'i torek  in velja za ct-ko leto »i kr.
„6«ap*4«rsai U«*** izhaja in so prilapa vsak mesec v ob-s*>u I»V strani;. Kadar je v petek praznik, »ide!a tista ie v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in jPOSUHCE* plačujejo so za pelstopno pelit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi.  —  Za večjo črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo »e v• tobakurnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčič-u nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina iu reklamacije pa upravniStvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
I
—   „ Bog: in narod! «*   —
Tiska »Goriška TIskarna A. Gabrsčsk" (odgovoren Josip Krmpotič).
Vipavska železnica.
u.
Zadnjic smo priobčili pod gornjim na-
^iovom ((biime^i ,'Janek; danes nam ga je »i- i» koliko popoimti ter zavrniti neke čudne ua-Mtre od strani, ud katere bi pač pričafco-vali v->c dru^o prej mgo kako na sp#oto v a uje. I tekli smo, da se v mt-rodajnih krojiti razpravlja ml*el i> podaljšanju vipavske železnici- na Kranjsko iti sicer do Vrhnike, od kjer pe bo gradila v enakem času fcra-;evna MfZiiU.i tU> Ljubljane. — Taka zveza hi prizadela sicer nekaj tehniških težav, nekaj več sdroSkuv, n»*go kaka druga zveza z .'iifcno železnico, ali vse ti> bi se bogato po-\ rafalu v velikih vsestranskih koristili, katere i»i dnnaSaia tako okrajšana zveza. Železnica Ljubljana-Vrhnika-AjdovSčina-Gorica bi ne bila neizmerne koristi le za prizadete kraje, posebno za Ljubljano in Gorico, marveč, tudi velikanske važnosti v vojaškem oziru in za .-plosuo železniški promet proti jugu po zimi. Vh.uu telo se dogaja, da snežni zameti za več dnij kar ustavijo vrs promet, tovorni promet pa včasih po eel teden izostane. Kolika je pri tem Skoda na vse strani, o tem >r u«! d.i ti iti približno govoriti. Nova železniška zve/a bi pa odstranila vse take nepri-like, ker bi se ognila Krasu tri bi tekla po /utetneni ozemlju. Iu uprav v popolnem od-Mraujenju raznih neprijetnostij v zimskem času na krasu tiči velika prednost rečen« najkrajše zie/e Gorice z Ljubljano. - - Ker to misel skrbno goje oni krogi, ki so spraviti v življenje načrt vrhniške železnice, treba bo, da tudi od goriške strani storimo svojo dolžnost. /. združenimi močmi morda vendarle dosežemo tako zelo ugodno zvezo obeh glavnih mest Goriške in Kranjske. Na tak način bi dobili i/, dveh krajevnih železnic jedno — glavno progo.
V tem pogledu si lahko vzamemo za zgled naše Štajerce. Najprej so pridobili krajevno železnico Cctje-Velenje; ta že vozi par let Potem pa ho napeli vse moči na to, da so dosegli Se zvezo Velenje-Drauburg na Koroškem. Ko bo dodelan ta kos železnice, bo jako okrajšana zveza Celja s (Jelovrem, tlačim treba zdaj voziti čez Maribor. — Ali to Se ni vse. Ort I)raubur><t je že več !et krajevna železnica do \Voifsberga v severnem delu Koroške; v enakem času so zvez.di Se VVulfebcrg z glavno pro„»o na zgornjem Štajerskem, ki pelje proti Dunaju. Tako torej nastane dolga železniška proga od Celja čez KoroSko na gornje Štajersko,
Vipavsko železnico upošteva sama vlada več nego ie krajevno železnico. V členu II. predloženega načr* ¦ zakona je sprejeta določba, da vipavska železnica se ne smatra ko! krajevna, marveč kot glavna železnica (Hauptbahu). V poznejšem poročilu o tej i>-sezm.š pa pravi, da železnica Goriea-AjduvSčina je ie prvi sle! prihodnje večje železnice do — Postojne.
Vlada ostaja iicer v Um pogledu se vedno pri stari misli o zvezi Gorice s Postojno..Ali med tem času je prišla na dnevni red vrhniška zaleznica, ki se bo tudi gradila; s to železnico je pa zelo prernenjeno naSe stališče z czirom na bodoče podaljšanje vipavske železnice, namreč v tem zraislu. da bo treba napeti vse moči za morebitno železniško zvezo Ajdovščine z Vrhniko in ne s Postojno. — Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti že zdaj, da bi se nikdo ne prenaglil v ogrevanju za vladino namero, ki se bo dali že premeni!;, ako pridemo pred merodajne kroge s temeljito podprtimi prošnjami.
*     *
Neki članfcar v dunajski .Volksvvirlh-Schaftliche \Vochenschrift« je izrazil bojazen, Op nova železnica bo na škodo Trstu, posebno tedaj, kedar se podaljša na Kranjsko do Postojne ali do Vrhnike. Potniki s se-verja v Italijo se bodo raje vozili po krasni Vipavski dolini; enaka bo z blagom.
Da izraža »ako bojazen kak Tržačan, J" se boji za krajevne tržaške koristi, to je naravno; ali neumevno je, kako  se morejo
postavljali na tako tesnosrčno stališče — oli-cijozni listi, kakorSna je   „Triester  Z e i-
tling*.                              _«—.,
Ta list je pisal že 10. t,-m, v St. Hi. o železnicah Gorica-Ajdovščina in Ljubljana-Vrhnika ter dejal, da bodela Trstu v Škodo. Že zveza Postojne ?. Gorico, pravi .T. Z.", okrajša pot z Benetkami za 70-KO km. (a zveza z Vrhniko bi pot Se izdatneje skrajšala!) Naposled vzdih ne: .Kolika Skoda vsled peSanja prometa z blagom preko Trsta, koliko manj tujcev",
N*»iii. viii. n.iiii ji-, kako more otu' jozni 'ist presojati krajevne železnice z ozkega tržaškega stališča! Ali cela dežela ni za nič drugega tu, nego da se bo pustila na verne čase mol/ti od Trsta'r ¦• Mi m' povsem striujami« z odgovorom, kateri je diila .Kdi-uost" na tako besedičenje ,Trie.slerice". Zato naj k;ir ponatisnemo njene besede. „Kd". pravi:
,Mi smo seveda odločno na strani vipavske doiine, ker nam pravi prepričanje, da se z železnico (Jorica-AjdovSčina vsaj deloma popravi vnebnnpijoča krivica, ki jo trpe nase pokrajine vsled popolne uedostatnosti občil. Ilesnlca je in nič ko resnica, da je dosedanja železniška politika Avstrije upravo po mačehovski postopala t UiiSimi pokrajinami,--,Trieslerica* se seveda poslavlja na 4lii!iSče, da lokalne žfle/.nire sploh le Škodujejo vecim trgovskim središčem. Nočemo se prepirali s .Triesterico" o opravičenosti lega stališča, toda pripomniti moramo, da ,TrieKterica" sama ni mislita tako Se v nedaljui ininolosti. Kolikor se nanireč sjiominjaiHO mi, jo ,Tri-esterica* le simpatično pisala o červinjanski železnici, dasi teče ista v isli pokrajini, po koji naj bi tekla vipavska železnica, mimo tega pa teče furlanska železnica prav tikoma periferije države!! Krklare mir <iraf.....! Ali pa morda velja načelo o škodljivosti lokalnih železnic le za take črte, odkojih bi utegnil imeti kaj dobička — slovenski del prebivalstva v pokrajini?!!*..... Tako .Edinost".
Mi gotovo ne maramo delati Trstu »kode. toda sami smo s e h i vendarle najbližji. Ako pa Trst tudi kaj izgubi, bo to le neznatnega pomena. Trstu je potreba izdatneje pomoči, kakorSuo bi dobil s preti el-s k o železnico, katera mu odpre obširen nov trgovski svet. Na to naj del.ijo IržaSki ofici-jozi, potem bo vsem ustreženo!
DOPISI.
V Tolminu, 2"i. maja. (Vsakemu svoje!}. — (> g. dr. T. — kakor sam trdi: pro domo. kakor se srne iz njegovega dopisa sklepati pa bolj: ad rapiandaui benevolentiain tukajšnjim Lahom, tako brezpotrebno, gotovo pa nezaslu/.eno kadi, ima morda s svojega stališča prav. Kdor se tem oSabneženi, ki imajo —-žalibog— vse oblasti v rokah, dobri-ha, izhaja duSevno in gmotno bolje, kakor da se spu<ča ž njimi v jalov boj. To je z žalostnimi skušnjami dognana resnica.
Ali mi. J:i poznamo Tolmin in Tolmince, ki vemo kaj je bil, kaj je in kaj bi bil lehko Tolmin, da bi ne bil nikdar poznal tega vsiljenega nam ^kulturnega" semena; mi, ki smo morali sami doživeti, da prva slovenska čitalnica na lioriskem. ki je bila med prvimi na Slovenskem, da Tolminska Čitalnica, ki je rodila slovenskemu narodu Lavriča (pravim rodila, ker spreobrnila je ravno ona Lau-ritseha, ki je tolminski mladini poveličavnl s prva nemSko muzo, v Lavriča, slov. prvo-boritelja na Goriškem), da ta Čitalnica ni smela obhajati svoje LVHetniee, ker zagrizena laska naselbina tega ni dovolila (čujete gospod doktor? —dovolila), ker ta la-ka svojat ni trpela, da se jih .žali" s tako narodno svečanostjo in se s polnim vspehom uprla naSim prizadevam, trdeča, da tudi ona plačuje v Čitalnico, torej tudi ona ukazuje; mi, ki smo doživeli, da iz narodne naše Čitalnice so se izobčevali naši narodnjaki, do-čim se ljudje, ki so Čitalnico doslovno oskrunili, skoro sprejemajo med častne člane; ni, ki smo doživeli tudi marsikaj druzega in.ki vemo, kako se je v uradih in zunaj njih nas jezik teptal in se deloma se dandanes tepta; mi, ki vemo, koliko so morali pretrpeti oni, ki so na leni polji ledino orali in koliko še danes trpe taki, ki že vdelano polje ob-| delujejo;  mi,  ki vemo, kaj je  vedno  bilo
in koj je Se danes in kaj vedno ostane ovira narodnemu napredku, katerega žalibog j močno pogrešamo, naj nam veleučeui gospod doktor se tolikokrat zatrjuje, da poduku o narodnih dolžnostih nihče v Tolminu ne potrebuje; mi, ki imamo hvala (logu še I zdravo etično jedro iu ki spoznavamo svoje j narodne dolžnosti ter jih tudi resno izvršujemo; mi, ki svoj položaj temeljilo poznamo, mi sodimo o teli uaSili vsiljencih drugače, kakor g, doktor, ki je šele malo časa v Tolminu in ki utegne o političnem Laktu teh kulturonoscev (r. noscev ponočne laske kulture) v kratkem vse drugače soditi in pisati, kakor danes sodi in piSe. Če (udi se nahaja v tej koloniji kak navidezno neškodljiv Lah, popolnoma neškodljiv ni, ker zavzema mesto. !;utero bi lehko /usedel naroden mož. In če se li s trebuhom za kruhom privundiani tujci celo družijo z narodnimi našimi družinami, je to že prava nevarnost; ker otroci bodo vzgojeni gotovo v laškem duhu in z otroci izneveri se narodu lehko t'idi mati. Le poglejmo Gorico. Gorica bi bila danes gotovo že na.Vi, čisto naSa, ako bi se ne bil nikdar nobeden olrok materi in nobena mati narodu izneverila. Kri je nuS.i ali duh je tuj. Ta osoda preti tudi že Tolminu, ki je že okužen od laSkih inijazninv.
Naša v narodnem boju že osivela .Soča" ne bo trpela na ugledu, dokler bo nadaljevala ta nam vsiljeni boj. lta-no na-obratno, Svojo zemljo hočemo in moramo ohraniti sebi. Nn svoji zemlji hočemo imeti le .svoje ljudi. In če že res vsi tolminski naseljenci hrepenijo po drugih službah, bližnjih njihovim rojakom ¦ - kakor g, doktor zatrjuje vemo jim pomoči: Nuj nikdar noben i.ali v Tolmin ne sili, naj nikdar ne zaprosi za nobeno v Tolminu izpraznjeno meslo. Vstrežono bo njun iu nam.
Njihova prisotnost pomeni za nas že nevarnost. Ali nevarnoslij je veliko več, odprtih iu prikritih.
Redar jih g. doktor spozna, pisni bo zopet kako besedo ¦ „raz drugo točko zrenja".
Dotlej se bodo »Sočini* dopisniki pridno učili laktnosti ter svojim dopisom privoščijo več solnca, da dobro zorijo. ..Soča" se med tem časom povzdigne od .metier"ja
do .magistrature", iu  ......
zlati vek naSim kranjskim muzam počne. (l)ostavek uredništva: Gospod dr. K. T. je imel gotovo najboljše namer.,- ; dopisom v zadnji Številki; ali isto tako do»re namene je imel prejfnji dopisnik. S stališča našega narodnega položenjain stremljenja pa odobrujemo dopis prejšnjega in današnjega dopisnika, ki meri na to: na na si zemlji naj službujejo iu uradujejo jtasi ljudje. V Tolminu je vedno preveč tujcev, ki .'silno kvarijo narodni ra/vitek in dajejo kraju neko čudno lice. To smo pogosto vi-(hli sami, to se nam potrjuje od vseh stranij. Na zadnji dopis g. dr. T. smo dobili nič manj nego Štiri odgovore. Vsi so le enih mislij s prejšnjim dopisnikom, t. j. da laski priseljenci preostantivno nastopajo s svojo izključno laSko govorico. To se godi na meti o m a. Pošiljajo jih v Tolmin, da bi se ondi naučili slovenski, ali ne dosegajo tega smotra, ker raje oni silijo Tolmice. da se Uče luSčine. Sploh nam li ljudje na vseh straneh kvarijo narodno življenje, bodisi društveno ali družbeno. In tega ne maramo! Zalo želi sleherni rodoljub, da bi lakih Ijudij ne pošiljali v slovenske kraje, kajti povsod so nam v vsestransko Škodo. Ako se pa ne bomo upirali na vse dovoljene načine, ne dosežemo nikdar svojega namena, da bomo: na svoji zemlji svoji gospodarji. Sicer pa smo v bitstvu vsi jedini, tudi g. dr. K. T.)
