5. številka.
V Trstu, v soboto 16. januvarja 1892.
i
Trt* XVI
l i*- *
D
„E D I N O S T"
ishnjA drakrat na teden, Tanko »rado Id loboto ob 1. uri popoludne
„Edinost" stane:
jm me leto gl. S.— ; izven Avat. 9.— gl. M polu leta , S.—: „ , 4.50 , ta ćetrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamirne Atevilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka y Trata po & dot..
▼ florioi in t A)dovi6lnl po • nov. tf* naročbe Virez priložsnt naročnin* •• lpraTrniitTO n* ozira.
EDINOST
0|lMl in oinanilfc rafnn* po 6 nov ▼ritica t petitu ; za BMlOTt > debelimi Arkarai Me plačuje prontor, kolikor bi ga
ob*ei{lo navadnih vratie. Poilana, javne xahv»l», oamrtnlca itd. te račune po pogodbi.
Vai 'lopiai «e poAiljajo uredništvu riazza Caaorma At. 2. Vaako piano mora biti frankovaiio ker nefrankovana *e ne epre-
jemajo, Rokopiai se ne vraiajo.
Naročnino, reklamacije in inHerato pr*.. jema apravniitvo P iazca Caaerma fit. 2 Odprte reklamaoij« o prnnt* poitnin*
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V .dinast )• n. t
Vabilo na naročbo.
Ob začetku novega leta vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi 80 resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.—
za polu leta za četrt leta
3.— 1.50
Uredništvo in upravniitvo.
Resen opomin rojakom našim.
ii.
Neoporečna resnica, da tržaški mestni Slovenci na gospodarskem polji dosedaj niso vršili svojo dolžnosti, to je, da se pri nas narodni kapital — in uprav tu ga je razmerno veliko — trati na neodpusten način, sili nas, da spregovorimo resno besedo do naših mestnih rojakov.
Najprvo so nam je dotekniti nedostatnosti v razmerji mej slovenskimi tr-govoi na jedni in mej konsumenti na drugi ■trani. Tu absolutno nedostaje mejsebojne podpore, tu ne opazimo nikjer 6ne vzajemnosti, koja je pri nas veliko bolj potrebna, nego pri drugih narodih, uprav zato, ker smo — siromašen ndro d. Nepotrebno tratenje ndrodnega kapitala je huda pogreška povsod, kjer je najdemo; & pri n&rodih, kakoršen smo mi Slovenci, kojim
PODLISTEK. Primorski obrazi.
n.
Obzor po Krasu.
Popotniku, pripeljavšemu se po železnici s »overa na jug, predočuje naš Kras, rekel bi, najneprijaznejšo stran karaenitega svojega obličja. Saj pa je tudi železnična proga tod napeljana skozi najpustejšo go-ličave. Človek bi mislil, da jo dotičnim zemljemercem, kakor po nekod cestarjem zajec, tukaj pot kazala — burja; kajti ubrali so jo bili uprav za njo okrog po ogoljeni puščavi. Ni Čudo torej, da popotnik, vozoč se v jadernem vlaku po tem „okamenelem morji", odnese neprijeten utis o solnčnem našem Krasu.
Kd or pa je bil krenil kedaj z železniškega tiru nekoliko v stran ter stopil par korakov v sivega Krasa osrčje, pre-pričal se je pač, da taisti ni toli pust in jednoličen, kakor se kaže na prvi pogled mehkužnemu turistu v mimo švigajoči brzovlak. Kdor tega ne verjame, naj izstopi n. pr. na Sežanski postaji, s katero naj ide po cesti proti Tomaju in Dutovljam, in čudom so bode začudil marno obdelanim
so materijalne sile toli šibke, je naravnost
—	zločinstvo. Škodo, nastajajočo nam po tej naši nezavednosti in malomarnosti gledfe na vršenje svojih dolžnosti do skupnosti naroda, občuti na viden način celota, n jo občuti tudi posamičnik, ne da bi se tega morda prav zavedal. Slabo gospodarstvo na narodno-gospodarskem polji je pa
—	osobito ob periferijah — v tesni zvezi s političnim iu. ndrodnim uprašanjem. Kajti pomisliti nam je, da one ogromne svote, koje zneaemo v letu dni v žepe ptujcev, ne ostanejo mrtev kapital — dasi bi značilo že to samo na sebi velikansko škodo —, ampak kapital ta ostane živ in izredno agilen — proti nam: mi sami kujemo orožje čudovito doslednostjo, s kojim nas potem popolnim vspehom pobija nasprotnik.
V Trstu živi ogromna množica naših ljudi, ki se redfe delom svojih rok aH svojega uma.
Vsa ta množica potrebujejo vsakdanjega hruha, h mimo tega morajo Bkrbeti za druge potrebščine človeškega življenja; skratka : vai ti ljudje konsumujejo v letu dni ogromne množine pridelkov in izdelkov in te si nabavljajo se trdo prislu-ženim novčičem. Pri komu P Žalostno ali resnično: pri ptujou, neprijaznemu naši krvi. In res nas skušnje uče od dneva do dneva, da 6ni drugorodni trgovci, koje mi v neodpustljivi lehkomisel-nosti svoji podpiramo s svojimi denarji, pridobljenimi silnimi napori naših rok ali našega uma, ne ostanejo indiferentni — da bi nas podpirali, to še misliti ni — gledč na naše ndrodno stremljenje, ampak nasprotujejo nam vspešno, oprti na materijalne sile, koje smo jim preskrbeli mi sami. Ptujci pa se nam smejejo — in prav imajo, da se nam smejejo; obsipljejo nas z epitetom .ščavi", h imajo v to raz« loga dovolj. Le sami smo krivi, da no goje nikacega spoštovanja do nas. In zakaj kupujemo toli radi pri ptujcih, nimamo-li tu toliko naših trgovcev in obrtnikov, da bi naše ljudi mogli preskrbljati z vsem,
njivam in bujnim vinogradom, po katerih so ondu nasajeni košati trsovi latniki med gostim sadnim drevjem. Presenečen se bode oziral okolo sebe, misleč, da jo zašel kam v vrtovito okolico Goriško. In doČim se mu z juga razgrebajo ti umetno vzgra-jeni nasadi, pozdravlja ga s severne platf samoraslo gnelčje iznad skalovitega brda. Tod rase plemeniti Kraški teran, katerega čudodejna moč slovi daleč na okrog po širnem svetu — vino, sočno kot mleko in žaruordečo kot kri, železnato in krepče-valno ter toli ukusno in sladkogorjupo, da vara ga pristen Kraševeo ne zamenja niti za olimpski nektar . . .