,&Jdov.sLJllA, i'7. maja. — Dopisič, natisnjen pred kratkim v .Slovenskem Narodu", po ks>terr-m je baje c. k. višji postni poverjenik, velemožni g. Peter Gora, že pred 0. leti obljubil neki občini kamniškega okraja ustanovitev postnega urada, a te obljube ni izpolnii, opozoril je tudi nas na polžjo hitrost, s katero rešuje sploh c. kr. postno vodstvo v Trstu proSnje slovenskih občin, oziroma ugaja željam in pritožbam slovenskega občinstva. Županstvo ajdovsko je namreč, po naročilu obč. zastopa, prosilo leta 18y:i. poštno vodstvo v Trstu, da napravi za poštni urad v Ajdovščini dvojezični poštni pečat in sicer slovemko-nemski. Do danes čaka naSa občina zaman veSitve omenjene prošnje, kajti stavno vodstvo ni imelo v teku treh tet časa, (Ja reSi to zadevo, in Se danes ne vemo, pri čem srno. Poživljamo si. vodstvo, da se vendar zgane in reži našo prošnjo, bodisi v katerem koli zmislii, ila ukrenemo v dosego svojega smotra nadaljne korake na višjem mestu nego je vsemogočno postno vodstvo v Trstu. Da nam slednje ni naklonjeno, čutimo pri vsaki priliki, a upamo, da vsaj na višjih mestih, kjer ne.' zro na slovenski živelj enakim zaničevanjem in preziranjom, kakor marsikake
imenitne glave na Primorskem, niso Se popolnoma pokopali pravic slovenskega naroda. Slovensko-nomSki noStni pečat hočemo imeti v slovenski Ajdovščini in dokler ga ne dobimo, ne bomo mirovali, kor prc.iii smo Jtc, žalečega preziranja pošlne uprave,
Brje pri Rihembergu. - Dne 10. t. nt. je bita seja obč. starešinstva v Hihenibergu, pri koji je bil soglasno izvoljen za čast. občana č. g. Miha Gabrieleič, e. k. okr. sodnik iz Ajdovščine. — Izvoljen je bil posebno radi dveh svojih vrlih lastnostij; 1. ker porabi vselej rad svojo spretno zgovornost pri vncIi tudi iiajpriprostcjsih kmetih, da jih s tem odvrne od daljnega tožurenja in pravdnih homatij; 2. kar je zlasti velike važnosti, da svojo nalogo vestno, natančno in vedno v narodnem duhu in jeziku izvršuje v popolno zadovoljnost tuk. občinarjev. Ta izvolitev naj služi v izgled njega gg. kolegom, ki morda v tem obziru greSe, da morajo naši poslanci potem te pereče zadeve v zborih dostikrat brez vspeha razpravljati. Uvidijo naj, kako spoSluje narod onega, M l njim čuti in zanj živi.
Prepričani srno, da »>;i častni občan bo tudi v bodoče vredno vršil svojo nalogo na zakoniti podlagi v prospeh dobrega narodu j kar je tudi ob izročitvi diplome slovesno obljubit. Log ga živi mnoga leta!!
I/, hribov. — Zadnji »Pr. L," pravi : .Nekateri rečejo: Uhivatn no; kradem no; tedaj nimam greha*. Pozabil je pa povedati,1 da nekateri rečejo; »Lažem, obrekujem, maščujem so nad svojim tovarišem, uničujem duhovnike, -~* podtikam besedam nnjgrše namene, kradem čast svojemu bližnjemu, leduj jaz nimam greha*. Ves vihar, g. urednik, je umetno osnovan in prihaja iz znane kovač-nice. .Pr. L.* odklanja sicer vsako' sodcJur vanje znanih življev, —• toda ne prepriča nikogar na naši strani. Klika je le ista, Batno tu in turu se spreminjajo možje1, ki stojijo v prvih vrstili. V ozadju so skrili vedno \o tisti, ker niso še pozabili, da so bili tudi oni enkrat nekaj..... Bližajo se volitve, zato je treba do časa skrbeti, da tovariš - duhov-nik — ne bo več voljen. — Nesposobni mogotci, brezznačajueži, falirane količine bodo zdaj želi. — (Menda ne še, bodo Se čakali: Ur.) Kaj ne, g. urednik, veliko je sovraštvo mej tovariši. *) — Grda zavist ne privošči, da bi brat vžival čast poslanstva. In poleni še vprašajo, zakaj vera pega! Radovedni smo, kakšna bo bilanca za nekoliko let. Bodimo brez skrbi, za grehom pride kazen. Stranka, sloneča na lažnjivi podstavi in poslužujoča se takih sredstev, ni nikdar imela prihod-.njosii. Mi pa stopajmo pogumno naprej in s podvojenimi močmi nadaljujmo svoje delo. Za uspehe naše stranke smo brez skrbi, — Za uno pa veljajo besede zadnjega «Kath. Vereinsblatta»: »Fanatisnius, derjeden Men-schen mit anders gearteter Anschauung dem Teutel ubergeben will, taugt fur Verkatholi-sirung d. h. Allgemeinmachung herzlich schlecht".
Še nekaj. ,Pr. L.* piše, daje .Reichs-post" pisala o ljublj. škofu, da je izvrsten škof. Prosimo, povejte nam, pri kateri priliki in v kateri številki se je to zgodilo. Mi prav pazljivo čilamo ta list, ali žal, tega nismo zasačili.               Čitale tj «P,ekhspost-e».
Iz idrijske doline. — Nova žandar-merijska postaja se je ustanovila na Slapu. Do 1. sept. t. I. se mora pripraviti stanovanje. S tem bode zelo polajšano tolminskim in cerkljanskim orožnikom. Včasih jo bilo za uboge orožnike prehudo. Odslej   bode   bolje.
Miin.na ,S>pu, kateri je bil kupil znani veletržec Lenassi iz Solkana, je zopet prodan. Ker b» bili, stroški za dolgi jez preveliki, zato je mož opustil svojo misel in mlin prodal gornjemu mlinarju. Sčasoma utegnemo priti do tega, da bode en sam mlin na Slapu, kar bi ne bilo posebno dobro.
Iz tolminskih hribov. — Še nikdar ni slo v svet toliko delavcev, kolikor letos. Posebno ob nedeljah se vidi po cerkvah, kako so prazni prostori. Kmetje so v skrbeh, ker ne vedo, kako spravijo seno in kako bodo polje obdelovali. Vsakdo se čudi tej prikazni. Prvi in poglavitni vzroki tičijo v naših družinskih razmerah. Kose enkrat brat ali sestra oženi v hiši, ostali bratje iu sestre se ne čutijo vec domačim; smatrajo se za tujce. Ko enkrat imajo 24 let, zahtevajo svoj delež iti gredo, kakor rečejo — «na svoje*. Prav tu se vidijo žalostni nasledki rimskega prava, ki dovoljuje vi30kc deleže in ogromne dote. Danes je kmetija v najlepšem cvetju, za eno  leto — pa že vsa zadolžena.  Danes
*) Posvetnim todojjubom je dobro znano_, da ves rnzpor na (ionskem ima svoje glavne korenine v tem osebnem scivraStvu. In v tem tiči največje pohujšanje, ki slami ne dela čttsli. -Ali to tak6 dalje, spoinanje pride, ko. bo —» prepozno.. , ,   Ured.n.
se veseli mnogoštevilna družina pri polni skledi, za eno leto —¦ ko se eden oženi — morajo tako rekoč stradati in s trebuhom za kruhom iti. — Ali oblastniki v gorenjih nadstropjih se malo brigajo «ft vse to, samo da gre njim prav. Lepo polje, kaj no, za socijalno demokracijo!                           •
Iz Sarajeva. — ..Narodno pjevačko drušLvo Trebevič" je še mlado društvo, vendar je že večkrat doseglo v javnosti izredno dobre uspehe. 9. t. in. je priredilo to za slovansko prosveto toli važno društvo po dolgem čas« zopet svoj društveni večer, Primeroma velika dvorana pivovarne v Ko-ševi je bila natlačeno polna hrvaške, slovenske in deloma češke inteligencijc. Železniška glasba je igrala prav spretno nekaj slovanskih komadov, nato so nastopili pevci, čez 40 na števiht, iu počeli s .Koračnico Trebeviča* od Viltiarja, katero je naš skladatelj nalašč uglasbil za društvo; za tem našo divno pesem .Jadransko morje", oba zbora izvedena sta bila jako dovršeno h. ju je poslušalo občinstvo z velikim zanimanjem in živo odobravulo. Zlasti druga se je posrečila tako dobro, da je niarsikoji slovenski dami prišla solza v oko ter ganila sploh vse občinstvo. DruSl. tajnik je deklamoval na to pesen »Mujčine suze" od domačega pesnika gimm. prof. dr. Alaupoviča, Vsebina je žalostna in ganljiva, torej spada jako malo v veselo družbo, vendar pa so besede, kakor tudi mimika govornika, napravile globok utis. pbčinstvo priklicalo jo pesniku na oder ter z burnim ploskanjem in »živio*-klici pozdravilo. Za doklamucijo jo nastopil tamhuraški zbor, obstoječ od domačih iu prokosavskih hrv. gospodov in gospodičen, ter izvedel s pravo preciznostjo nekaj prav lepili in primeroma težkih komadov, mej kojimi sle bili zlasti »Vjenac slovenskih popjevaka" in „Otok bloški* jiko pohvalno sprejeti, kakor tudi naslednjii pevska zbora: »Putnicu Juri-šiča* in »Prognanik*. Vrhunec navdušenja dosctrUt je pesen .Liepa naša domovina* od celega tambimtškegu zbora in pevcev skupaj. Vse je sloje poslušalo to divno pesen in ploskanju nt bilo rib konca ne kraja. Ker je bil vspored s tem dovršen, zabavala se je mladina pri plesu, zlasti narodnem kolu, starejši pa v živahnem razgovoru. Daj Bog, da bi se društvo, tolikanj potrebno za narodno in duševno življenje,i;razcvitalo in raslo v blagor domovine. — Pretekli mesec se je ustanovilo tukaj I. vojno, veteransko društvo; lastništvo je prevzel in dal svoje ime deželni glavar, general konjiče baron Appel. S kakim zanimanjem bilo je to društvo sprejelo od tukajšnjega prebivalstva, priča5 nam to, da se je koj oglasilo čez 700 rednih in podpirajočih članov. — 14. t. m. otvorila se je' kopelj 11 i d ž e pri Sarajevu. Koj prvi dan hitelo je toliko prebivalstva iz mesta v kopališče, ki je z lepimi nasadi in komfortnimi poslopji okrašeno, da je lokalna železnica, čeravno gre šest vlakov na'dan Ije,- komaj mogla ugoditi vsem.                            Dj S.
Iz Uamzl-Grada v Srbiji, dne 2. maja 1890. (Izv. dop. — Dalje). — V prvem delu svojega dopisa sem raztolmačil uzroke, radi kojih je padala slaba luč na srbske odnošaje v političnem in moralnem oztru. Danes pa razodertem čitateljem nekaj z gospodarskega stališča. V Srbiji živi, okroglo 2,350.000 duš, kar je za Srbijo zelo malo. V njej bi moglo živeti do ft milijonov duš. Zemlja je prav rodna... Srbski kmet je ž malini trudom z malim .zadovoljen, vse potrebe si prav lahko preskrbi. Obdelavanje zemljišča, gozdarstvo, vinarstvo so še-le v povitku, dočim rudarstvo in dbrlnija skoraj popolnoma spita. Najrevnejši kmet ima 3 dni oranice, katera . se mu ne sme prodati za nikak dolg, pa tudi ne za davek. V Srbiji se prav redkokdaj plačujejo davki izvrševalno-dražbenim potom. In če se to zgodi kakemu kmclu-lenuhu, uporabijo to priložnost vsi opozicijski časopisi ter grajajo vladajočo stranko, obso-jaje to skrajno sredstvo. Ne grešim, ako povem, da ima država dobiti na zaostalih davkih okoli 20 do 25 milijonov dinarjev. Povprečno se smatra kmetom onega, kateri ima 10 do 12 dnij oranega sveta, kajti bogatini sami ne vedo, koliko imajo. Kaj pomaga pa vse to bogastvo, ko se obdelava le tretjina sveta! Kakor sem Že omeni), srbski kmetje zadovoljen z malim in zalo se šteje srečnega, ako je obdelal toliko, kolikor imi je potrebno. Več ne misli. Moje čitatelje na Slovenskem bo gotovo zanimalo izvedeti, da v Srbiji ni ubožcev. Služabnice in hlapci se dobe zel6 težke. Ako se jili tudi doni, tedaj še Jim mora plačati po 1Q do 20 gld. na, mesec'; Za košenje trave' n. pr. plača se po 2 do 27«* gW. na dan,,za cepljenje'meter, drvij tudi tako; za pranje belega perda plačati se mora perici najmanj po 2. gld. na dan brez druzega, in povrhu mora biti človek zadovoljen, ako se jo sploh dobi; za^belenje sobe po 3 do, 4 ,gld., za
slikanje po 10 do 15 gld. Vsa rokodelska dela so razmeroma pretiran* plačana ukljub tem«, da pride v Srbijo še precej rokodelcev, ki pa ne obstanejo dolgo časa, iz tega nzroka, ker se preobjed6. Dela je obilo, ki se drago plačuje, tedaj je obilica denarja — in tudi žganja, ki je zel6 po ceni — liter 16 do 20 kr. Tako se ti rokodelci privadijo na pitje, da zanemarijo delo, udajo se razsa-janju ali pa širjenju socijalizma vse dotlej, dokler ne poseže vmes  redarstvo  in je ne
kr., kožo pa prodaš za toliko, kolikor si dal za jagnje; — a prešiča kupiš za toliko, kolikor dobiš za mast. Nasprotno so jako drage gosposke cunje ali manufaklure, koje dobimo z Dunaja ali iz Budimpešte, Iz lega je razvidno, da se ne godi slaba srbskemu kmetu, boljše bi mu pa šlo, ako bi hotel več pridelavati.
V Srbiji plačajo vsi stanovi davke, bodisi duhovnik, častnik ali pa zadnji ciganski kovač. Kmetovalec z 20 dnevi oranfce plača na leto 20 do 25 gld.; častnik s plačo 2500 gld, pa 250—300 gld. Kakor je torej razvidno, v Srbiji je popolnoma zaščičen kme-tovalski in rokodelski slan. Samo delati je troba in se malo potili. Srbski kmet je že od narave obdarjen umom, ali ni delaven, ni dober gospodar, ker je primitiven. On ne gnoji njiv, — ker mu rodi tudi brez gnojenja — zato pa se najde gnoja na tisoče vozov ob bregovih potokov in rek. Srbski kmet se peča rad tudi s politiko. On se zeld zanima za to, kaj je n, pr. večerjal Ristic5, kako je prebil noč Pasič, koj dela Garalanin itd. To ni aicer pogrešek, vendar ne bi smel pozabiti zraven politike tudi svoje koristi. Srbskemu razumništvu se ne more odrekati domoljubje, le opazovati je, da sprejemlje rado tuje šege in da se premalo briga za poljedelsko prosveto. V Srbiji ste le dve kmetiiski šoli, kateri gotovo ne zadoščati splošni potrebi in bo ,Kaje tudi to uzrok, da peš* kmetijstvo. Tako v malih potezah sem naslikal le površno gospodarsko stran Srbije in Če mi dovoli čas, ne pozabim obveščati svoje rojake o splošnem položaju v Srbiji. Vrtovinski.
Goriške novice.
Visok Kost. — V ponedeljek zvečer z brzovlakom j«? prišel v Gorico nadvojvoda Leopold Salvator, generalni nadzornik topništva. N« goriškem kolodvoru so ga spre-joli namestnik R i na Id i ni, župan Venuti, dvorni svetnik Rosizio, in nekaj višjih častnikov. Nadvojvoda se je pripeljal v posebnem salonskem vozu. — V torek je bilo nadzorovanje; z vojaki je bil jako prijazen. 14 njih se mu je predstavilo s posebnimi prošnjami in pritožbami. Posebno hude so bile baje pritožbe proti stotniku 3. baterije, o katerem smo izvedeli tudi v našem uredništvu že marsikaj, o čemur bi se bilo dalo govorili. Zvečer je bila slavnostna večerja častnikov v prostorih vojaške obednice v Lanthierijev* palači na Starem trgu. Nadvojvoda je prišel tjekaj ob 81/*; pri vhodu so ga pozdravili vsi častniki. Godbe ni bilo vsled smrti nadvojvode Karla Ludovika.
Osebne vesti. — Iz Brd nam poročajo, da je umrla 26. t. m. na Salimbergu pri Eiljani dobro znana gospa Alojzija Kocijančič v 73. letu starosti; pokojnica je bila tašča c. kr.' finančnega kontrolorja g. Franca Toroša v Trstu. Naj počiva v miru! — Češki pisatelj g. Edvard Je line k je že zapustil Gorico; nekoliko časa se ustavi v Zagrebu.