Jednakih umetno nasajenih vrtov sredi kamčne puščave je tu na Krasu mnogo, in sicer okrog Komna in Škrbine, na Svetem in v Velikem Dolu, na Temenici in Kostanjevici itd., da ne govorim o raznih dolinah katere preprezajo plodoviti vinogradi. Cesto naleti vam tukaj popotnik toli nenadejano takšen nasad, da kar ostr-mel obstoji: med smelo po konci štrlečimi počinami, v zatišji prisojnega griča ali na dnu globoke udrtine — eto vam v šator sestavljenega latnika, v valovite vence spletenih brajd ali z ovočjeui obsajenega vrteča, v toli dražestnih in slikovitih eku-
kar je za življenje potrebno; bi ae-li ni mogli mi tako rekoč preživljati sami mej sabo P!
Dd, mogti bi se in ker tega ne sto* rimo, moramo priznati, da je to neodpustno tratenje narodnega kapitala.
Tako nespametno in samoubijalno nikakor ne smemo postopati tudi za naprej, ako smo res Slovenci, ako imo narodnjaki, želeči napredek naroda. Rekli smo že, da je blagostanje posamičnikov podlaga blagostanju skupnosti in narobe. In koliko koriati li prihajalo našim narodnim zavodom od dobička, kojega dajemo mi ptuj-cem, kajti naš trgoveo, videč, da so mu naši ljudje zanesljiva zaslomba, ohrabril bi se, poBtal bi samostojnejši in saraosvet-nejši, ko bi trebalo zahtevati n&rodnih pravic ter odprl bi veliko rajše svoj moš-njiček, kadarkoli bi se do njega obrnili, da plača svoj n&rodni davek.
Slovenci tržaški 1 zadnji čas je, da se zaveste svojih dolžnosti nasproti ukupnosti ndroda ter se iznebite tistega neznanskega, & neosnovanoga rešpekta pred izdelki ptuj-cat Zaupajte domačinu, dajte mu zaslužka in uverjeni smo, da vam tudi ta postreže tako dobro in točno, kakor vsak drugoro-dec. Vsaj smo Slovenci celo pri protivni-kih naših na glasu kot bistroumni ljudje, ki se kaj lahko priučimo vsakemu poslu. Da pa naši ljudje navadno ne dosegajo vrhunec dovršenosti v stroki, koji so se posvetili, amo pa zopet mi sami krivi, ker jih ne podpiramo zadostno na poti do cilja in mož, sicer morda jako podjeten, obne-more mo j potoma vsled nedostatnosti materijalne podpore od strani svojih rojakov. Kupujte pri trgovcih-domačinih, kajti s tem koristite svojemu sorojaku, sami sebi in skupnosti n dr od a !
Ako prenehamo toli nespametno tratiti ndrodni kapital in ga jamemo zbirati v naših domačih rokah, uverimo se kmalu, da osobito mi tržaški Slovenci nismo toli „siromašen ndrod", kakor si sami domišljamo v lehkomiselnosti svoji.
pinah, da bi njih lepše ne mogel ubrati nobeden umetelnik!
Sicor pa Kras sam po sebi tudi ni brezzanimiv in puščoben, kakor bi si ga predstavljal kak topogled ničćmurnik ! Tu imate na ogled vsakovrstnega skalovja v kaj premenljivih oblikah: zdaj nalik okamenelim snežnim kepam naokolo razmetano, zdaj zopet kot gorostasne razvalino navzkriž podrto; zdaj-le se razgrne pred vami ogoljena planota, za tri korake dalje stojite pa na robu grozovitega prepada. In to preperelo, razorano, stotoro-oblično kamenje apnensko — oj koli zgovorno vam pripovoduje o tisočletnih viharjih, kateri so divjali nad golim njegovim okostjem t . . . .
Kdor se hoče pa navžiti celotnega obzora po vsem prostranem Krasu, naj zleze, kakor jaz nekoga dno lanskega leta, gori nad Tomenico na jasni Trstolj, odkoder se mu razgrne čudovita pokrajinska panorama vsega našega Primorja.
Tu v ozadji, na severni strani stoji mogočni pogorski jez v dolgi potezi od iztoka tja gori do zapada: Na skrajnem konci sivovijoličasti Nanos, s temnim le-sovjom na temenu obrasol; za njim dalje sem razgreba se kršni Ćaven, potem Mrza-
Idimo korak dalje. Tu v Trstu nimamo samo ljudi, ki se preživljajo trdimi napori ter žive, kakor se navadno pravi, na krajcarji; ampak imamo tudi ljudi,ki so si ali že prihranili večje ali manje svote ali pa devajo še vedno na stran, kar jim preostaja od njih dohodkov. Kje je ta denar, kje se hrani P
Tudi v tem pogledu smo tržaški Slovenci neizmerno grešili: denarji ti leže po veliki večini v ptujih zavodih. Kolika škoda, kako tratenje narodnega ka pitala! Škoda je zopet trojna. Dotični ula-gatelji škodujejo v prvi vrati sami sebi, kajti ti ptuji zavodi so preobloženi z denarji, kojega po velikem delu smo jim mi nanosili ter ne morejo in nočejo izplačevati od uloženoga denarja primerno visokih obresti; škodujejo podjetnim našim trgovcem in obrtnikom, ker poslednjim nedostaje kredita, prepotrebnega v kupčij-skem življenji, kojega bi vedno imeli, da so vse te svote v naših rokah ; in slednjič škodujejo skupnosti ndroda — odnosno narodni stvari — ker podpirajo s svojim denarjem ptujca in zanemarjajo domačina.
Istino to sprevideli so že davno rojaki naši po drueih pokrajinah — osobito po KoroSkem in Štajerskem — ter jeli so osnovljati posojilnice in hranilnico, da osredotočijo naš donar v naših rokah. Vspeh rodoljubnim njih namenom je uprav sijajen: ndrod so bliža tam orjaškimi koraki gospodarski samostojnosti. Kar je bilo tam mogoče, je izvedljivo tudi pri nas, tem bolj, ker tu je vsakdanji promet veliko živahnejši in se tu dan na dan prevržo veliko več denarja, nego kjerkoli drugod po Slovenskem. Denarnega zavoda trebalo nam je tu kakor ribi vode in je bila kričeča nedostatnost, da smo tako dolgo pogrešali tacega zavoda. Slednjič je prišlo spoznanje tudi pri nas, sicer pozno, ali prišlo je venderle: previdni, razumni in za obči blagor uneti možje osnovali so nam nedavno hranilnico In posojilnico, hoteč: 1.
vec z mračnim Trnovskim gozdom na vrhu, onostran Orgarske prevale dviga se Sveta Gora, preko Soče goli Sabotin, ob katerega sivem jpobočju se vrste trnovita Brda tja doli v Furlansko ravan. Temu gorskemu jezu za hrptom štrli v sinjo podnebje : gorostasni Triglav, čerikaste Bol-ške gore, piraraidasti Krn, črna Kobarid-ska Baba, širokoslemni Stol, spredaj zelenkasti Matajur, temnosiva Mija in zob-často Kaninsko pogorje, ob katerem se rasteza nepregledna kita Karnskih Alp tja doli v ravno Lombardijo. Od ondot plava pogled po višnjovosivkaati ravnini sem preko Beneških lagun na sinje jadransko morje, po katerem so odpira brezkončna perspektiva v nedozirne daljave. Na levo sem gori izmed morske planote vije se valovita poteza IsterBkega poluotoka, preko uznesene Učke Gore do šilastega Snežnika, stojočoga na meji treh pokrajin . . .