—  Tu si je nabral veliko gradiva za na-daljno književno delovanje, zlasti za pospeševanje bratskih odnošajev Slovencev do Čehov in Poljakov. Gospod Jelinek piše namreč tudi v poljski »Kraj*, ki izhaja v Pe-trogradu. — Poselil je tudi pesnika Zamejskega v Vidmu in Gregorčiča na Gradišču.
—   Jako ga je zanimala naša »Slovanska knjižnica", ki idejalno širi .slovansko vzajemnost; pisal je o njej obširno v češke in poljske liste. — Dragemu prijatelju želimo iz srca, da bi povsem okreval in se čil in zdrav vrnil v svojo zlato matuško Prago.
t Fzm. baron Kuhn. — V ponedeljek zjutraj je v Strassoldu blizu Červinjana umrl proslavljeni vojskovodja, jeden prvih avstrijskih generalov in reorganizator avstrijske vojske, fzm. Franc baron Kuhn. Pokojnik se je rodil kot sin višjega častnika v Prostejevu na Moravskem 23. junija 1817. L Obiskoval je vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, katero je zapustil kot podporočnik I. 1837. L. 1839. je bil dodeljep generalnemu štabu, I. 2843. je postal nadpe-ročnik. Za časa milanske revolucije l. 1848. j in v vojski s Pijemontom se je mladi častnik I tako odlikoval, zlasti v bitki pri Sv. Luciji, da je bil imenovan stotnikom in je dobil vi- | težki križec reda Marije Terezije. Odlikoval I se je tudi v bitkah pri Montanaru, pri Goitu, pri Vicenzi in pri Sommacampagni tako, da mu je cesar sporočil svoje posebno priznanje in mu podelil red železne krone. L. 1849. je pri obleganju Ankone on odločil, da se je trdnjava koj udala, pri bitki v Borgo S. Siro pa se je na čelu jedne stotnije 10. lovskega bataljona izkazal kot neustrašen in hraber bojevnik. Postal je major in prišel na Oger-sko, kjer je bil 1. 1853. imenovan podpolkovnikom, zajedno pa dobil baronstvo. Leta 1856. je prišel na Dunaj kot profesor strategije, leta 1857. pa je postal polkovnik. Ko se je začela vojna 1. 1859., je Kuhn napravil izvrsten načrt, kateri pa so staroko-pitni generali zavrgli. Ti za časa vojne niso poslušali njegovih nasvetov in kdo ve, bi-li tista vojna ne bila drugače iztekla, da se je uvaževalo Kuhnovo mnenje. Po bilki pri Sol-fermu je postal Kuhn brigadir na Tirolskem ter je v J.jdni in še sila viharni noči oskrbel s potrebnim živežem utrdbo Rocca d" Anfo, katera bi bila sicer izgubljena. Njegova je zasluga, da Lahi in Francozi v tisti vojni ms0 ,mog« P«« na Tirolsko. Po vojski je postal Khun zapovednik kranjskega pešpolka št. 17. L. 1862. je bil imenovan zapovedni-
kom na Tirolskem. Imel je na razpolaganje j jako neznatno vojaško krdelo, a umni mož je znal vendar ubraniti dosti močnejši laški vojski prestop na tirolska tla. Ta Kuhnova obramba Tirolske spada mej najslavnejše čine avstrijske vojske; zat6 je bil koj na to imenovan podmaršalom in povzdignjen na komandera reda Marije Terezije. Kmalu na to je postal vrhovni zapovednik tirolske dež. bnunbe, 18. januvarja !86S. 1. pa vojnim ministrom. Kot minister je preuredil avstrijsko vojsko. L. 1873. je bil Khun imenovan feldcajgnwjLLrcm, a ker ni bil klečeplazec, nego je govoril vedno naravnost in brez ovinkov, se je gotovim visokim krogom zaoteril in se moral umakniti. Odstopil je 14. jnn. 1874. Cesar mu je pri tej priliki podelil veliki križec Štefanovega reda in ga imenoval zapovednika tretjega voja v Gradci. L. 1886. je postal Khun kan-celar reda Marije Terezije, leta 1888. pa je moral iti v penzijo, ker je preveč svobodno kritikoval razne visoke gospode. Kuhn je bil po Radeckem prvi avstrijski vojskovodja. Za njim žaluje vsa avstrijska vojska, zlasti pa i pešpolk št, 17, saj je bil Kuhn kranjskim ju- j nakom vedno jako naklonjen in je čislal nad vse druge polke.
Pogreb se je vršil učeraj. Cesarja je zastopal vojni minister Krighammer. Vlada je odredila, da so šli k pogrebu trije bata-lijoni 47. pešpolka in 4 topničarske baterije iz Gorice, katero krdelo sta vodila feni. baron Reinlander in general Sterzi.
Slovenska Sol* v Gorici. — Vse vprek poprašuje: Kak6 je s tem perečim vprašanjem ? Ali je vlada vendar že naredila svojo — dolžnost?
Odgovor je tak le: Pred kratkim je mi-nibterstvo  rešilo utok mestnega zastopa goriškega, ki se je bil  pritožil   proti   odredbi, i da šolsko poslopje v Podturnu ni primerno za slovensko  šolo ter da  treba  preskrbeti drugo bolj v sredi mesta. — Ministerstvu je [ zavrnilo pritožbo in naložilo magistratu, i naj v štirih tednih poroča, kaj  se je   ukrenilo v namen, da dobi  slovenska  šola  primerne prostore.
Kuj bu pa zdaj? Potečejo štirje tedni in mestni zastop ne ukrene ničesa. Mogoče je celo, da se pritoži ludi na upravno sodišče, dasi je znano vsakemu bebcu, da -r takih rečeh upravno sodišče nima besede. Ali reč se zopet — zavleče, kar je glavni namen goriške gospode. — Od kod tolika predrznost? Odgovor: Od lod, ker imajo v Trstu vso zaslombo. Dokler je RinalJini v Trstu, ne pričakujemo za Slovane r. Primorskem uikakih izdatnih sprememb na bolje.
Rodbina pokojnega Voliirlfu je zdaj v Gorici, ulica Ascoli. Plijaleljo in častilce plodovilegu skladatelja Iep6 prosimo, nuj se spominjajo njegove nesrečne rodbine. Zlasti opozarjamo na sveto dolžnost tisle, ki so ostali na dolgu za sprejete skladbe. — Udova ima v zalogi še pesmi za mešan zbor. Op. 7., za 70 kr., -- pesmi za mož ki zbor, op. 10, za 85 kr. Dobe se tudi v naai tiskarni. •¦- Vsa Volaričeva ostalinu je zdaj v nusih rokah. O priliki spregovorimo kaj več o njej. Veliko prav krasnih rečij nam je zapustil.
Slovenske obtožnice. — Glavna ost našega boja za pravično obravnavanje pri kazenskem sodišču je bila obrnjena proti — državne mu pra v dništvu. Brez prestanka smo zahtevali, da državno pravdništvo mora prvo dajati v nepristranosti in pravičnosti lep zgled in tožiti Slovence v slovenskem ne pa v laškem jeziku. — Ali državno pravdništvo je bilo gluho. Vemo, kako se je izgovarjalo, kakd je poročalo na višja mesta, češ, da to ni mogoče iz teh in iz teh uzvokov. Toda .po zadnjih porotnih obravnavah, pri katerih smo dobili preobilno uzrokov za pritoževanje, se je tudi v tem pogledu nakrat obrnilo na bolje. Iz T o I m i n a m iz K a n a i a smo dobili poročila, da so dobili ljudje slovenske obtožnice in ne več laških, kakor doslej. — Ali je kaj bolj naravnega od takega postopanja? Upamo, da bodo dobivali vsi Slovenci le slovenske obtožnice, tudi oni v,Brdih, v goriški okolici in v ajdovskem okraju. Tisti rojaki, ki dobe laške obtožnice, naj se takoj pritožijo; ob enem naj naznanjjo ludi nam.
Za deželno blaznico. Iz Gorice pišejo »Edinosti", da so dobila županstva obvestilo, da predno odpošljejo v bolnišnico kakega svojega umobolnika, jim je povprašati poprej v bolnišnicah v Gorici ali Trstu, da-H je prostora, kajti bolnišnice da so prenapolnjene. To dejstvo bi moralo vendar enkrat ganiti odločujoče kroge na Primorskem, da sezidajo primerno poslopje za blazne. Statistika nam zabeležuje dnevoma več slučajev, število takih bolnikov se množi, a prostori so vedno enaki.
»Softi* v cerkvi. — Nekateri gospodje so imeli veliko silo, da so začeli ropotati v cerkvah proti »Soči« (in cel6 proti »Primorcu") se predno so si do dobrega pretol-mačili došlo jim okrožnico. Zatd so se močno vrezalij Nekateri so sami izvedeli na najme-rodajnišem mestu, da tako ropotanje v cerkvi ni bil namen okrožnici, marveč in edino le očetovsko — svarilo. »Soča« torej ni ne prepovedana ne odsvetovana, toliko manj pa zagreši kdo kak greh (kaj li še smrten!) ali bo izključen iz cerkve, ako bo bral in naročal »Sočo*. Kjer se je tako govorilo, tam se je v cerkvi svečano oznanjala neresnica in se je delala — krivica. Naj bi gospodje io krivico popravili, tega ne zahtevamo, kajti ropotanje je imelo doslej edino ta uspeli, da so se začeli zanimati za »S o č o* tudi taki, ki je doslej niso podpirali in morda tudi ne brali. Deležni smo torej le izdatne reklame, ki nas pa prav nič ne stane. — Tudi mi smo poizvedeli iz najboljših viror, da tako draženje duhov v cerkvi se obsoja na naj-merndajnišem mestu. To povemo v ravnanje našim somišljenikom na deželi, ki so morda ¦ v skrbeh. — Zanimivo je pa vendarle, kako hitri so bili nekateri gospodje; z največjo ognjevitostjo so se vrgli na .Sočo*, češ, da posredno po njej mahnejo po osebah, katere so nekje grozen trn v peti. Man keniit die Absicht und man — wird nicht veratimmt!
Vajeni smo, koža je postala že trda, da pre- i nese Se mnogo hujše udarce nego so ti naj- | novejši pOskusiči.
»Svttnlnr." naročnikom priporočamo, naj nikar ne posojajo lista takim gospodom, ki .Sočo" sicer nestrpno preganjajo, sar,:; pa se-ne boje smrtnega greh* in jo fcitajo od prve do zadnje črkice.
Jak* .kattiSkf*. - Neki gospod «a deželi, ki ni naš naročnik, si je nekje oskrbel i predzadnjo številko .Soče", popisu! vse polemične članke (in tudi drage} z neslanimi, j zlobnimi opazkami in poslal jo nam v Gorico. Da bodo čitatelji videli, kakošni so pobožni izbruhi najnovejših »katoliških* src, evo nekaj ocvirkov;
Pri imena urednik* stoji pripis •— „frainasonski\ pri geslu .Bo* in narod"
—   »paganski". Na urednikevoosedogredo med drugimi tudi te-le velekatoliške cvetlice: Žaba, puhtoglavec, zvijačnež, Lump, Lump und noch eimal Lump, ti si prismojen, t: si blazen, Lump ali veruješ v previdnost božjo, vest imaš čisto kakor hudič, taznjivec. itd.
O   .Soči"   sami   so   enake   duhovite opazke.  O raznih člankih  pa ima pri vsaki drugi   vrsti opazke,  kakor: konfuznost, pu- | hlice, nadutost, itd. O tistih papežih, katere je cerkveni  zbor odstavil,  pravi: To 3o bili lu m p i, ne papeži. Raznih opazk ni mogoče podati, ker bi opisovanje postalo preabeirno. Rečemo le. du smo se dolgo zabavali s tako duhovitimi, s .krščansko*   ljubeznijo in  ponižnostjo  uudahnjeiiimi   opazkami.   -     Kvo Zgled,   ki   najgloblje   razkriva   srce   in obisti našim   nasprotnikom;  taki  so  skoro vsi, le j jeza in nestrpno  sovraštvo se  r.i/lija v sle- | herui   njih   besedi,  v slehernem dejanju,   in taki ljudje hote biti — osrečilelji narodov: in j odpirala   nebeških vrat.  Ako si jih s;i; <» ne ! odpremo   in   bomo  čakali   na   njih   zglede, gorje nam!
l*o Fitrlaliljl je zavladalo nepopisno veselje vsled znane okrožnice. Iz dveh mest smo dobili poročila, kako silno so Lahi veseli; .Corriera" ni nikdu omenjal, p tč pa »Sočo", češ, zdaj jo bo konec, zdaj nas ne bo več vznemirjala. - Neki Slovenec nam je pisal presunljivo pismo in se takoj naročil na .Sočo", da bi nadomestil jednega odpadnika in pomagal, odvrniti »toliko nesrečo".
Vohunstvo v gorah. - Znani vohun »iz gor" v »Pr. L.*, po domače »špijnn", ki je najel od »gospoda*, — da nadzoruje vse duhovnike na ..Sofini" strani in lovi besede pri sosedih, — da jih potem nese ali pa pošlje v Gorico — se je spustil tudi na »Sočo*. Vedite, patentovani in vsemu svetu /liani vohun, da nimate pravice nikomur ničesa očitali, kajti najzaničljivejsa služba je vohunstvo. Prišle so pritožbe n it naše uredništvo proti vohunu, da p r e g I e d u j e p i s m a na p o A t i in potem piše v (i urico svojim pokroviteljem. Vohuni nimajo logike; ako bi jo imeli, ne bi opravljali službe .špijonot". Ne le logike, tudi ponižnosti iti ljubezni nimajo, ker drugače bi te sramotne službe ne opravljali že 14 let. Vohunov rabi Me-nelik in Ualdissera v Afriki; tja pojdite in gotovo dobite obilno plačilo. Kdor ima hibe na sebi, ne sme drugim ničesar očitati.
Važna zaplemba — razveljavljena.
—   »Slovenec" iu »P. I/, sta poročala z nepopisnim veseljem, da »Slovenski Narod" z dne 25. aprila je bil zaplenjen vsled ponatisa W. »Soče" nekega sestavka proti škofu Missiji. - Ta zaplemba se je prav skrbno izkoristila; lahko rečemo, da je največ pripomogla k odločilnemu koraku pri znani   okrožnici do duhovščine na Goriškem.
Ali kaj se je zgodilo! Deželno sodišče v Ljubljani je samo razveljavilo to zaplembo, dasi se uredništvo ni niti pritožilo. Svojo razsodbo je sodišče podprlo z razlogi, da se v onern sestavku pač grajajo škofove naredbe glede na volitve, iti sicer zaradi prevelikega uplivanja na koriti jedne stranke, da se pa škofu ne očita nične-ča s t nega, kar bi bilo kaznjivo. Državno pravdništvo se je pritožilo še na višje sodišče v Gradcu, u ludi tam so razsodili v zmislu prve instance in pritožbo zavrnili.