Pod Nanosom in Cavnotn sem gori je udobljena vinorodna Vipavska dolina, po kateri so razvrščeni trije lični trgi : Šent-Vid, Vipava in Ajdovščina, različno vasi, cerkvo in posamične hiše. Ob vznožji Mrzavčevcm in pod Sveto Goro in pred Brdami prostira so kakor volik vrt okolica solnčne Gorice, katere sivi grad se vzpenja
»»snovati trdno podlaga onim našim krogom, ki potrebujejo kredita. 2. ponuditi priliko imovitim osobam, da hranijo i n obrestujejo svoj denar v don ačem zavodu.
Akoemorekli „imovitimosobam",nismo hoteli reči, da mora biti vsakdo, ki hoče postati zadružnik pri naši hranilnici, bog-sigavedi kak bogataš. Ne, pravila hranil-niči in posojilnici so zasnovanatako, da so nje vrata odprta vsakemu Slovencu, kojega je volja, dejati krajcar na stran za poznejše čase. Zadružni delež znaša nam* reč samo deset goldinarjev in more zadružnik svoj delež uplačati ali takoj, a 1 i pa v mesečnih obrokih po 1 gld.
Mi vemo dobro, da mnogokateroga odvrača od naše hranilnice — nezaup-p 1 j i v o s t. Ta pa ni na svojem mestu in jn povsem neosnovana, kajti vsak zadružnik jamči se svojim premoženjem za to, da hranilnica izpolnjuje svoje zaveze in sicer jamči do dvakratnega zneska svojih deležev. To poroštvo traja pri vsacem še eno leto čez upravno leto, s kacerim je nehal biti zadružnik.
S to določbo pravil postavljen je zavod na solidno trdno podlago, tako, da mu smemo zaupati brezpogojuo.
Ker nam bode še često govoriti o tem zavodu, zadošča naj to za danes; po-potrebno pa je še enkrat poudarjati, da n&rodna in politična uprašanja se dandanes rešujejo tudi na gospodarskem polji. Brez samostojnosti na gospodarskem polji ■i ne moremo misliti politiške in narodne samostojnosti.
Misel to razvija kaj lepo list aSud-steieri8che Post*. Govoreča o groznem pritisku tamošnjega nemškutarstva na naše ljudstvo in o odporu, nastalem veled tega pritiska se anovanjem slovenskih posojilnic, pravi list ta mej drugim : Nemci so ae kaj oblastno bahali se svojim „nem škiui" kapitalom, naloženem po raznih de narnih zavodih. Ob sebi se- razume, da so ti zavodi igrali važno vlogo v gospo d a r a k o-p o 1 i t i š k e m boju. A Slovenci so si stvar ogledali nekoliko od bližje ter se prepričali, da vsi ti bahači „z nem škim" kapitalom niso bili toliko ulaga-telji, ampak i z p o s o j e v a t e I j i. Slovenski vodje pa so si mislili: Čemu bi slovenski denar upravljali Nemci ter ga izkoristovali za strankarske namene?! In osnovali so celo vrsto po sojilnic, ki ae razcvitajo uprav divno. Zato pa gledajo štajerski Slovenci mirno dušo t bodočnost, zaupajoč v svojo pravično ■tvar in svoji gospodarski sili: videli bo demo, kdo podleže pri tem!
Tako štajerski list. Mi pa pristavljamo : pojmo in storimo tudi mi takč !
Resne so besede, ki smo jih izprego-vorili v tem članku do naših rojakov — nadejamo se, da niso padle na kamenita tla.
Govor
poslanca dr. Gregorca v 90. aeji državnega zbora dne 16. decembra 1891. (Dalje.)
Plemeniti grof Wurmbrand je deželni glavar na Štajerskem, torej v deželi, v kateri biva glasom zadnje ljudske štetve nad 400.000 Slovencev. To ga ni motilo, obratno, morda celo vapodbudilo, da nas je tej zbornici imenoval nevarne sanjače in fantaste — in zakaj ? Zato, ker amo slovenski in hrvatski poslanci imeli dne 2. oktobra 1890. v Ljubljani shod in ukrenili potegovati se za slovensko-hrvatsko upravno kupino, kar je po sodbi gospoda grofa državi nevarno podjetje, celo v tem slučaji, ako Slovenci in Hrvati o tem le sanjajo. No, jaz sem bil sam pri tem shodu in izreči moram, da je izmej vseh treh navedenih točk le jedna resnična, ta namreč, da se je shod vršil. Neresnično pa je, da se je tedaj sklenilo, potezati se za slovansko upravno skupino, neresnično pa je tudi, da bi bila taka slovanska upravna skupina državi nevarna. Sicer bi bil pa želel, da je plemeniti grof izprašal politično svojo vest in premišljal o uzrokih, kako to, da je Slovencem na Štajerskem in na Koroškem že neznosno sedanje stanje, da se jim vidi kot rešilno sredstvo le še administrativna ločitev; videl bi bil, da zadene glavna krivda baš njega in njegovega tovariša na Koroškem in njiju nemško liberalne somišljenike, oziroma njiju ošabno majorizovanje in oviranje in trdni sklep, uničiti slovensko manjšino. Seveda on trdi, da nečejo germanizovati, ali oni to delajo in dokazi ao uničujoči. Mi Slovenci bili bi prvi voljni, priznati hvaležno, ako bi nas ne namerjali germanizovati.
V	dokaz tega ozrl se bodem le na kratko na razdelitev kulturnih sredstev. Po zadnji ljudski fitetvi je na Štajerskem in Koroškem 1,040 000 prebivaloev z nemškim in 500.399 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom, teh dežel torej dve tretjini sta nemški, jedna tretjina pa slovenska. V zmislu distributivne pravičnosti bilo bi torej kulturna in izobraževalna sredstva razdeliti po ključu 2: 1. — V istini pa ni tako, nerazmerje je uprav sramotno.
V	obeh deželah je jedna univerza, jedna tehnična visoka šola, 15 srednjih šol, 7 meščanskih šol, 2 moški učiteljski pripravnici in jedna ženska, dve kmetijski šoli, jedna vinarska šola in na stotine ljudskih šol. In kaj imado tega Slovenci ?
v zrak iznad senčnega Pdnovca. Od Brd navzdol, onostran Soče, razgrinja se ravna Furlanija tja okoli Kormina in Vidma ter od ondot doli do Palmenove in sem preko do Gradeža, Ogleja in Tržiškoga zaliva.