Ta razsodba je ricoio bela vrana v našem časnikarstvu, Zalo je toliko pomcnljivejša za nase odnošnje. Državno pravdništvo je tu korenito pogorelo, kar Sv- v takih slučajih zel6 redko zgodi, če se uredništva tudi pri-tožij«>. I           Radovedni  smo,   s  kakim obrazom so
i sprejeli to novico na znanje »ospod je okoli | ,P. L". Uverjuni smo, da jim ni bila ljuba, ! kakor jim ne bo še r-iarsikatera v bližnji pri-I hodnosti. Da bi gospodje krivic? p»;iavnali, tega ne pričakujemo, ker tolike krščanske čednosti nismo nikdar videii pri njih. I           Primorski katoliški shod v Gorici.
i Glasito goriških konservativnih možakov pod i katoliškim plaščem, »L' E<;o del Litorale", za-I govarjato je v enem svojih člankov misei  o katoliškem shodu na Primorskem, Zal le, da v svojem ogrevanju za ta shod   ni  pozabilo brcniti  primorskih  Slovanov,  to je, večino prebivalstva   vse Primorske. Nastopivši torej toplo za tak shod, motilo ga je le uprašanje o razpiavneni jeziku. Člankar je  spraševal samega sebe, ali bi se smele razpravljati ludi v kakem neitalijanskem jeziku? Ker ni mogel I zanikati  primorskim  Slovanom   pravice pc-I služevati se svojega jezika, je prišel do sklepa, I da četudi bi se govorilo v vse jezikih, vendar j bi  se mora) zapisnik voditi    ,ino v jedneiu • — namreč v italijanskem jeziku.  Odzivajoči se tej misli, je drugi člankar zagovarjal  popolno  svobodo razpravljanja v vseh na Pri-I morskem  navadnih jezikih. Shod bi se imel I sklicati  na spomlad.  Ta misel   baje dobiva 1 odziva, radi tega je potrebna tudi naša be-I seda, ker so prizadeti v stvari tudi primorski I Slovani. To že storimo pravočasno, za danes I pa beležimo vestico brez Komentarja.   ,Ed*. I           Radodarni doneski. — Ženski po-
družnici sv. C. in M. sta došla darova: Gospa K.  Goljevšček 5 gld. — V veseli družbi pri j narodni rodbini Lokar - Hausnerjevi v Mirnu j se je nabralo  5 gld.  75  kr. —  Presrčna 1 hvala! Bog daj obilo posnemovalcev!
Zaupnice. — Iz šempeterske dekanije se nam poroča, da zaupnice nista podpisala dva duhovnika. — Tudi drugod po deželi je pričela uprav divja gonja za podpisi; veliko jih je, ki poznajo namen tega švindla in na podpisujejo. — Vsa reč je velikanska hinav-sčma; najgoračniši podpisovale! naj-iii a »j spoštujejo tistega, kateremu velja za-upaica. Ah v tej zaupnici vidijo edino le nezaupnico sedanjim političnim in narodnim voditeljem. Ju r tem grmu tiči zajec! Za podiranja vsega, kar se je doslej zidalo, porabijo vsako sredsLvo, dovoljeno in nedovoljeno. Nadejamo se, da grda dela se bodo sama inaKavala.
Paeenje »rlL»kov. — »Corr." je napadel podgorskega vikanja č. g. Goloba, ker je nekomu zapisal v krstni list 31 o ž e t i č iu ne — Moseltig, kakor je baje on zahteval. Z velikim veseljem pripoveduje, da se je mora! naposled udati in krstni list prepisati.
—  Ne vemo, koliko j* na tem resnice, ali postopanje g. vikari>.i je gotovo le hvale vredno. Pravilno pisan priimek je le Mozetič " al; tudi Mozetič, Mosettig pa pišejo ne-negatje.
D os t a vek. — U /lirriera" je prešla gornja vrst v razne lahonske liste; vsi kričč: Glejte, kakošui so ti »preti slovel u". — Ti napadi so pisani zelo ti.-iidrucijoziio, deioni.t neresnično, da bi verjeli laski .božji volki", kake krivice morajo trpeti laški- ovčice od slovenskih dušnih lasliijt-v. — Da je nzročil vse te časnikarske napad«- oni Mo.sc t lig sam, to je namvoo. In kun j" ta elmek i Ta je oui Keliee Moseltig, ki ima »t.icuuo z jedilnim bi<igum iu tobak..- rno kuhcem Koma na levi strani. Mož je prav za prav slovenskega rodu. — To na znanje kiipujočemu občinstvu. Svoji k svojim.
Vedno Iep5e. Z idnjič smo pov>.l.ili, da neki dopisnik iz Devitia)?!) v »<!orrieru* zahteva laško šolo. -— Neki drugi uli prav tisti dopisnik *e je oglasil tudi v puljsketii osliču, iiiizviuiem tudi »tiio.im- Prnsii-ro". iu zahteval, naj s« poilje v IVvin italijanski duhovnik, pe$, da domačini ne razumejo .ljubljanske govorice". Smešni ljudje! Kričati in lagati znajo, io treba priznati! Ako hote dobili Devinci slovensko c. kr. okrajno sodišč*-, morajo najprej sami pokazati, da so lega vredni, in tir, da jih bodo laski prite-penei ra:'iipiv:ili za trde Lah«*. Devin je še vedno ua slovenski zemlji, pripadajoči avstrijskemu cesarstvu, ne pa laškemu kraljestvu. Devinci, ali ni tako ?!
Lože In ne Lou/anu. - - »ilorricre" se repenči, ker stoji v nadškofijskem imeniku Lo/.e iu ne L o n z a no. lu zakaj? Čujte, ker se je midi rodil iuri.iii-.ki piknik Pietro Ž o rut t i. Najprej moramo zavrnili ,f!or-riera", da pači cA» priimek svojega ljubljencu, ki se je pisal za Zoruta, kiikorsnih je fie mnogo v Brdih. (Ril je slov, krvi!) Ne čudimo se torej, da hočr spariti fiase Lo/e v Loiizanu. Vedi, bralec »C.*, da Lože je slovenska vasica, katero bomo pisali tudi zanoprej tako, kakor edino je pravilno.
življenje zdravnikovo velja le Jedilo krono. — Naši bralci se bodo čudili tej cenitvi. Mora pa že biti resnična, kajti uveljavil jo je le dni zdravnik sum, o kalerem pač ne moremo misliti, iU bi mogel prenizko oceniti svoje življenje. Čiijinn torej! — V našem mestu deluje že mnogo let neki zdravnik, ki je, prisrdsi v Gorico, pozabil, du ga je rodila slovenska mati. V njegovem slanovališču   ne    iščite sliki-   Vodnikove   ali
Prešernove, pač pa.....Ta   zdravnik torej
je   bil   nedavno v smrtni   nevarnosti.   Peljal se je po mestu v kočiji,  katere  konj   se  je splašil,    vrgši   na   tla   koMja/a.   Rirjajoeega konja sla se začasu ustavila dva   srčna   po-streščeka, pustavivši svoje življenje v nevarnost, da  sta   rešila   zdravnikovo.   Ta  svoja rešitelja  je   srečno   oleli    zdravnik   povabil istega popoludiie na svoj dom. da   jima   izroči   primer n o   nagrado.  To   se  je tudi j zgodilo. Kakor s«> govori po mestu, je prejel j vsak postrešček :!¦"> kr,p reci: pet   in dvajset krajcarjev avstrijske   veljave.   Torej:   Naslov j naše vesli je resničen. — Jaz.                        1
JL» vlttorla e del valoronl. (Zmaga j je hrabrih). — Včerajšnji »('orriere" je priobčil pod tem naslovom članek, kateri smo čitali s pravo slastjo. Kaj pravi? Evo: Odvetniška zbornica v Splitu (D-dmucija) je sklenila v seji 14. julija lsy.1.t da notranji poslovni jezik bodi edino le hrvaščina.— Odvetnika C i n d r o iu Salvi sta podala proti temu sklepu   pritožbo na  mmtsderstvo.
—  Ministerslvo je res razveljavilo oni sklep odvetniške zbornice z odlokom 17. februarja 1896. gr. 23.839 e* 1895. Razlog je glavni ta, da vsi jeziki, v deželi navadni, so enakopravni po čl. XIX. drž. temeljnih zakonov, »tlorriere* je seveda ves oduševljen za ta odlok   pravosodnega   mimsterstvii.   Mi   tudi!
—  Ali .Corriere" je pozabil v svoji gorečnosti, da isti člen XIX. velja tudi za Slovence na Goriškem; ako varuje peščico dalmatinskih Lahov, varuje gotovo tudi deželno večino slovensko na Goriškem. — Tudi tukaj je sklenila odvetniška zbornica goriška koncem 1. 18'.H., da poslovni jezik bodi izključno le lašcina. Radovedni smo, ali je minister grof G1 e i s p a e h razveJjevil tudi ta sklep, ki je veliko bolj neumesten nego sklep odvetniške zbornice splitske. — Ako tega še ni storil, pričakujemo od njega, da bo delil pravico z enako mero  tudi  de-
I želni večini slovenski na Goriškem. Sicer pa | prav pravi »Corr.*: La vittoriit e dei valo-I rosi! In SJovenci.se bomo borili   »valorosa-
mente" 2a svoje pravo, zato upamo, da bo
tudi »vittoria" naša.
Iz Podgore nam poročajo: Na goriškem municipiju so poslali neko žensko v Podgoro z nekim pisanjem, naslovljenim: al vicario di P i e d i m o n t e. Ko je g. vikarij to videl, je dejal ženi, da to ne tiče njemu; potem je šla k županu, in ta ji je povedal, naj gre zopet na monicipij, kjer naj pošteno napišejo hn& — P od gore. To se je naposled zgodilo in žena je prišla po toliki I zamudi   do   svojega   namena.  — AH  bodo
goriški zagrizenci še dalje uganjali take burke ?!
Jeden laški dopisnik jo manj vre-den nego dva slovenska preStč«. — Znano je, da je razžalil za časa bivanja dr. Luc-gerju v Sudovem hotelu tuk. dopisnik nekega laškega lista sklicatelja shoda na časti. Ker ga je hotel sklicatelj naučiti nekoliko dostojnosti, je podal tožbo, in vročekrvi V>žicelj je bil obsojen in kaznovan. O tej obsodbi ni črhnil »Gcrriere* niti besede, pač pa je prav iste dni na dolgo in široko govoril o dveh prešitih g. viteza Nabergoja na Proseku. Ker vsprejema vsak list v svoje predale, kar se mu zdi najvrednejše, smemo sklepati, da veljata .Corrieru" dva slovenska prešiča vec, nego jeden laški dopisnik. Mi seveda se ne drznemo preiskovati, a!i »Corriere* prav sodi. — Jaz.
I* AJdovSfRte nam poročajo: V tukajšnji predilnici je ustavilo delo 40 delavcev domačinov, ki so delali v njej do 30 let. Uzrok tega je, da novi ravnatelj (Nemec) ju može kot boljše vrste delavce ponižal v delu. zamenivši jih namreč s ptujci, katere je naročil menda s Češkega. Dati se j:>, da ustavijo delo tudi ostuli delavci, ker sliši se, <|{ nameruje novi ravnatelj zamenjati vse dosedanje delavce z drugimi         ptujci namreč: Pričakujemo pojasnila!
Posten elit.         Nekaterim   našim   tr-
govcem s sadjem iz Riiiembcrga so kupovala (Nemci) po pomoti oiiUeii več denarju nego je bilo določeno. PriSedsi domov in preštev.ši natančno dobljeno svoto so .Mjoziuii pomoto in so denar kiipčevalcern povrnili. Ta pošten čin je posnemanja vreden izgled!
Kazala*. - Dne 1, maja t. I. oh Io. uri predpoldue je bilo v deželni hiši deveto srečkanje deželnih obligacij izdanih leta IM>>N. izžrebale so se naslednje; Vrata A št. 10 /:a U«0 gld.. st. XI za TM) gld., št. 41 za Uni gld., št. 5."» za 100 gld., št. Ml za UMI gld. Vrst;: If st. Ki i.\ 1U00 {»M., št. b7> za 100 gld. Deželna denarnici izplača t«' obligacije dne I. avgu*!.! t. i. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičmh obligacij in ti.tili <>d~ rezkov, kateri se ne izteko I. avgusta t. I. De/.eini odbor.
Vosul red vseh železnic na .Slovenskem, vseh postnih zvez na Goriškem ter glavnih paroplovnih zvez po moriti piilozinio prihodnji številki, ker od I. junija naprej bedo razne premembe. Vse gostilničarje iu društva prosimo, da razobesijo ta lepak na kakem očitnem kraju.
Iz Kobarida nam pijejo: „!,tv;ku ce^ta od Globoščaka fpolok) naprej je tako slaba, da je po nji nemogoča vožnja. Dne 19. t. ni. je peljal g. Franc Trbančič neki les iz Kobaridu na Livek. Pod Livkoin, v bikozvuiiem Debelem bregu, se mu je voz prekucnil; komaj so redili konte, da mu ni-u sli z vozom vred po strmini v propad. Tu dogodek bi moral bili pristojnim oblastim v doku.', da je treba nekaj storiti za pn|yu\o le ee-le. 1'p.imo, da «e Io zgodi".
Neki drugi dopisnik se nam zelo pritožuje, kako počasi napreduje reč s sodnim poslopjem. Zdaj. ko je vsi; le št; od Kob.i-ridcev odvisno, reč ne gre več naprej. Dopka ne moremo priobčiti, ker najboljša not za take prilofct ,e tutnnšujc star;cVntstvo. Skodu les, du se preveč zavlačuje otvoritev tega tako Zelo težko   pričakovanega   sodišča.
» Izseljujte »e! — Glasilo vladi1 briV/.ilijske »O P.iiz" podaja nastopno sliko o neverjetni bedi avstrijskih izseljencev: Avstrijski izseljenci se izkrca vajo na otoku, oddaljenem kakih "»0 minut vožnje od giavnega mesta Rio de Janeiro. Na tem otoku pri-mankuje vode iu morajo dovažati isto s celine. A voda, ki jo dovažaj'> v strašno umazanih čolnih, stoji česlo po dva tri dni na pekočem solncu in se tudi meša se slano morsko vodo. Vsi izseljenci, ki morajo pili to vodo, dobe strašno drisko. Perilo si morajo izseljenci prati v morju, vsled česar je perilo vedno umazano, izseljenci spe po tisoč v jetlni spalnici. Te spalnice so brez oken. Ležati pa morajo na golem, ali pa ua lastnih omotih, v kojib nosijo svoje zadnje — zadnje imetje. Tu leže vse vprek: možki, ženske, ožonjeui, samci, mladi, stari, otroci, starci. — Vsi v strašni iimazanosti. Ako bi nastal ogenj, zgoreli bi vsi. Okolo poslopja je strašen smrad vsled človečkih odpadkov. V kuhinji gospodarijo kuharji, s kojib uprav kaplje mazanina. Gorje bolnikom. Ti leže v posebnem oddelku, pokriti cunjami: o kakem čistem perilu ni nili govora. Tnirli otroci leže Se po več dnij med živimi. Ker pa v oddelku za otroke pomrjejo malone vsi bolniki, zatajujejo matere raje bolezen svojih otrok in jih nosijo umirajoče na svojih prsih. Sleherni dan naleta jo o pregledavanju spalnic na pet šest v cunje zavitih mrttih otrok, koje stlačijo potem v kake stare škatlje in jih pokopjejo: Na kratko: tu vlada najhuja človeška beda.
Drobiž. — V Sedlu so dobili nov križev pot; blagoslovil ga je na Vuebohod preč. o. Medic s Kostanjevice; stari križev pot so prenesli v staro cerkev. — V S t a -remselu so začeli širiti cerkev: priprave so naredile marsikako zdražbo. Upamo, da se poležejo vznemirjeni duhovi. — Na goriškem pokopališču začno prekopavati grobove iz I, 1880. do 1882. Nagrobne spomenike treba pobrati do 31. julija, sicer postanejo last mesta. — Toča je ropotala tudi po Furlaniji. — Na Tolminskem pridno delajo razne nove ceste in popravljajo stare. Več o priliki. — V S e m p a s u sta se sporekla dva moža; jeden pa je rabil zobe in vgriznil nasprotnika v desno -uho. — Presv. cesar jo daroval za cerkev v Lokvah 100 gld. —Mestno starašinstvo bo imelo I drevi sejo; v rasgovor pride tudi slovenska i šola. (Glej o tem drugod.) - V Po d gor i bo v nedeljo veselica, ako ne bo deževalo. Več na drugem mestu. — Za »Sle g i ne" zavode prihaja premalo denarja; stroška bo letos okoli 8000 gld. Rodoljubi, pomagajte! — Tolminske hranilnice in posojilnice bilanca za 1. 1895. je na četrti strani. Opo-I zarjamo na njo.