V tem velečanskem okviru je objet naš kameniti Kras. Z višine tam gori na Trstlju videti je podoben bronasti ploskvo rezbi s plastiški izklesano ornamentiko, izmed katere se les kažejo nalik dragocenim kamenčkom mnogobrojna po njem razvrščena selišča, katerih vam tukaj ne navedem imenoma.
Jednolično in pusto ae nam dozdeva na prvi pogled sivoskalnato površje Kraško ; toda pozorni njega motrilec najde po njem svojemu vidu mnogo velezanimive paše. Dasi je slično okamenelemu morju slasti odkar ho mu samoljubni Benečani uplenili zeleneči gozdni plašč, ipak se usahlo in preperelo obličje primorskega Krasa začenja polagoma zopet oživljati v nekaterih petdeBetletjih izprehajali ho bodejo brižni naši Krašfcvoi iznova po eenčnatih gozdih, katerih umetno negovani nasadi se po nekaterih krajih razvijajo kaj lepo.
In slikarski gledajočemu očesu —
Skoraj nič! Zakaj vsi ti mnogobrojni in dragi izobraževalni zavodi so skoro izključno nemški. Slovenci imamo samo tri slovenske paralelke, v nekaterih srednjih šolah je slovenščina obligaten učni predmet, na Štajarskem imamo nekoliko ljudskih šol, katere smo potom rekurzov na naučno ministarstvo otčli germanizujočemu utrakvizmu; Koroški Slovenci, katerih je nad 100.000, pa imado, kakor se je pred kratkim konatatovalo, samo jedno slovensko ljudsko Šolo. Še potovalnega učitelja slovenskega nam ne dadć in ekscelenca gospod poljedelski minister je že naprošen, da ga pošlje s Kranjskega na Koroško.
Najhuje pa je to, da so vsi ti mnogi in dragi izobraževalni zavodi izključno upravljani od naših političnih nasprotnikov. Mi Slovani nimamo niti v deželnem odboru niti v deželnem šolskem svetu za Štajarsko in za Koroško svojega zastopnika; nijeden naših ne sedi ondu.
Gospoda moja ! Tako ravnajo nemški oblastniki s pol milijonom Slovenoev na Štajerskem in na Koroškem. Duševno naj bi propali, bremena pa moramo tiste nositi, da bi toliko hitreje poginili. Zdaj pa pride fie plemeniti grof Wurmbraud, vije roke in se čudi, da se nam štajarskim in koroškim Slovencem vidi sedanji položaj neznosen.
(Konec prih.)
koliko očarljive slikovitosti ponuja se baš tukaj na Bkalovitem Krasu! Kadar se pri-smehlja solnce izza Nanosa, zažare belo-apnene pečine po vsem njegovem okrožji izmed sinjega soparja jutranjega; o polu-danskega solnca sijaju pa njih oblije zlati blišč, kateri v večernem Bomraku zopet vtone v temnovijoličastne sence. In stoprav, ko priplava bledi mesec nad kameno va-lovje kraških goličav ter nje preprede s srebro8ojnim pajčolanom mile svoje svetlobe — takrat se polotf občutljivega človeka slastno blaženstvo iz davno minole dobe pesniške romantike. Kadar pa vrhu Nanosa zavihrd žareča .zastava* in zatuli burje hrumeča vihra po vzduhu, da kdme-nje pleše in se stoletni gr&dni šibo, iz-premeni se na hip vob nemi Kras v takozvano herćjiško pokrajino, na kateri vas prešine jeklena podjetnost in junaški pogum In konečno: kdor [je pohodil tajno-Btna skrovišča raznovrstnih podzemeljskih jam in si ogledal ondu ^čudesa stotisočletnih kapnikov, temu naš Kras ni zgolj breztolažna puščava, temveč večna delalnica stvarnikove vsemogočnosti, ka terej bo hodijo čudit obiskovalci iz vseh i predelov Bveta. Prostoslav Kretanov.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor. Dne 12. t. m. zapričela je poslanska zbornica obravnavanja o novih trgovinskih pogodbah. Govorov o tej seji omenjali smo na kratko že v poslednji številki. Posl. Klaič je posebno poudarjal, da določba zaključnoga zapisnika k trgovinski pogodbi z Italijo nasprotuje tendencijam vlade same, izraženim v nje poročilu, kajti skok od 20 gl. uvozne carine na 3 gld. 20 bil bi velikansk. In ta skok bode morala vlada izvršiti, ako Italija to hoče. Posl. Kramar je govoril proti pogodbi osobito iz političnih razlogov, trdeč, da bi si moral n&rod češki iztrgati iz glave in srca svojo lastno zgodovino in zgodovino Avstrije, ako bi se hotel navduševati za trojno zvezo. Uprav carinarska polititika dala je Prusiji moč, da naa je zaplela v homatije leta 1866. — Nemec P e e z govoril je za pogodbe, poslaneo B o n d a pa proti. Ako se zniža uvozna carina za italijanska vina, uničena je produkcija vina po Dalmaciji. To je uprašanje obstoja Dalmacije. — Slovenski poslanec Š u k 1 j e je govoril za pogodbe, nadejajo se, da se Italija ne posluži pravice, pripoznane je v zaključnem zapisniku, in sicer iz ozirov na Francosko. Tudi trtna uš širi se po Italiji in to manjša nevarnost, da bi italijanska vina preplavila pokrajine nase. Slednjič je izjavil, da so slovenski po-slanoi za trgovinske gogodbe le iz gospodarskih razlogov, ne pa iz politiških ter da se strinjajo se sedanjo vnanjo politiko. V seji dne 18. jan. izjavil se je Tirolec Dipauli za pogodbo z Nemčijo, a proti pogodbi z Italijo. Da ni ta pogodba došla v spremstvu glasbe trojne zveze, težko da bi se našla zanjo večina. To nikakor ni v interesu države, ako se stori cele dežele nesrečne in nezadovoljne. Vsi vinorejci Avstro-Ogerske so vznemirjeni, le vlada nočo videti nevarnosti. Avstrijske vinoreje ne poznajo ni v trgovinskem ni v poljedelskem ministerstvu, pač pa pri finančnem. Govornik je zaključil: Naj kocka pade tako ali tako, to pa jo gotovo, da se nikdo, ni vlada, ni parlament, ne bode mogel izgovarjati pred sodnim stolom zgodovine, da mu niBo bile znane posledice temu koraku. Poslanec G a s s e r je rekel, da bode glasoval za pogodbe, izvzemši ono z Italijo. Posl. A d a m e k je govoril proti, poslanci G o m p e r z, grof T e r 1 a g o in grof C o r o n i n i za pogodbe. Dne 14. t. m. govoril je slovenski poslance Robič
proti pogodbi z Italijo. Poslenec Staliti potezal se je za trgovinske pogodbe, ob-žalovaje nedostatno železniško zvezo Trsta z drugimi deželami, zahtevajoč pomnoženja avstrijske trgovske mornarice ter osnovo banke za paroplovbo in tesanje ladij. Tudi goap. ministru za poljedelstvo ne ugaja posebno klauzula o vinski carini v pogodbi z Italijo, k ne vidi se mu tako nevarna. Ako bi hotela Italija znižati carino na vino, morala bi ta storiti za vse dežele, izvzemši Francosko. Minister se nadeja, da bodo za vse pogodbe glasovali tudi tisti poslanci, ki so ugovarjali klauzuli o vinski carini. Antisemit Gessmann izjavil se je proti pogodbam. Konečno je poslaneo V a š a t y trdil, da bode po teh pogodbah nemška industrija dušila avstrijsko Posl. ta je napal grofa Taaffe-a radi imenovanja grofa Kuenburga ministrom povpraševaje, v kateri klub vstopi minister Pražak. Govornik je napadal tudi Nemčijo in trojno zvezo.