Brzojavni urad r Korralnu. — Od |
dne 15 t m. pa do konca avgusta 1.1. razširjen je brzojavni urad v Korminu na po-; polno dnevno službo.
Bolezen na «*>"• — v l*ribth in tudi v (Jerici gospodari v mladem zarodu d a-vica, v Komnu pa se je precej hudo razširili znana nalezljiva očesna bolezen. Zbolelo j,,V okoli 00 otrok. Soh ni še zaprta.
Društvene vesti.
_ Katoliške politično-bralno društvo v P od gori priredi s sodelovanjem »Goriškega Sokola" veselico v društveni dvorani prihodnjo nedeljo 31. maja i"S9t>. ob S. i" P0' popoldne. Spored bo obsegal: petje," tattiburanje in veselo igro «Mutec». __. Tiskani sporedi se bodo delili pri vhodu. Vstopnina: za osebo 20 kr., sedež tO kr. K obilni udeležbi uljudno vabi       Odbor.
— Kolesarsko društvo «Gorica*. „ V nedeljo dne 31. maja IKltG. izlet v palmanovo. Kilometrov l*i*S. Odhod iz Gorite ob IV« tJ°Poltllie' OiMioA iz »hotela tri krone*. — dlani, ki ž 'le dobiti društveno znamenje, naj ?«> oglase pri odboru, kateri jim gailoposljc pn.ti položitvi varščin*- gl. Kri). Slovensko akad. društvo «Slove-ii i i a > si usoja naznaniti sestavo odbor«*, voljenega pri 1. obenem s boru letnega tečaja J. IMPTi-%. dne i'J. aprila : Predsednik :cand. iur. Fran Muhi*'; podpredsednik: stud. iur. Fran Slupiea; tajnik: *tud, phil. Ivan Mer-har; blagajnik: strni, phil. Ivan Ko«nik : kiijižničar: stud. phil. tlinko Vodnik; arhivar: html. phil. Hajko Nachtigall, gospodar: rtud. iur. Fran Suklje. Namestnika: stud. inr. Fran Novak: stud. med. Jožef Tiear.
Ostala Slovenija.
Trat. — Kfc*eelene,t It i n a 1 d i n i po« gostoma potuj« na Dunaj. To potovanji' ni brej puliM-liii, poMbno pa dejstvu, da je Sel v Grade*: „ua odpust* tudi predM-dnik pridnega sodili".« v Tistu g. p5. Prek, ki je i kij   do grla sit primorskih političnih razmer.
-  Dr. Konrad Janezi«-, odvvtnii.-.i kandidat v Olju. je položil v Trstu odvetniški izpit /, i/.vritnim v.ipehorn.         .Slovenska (¦ i-t a 1 n i *¦ u* v Trstu tu* ii<,«>!a svoj obrni /bor v nedeljo :U. t. m. oh Ul; uri v kir-hiih prostorih,   »Tittrtki  Sokol* pa  v telovadna i
i-tega »l«>e nb lJ' . uri. ..... Odbor ,1) •• 1 a 1-
skega piMlp. dne-tva* ?e je v s\«>ji prvi wji sestavil takti-!••: 1'ml-pdnik: Male Mait-dir; podpredsednika: Bogdanova Ani«* in llrvatin Miha; tajnika: PoriHek Vinko in |!iilm'f Josip; blagajnik: Perhavr Jakob; knjigovodji: Orne Ivan it: Krivo*«*1 Ivan; knji/nifar: Muha Anton. Društveni gospodarji; Ib p Anbui, lpavir ban, Ovna Anton in Primožič Fran. V r.»z»«»dive .t.i biLi v«>!j.'ii«, ud Miar.i odbora ; Zilko Ki.ii) in Olgo Krut; /a-tu.o-iuwi pa: llv.i-l;it Ivan, Hajpelj Jo;ip in Kru-Mut Anton.
Ifttra. I'l»'i,',i Istra, ahaftna nevarno..t ji preti. V Motovilit ;<; prUel |N)Seg sodnega pristava *¦ i/ Gorie«- avskiilt.mt g. M. Kabi-j a it, pn'd katerim je v iifi.irito.di istrsko .italijanslM)*. .Laike gn/dc* pa tn> poslovanji'v.il go/dns o-krbmk H ustja. Zares, grozna nevarnost! —• l«»r,ki listi so |K«hii hvale Ivjšinjskemtj Pipanu V i d n I i r h u (Vi-dulii-ti ehe sangne puro!), ker pri \t.3itvi voliimii mož ni hote! na n.kak tuCiit prečiiati tudi v hrvaškem j«'zika volilnih predpisov, da>i jo volilci to zahtevali. Ko je hotel pre-eitaJi vladin zastopnik okrajni glavar Z upi-k (Gvek'f, je Vidulii'- «*et iz dvorane. Ta dogodek postavljajo I.aitr vsem laškim županom za zgled. Taki so! — ¦ Dne :!0. t. m. se bo vršila dežclnozberska volitev na V o 1 o s k e m in v K r k ti za kmečke občine. Na$a stranka kan-diduje zopet prejšnjo gospode, namreč gg. prof. M a n d i r a in župana J e n k a za vo-ioski t>r g, Simona K o r. t« tir* a ti io*;n;>ki polit   okraj. O njih i/vvtiivi ni du.ma.
Kmnjnka. - V P o -1«, j n o je prišlo v ponedeljek veliko ti-t«- tw»-,,.* z vsemi navadnimi vlaki; p«>'.»v tvga :*• bilo ?¦:.• ve»i zabavnih; jeden iz n.i'.i.,f in drugi iz Tr>ta. Vsi« gostilni' >o Iti',- u.itlači in.. Jama je l>;la otvorjeiiii «ib .1. p«ip. V"-.> je mrgolelo ljudstva po wlt jamah; naj/ualiHej1** pa ji-bila du koma na takoziamui pi»-<isčii, kjer je svirala domača gudha. Marsikdti se je tudi zavrtel - in teh je bilo mnogo — da bo mogel o tem pripovedovati doma. -- Mešani pe\vki zbor je :.apel m kaj narodnih in uniftnih pesmij; petje je vodil nas domačin iz lietič g. Pahor, *ki službuje v Postojni. Zvečer je bila na kolodvora rc-hka zmešnjava; prirejen je bil poseben brzovlak proti Trstu, ki je bi! silno dolg. Za njim sta odšla .še oba zabavna vlaka v Trst in Gorico ter oni proti Ljubljani.
—  V S o d r a ž i e i na Kranjskem ustanovila se je dne 17. I. m. nova posojilnica z neomejenim poroštvom. V ravnateljstvo in nadzorstvo izvoljeni se najodiif-nejsi občani. — Nova posojilnica, k.itiri želimo ubilo uspeha, prične s i>oslovanjem takoj  po n gistrovanji.
Štajerska. Spodnjestajerskijubilejski zaklad pridobiva prijatelje tudi v duhovskih krogih. Prvotnemu odboru so pristopili namreč, tudi člani duhovskih krogov, da sodelujejo vzajemno s posvetnjaki v dosego plemenitega smotra, katerega so si postavili štajerski rodoljubi. V odbor so vstoniii celjski opat Franc Ogradi, častni kanonik *n dekan Anton Hajšek v Slov. Kistrici in vpnfc. c. kr. s. sveb ter kn. šk. duh. svet. Ivan Krn-5ie\ Na Štajerskem delujejo duhovniki in posvetnjaki skupno za narodni blagor. Žal, tla ni tako povsod! — id. t. m. so imeli shod štajerski učitelji v Gradcu. K shodu so bili povabljeni vsi učitelji, vsi bivši deželni poslanci, vsi prili. kandidati za dež. zbor, osebe Šolskih oblastev, vodje vseh političnih strank in zastopniki vsega staj. časnikarstva. Iči-teljslvo je sklenilo, da ne bo podpiralo pri letošnjih deželno-zborskih volilva nijednega kandidata, katerekoli stranke, kateri ne obljubi podpirati pruSnje: zboljšanje gmotnih in drugih razmer staj. učiteljstva. — Potrjeno je podporno društvo za uboge dijake nižje
gimnazije s slovenskim in nemškim učnim jezikom, katero se je pred kratkim ustano-uovilo. - Pok. Davorinu Trste lijaku, pisatelju in zgodovinarju slovenskemu, postavijo letos primerno spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Kraljevcih pri Sv. Jurju ob Ščavnici                                                         i
Koroška. — Cesar je potrdil g. Neuner-a za celovškega župana in dne 9. t. m. ga je slovesno zaprisegel g. deželni predsednik. Netiner je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je posebno glasno in demonstrativno naglasal, da hoče varovati na vso moč. »nemški značaj* celovškega mesta proti vsakovrstnim uplivoiu «d kterekoli strani! Niegovi somišljeniki so mu za take »nemške11 besede kajpak ploskali. Kaj je bolel Neuner ž njimi prav za prav reči, morda sam ne ve. Sam mora namreč vedeti, da Celovec nikakor ni izključno nemško mesto, čemu torej one puhle besede r* ("le je pa hotel Neuner poudarjali, da nas bode kot celovški župan stiskal ob steno, nam kratil na Se pravice, potem naj ve, da morata za stiskanje biti dva: jeden ki stiska; in drugi, ki se daje stiskati. Da ima Nvnner z vladajočo kliko vred dosti volje nas sliskovati. mu radi verjamemo. On naj pa tudi ve, dri se Slovenci že zdavno ne damo več stiskati, kar n.t komando kakega župana, in I-oditi tudi eeluv-kega.     ,Mir".
1% beneške SloftTHJp; — Iz Honca ob avstrijski meji delajo lepti občinsko cesto do glavne drž.une u-Mr, ki veže Kobarid s Čedadom. V Lazih je blagoslovil v ne-del|o neki kanonik iz Čedada nov Kfižev pol. Malo cerkva imajo orgije; ali se tam, kjer so. ni nrgljana, V celi šempelerski župniji r-ta le dva orglj.ivta. ali še ta i?va sia » 1 e p v a, ki orgljata le po posluhu, kolikor sta :«' naučile v Padovi.
Stoveiud   v   Ameriki.          Po   uradni
>.Iati-tiki je v sami državi Illinois Mi.*iO Slovencev iu sicer v Cliicagu 700; v Jolietu JOiM«, Aurori U<H>: L:« Sallu 500; Coa! čitv ;t«rtl; Uran« \Vilu ^00; South Chieagu ."»00'; 1'Jiatt.irku i«M»; hpringlh»dn tOO; Lincnlnii iM.H>, Giel.hri-t Viola ir»0; Karikakee iSt); Forest (litv ."i0; Li-moiitu HtM); Homco ^.'»0; C.ibon Hillu ITiO; NVilliamsvillu :UM; Hut-lankii !:,0;Kang!fV J«K); \Villov Springu l.">0; \Wiiona J.*»0; Minoiiku -'(Ml i Capi«- l.V).
Razgled po svetu.
A atriju. ¦ Siiiiljii pr<'jasnega nadvojvode Karola L ud o vika iu vsled bo-liv.ni nadvojvode Frana Ferdinanda d* F.sle je ttilo prišlo na površji' vprašuje o prestn-|iiuasie«W\u v Avinji. J\i vprašanje mi spravili na dan Madjarji še v času, ko je ležal na odru pok. nadvojvoda. Ta netaktnost v iiiadjar-kein fasopisju j,, uplivala nejevoljno na ihoi>ke kroge iu sinu- tem več, ker se ni -i,d'5,il.i bolezen nadvojvode Ferdinanda it K^te, da bi se bilo moralo že razpravljati o n.Hedshu. Nasprotno poročajo, da je nadvojvoda sicer še vedno bolan, vendar da ni nevarnosti. Nemški kainelar knez Uohen-iohe namerne n. kupili posesti na Češkem, ker piod.« v«.e v Iluziji. Kakor poročajo češki e.«s«ipi:.i, la naiiiera >,e mu ne posreči pri či-kib velipo-estnikih, kajli nijcden ne mara prodati svoje posesti Neiudi; vtem pogledu so tudi pleineiritaši rodoljubni. - - Proti ustanovitvi okrožnega nemškega sodišča v Topli« ah na tV.kein pišejo češki ,Nar. Lisl>" ter velijo, da deželni zlior češki gotovo v (o i te dovoli, kakor ni dovolil niti I. ,H7±, ko je b.\ za to vprašan. Narod češki, piše ta bst. nikoli na privoli v to, da se ustanovi v Toplicah pojioinoma nemško sodišče. -- V nemški levici ni več edinosti. Nje večletni ugledni členi, kot so prof. Suess. dr. \Vr.ibet/. iM. so i?>i<,j,i!i i^, kluha ler nanie-rujejo u>tatšoviti diUgo stranko. Vodje r;i2iiih nemškili deželnih strank so imeli shod v Pragi, kjer so .»poznali za jiotreho, da se prrn-lroji v^a stranka in izdela novi določeni program. V to svthu bode imela -tranka glavni shod v Lincu v polovici meseca julija. « Meščanski odbor na Dunaju je bil »kleuii |.n diaiiskem, da priredi I. lh'.IH. obrtno r.r/-t.ivo na Dunaju v proslavo petih^etlcl-niie •••sar;eve. Pn shodu proSlega tedna pa je zaključi!, tipiiotiti to misel, boje se, da se razstava ne bi obnesla dobro iz tega razloga, ker ni več edino-b um! dunajskim meščanstvom. — Jutri se otvorijo delegacije v Ilu-dimpeMi. Goriško deželo bo zastopal dr. Gre-g o rč i č, lMn» dr. P, i a z i, Ti>t L u z z a 11 o, Kranjsko pa kanonik K lun, ki je bil u voljen le v>i«.d ti ga. ker s*, je zdržala volitve p ol o vica »raiijskih poslancev narodne stran« ke. Niso namreč hoteli uprizoriti škandala, da bi moral odločevati žreb med slovenskimi poslanci. Ako bi imeli Klun in tovariš« količkaj političnega takta, bi bili letos sami ponudili delegata narodni stranki. Ali ne! Raje naj bi odločeval žreb nego so to storili. F.vo dokaz, kam jadramo s prosvet-Ijeno politiko .Slovenčevih* patronov. Dunajsko policijsko ravnateljstvo uvelo je preiskavo proti onim 11 dijakom, ki so bili podpisali znani protest proti milenijskim slavno-sdim. Jed«.-u izmed teb dijakov, Osthaus, je bil nemški podanik; štj|<Jt» bili so Hrvatje in Romuni, torej ogerski podaniki, Sest jih je bilo Avstrijcev, Nemca Oslhausa je dunajska policija jednostavno izgnala iz Avstrije, ogerskim podanikom pa se je zagrozila, da jih izžepe, ako ne prestanejo agi-tovati proti mileniju. — V vseh krogih poslanske zbornice je nL»=vdilo jako slab utis, da je neki poljski poslanec dal dvema tovarišema poslanske dijete zarubUi. — Prvim dunajskim podžupanom je bil izvoljen dr. L u e g e r, drugim pa dr. N e u m e y r; Tako je torej popolnoma rešena dunajska kriza, v mestni hiši! —¦ (Poročilo iz državnega zbora prihodnjič).
Ogerska. — Dnevoma se slišijo nove nespodobnosti s pozorišča razstave. Strašansko odiranje gostov je že daleč znano, vsi nemški, pa tudi nekateri ogerski časopisi se hudujejo proti glavnemu ravnateljstvu razstave, ki je edini uzrok draginji na razstavi. Ravnateljstvo   je   namreč  oddalo  prostore
gostilničarjem za drag denar, ti pa 'gledajo* j da stroške pokrijejo in drago računajo. Vsi" gostilničarji so soglasno naprosili ravnatelj«* stvo, naj jim zniža najemnino, ker ne mo-' rejo drugače izhajati pri pičlem obiskovanju razstave. Ravnateljstvo ni ugodilo zahtevi, ampak je obljubilo poskrbeti za obilneje obiskovanje. Vlada je namreč razposlala okrožnice po deželi, s katero obljublja izdatno podporo vsem onim, ki si želijo ogledati razstavo. Slično okrbž.nico jo poslala tudi na HrvaŠko in v Bosno - Hercegovino. Ali bo pomagalo kaj to sredstvo iz deficita? — Ogerski finančni minister je izdal odlok o stavljenju v promet spominskega denarja v veljavi 1 krone. Zunanja oblika denarja je sledeča: Na licu se vidi s krono in plaščem Sv. Štefana poprsje cesarjevo z napisom: «Az ezerevos Magvarorsziig emlekere 1896.» (V spomin tisočletnice Ogerske 1896.) Na drugi plati je podoba vodje Arpada z grupo, oznacujočo dohod Madjarjev. Denar je temen in sličen popolnoma kronani. Opozarjamo čihiteljp, naj ne prejemajo tega denarja, ker bo pri njem zguba. Sploh naša vlada bi morala prepovedali razsirjevanje istega v naši polovici države.
(Ntale države. - Najvažnejši politični dogodek se je zvršil 26. t, m. v Moskvi. Tega dne namreč je bil kronan ruski ca-" v navzočnosti nepregledne množice gostov domačih in tujih držav. (Glej zaglavek *Rusija» v razgledu po slov. svetu. T!|\) V Canei (otok Kreta) so nastali nemiri. U. Aten hrzo-javljajo, da so tam (v Canei) umerili pomočnika pri ruskem iu grškem konzulatu ter nekega grškega aguita z vso rodbino. Na Kreti je splošna ustaja. Nekatere države so odposlale že svoje vojne parnike pred Caneo v varstvo svojih podanikov. — Dne ¦H'>. I. m. so slavili ludi v Franci ji sla vnosi kronanja ruskega carja. Predsednik Faure ler vsi mestni /aslopi so odposlali brzojavne čestitke, vojaštvo je imelo praznik. V Parizu je bila brezplačna glediščna predstava ; gl«1-dišče je bilo natlačeno. Peli so uprav isto opei-o kakor I. 1S9II. pri obisku Rusov v Franciji. Razne hiše so bile okrašene z ruskimi iu francoskimi zastavami. Tako so počastili v Fisiuciji glavarja Rusije, sv«ije zaveznice. Na Din kosti je priredilo izlet do 1000 Srbov v Sredee, iin'j njimi je bilo okoli :<0 častnikov, llolg.ui so počastili Srbe na    najlepši    način.            V    italijanski
zbornici je inlerpeltival vlado poslanec hubriaui radi zunanje politike. N.-igkiKil je, da nfrikanska politika iu trojna zveza škodujejo Italiji. Molel je zvedeli pogoje trojne zveze ler vprašal, ako je /.veza prolektnral ali garancija, zakaj se draži Rusija ler zakaj se ogreva nemški cesar za Italijo. (Ker je nekdo upi!, da je nemški cesar prijatelj Italije, je rekel linbiiaiii: t In je prijatelj Italije na svojo korist). Imbriauiju je odgovoril liudini, naglasivši, da je trojna /.ve/a potreba, da ne dela nikake škode Italiji iu da vzdržuje mir. Italija je v zvezi pod enakimi pogoji kol Avstro-Ogcrsku, in radi tega ne umre bili besede o prolektoralu. Zagovarjal je dalji- nemškega carja ki.l pravega prijatelja llalije iu njetfga kralja. Vlada iiaiueruje vzdržati politiko trojne /.veze |er bo zagovarjala prijateljske odnošaje z ostalimi velevla-h t mi, posebno z Rusijo iu Francijo. Iinbri-ti «t i ni bil zadovoljen z odguvurom, nego je predložil resolucijo," k kojo se poživlja vlada, naj sledi politiko, ki bo odgovarjala več narodnim čutom iu pravicam Italije. Zbornica je zaključila na Kudiiiu/v predlog, da bo razpravljala lmbriauovo resolucijo za prora čunom. Kakor nima Italija sreče v Afriki, Španija na Kubi, hiko je nima niti Anglija s svojo politiko v Kini, Jupaiiu, Koreji, v Afriki in Venezueli (Ameriiii). V Kini namreč je spodri.ilo neko rusko paroplovno društvo Angleže od pravice, da smejo broditi v luki Tšifu, a kakor se dozdeva, odstopijo Kiuezi v-so luko Rusiji. Tudi vrhovno gospodarstvo Rusije nad Korejo je že gotova reč ukljub •angiežkemu prizadevanju, da bi posegel J.ipan vmes. N<> v Taansvalu iu ne v Dongoli ne morejo opraviti ničesa, dočitn v Venezueli ostanejo gotovo kratkih rokavov. Tako se obrača' kolo sreče. Nekdaj na morju zmagoviti Angleži zaostajajo v vsakem pogledu v.a .»barbarsko* Rusijo, ki si pridobiva dnevoma več veljave rta splošnem   svetskem koncertu.
lansko nravoslovjc v Talmudu.
.Na .Ulje v »njo,.
Zlodje. duhove, vrage in strašila
j«? po Tahnmlu .splodil Adam, ki je imel dve vragiiiji za ženi.
Tudi Eva jo rodila 130 let same zlodje, ker je imela ?lodja m moža. Po Talrnudu ') mimžijo se zlqdji takisto, kakor ljudj«.', ki jedo in pijejo, kakor mi.
Duše židovsko so po Talrnudu Bogu ljubše, nego dus»* narodov nežidovskih. Duše nožidov so p» Talmttdu*) takšne, ka-korSn,) imajo goveda in živali ter izvirajo baje od zlodja. Vsled tega pravi Talmuds), da tudi seme <5nega, ki ni žid, je živalsko seme. Židovske duSo prejdejo po smrti v "telesa drugih.
V raj pridejo  samo  pravični,  to je židje, a brezbožniki pridejo po Talrnudu*) v pekel. K brezfaožnikom prišteva kristijarte in mohamedanec5).
Mesija,,,.
kadar pride, vrne zidom kraljestvo, !n vsi narodi bodo jim pokorni. Židovskim sovražnikom zrastejo takrat zobje 22 lahtov dolgi8). Dalje pravi Talmnd'), da bodo židje neizmerno bogati, kajti vsi zakladi vseh narodov pridejo v nji-
"""""»»"TrrChagiira t. 16. I. *) Jalk. clud. f. 154 c. n. 7. J. nescli. ») Tr, Jebam f. 9*. 2 Tos. *) Tr, Qia-giga f. 15. 1. «) Zerorh.- par. ToM. Jiich. f. 27.2 Be-chaL «} Oth. Akti. a Schin. ») Tr. pos. f. It9;lr. Sati. f. 110; lieehai 1. c. str. 16. f. 62. 4 •) Tr. Jebam f.
Kove roke ter si naberfl tako velikansko imetje, da bo treba 300 oslov, ki bodo nosili same ključe od teh zakladnic. Pisano-je v Talrnudu8), da vsi narodi sprejmejo v tem času židovsko vero, samo kristijani baje ne bodo deležni te milosti, inarvec bodo iztrebljeui do poslednjega. Po Talrnudu9) imenuje francoski rabin Fabij Lvonski Jezusa ¦— krivega boga, malika, ki se je rodil v neCistosti in prešostovanju.
Y Talrnudu
piše so o židih10), da so Dogu milejši, nego angeli. Kdor da zidu zaušnico, greši tak6, kakor bi dal zaušnico samemu Bogu, kajti žid je po TalrnudulI) bitje božje. Radi tega zasluži Goj (kri-stijan), ki udari Žida — smrt. Tako, kakor so ljudje nad živalimi '*), so židje nad vsemi narodi svetil. Talmud d«5 "), da seme tujca, to je njega, ki ni žid, je živalsko seme. Talmud1*) ima za pse «5ne, ki niso židje. Dalje pravi'6), da ti, ki niso- židje, niso samo psi, marveč tudi osli. Po Talrnudu,s) so hiše never-nikov (dojim) prebivališča Živalij. Po Talrnudu11) se samo židje imenujejo ljudje, ostali nfirodi so le malikovalci, in ker malikovalci izvirajo od nečistih duhov, zato so baje prasci. Sopiuga nožida, torej sopruga Kristijana, pogana itd, jo po Talrnudu ••) samo Žival. Po Talrnudu '•) ne spoznavajo židjo za svojo bližnje ni Kristusa, niti ostale 6estilee Kristusovo, marveč smatrajo nos si živali, katerim so ne smo skozovnti »podobna ljubezen do bližnjega. Zato do Talmud**): «0 vseh narodih je rečeno, tla jim Židjo ne smejo ukazovati milo-stij; pač pa jim jo dovoljenoSl), varati brezbožno. Po Talrnudu*1) jo Židom prepovedano, pozdravljati brezbožno, t«> je kristiiaiioj naročeno pa jim jo18); pozdravljajte kristijano radi mirit le za to, da so Kristijanom prikupimo in da nam ne bodo delali sitnosti!, kajti") hlimbn in iioomornost sto zidom dovoljeni, da bi imeli mir od brezbožnih t, j. od Kristijanov.
Ves svet tiče zidom
po Tolimidu vsled togo, ker Žid in božjo veličanstvo sta eno. Pohode H zidov vol tujčevega volu, je žid iipont krivdo; ako psi pohode tujčev veti Židovoga vola, mora dati tujec (kristijan) žldu popolno nagrado, Talnimi pravi, da Bog je stal ter meril /.omljo iu oddal Židom uovor-niko (g«)ghn). T«) jo hnjri dokaz"11), da Bog je dni Židom moč nad blagom in krvjo vseh nrtrodov. Po TalrnuduM) mora kristijansko (nožblovskol doto, ki ukinile manj nego jodon vinar, biti umorjeno, naj bi si bilo to tudi doto najvišjega knezu. Nasprotim pa jo zidom dovoljeno**'), delati krivico novornikn (goi), kakor tudi odirati novorniko «*) Hodmo zopovod tolmači Talmutl, da no smo biti okradon žid; nasproti temu pa smejo biti okrndoni kristijani *"). Po Tiihaitdu torejso) Binatra s«» imoljo kristijanov za zapuščeno blagd, ist«> tak«*«, kakor jo zapuščen posek v morju t kdor si ga «>sv«»]i, ta je njogov pravi lastnik!
Goljufijo
priporoča Talmud31) z besedami: Ne-vornika (kristijana) smeš okrasti in jemati od njega odstotke: ako pa prodaS kaj svojemu bližnjemu (Židu), ali kaj kupiš od njega, ne smoš svojega brata goljufati. Vendar pa uči Talmud:H), da morajo židje paziti na to, da ta kovar-stva ne pridejo v javnost, da židovstvo i p židovska vera no pridejo ob dobro imč (sloves). V Zidaku str. 21. je zapisano: Ako so se židje .»utrudili čez teden ter goljufali kristijano, shajajo so o šabesu ter se hvalijo s svojo prekali jenostjo, govoreči: neverniku se mora iztrgati sreč iz telesa, mora se ubiti najboljši med kristijani!
(Dalje prih).
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaŠka. •— Uceraj se je imelo ko-neCno odloČili v obeh taborjih stranke prava, ako sprejmeta sporazumne pogoje ali ne. Kolikor se je izvedelo, odposlanci taborjev so se sporazumeli; odvisno pa je potrjenje od klubovih sej obeh taborjev. Dosedanja glasila »Hrvatsko pravo* iu .Hrvatska domovina* prenehala, namesto teh baje prične izhajali zopet »Hrvatska*, katera pa ne bode smela čez Sotlo k nam. — »Matica Hrvatska* prosi vse svoje poverjenike, naj ji naznanijo gotovo do konca tek. meseca Število naročnikov na knjigo »Hrvatske narodne pjesme*; ista razpisuje natečaj 350 gld. za izvirno, deset i»ol obsegajočo povest, novelo ali dramski spis brez ozira na obseg. Čas je do konca februarja 1897. — Izšel je prvi snopič novega časopisa »Balkan*, kije namenjen edinosti in bratski slogi mej balkanskima narodi. Prvi snopič obsega 152 slranij ler prinaša podobo Matere božje s Kristusom, pod katero klečita Sv. Oče papež in palrijarha, podajajoči si desnici, a pred njima stoji sv. evangeiji z latinico in cirilico. Urednik listu je dr. Š. Bresljenski. Stane snopič 00. kr. Naroča se v tiskarni Ant. Scholza v Zagrebu. — »Prva hrvatska
U 2... .*) FaWus, ouranile l. c. [An. Ven], tr. Satih, f. 67. a f. 107. ") Tr. CholHn f. 91. 2. ") Tr. Sanli. f. 58. M) Zeror f. 101. 2. "J Tr. Jebam. f. 9*. 2. Tog. ») k Ex. It. 16. ") Tr. !3crach 85. 2. ") Lel». tol. f. 40. 1. "1 Jalti. rab. f. 10. 2. **) Maft. h. in p. lavo. >») Alioda s. 26. % V. a B. 7. "l Tr. Jebam. f. 123 iT i>k. Tos. 23. H) Tr. Sanli. S. 92. 1. "J Tr. Gittin f, 61. 1. *) Tr. Berrach f. t7. 1. *) Kail. Iiar f. 30. !. *) Sei.li. Jalk. 3. ep. 25. tt Jatt Sriiim. k. Ilab. f. m, 3 n. 563. *•) Tr. aebam. f. 47, 2. «) Tr. Sanh. f. 57 I. «») Baba m. f. 111. f. ") Jad. ciias. *. 9. t; ir Raschik Lv 19. 11. ") DisserL bhilol. sir. lL ")T.n Baba m. f. 61. I. Toc; tr. Mealla 13. ± ") Tr. rfab* k. f. 113. 1.
upata, u glasoviranje za djecu i za odrasle samouke* je naslov broširam knjigi, kojo je sestavil hrvžški glasbenik Fr. S. Kuhač, a zaloiila knjigarna ti. F. Auer v Zagrebu. Cena i p.i. SO kr.t s pošto S gld. Dalmacija. — Umrl je dr. Pezzi, dosedanji župan yKotoru. Možje bil naklonjen hrvaški narodni stranke in posebno zaslužen ta Kolor. — Dne 31. t. m. odkrijejo v Ši-beniku na slavnosten način spomenik velikemu italijanskemu pisatelju Nicolo Tonmaseu. Pri slavnpsti sodelujejo Hrvatje in Italijani. ' Eni in drugi ga smatrajo svojim. Mož je sicer peval in pisal italijanski, čutil je vendar slovanski, kar se je dognalo ij. njegovih spisov tudi v hrvaškem jeziku. — Operno društvo češko pod vodstvom g. Pisteka je zapustilo Split. Pri odhodnici „so priredili splitski prebivalci Pišteku iu dražbi burno ovacijo kolikor pri opro.stni predstavi toliko pri odhodu s parnikom. Opera se je obnesla na splošno zadovoljnost ter je "mnogo uplivala tudi na tamošnje italijanske kroge,
— Slovaška. -----Cerkveno sodišče evan—
geliškega rnontanskega cerkvenega okrožja je odstavilo od službe slovaškega rodoljuba Pavla Mudrona ter mu odvzelo tudi mašo. Mndron je bil namreč zatožen po Hadjarjih, da je kol „panslavisliški ngilator" nazival sinodalne zakone političnimi nasilstvi. Mudron je bil nadzornik evangeliške cerkve v turč. sv. Martinu ter je voilja ogorakili Slovakov, ~ Tak6 so proslavlja mndjanki mUonfJ!