V seji dne 15. t. so govorili za po> godbe : Kozlovski, Furnier, Roaenstock in Bareuthor; proti: princ Lichtenatein, B u 1 a t, Malfatti in Krumbholz. B u 1 a t je izrekel bojazen, da bode morala Dalmacija opustiti vinorejo ter da postane boln ud države.
DOPISI.
Iz Komna, 11. januvarja. 1892. — V 3štev. „Edinosti" je čitati dopis iz Komna. Dopisnika brigajo stranišča tukajšnje šole. Na vse njegovo očitanje naj bode tukaj omenjeno, da je slavni c. kr. okrajni šol« ski svet res dal zidati za našo šolo nova stranišča. Da se pa ta sedaj ne rabijo, ni v Komnu nikdo kriv, kajti nedavno se je vršila kolavdacija te stavbe po višjem inženirju vis. c. kr. namestništva v Trstu. Tu in tam so se našle pomanjkljivosti, koje se morajo odstraniti. Do sedaj se niso te pomanjkljivosti še odstranile, pa tudi ni še došel ukaz, da se smejo stranišča, odmerjena za šolsko mladino, rabiti. Dokler se pa to ne zgodi, ni mogoče, da se dopisnikova — želja vresniči. — Is vsega je tedaj razvidno, da je dopisnik po krivem prijel šols. voditelja in tukajšnji krajni šolski svet, kajti vsakemu lajku mora biti znano, da po kolavdaciji je treba čakati — ukaza: da ali ne.
Gledč tega, da šolski otroci morajo hoditi okoli oerkve, moram omeniti, da je to pretirano, kajti otroci hodijo na primeren prostor za cerkveni stolp; pač pa hodijo stariši raznih otrok, k božji službi prisodši, okoli cerkve, šols. vrta in okoli šolskega poslopja ter onesnažujejo in skrunijo, ker ni nikjor javnih občinskih stranišč.
Da se temu v okom pride, trebalo bode zidati nekaj občinskih stranišč, kakor jih imajo že sedaj skoraj vse večje vasi. Ta stranišča naj bi bila blizo cerkve, o. kr. uradov itd., kajti ljudje, prihajajoči k božji službi, na somnje, novačanje, v c. kr. urade, na cerkvene shode itd., morajo imeti stranišča, ker v nasprotnem slučaju bi vse kote okoli cerkve, šole, uradov itd. porabljali za svoje telesne potrebe, kakor do sedaj. Ako se to ne zgodi, bode vsejedno povsod vse umazano — akoravno bode šols. mladina rabila šolska stranišča. Da je to resnica, imam zadosti izkušnje izza šolskih počitnic, ker je bilo vsejedno na znanih krajih onesnaženo, ako-pram ni bilo šole; potem pa pride vse na rovaš uboge šols. mladine, ozir. na šols. voditelja. V tej zadevi naj tedaj blagovoli dopisnik uplivati, da se to zgodi.
Kar zadeva sramežljivosti otrok, pa zagotovljam, da vsaka učiteljska moč skrbi, da spusti otroke po klopeh na prosto; tedaj dečke posebe in deklice posebe in to pod nadzorstvom. — Do sedaj — v 11 letih — so pa še nikdar ni '%nič nesramnega pripetilo.
Da ae otroci prehladi, ni res, kajti toč njih se &e sedaj po sitni držč Kneip-povega navodila ter bosi hodijo, pa vendar niso prehiajeni.
Sploh kmečki otroci itak doma niso vajeni drugam, nego na gnoj; sato tudi na prostem najbolj brez akrbi — opravijo avoje telesne potrebe.
Tolike v pojasnilo. — Ko se odpro — četudi ne »slovesno* — nova šolska stranišča, videli bodemo, ali bode snaga krog cerkve itd. na boljem.
Dvomim, ako se ne bodo zidala občinska javna stranišča ter ako ae ne bode javno — uradno po županstvu razglasilo, da je pod kaznijo prepovedano akruniti na javnih krajih. Vederemo !
Različne vesti.
Umrl je umirovljeni okrajni komisar vitez pl. A I p i.
Debata o trgovinskih pogodbah utegne se zaključiti že v ponedeljek in bode tega dne glasovanje. Od danes naprej ni treba več odpošiljati petioij v tej zadevi, ker bi došle prepozno.
Nesramnost. Predvčerajšni „II Piccolo" je napal generalnega vikarja škofije trža-ško-koperske, prečastitega dra. Šuata — ali prav za prav šale je zbijal a častitljivim starčkom na tako podel način, da ae mora studiti vsakemu poštenemu človeku Res : kaj tacega'se more^pripetiti le pri sprijenem italijanskem časnikarstvu. Tembolj moramo obžalovati, da mnogo Slovencev radi čitajo in podpirajo take baže list. Nekateri ljudje imajo reB pokvarjen ukua!
Konfiskacije. 1. št. „Slovanskega Sveta" zaplenilo je al. državno pravd-ništvo radi članka „Slovanska bogoslužba v Istri". Uredništvo je priredilo drugo iz danje, k bilo jo zopet zaplenjeno radi ne kega druzega članka, ob kojega se cenzura ni spodtikala v prvem izdanji. — Tudi list „U Diritto Croato" bil je zaple njen dno 13 t. m. radi treh člankov.
.Slovansko pevsko društvo" v Trstu
ima jutri zvečer svoj koncert v redutni dvorani gledališča „Rossetti". Začetek je ob 8. uri. Slavno občinstvo opozarjamo, da se sedeži in vstopnice dobivajo v kavarnah „Conimercio'* in „Tedesoo", v alovan-aki Čitalnioi (Via St. Franoeaoo Št. 2); pri gg. A. Žitku, Gorsia Stadion 1 ; A. Kalanu, Via Caserma 6 in Martin Keržetu, Piazza St. Giovanni 1, in slednjič v „Del. podp. družtvu" —d dobivajo se na teh me atih dO jutri 0 poludne. Potem pa zvečer pri blagajni. Program je prezanimiv in amo uverjeni, da se tržaški Slovenci mnogobrojno udeleže to veselice.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Ustopnina Božićnice v „Slavjanski Čital niči* gld. 31.40, ga. Mankoč izročila za prodano knjige gld. 15.10, rodbine Mankoč domača pušioa gld. 26.40. Slava rodbini Mankočevil
Popravek: V zadnji številki izkazana svota, nabrana v pušioi „Del podp. društva" G gld. naj »e čita gld. 6.70.