Srbi n» Ogorskoiii, — V Vrtou so Srbi v večini, vendar so no zavedajo dosti v narodnem pogledu. Pri volitvah v okrajno blagajno co propustili poičici Nemcev, da sl morejo Izvoliti skupno ž njimi polovico svojih poslancev, lo je 18 Srbov in lil Nemcev, Tako se je tudi zgodilo. Pri imenovanju blagajniškega zdravnika pokazala m Jo nomlka hvaležnost; s pomočjo enega Srhu so izvolili Nemci blagajniškim zdravnikom nokoga Žida, ki ne umejo srbski, doftim so Srbi ostali v manjšini g svojim kandidatom. Tako jo zopet uresničena prislovi.'«: Kdor ne spozna brata za brala, ta dobi tujca za gospodarju l
BoNiia-lIerooKoviiiH. — »Bosnisclio Post«, ki izhaja odslej dnevoma, naznanja, da vlada namenijo zviAali plačo hali uradnikom v Hoflui-llereegovini, kar jo bojo navedeno žo v proračunu ko I, 1897. Plačo lil so zvifiulo h « 1, januarjem 1807» lil slcot' luko, da bi dobivali uradniki III. plač, razreda z diiklado gld. lU.OOOt VI, gld, 10,0001 V. gld. «000? VI. gld, 4400, 4100 in 38001 Vil. gld. iliOQ,:i0OOinlNO0; VIK. gld, 1000, iMOO in $M)\ IX, gld, HIOO, 1800 in 1700 (konconlui uradniki) ter gld, 1700, 1000 in I.VIU (umnipiiiaeijski); X. gld. InOO, 1400 In 1300 ter 1300, HOO in 1100 in hKhIiijIo, v XI. plač. razroiln gld. 1000, 000 Iu K00, ^ V vasi Foinlel in Visoko, so poblruli davok od kokoslj, goslj in rac po I kr, od glavo, Tako poročajo »llrv. domovini", Ihic jo liujo resnlhial — V Širokem bregu, kakor poroča »Srpski (IIiih", jn zasiodiln lliiančiia oblast v frančiikanskoui samoiliinu 700 kg. rezanega tobaka in 500 kg. za njuhnnjo. Tobak in doličuo pripravo so zaplonili. — Proračun sarajevskega mosta I, INOti, /.nafta gld. 203.340 dohodku iu gld. 288,503 stroška torej prebitka 1837 gld. - Sarajevski Župan ima gld, Um^ podžupan pa 1100 gld, talne plače. — Mestni z a s t o p jo dovolil 500 gld. kot podporo revnim učiteljem iu dijakom, ki želijo obiskati uiilcuijsko razstavo.
8rb(Ja. - Po obisku kneza Ferdinandu v Helgradu je nastalo boljše, menda popolno sporazumljcnje mej Srbi in Uolgariji ob mejah. Po obisku siobodno prehajajo čez mejo eni in drugi. Prej tega ni bilo brez strogega nadzorstva. »Srpski List" piše, da je pozabljeno že staro nesporazumljenjc. Sedaj se pripravljajo v Srbiji nu sijajen sprejem črnogorskega kneza Nikolaja, ki se povrne v Belgrad na povratku v domovino z moskovskih slavnostij. Sprejem knezu Nikolaja bo' slavnejši in oduševljeneji — piše dopisnik »Srp. Gl.* .- - ker je srajca bližja telesu od suknje. Nikolaj je gospodar enega dela našega naroda ter rodni bral srbskega krulja, kol smo bratje mi in Črnogorci, po krvi, mislih, željah in po stremljenju. Sliši se, da se osnuje v Bolgradu črnogorsko, v Cetinju pa srbsko poslaništvo. Srbskega kralju je zastopala posebna dcpuLucija pri kronanju ruskega carja. Srbsko odposlanstvo jo vodil gcncml V r a n a s o v i t rojen Dnltnutinoc in katolik.
Bolgarija. - Iz Srcdca poročajo, du so se predstavili knezu Ferdinandu pri njegovem povratku s popotovanja pooblaščenci Avstro-Ogerske, Rusijo, Angleške, Nemčije, Grške in Belgije ter so mu vročili svoja pisma, s katerimi se mu priznanjajo kot zastopniki. S tem korakom je popolnoma dognan čin pripoznanja. Doslej se niso predstavljali drugi odposlanci v kneževem dvoru; odposlanci Avsto-Ogerske, Nemčije in Italije so bili predstavljeni le v zasebnem občevanju. Busija ni imela svojima odposlanca; njene podanike sta zastopala odposlanca Nemčije in Francije. Ker so sedaj priznanjem vladi vsi diplomatski odposlanci, je nastopila zveza za diplomatsko poslovanje mej evropskimi državami. — Knez se mudi Še vedno v Rusiji. _ v nedeljo so se zbrali bolgarski, srbski in hrvatski pevci v Plovdivu in so sklenili osnovati »Zvezo jugoslovanskih pevskih društev*. Predsednikom je bil izvoljen Slovenec prof. Bezenšek, odborniki pa so Bolgar Načcv, Srb Pavlovič in Hrvat Lovri«!. Kuslja. — Dne 20. t. in. izvršila so je glavna točka kronskih slavnoslij v Moskvi, namreč samo kronanje. O tem slavnostnem činu poročajo: Po tridnevnem postu carske dvojice in trikratnem oznanenju kronanja zasijalo je sijajno solnce na krasen Kremelj, oznanjevaje dan veselja in slave. UHco so bile natlačene ljudstva. Ob 7. uri zjutraj je zndonelo 21 strelov iz lopov, potem pa sc-zazvonili vsi zvonovi moskovskih -cerkva. V 'cerkvi Uspasenskegu so pričakovalo priče kronanja, namreč povabljeni knezi in dostojanstveniki, ki se vrstijo po stopnicah proti odru in po cerkvi. Prišla je najprej cnrinja-
vdova in se vsedla na prestol. Ob 10. uri sta stopila iz-Kreralja car in carinja. Zopet so zadoneli topovi, zvonovi zazvonili, vojaštvo stopilo v pofcist, a ljudstvo ju je navdušeno pozdravljalo. Klicanje je utihnilo še-!e, ko sta stopila v cerkev, kjer se je vršilo kronanje, po ceremonijah, fcoje je določil že car Ivan IH. (1462-1505.), namreč tako-le: Najprvo so vstopili v katedralko vsi štirje mitropoliti; h Moskve, Novgoroda, Kijeva in Petrograda, ?.a njimi druga višja duhovščina. Milropolit Moskve je spregovoril primeren nagovor, mitropolit petrogradski pa podal carju in carici kriz, da ga poljubita, mitropolit kijevski pa jima je dal blagoslovljene vode. vsi prisotni so se globoko poklonili trikrat: v tem, ko so pevci zapeli psalm, sta sedla car in carica na pripravljena prestola. jGar se je potem ogrnil s carskim plaščem in sf obesil okoFo vratirverižico Teds svetega-Andreja. Vsi so pokleknili. Car, ktecd in razkrit, polozivši desnico na Evangelij, je molil »carjevo obljubo«. Ta se glasi: »Gospod, Bog mojih očetov, car carjev, Cigar jedna turna beseda, je ustvarila vesoljni svet in Cigar modrost vlada človeško usodo, Ti vladaš svet pravično in sveto, Ti si me »zbral za carja in sodnika trojih stvorov. Verujem v Tvojo dobroto do mene? zahvaljujem se Ti In klanjam ae pred Tvojo vsemogočnostjo. Vodi rito v nalogi, ki si mi jo poveril, daj mi ljubezen do blazep, okr«pi me r. težko to nalogo, Naj me prešine sijajna modrost s Tvojega prestola \ naj se izliva name, kjer vladaš Ti. Moje srce bodi v Tvojih rokah, da bode moje delovanje v blagor ljudem, ki so mi poverjeni in v povišanje Tvoje slave, da bodem mogel na dan Tvoje sodbe odgovoriti s Cisto vestjo*. Car je vstal potem in si posadil krono na glavo in zatem kronal še mrko. To je slavnosten trenotek, v katerem se je car pokazal v vsej pozemsM svoji mogočnosti, Pevci so zapeli psaline in g tem je bila cerkvena slavnost končana.
Književnost.
Preko morju. Povest. Spisal Evgenij K u m i C i *, poslovenil A. Z. Lovanski. Slranij 128. Cena 30 kr. — Ta povest je izšla v 50, in 51. dvojnatem snopiču .Slovanske knjižnice«; naročniki jo dobe za 30 kr. Razpošiljali jo bomo zadnji dan tega meseca.
—  Ta krasna povest sloveCega hrvaškega pisatelja je bila nnjlaskaveje ocenjevana v hrvaških in slovenskih Časopisih. Posebno lepo so jo izrekel o njej ljubljanski »Dom in Svet*, — Priporočamo jo vsem citateljem, da si jo omislijo.
»Slovanskv Obzor", ki izhaja v Olo-mneu, je priobčil v 3S. snopiču večji clnnok o slovenski književnosti I. 189!i. V tem Članku se spominja najobširneje naše tiskarne, knjig in Časopisov, ki so se tiskali pri nas. Prav laskavo ocenjuje »Slovansko knjižnico* in »Knjižnico za mladino*. — Tako si pridobivajo naša dela tudi v tujini čislano ime.
Šaljivi Slovenec. — Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmavr in Ferd Eamberg. Stranij 308. — Cena «.)0 kr., po pošti 10 kr. vec. — To je prav lepa knjiga v vsakem pogledu; polna je zdrave šale in prav izbranih dovtipov, pa tudi poučnih sestavkov v šaljivi obliki. Priporočamo jo prav toplo!
Zgodbe sv. FIsma za nižje razrede ljudskih šol. S 47 podobami. Nemški spisal dr. Friderik J. Knecht. Poslovenil Ivan Sku- j hala, dekan v Ljutomeru. Četrti popravljeni natis. — Pod tem naslovom je izšel že če- \ -trli natis znanih „Zgodb", o katerih smo govorili že prejšnja leta. Delce je v vsakem i oziru vredno priporočila. Cena trdo vezanemu snopiču 26 kr. — Naroča se na Dunaju, zaloga B. Herder, Wollzeile 33.
Od nekod, 12. maja. (Važna nemška knjiga.) — Iz »Soče* sem zvedel, daje naš rojak dr. Anton Pogačni k, ki se je pred kratkim z Dunaja naselil v Gorico, I izdal brošuro o — j e t i k i. Naročil sem si | pri g. zdravniku knjigo, in moram reči, da I sem v njej dobil več, nego sem pričakoval. Knjiga ima ta-le naslov: »Preisgekrflnt mit der goldenem Medaille auf der interna-lionalen Ausstellung zu Brfissel ini Jahre !8o8.I)Ie Tuberkulose ...»i Tuberfeelbaciiien. j Eine populare Anleitung zur Verhinderuner | und Heilung der Tuberkulose. Von Dr. Anton | Pogačnik, seit 23 Jahren Specialarzt fur j Brustkranke in Wien, Mitglied des Wiener medizinisehen Doktoren-Collegiums. V. Aui-lage*. Velezanirotva knjiga na 56 straneh obravnava sledečo tvarino: Vorrede. — Die j Tuberkulose. — Prognose der Tuberkulose.
—  Therapie der Tuberkulose. — Difdetische Mittel. — Heilverfahren gegen die einzelnen Svmptome der localisirten Tuberkulose. — I Miliare (acute) Tuberkulose. — Mittel, die Entvvicklung der Tuberkulose zu verhindern.
—  Vsa kjjga je pisana jako popularno in tak6 temeljito, da jo bode brez težave umel vsak iajik. Ker je ta strašna bolezen silno razšiijena, zato bi bilo želeti, da se s Pogač-nikovo knjige seznani vsak, ki le utrpi 60 krajcarjev (toliko stane knjiga) in je vešč nemškemu jeziku. Pogačnik ce!6 želi, da bi se že oL-oci v ljudski šoli seznanili s to boleznijo. Utemeljuje pa to, pišoč doslovno: »Die Kenntnis der Tuberkulose, ihrer Ur-sachen, ihrer Erscheinungen, ihres Verlaufes und ihrer entsetzlich mdrderischen Wirkung mflss in das Volk eingepragt vverden, ein Ge-meintvissen aller Menschen in der Stadt, vrieamLande sein; es muss daher dem Kinde schon in der Volksschule, wo nun doch schon Einiges tiber NaturAvissensehaften gelehrt wird, beigebracht vetden, dass es mit dem Kinde anfwachse und dass dasselbe, einst emachsen, 8|ch selbst und Andere schutzen kflune*. In dalje beseduje: »Seit lai.ger Zeit s<*Pn,werdendenKindern in den Schulen die AbMdungen der Giflthiere und Giftpaflanzen gezeigt und erkMrt, wahrend Unglucksfalle
durh diese Gift* doch nur selten sind. Stellen wir un3 aber die jShrlich in VVien allein durch Tuberkulose getOdtelen Menschen vor — es sind ihrer uber fiinftausend — vvelches furehtbare Schlachtfcid, -and das zumeist der hesten, kraftigsten lndividuen, dem bekannt-lich wird die Tuberkulose nach dem <0. Jahre immer seltener unt hflrt uach dem 70. Jahre ganz auf. Und ivelches entsetzliche, martervolle Leiden reichlel die Organismen zu Granite! Ich schiage daher vor, in den Volksschulen dem ubrigen Unterrichte uber Natunvissennschaf-ten, eine Belehrnng beizugeben, \velche sicher, wenn auch erst in Jahren, eine erfolgreiche Wirkung haben wird*. — No, v pojasnilo povem g. dr. Pogačniku, da se zdaj učiteljski pripravniki učijo tudi zdravoslovja (v Ljubljani predava ta predmet na učiteljišču diplomiran zdravnik), a tudi razna berila v naših Čitankah ponujajo vestnemu učitelju priliko, da kaj izpreeovori o jetiki. Tako berilo je n. pr. v III. Čitanki sestavek .zdravje", »Srce, pljuča in Želodec*, ali v II. Čitanki: .Skrbi za zdravje*. Znamenito je. k«r Pogačnik piše o Gorici kot zdravilišču. Pravi namreč: »Ein reht gnnstig und angencJim golf-gener Winteraufenthalt, der in ncuester Zeit wieder clwas melir beaehtel wird, ist (Jfirz, in uiiserem Kiistenlando g»»legen. In dieser Stali ist fast vollkommeii deiitsclipr Comfort anzutreffen und die Theiinning nicht bedou-tend, Kaum durch zwei bis drči Tage diirfl« dort im VVinter der Sclinee liegen; der Temperatur • Untcrsrhied zivischon Miltag und Abend ist jedenfalls viol geringer uls in Meran. (Mitiehvfirme im Winter: Gftr/, VO, Meran 30). Priporočamo kar najiskreneje Pogačni-kovo knjigo posebno vsen. gg. učiteljem; na prsih bolni najdejo v g. Pogačniku umnega, veščega zdravnika. Stanuje v via del Pont«? nuovo št. 26 v Ilmelakovi hiši v Gorici. Pogačnik je koroški Slovenec, ki iskreno želi, da bi so njegovi nauki širili tudi v slovenskem jeziku; ker pa sam ni književne slovenščine toliko zmožen — temu se ni čuditi, saj je nemški odgojen in je zvečine živel na tujem — zato namerava spisati poiudno razpravo o jetiki v nemškem jeziku za d r u ž bo sv. M o h o r j a. Prevod mu je obljubil oskrbeti g. nadučitelj Janko Leban. Lepa misel, ki naj skoro postane dejanje] U C i l o 1 j.
	m ,-i	I   «rt  w         p I— 1   rtOOf         <Tt 95		\%	
	l	O (P 06 SO         ><5 &>		1 (M	
		^cioot      f <r>		1 ,s*	
	i"	01 0» oi		1 ca	
		""8I			
					
		51« <M			
					
					
|Q		.   .   .   . "Sb •			
Gk					
00					
»H	J				
o	M	... s   ... 1			
4-J					
O	&	... ^   ...  1 O                      1			
GS	> o	•   •   " 2o   •   •   1 .   .     3 52   .   •   1			
	o O	• *IIJI •			
		> 2> o S. « es   *			
C		1 $ g «5 t ^ -S			
\		•o © .2 ^ L c >2 ny   CS   S«""'   C S *i rt  i,  cs  es 5  "> .52			
a\	o .•	rt  f 1 M ¦* iS  8 N			
	t3'fl				
O)					
C)					
		«-l       1     1f   Tf    rt   «1   ©   «		1 °*	
C	»i—				
		O CJ         »H    .   O «D «e			
C	N "^			J  lO	
					
fp		as		j   OS	
u					
A					
®					
x\				*      ' ta Ci 00	
(JI C j					
					
	*			3 s o	
L č					
		JZ :? : : : : :§			
	M	.s    . . ; ."      «			
GS		•sag   .o   .S			
u	B				
C	ST				
gj	0	•j-  es -O       iS       -C			
S	1				
		s « « S 5       ^            o			
					
		« b S ® "S S: J S			
					
		fc^ONSSS	H C5		
	i.5*	h (N e? ¦* to to	P-  00		
	^-				
					
Vsled analize naših izvedencev, jo s*«                kisela voda                28.s
KRONOORFER
med naravnimi kiselicaml prva
v vrsti, — Zaloga v Gorici ima
ANGELO FORNIZZI.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste ia dolgotrajnosti pomnil se t vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja poit „iH:ii\ Orašme, post* restanle.                                                            »*. ^.-17
w&rr«#*
S8E3BRESKA v BOSNI.
Uu nuiiiHjstii u m luljt bn
HENRIK MATTONI
T.i.lil.iuli.m !4-
V«,l.l,.n-tiiM«l.l .-.
iKanavl   »t»rl,  J-iukciisImuI.       Matt«»l Ih ttllle, |sii, u    v               KnJim|»c»t.
Za poletni čas!
Obilno zalogo
svetilk iz papirja
(lampijoiiovj                  MK), L
v narodnih, deželnih in državnih harvah
vsakorsno  olilikr prodaja po /ineriiili conah
&nt Jerefie
v SeiiKMiiski ulici Ht.li v Gorici.
Za čuda \r ceno T
L« 2 gld. 10 nč.
NaSa iluii.ijskii Irvilku nunirilii urini ji-, il.i povM-ni raitpiiMliiitii tiifcujLiiju n;iM» innlriižiiico. |{.ul: li^-a razpriiilajaimv lil zrlo li-pih in Urisliiili |ni'il-iniilov v rciio, kiikorniK! i« nikdar ni liilo, za samo 2 ),'l(l. 10 ur. in hiter :
I |>r>/,!aiVji<) nro, iiii'j.'iin na miiiiilo, o fi-iiHT jam-
riiim za jc.lt.o lt-t<i; 1 piizliuVno   verižico,   Ujo   zannli    nji-    sijajni' viiiiiijiMli ni razločili ml prave /lali1;
t zi'Io li'|in zrpno zivaln .. linu lniiM'niiii uliilmu: I krasno :>vilnalo ovralniro, iiajiinvcjšrpi kroja; ! jako lino   napram   i^in z ninrtcljiiiini   liiiljanli;
I    krasno časluiško nsiijuto novčarko iz zelo linc^a
II   koinaili! jako liniii na|irsni!i   t;itinliov iz poiiarc-ji-mva zlala in umclfljiiirni l>ril.fnnti:
3 komatla zapc^lnili (.'innlmv iz |ionar<>j>Mi<<^a zlala
z nidianiško pak-ntovano zatvornico; 1 zelo elcirnntno |i   '"

¦rlii«.
iiolkc;
[ lin n^lnik ¦/. 10 komadov line^a mvIeSki^ii papirja z:i   pi> 10 k<im:idov linih angleških kuvcrl.
Vseh_ tt-Ii -K)   krasnih   prcilmelov   vknpc
i>d stan
2 goldinarja 10 nč.
Z narcfliami irelia s« je kolikor mi.zno požn-rili, ker zaloga ne traja dul^o in m? nikdar ver v življenja ne pojavi tako ujiodna prilika.
ll.izpo»ilja po |io-;tnuiii povzeljH Krakov>k:i t-kspeilicijii za ure
F. WINDISCH     i;
K rakov o. št. 7
primes   k'liobovi   kavi
edlnp zdraha kavina pijača.
Svtrilo! Znrivli ni«vre.lnil
ponarejenih     iidelkor    ji
treba paziti na iiTirne ia
ˇoje * imenom
Katiipeinep
Pražko hišno mazilo
iz lekarn«            *. ••• •*<"¦-«
B. FRAGNER-JA v PRAGI
e staro, najprej v I'niBi uporaMjevano liiSno .:«lravilo. katero vzdržuje uste rane in jih tudi obvaruje   neiistolie   ter   ublažujore   deluje   >ia
vrofino in Imle.-int?.
V olirohlh po :tt in •>."» kr. S pošlo fi k,: m".
Dnoviin razpošiljauje po pošti.
i            **» "^                      -   Uim »loii:
B.Fragner, lekarnapn ,/:nieiii orlu",
lila itran, n (t|la Sumrm iliet 363.
Akviziterja
za /Jvljensko zavarovanje
proti izilatnl stalni sliižntni vsprejme takoj po vsem slovenskem ozemlji razširjena zavarovalnica. Pogoji: znanje slovenščine in nemščine, neomadeževano življenje, sposobnost za občevanje z vsemi stanovi ter resna volja, marljivost in vztrajnost.
1'onudbe pod naslovom: »Kesiiti volja» upravnistvu tega lista.                    i)9 *\~>1
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica H	GORICA — Via Giardino 8
S5, 12 pristna bala	prijJoroiVi JjbJ&gjB-    furlanskih,
In črna vina	^iJ$JF'<     briških in
Iz	^»k           istarskih
vipavskih,	^ff         vinogradov.
i:-e kraje ai.-tro-ttrov naprej. Na Cm« zmn	t dom in razpošilja po železnici na «;reL-sle   niduaiiiije  v s-mlili  od  ."it; lahtrvo pušdjii tudi nzoice. btn«. Paslraiba ptiifanii.
••##•<	»••••+•••••
Jzvrsfne
jedino pri«'.
škropilnice proti peronospori
sja Žiiii-a. kit.-re-o »•• ^.loSno
Ld/.a^.di
Živie i dr. v Trstu.
...In-iiat-akoi...;!!!'! Ile-nallilje fr..».o:
:l-e'.o I......I., po   ¦.   .   :......./|.l   Kr
¦ trdno in e|r;.;iiilritr pi,-i,.{i» \i. karfon.1 po     ,    II"
l*.I«-li
m po;
:wpto i
1                         Jknkar 1   L i a i m e n t. Capsici 1     \i. KlclitcrjirTo lekarne 1 |iripo/.tnii!(i kot  izvrstno 1 iujoča mazilo; za  <<-no 1 kr. ill 1 -i<\. s.r .luhi ,,„ VM I Naj se Z,ililev:i  (n sploin 1 Ijano domača zdravilno 1                              veilno !o 1 Ricfcteriev liniment s »sidrom"	:.. •ii*-„'l  i comp.   1 v Pravi     1 bol  ubla- 1 ¦10 kr.. 70 1 h IrkilHiail.   1 b priljub' I sredstvo 1 m vh" v Pragi. 1
1 kot ((lino pravo in vzame 1 le lako sli-klenirfi, ki je jtre-1 videna s phiilriiiii" kot '/.iiiiiio 1                     zakrililo znniiiko. 1 RicMarjeva lebrna »pri zlatem li	
i****** H odpravi proste lake so daca prosti: Napramočl|iwa pokrivajo, asfaltovani strešniki, lodan, dainl plašči in II-vrojo, asfaltovani izolatorji za tlak, asfalt,  ksrbolinoj, cemantovani  las.
Ker ima sposobni^.t ilekivca iz r.y>)n\ ki je izvršil (Icio j>ri pokriviitijn t;I:ivnih >kliidiSi'- v 'lr.stu, prevzema popolna dela v pokrivanju hiš, hlevov In drugih poslopij s camentovanlm lasom.
Velika zaloga rabljenih pokrival belih in črnih za vozove vsake dolg. in širok.
ailap   I*isitiio /a jadra ~"^Qd
surovo, črtano, v  barvah iid. za
solncobrane prodajaln i c. kavarn,
gostiln it«i.                  iiu
p\atao iz juhte irv amenkanske-
Lastna isdelovalnisa zastav za vce
nar0'lrvc8tl ita.
Luigi Zuculiii v Trstu.
«L'''"•'"'^           lrd.dr.                     *
:A. POGAČNIK:
^              se je preselil
J v via del Ponte nuovo št. I
^               (Hmilakuv.i hišah
,«i     Ordinuje tudi pismeno.
^                 IlroS.iri" o tut..-iki:l.«i p'> «» kr.
Žeiodečne kapljice
lekarnijara C. Bradi* (3I:irijaieel,J!sko želodtu-no kapljice)
lripm»U.-n.-                      -I.:w   -M
v lekarni angelja varuha
•a y Kromirižu \Moravsko)
Želcdečne kapljice
U-karnii-iirjii C. llrantlv-a ^MAItMACELJSKi: KAPI.JIi:i*l m> z:iv<ti» v pi>«eln;o škatljiio tr-r pre-viilenc >• sliko M;iri;arci>ke Matere Hoijf v.ktit z.tšutno mimiko!. Pml to znaiuLti 'nora i-e^ nahajati steiloi. poilpis fi/Stmi*,-^^_             Vsebina knjiljic je iiapovcii:inn.
ff/ltcuJLf  1 steklenica stane 40 kr., scbuuuiMki.                drojiiiita HO kr.
Opozarjam fnljeinniki: naj ne kupijo ponarejene Žcloilečne kapljice. IVi kupovanju pazisi je na zgornjo zasilno znamko s podpisom C. Brady ter zavrnili vse ostal« Lvarine, koL ponarejene, kalore nimajo zgornja zasčiln« znnmko ler podpis C. Brady.
Prave 2slad«Ln» kapljic« so na prodaj v Koriti v lekarnah: Cristorolottl, Pontont, (»Ironcoll, Kllrncr in ttllubicli.— V ScZmil v lekarni RltMliel.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo Na lvovski razstavi s prva re«io  - srebrno svetinjo.
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYd-A,
v Praerl na Smlhovu
l'i'jaIia-Sin:clio\) Vinohrailska ulirt; či«Io 810. se priporora
k jjopolnemu uzornomu {trirejevanju sokolskils in šolskih trloviulitic
po (lajnovf-j^ili priL ouinnil) in praktičnih sestavili. T t.l dokaz ji'
Navadne priprave so vedno v zalogi.
(.Vniki    pr'.r;i.'nni   it.   n:n'r:i  za  popolne   N iritc   indija   na   zahtevo   bn zpl;.<'no  in   p«;iii!i
i-t.i                                                                i:«. :>¦>   :
l'oprin»> l/niuj« po iiujnfJijtu rciiali.
C kr.
priytl.
krojaški menil in krojni apai-ali
Martina Poveraj-a,
trgovca in krojaškega mojstra v Gorici.
Edina In največa zaloga Ugotovljenih možkih in do* ki ti oblek, vsakovrstnega blaga, površnikov, dežnih plašfiov, suk-nenoga blaga za L6, duhovščino, za c. kr. uradnika In e. kr. častnike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo.
h-o.Lja  blaKo  lll.ll  t.a  uu-Uv p.,  I,.ki> »nb.hll n>.ii.  <l.> Ltliko \sik!i'ri'llill   posliv/,.. v   s\.>,l piod.iiilhllii.
gotova pomoč tuo\acem\
K<b.l    Žrli   illH-tt   k loj   l,;,k..   V. lito I,   piav    \.:>
>   s>	mmmmmmam
"i ^	EM r.. O ¦ i^^ksk                " H    m
s. •»     |	mmjmm             ¦ f    I
« '***      K	
1 = -i   1	HI =* j?! t—>J|   «3—» -i«iH
o 1	PaBaTlI      —mm*    ? "B  S 1
> O 1 6	EipA   —J   1 e II BSSSSKI                        m »¦
^	
\<l	
mz	niiiiiiaariinfl            /   M     m
'/oloilcriii in okrcpftijoM
eliksir iz kine in železa
j.. ,,„s.'l,n».l                    .;.«
Cristofoletti-jeve lekarne.
lina vseliiiio ^•'.i<za i:i kim- \ jeilnaki timn/.ttli, io iir:ji'irit"f::i ukiisa in lilt-i: ilrtljrih 5kci«lljivili"lv.iriii. Vzvviuy lek. nhij^uji« prt-b;iMi "m jirfiiiiijjiije sliilmkrviiont.
.Ii-cijia sffkifiiica  l'"»(» gramov st;«no MmW 80 kr. "
J Krasne uzoree zasebnim oiljemaleein /.astdtij hi poMnliie ]>t*o>to.
|  Krojačem  /.i.;jlj.t  ii«i::iiiko-..i!i> bo^utc  novo  ] u/ornlke.              ;•;;   |t;    jr,
Snovi za obleke
i pi-iuvlcn in tl«i»kintc z:i <'<" «lulio\56liio, prod-1 p;».nii) bl.i^o z.i c. kr. uradniške nprate, ve« ! teranc, «piiji*>r«mv, telntatlrr. IUn»Jp. I>la^n  J
biljard«-   tu  >tuli>   za   iuro. prrilekc   ita  i >*;'.      >'ujv<'i!ja Zrtl<iifH>:ajcr;.kfi.M. kotv.šktya
tirol-ki^-i  lodna z.» groipodf m ženske po i  izvirnih  i-enali v toliki množini, da  .ume n.i»
;ni >_i)-kratnom »i;kinov.5n;u.       >'njvt'fja 1«-|  brr limvn in !r,vj».y.» i-Li^a za Seu.iko obleke  , i v  ii.iji>vidi".-ii<'j>iU   luivah.   Snovi, katere  se < i  more prati, pot;-.! plavM od t:id. -J. do I-i potom   J
1" Jjaske potrebščine t^K^S)"
j Cene vredno, poitriio, trajno, cisto volneno \ \ Kiikneii«  blago tor ne eene  krpe, katere i veljajo uiti krojaškega dela, priporu."*
Joh. Stikarofsky,
> >'BJteeja tovarniška zalo^ra sukua v veljavi '                            pol milijona trld.
: ¦*¦ Rszfošiljanje samo proti povzetia! -*•
Dozori «y^ »^ '^:r,iSrtk.^},:n: i
jevo. IU m  J.ri.l*  tonu v »kuni, n.iiiianjam 1>. n.   • M B!'.iginfu'.l "k al i m. |. o e o j ¦..                                              |