Izkaz darov „Božićnice" otroškega vrta V Rojanu. (Konec.) Ferluga Josip (Škandela) 1 gl., Žnidersič Josip 30 kr., Taccaui Angelj 60 kr., I. M. Pertot 10 kr., g. Anton Bone sukna za eno obleko, L. O. 1 gl., Pertot N. N. 40 kr„ N. N. BO kr.. g.a Truden nekaj sadja, g.a Klemene 8 parov nogovic, 4 zanožnioe in kapice za dečke, g. Ščuka Anton 30 kr., N. N. 50 kr., Ant. Markuza 50 kr., Pertot Antonija 50 kr., N. N. 1 gl., b. št. 76 v Barkovljah 1 gl., g. Bremio Anton 1 gl., Fran Ferfolja 50 kr., g. Brandoliu 50 kr. g. Pertot Josip 50 kr. „Vesela družba" v krčmi kons. družtva v Rojanu nabrala 3 gl., Katalan Ivan 40 kr., g. Macher prof. Ivan 2 gl., č. g. župnik P. Thaler 1 gl., g. Kramer Ivan 2 gl., „Neznan" g'- — Vsem čč. ee. darovalkain in duro
bora podružnice sv. Cirila in Metoda na Oreti srčna zahvala.
Veselica pevskega društva „Danica"
na Kontovelju obnesla se je v vsakem obziru povoljno. Tudi udeležitev bila je vzlic skrajno neugodnemu vremenu še precej obilna. Vse pevske točke pel je zbor v občo zadovoljnost. Posebno sta ugajala občinstvu zbora : „Dekletu„ od Nedveda in „Spoved" od Kocjančiča, ki ata se morala vsled burnega odobravanja ponoviti. De-klamovalka pokazala je v jako težki pesmi Gregorčivi : „Jeftejeva prisega" izvan-reden talent, ter žela obilo pohvale. — Vesela igra „Bob iz Krauja* zbujala je mnogo smeha ter občinstvo zel6 katkoča-sila. Posebno pohvalno je omeniti „po-tinje" (Danev), ki je svojo ulogo zares moj-sterski prednašala. Ne vemo, bi li obču dovali prosto naravno kretanje ali pravilno in presrčno prednašanje. Splošna aodba je bila, da bi delala vsakemu odru čast. — !l£ed točkami programa svirala je neka godba iz Trata, ki je kaj neusmiljeno trpinčila ušesa pričajočih. Naj bode vsak pred njo svarjen ! Po besedi začel se je v dvorani ples, ki trajal do ranega jutra, bljižnjih prostorih pa se je razvila pri rujnem vinu živahna zabava, katero ni niti to ustavilo, da je kar nenadoma poskočila cena vinu. — Čestitamo društvu Danici" na lepem uspehu želeČ, da nam kmalu zopet napravi tako lepo zabavo!
Društvo „Velesila" V Skednju priredi dne 31. t. m. veselico, pri koji sodeluje slavni tamburaški zbor »Trž. Sokola." Program priobčimo pozneje.
Čitalnica V Dekani priredi veselico dne 24. t. m. Program priobčimo prihodnjič.
Slovenski delavci! S prihodnjem torkom prične upisovanje v večerno Šolo, katera so odpre na slovenski šoli pri sv. Jakobu v korist slovenskim delavcem. Pouk prične se po 7 uri na večer.
Vodstvo
slov. šole pri sv. Jakobu.
že pred poštenim svetom, ker krščanska naloga je, pomagati si eden drugemu z dobrim svetom, v blagor našemu bližnjemu in domovini. Povod temu dopisu je edino to, ker mi je domoljubje sveta reč, in tužno mi je pri srcu, opazujočemu propadanje naše trtoreje in vsled tega vedno hitreje naraščajoče siromaštvo našega ljudstva. Vedi, da ravno to mi ne da mirovati, timveč spodbujati hočem, dokler mi srce bije, naše ljudstvo k pravemu napredku v kmetijstvu in tako, — k blagostanju. — Naše ljudstvo je kmetsko ljudstvo. Glavni pridelek pri nas je bil že od nekdaj sem tako imenovani sloveči „Kraški teran" in če se naše ljudstvo poprime resno in prevdarjeno trtoreje na Krasu, zagotovljeno mu je blagostanje za bodočnost, kakor nam svedočijo poskušnje gosp. Streklja, g. Forčiča in več drugih. —
Opomniti mi je tudi, da kdor koli želi dobrega sveta glede osnove novega vinograda in zasajanja mladik ali trt, naj se le obrne do gg. Streklja in Forčiča, katera sta vedno pripravljena vsakega poučiti o tem, kje in kako naj se ustanovi novi vinograd in kje da zamore vsakdo dobiti sadike. Pravega poduka o tem ni nikoli preveč. —
Le pridno na delo tedaj, predragi rojaki ! — Ne odlagajte namenjeno delo, temveč skrbite za vašo korist. Varujte se, da ne poreko vaši potomci kedaj o vas : da ste imeli priliko videti in slišati, h da ate ostali slepi in gluhi ter da jim niste na svetu ostavili druzega, nego rodovitno, & zapuščeno zemljo, kjer drugega ne raste, nego trnje in osat, — A pri dolu spominjate se vedno na zlati izrek, ki se glasi: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo! —
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtnpleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Josip Kocjančič, ™K"!™"
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riže m in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl.
Anton Pn^lfai na vo&hl ",ice
fMIlUH rUUKaJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni 9voji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne ncmško-slovenske postne tiskaniee.	Cl
B. Modic in Grebene,
na voglu Via St. Giovani
in Via Nuova opozarjata zasebnike. krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega ldaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Bratje Sokoli!
gosdm in novinske M.
Opomin Kraševcem.
Zapisal: Fran Buno. (Konao.)
Na noge tedaj gg. župani in veljaki uašega ljudstva, spodbujajte z lepimi izgledi in poučujte naše kmetovalce k napravi novih vinogradov ! Vsako leto naj vsak naredi kolikor le zamore in v kratkih letih imel bode vsak občinar svoj novo vstanovljeni vinograd; kajti: kamen na kameni palača, zrno za zrnom pogača ! — Letošnji adventni čas je bil kaj ugoden za kopanje novih vinogradov in tu in tam začeli ao kmetovalci za trte kopati. A v prvi vrati bi morali naši veljaki, župan in bolj premožni ljudje se resno poprijeti kopanja in tako ljudem pokazati, kako se ima s trto ravnati. Ko bi prosto ljudstvo videlo, kako ta in drugi obdeluje vinograd in sadi trte, potem bi Be prosto ljudstvo hitro poprijelo zasajanja novih vinogradov in v malo letih bi dobil naš kraški avet vea drug, nov obraz, — Naše ljudstvo, katero je radi slabih letin in trtne bolezni popolnoma zadolženo, bi si opomoglo in začelo dolgove plačevati.
Izginilo bi polagoma ubožtvo in siromaštvo iz naših krajev I — Izginile bi tožbe in pravde, kajti ubožtvo in siromaštvo je glavni vzrok tatvini, goljufijam, mnogim prepirom, pravdam in raznoterim grešnim zvijačam, b katerimi so dandanes sodišča preobložena in napolnjena, tako, da so sodniki v svojem poBlu pravi m u-č e n i k i ! —
A ne misli dragi čitatelj, ko čitaš ta moj skromni dopis, da je to, kar sem da nes pisal, spet bedarija ali prazno besedičenje ! Nikakor ne! — Gorje tebi, će kaj tacoga misliš ali celo kaj tacega razširjaš med naše ubogo zbegano ljudstvo,
S prihodnjim tednom prično se redne vaje in se bodo vršile ob ponedeljkih, Bredah in petkih od 8. do 10. uro zvečer. Podpisani odbor poživlja brate-telovadce da prihajajo k vajam točno, kajti javna telovadba priredi se v kratkem in je treba da se dobro pripravimo.
Na zdar!	ODBOR.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovini
ivaii rruiuy v via dei Bosco »t. 2,
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza Rarriera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, rji in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
H
Gostilna „Alla Vittoria
Petra Muscheka, v ulici Sorijente (blizo tehtnico Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v cono. Cl.
n neti I no	staroznana pod imo-
uuailllla „OtUftd , nom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
AnHl*ai Halon čevljar v ulici .Caserma,
nilUl OJ ivalall, priporoča BO najtopleje slovenskomu občinstvu. Najelogantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
l1flQPni v	nCaserma", glavni shaja-
UOOCU naći tržaških Slovencov vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. -- Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Mnpfjn Kr*p IMazza H. Giovanni, ■VIa I II || l\|	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolsnc"
della Casormn št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dola po ugodnih eenah.	Cl.
Tržno poročil«.
Cene ae razumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
Cena od for. to fer
Sava Mocca.......	100 K.	128 —	130.-
Kio biser jako iina .	*	—.—	—
Java „ n „ •	n	—.—	—
Santos dna.....	M	93,-	94.-
„ srednja . . .	n	86.-	88. -
Guatemala.....	n	111.—	113-
Portorioco .....	n	132.-	134. -
San Jago do Cuba .	n	—.—	—. -
Ccylon plant. fina . .	n	128.-	132.-
Java Malang. zelena .	»	114.-	115.-
Campinas.....	i?	—	—.-
Rio oprana ....	»	114 —	118.-
	n	94.—	96.-
„ srednja ....	v	8(3.-	89.-
Oailia llgfiS' v zabojih . .	n	27.-	—.—
M&olsov ovet......	n	880.-	390.-
Inger Bengal......	»	—.—	—. —
Papar Singapore .....	»	44.—	45 -
	n	85.—	86.—
Batavia......	n	38.-	39.-
Piment Jamaika.....	n	81.—	—.—
Petrolej ruski v sodih . .	1(10 K.	5.75	—.—
„ v zabojih .	v	7.50	—. -
Ulje bomažrio amerik. . .	n	31.-	84.-
Leoce jedilno j. f.gar. .	n	41.—	42 -
dalmat. s certifikat. .	n	41. -	42.-
namizna M. S.A.j.f. gar.	H	60.-	52.-
Aix Viergo ....	It	56.—	57.-
« fino.....	11	sa-	54.-
Božiči pulješki ..... dalmat. s uert. . .	n	io 50	— .—
	i»	—. —	— .—
Smokve pulješko v sodih .	m	—.—	— .—
„ v vencih .	it	14.50	15 —
Limoni Mesina.....	zaboj	3.—	4.—
Fomeranče Puljeske . . .	n	3 50	4.—
Jtandlji Bari I.a.....	100 K.	75.-	76.—
dalm. I.a, s oert.	n	80 -	82.-
Bil italij. iiajiineji . . .	n	—. ~	—.—
	»	22,-	—.—
„ srednji . . .	*	21.-	—.—
Kangoon extra) . . .	B	16.-	—.—
„ I.a} carinom	n	14.-	14.25
Il.aJ . . .	•	12.-	12.50
Gostilna „Alla Croco tli Malta"
Via Valdirivo St. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtoplejo tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Sirca.	Cl.
Gostilna Antona Mauriča
Via Cliiozza št. 25. blizo gledališča „Politenma-4 je v prodpustni dobi odprta ob vesclicah do pozno v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinja.
10-3
Antnn I omno naslednik Jakob Hoče-1*111 IUII Ldlllflt), varja, Via Barriora v e o c h i a pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravsko mnslo itd.	Cl.
Ivan Umek,
črovljarski mojster, Via Ro-magna št. (i. priporoča so slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizko ceno.	KO--2
Antnn Urohnp trgovina z steklovino mi LU11 VlaUCb, lončenimi in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponto rosso") so priporoča tržaškim in vuunjim Slovencem.	Cl.
Vekoslav Moder, C;"
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščio, čokolade, itd.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine
i/. Čt. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 3 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-posrodno iz Št. Petra, sveža (frišna) smotana. Na zahtevanjo posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
katero si ne ve in ne zna pomagati. Tožak valcem izreka se tem potem v imenu od-1 odgovor te pričakuje pioJ Bogom in tudi
S1@Y©SIŠ&I
popolnoma zmožna slovenskega, in nemškega jezika v govoru in pisavi, v govoru tudi francoskega, ki je teoretično popolnoma izvožbana v poštnih in brzojavnih poslih, želi brozplačno vstopiti pri kaki pošti, združeni z brzojavnim uradom.
Ponudbo je pošiljati pod naslovom: B. G. poste restanta PulJ.	1—4
Ivan tfannhnl D4,Pntl velike V°J»S-
IVall rvaliuutsl, nioe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom ; razpošilja tudi na debelo v množinah od s kil. naprej po najnižji orni.
Gostilna „Al Uallo (Foro" c&!£
toči izvrstna istrska in lurlansku vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov nuproj in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin« na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imol naročevaloc kako druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Govacich.
5 —1
Razglas.
Nn Rakeku dovoljeni so 4 letni sejmi za vsakovrstno živino in kramarsko blago, namreč: na 30. jnnuvtirja, 2. aprila, 30. jnnija, in 16. septembra vsako leto. — Prvi bode se vršil že 30. januvarja t. 1.
2 — 1	Podiupanstve na Rakeku.
Osobe, ki prihajajo mnogo i ljudstvom v dotika morejo si brez truda zagotoviti
lep zaslužek
ki se spreminja v stalan letni dohodek In se mori Uiivatl dO imrtl. Kapitala zato ni treba, pač pa mora dotičnik anati razločno Blovensko pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji, dacarji, obč neki sluge in dimnikarji i ni a ju posebno priložnost okoristiti se s tom zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod Šifro „I. Z. 31" p o-st e restante v Ljubljano	1 —5
Agenti
z dobrimi spričevali vsprejemajo se proti visoki proviziji pri Emila Goldschmiedu, k k. priv Patent-Jalusien-Holzrouleax- und Kunstgewebe-fabrik, Prag -W«inber|e, Kronnengassel. Največji zavod v Avstriji	1--2
Pohištvo
za spalne sobe, jedilne sobe in kuhinje prodaja po ugodnih cenah mizar
ivan masutti,
Via Giulia 12.	a-25
eitiARA
H
izurjena v prodaji tobaka in drugih v ono stroko spadnjočih predmetov. Zahteva se znanje deželnih jeziko v to je vsaj slovenskega in laškega.
Pogoji so zelo ugodni. Natančneje pove iz prijaznosti uredništva tega lista.
Nove, moderne
orgije za cerkvo
se proda v Trstu, via Cereria št. 2.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvtdke
Zivic in družb, v Trstu
—64 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in drug$ tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
5 do 10 gold.
gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjših krajih po razprodaji postavno dovoljenih sreček pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pošiljajo z naulovom: „Lose", I. Dan-n e b e r g, Wien, Stadt, Kumpfgasse 7. 1 —10
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & PMMelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop BO—2
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau ftir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Naznanjam,
da sem prevzel od gospoda Petra Podpornika trgovino z žeblji in vsakovrstno železnino, ter da bodem nada* ljeval to kupčijo na drobno in na debelo.
Priporočam se najtopleje vsem dosedanjim odjemalcem, posebno pa trgovcem, obetajoč točno postrežbo in ugodne cene. V Sežani, dne 12. januvarja 1892.
Ivan Goljevšček,
3-i	trgovec v Sežani.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijalitc-to.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 5U kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za ojačavanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačam prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih lik&rov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti. Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialit&ten-Fabrik
20--«0	In PRAG.	12-50
ISčejo se solidni zastopniki.
Dij urnist
popolnoma vešč nemškemu in slovenskemu jeziku v govoru in pismu ter ima izurjeno lehko ftitljivo pisavo, vsprejmo se takoj v neki Ghr&Hci pisarni. Nadaljni pogoji so : Razumen ročen delavec, ne-omadoževano življenje, prost vojaščine in brez dolgov, neoženjen, popolnoma zdrav. V slučaju, da je dotičnik posebno poraben in da se uzorno vede, more bo nadejati stalnega nameščanja s pravico do penzije. Prošnje v nemškom in slovenskem jeziku se spričevali vred je doposlati: „0. J. L. 1871", Graz, postlagernd.	1
Albert Reimer
urar, , Via Caserma" št. 12., 1. nad,str
ja uže na glaau kot jako vesten in soliden popravljavec ur vseh vrst. Zato se priporoča po vsej pravici bI. občinstvu. 5—4
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334. 15—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Tu sladčice imajo isto moč kakor k6tra-novft voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter so prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v gkatljicali po 40 kr., prodajejo se tudi v VH0h večjih lekarnah v druzih deželah.
Nič več kašlja!
Dalzamaki petoraliiki prah,
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar. Dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai du« Mori" Trst, veliki trg
Dgp- S kutija velja 30 novč.
Velika pražka loterija Zadrgi
mesec
Glavni dobitek
100.000
W Srečke po 1 gold,
Priporočata Mandel i dr. in Levi i dr. v Trstu.
-3
4rl
Tržaška posojilnica ip hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
V TRSTU — Via Molin piccolo št. 1,1, nad. — V TRSTU
„Tržaška posojilnica in hranilca* sprejema ude, daje posojila in obrestuje hranilne vloge.
Vsak ud (zadružnik) mora plačati en gold. ustopnine in vsaj 1 zadružni delež za 10 gold., ali če hoče imeti polno volilno pravico, vsaj 3 zadružne deleže po 10 gold.
Posojila se dajejo udorn na osobni kredit proti poroštvu ali na zastave (intabulacije, vrednostne listine, dragocene stvari)
Hranilno vloge so obrestujejo po 3^% (v i a j e kakor pri druzih zavodih v Trstu).
URADNE URE SO:	2
ob nedeljah od io-lft dop. in ob sredah od	popol.
Natančneje poizvedbe vsak dan od 3—popolndne.
Veliko zalogo
in @ti@l na j
priporoča tvrdka
IVAI\I H. P0HLY V TRSTU


f>
Via Coroneo št. 9.
7-11
J. FSEBHOFERJA
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z vi m goldenen R eiohsapfel.
Vi'i^ictilnn L-vno-liin« nokdaj imenovano univerzalne krogljice, zaslužijo ta po-JVIILIOUUIU	o ,1 9 slednji naslov po vsoj pravici kajti je v resnioi mnogo
bolezni, pri kojih so te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že »o te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje no bi imele zalogo izbornoga tega domačega sredstva.
Jedna škatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek gostih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. IO kr.
Ako so denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljio 1 gld. 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 6 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izredno zahteva	2-12
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škutljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline J. Pserhoferja I posodca 40 kr., prosto poštnino B5 kr. TrpotČev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje I posodica I gld. 20 kr. Prah proti potenju nog, škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam Za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnino prosto 65 kr.
Vi^rlirmc'L'a aaonno (Pražko kapljico) proti pokvarjenemu želodcu in slabi probavi
aiv ijensKd esenca- 8tekieničica 22 kr
Angležki čudežni balzam, proti kašlju, steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, 1 škatljica 35 kr., poštnino prosto 00 kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospošujo rast las, škatljica 2 gld.
T Trn VAT"/€»1 Tli	prof. Steudeln, domače sredstvo za rane, oteklino itd.,
U lin LlZcIlIU piasiei £08odioa 50 kr..' poštnine prosto 75 kr.
ITniVPf/flllin ^ititilna c/il A- w- Bullricha, izvrstno domačo srodstvo proti UlllVeiZcUIlcl CISllina SOI p0Bi0dicam Hlftbo ;)robave, I zavitek 1 gld.
Kazven imonovanih izdelkov dobivajo so šo drugo tu- in inozemske farmaoeutiČno upecija-litote, ki so bilo po vsili avstrijskih čuHopisih oznanjeno.
Razpošiljanja po pošti vršo se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznioi, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	ii—1-2
Lastnik pol. društvo „Edinost1'
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Testu.