Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10*40 K, za pol leta 5 20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; z« Nemčijo za celo leto 12 K, za pol ieta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, — Reklamacije ao poStnine proste. Nefrankirana pisma se na sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Bnostopna petitrvrstica, (Smna 72 mm) Izhaja 7Sako sredo in soboto. ¿0 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna številka 10 v. Že se plašijo militarizma. Država, ki jc vsled razvoja tehnike in gospodarstva dobila kapitalističen značaj, je zgrajena na temelju sile. Z mejami ograjen kos sveta in na njem živeče prebivalstvo je ločeno od ostalega ljudstva, iz česar nastaja posebnost, ki hote ali nehote dovaja do nasprotij. V dobi absolutizma se ie država smatrala za last vladarja in njegove družine, dinastije. Kapitalistični razvoj in vpeljava ustave je to izpremenila. Noben kralj in no ben cesar ni več lastnik države. Pravijo, da so na mesto dinastij stopili narodi. To se pač ne vjema z resnico, kajti član svojega naroda je nazadnje tudi berač, ki nima ne materielne lastnine, ne političnih pravic. Ali buržoazija ie od nekdaj im;ia o narodu svoje posebne pojme; v njegove vrste je štela le »boljše« sloje, to se pravi tiste, ki kaj imajo. V tem zmislu je smatrala narode za lastnike države ali domovine. V resnici se niti to ne vjema, zakaj kapitalizem je razmere zelo presukal. Angleški kapitalist ima lahko ve-velike kose avstrijske domovine; francoskim ali nemškim kapitalistom je turška država lahko toliko dolžna, da imajo več vpliva kakor domačini. Male, kapitalistično slabo razvite države so vsled tega zelo odvisne od tujega kapitalizma in včasi postajajo prave kolonije. Kapitalizem ima v naši dobi ravno tako osvojevalne tendence, kakor so jih v minolih časih imele dinastije. In kakor so včasi nastajala velika nasprotja med posameznimi kralji in cesarji, tako se dandanes porajajo nasprotja med posameznimi kapitalističnimi skupinami. Kakor nekdaj kraljevski, tako se dandanes kapitalistični interesi ode-vajo z državnimi. Kjer so nasprotja, tam je vedno nevarnost, da pride do spopada. Zato se vse kapitalistične skupine — države — pripravljajo na boj. Zaradi kapitalističnih nasprotij se morajo države oboroževati. Pravljica je, da se to godi v interesu in na željo narodov. Oboroževanje narekuje kapitalistična potreba. In med državami je vsled tega večna tekma. Vsaka se boji zaostati za drugimi, da bi ne bila slabejša, če izbruhne vojna. Da ne bi bil slabejši, hoče vsak biti močnejši in posledica je tista silna gonja, ki jo opazujemo v vseh parlamentih in ki postaja od leta do leta strastnejša in silnejša. Konec je ta, da silovito naraščajo izdatki za militarizem v vseh državah. A najnavadnejši račun kaže, da to sploh ni konec, ampak da morajo izdatki ob tem sistemu naraščati v neskončnost. Socialisti so že dostikrat opozarjali na to. Ker so mednarodno organizirani in se njihovi cilji ne tičejo samo ene dežele ampak vssga človeštva, lahko delajo to, kar je meščanskim strankam nemogoče: Po vseh deželah nasprotujejo izdatkom za militarizem. Meščanske stranke, ki ne poznajo višje solidarnosti, ne morejo tega storiti. S svojega omejenega stališča morajo tako kakor njihove vlade neprenehoma tekmovati, nabavljati venomer nove puške in topove, graditi venomer nove ladje, nabirati venomer več rekru-tov. Organizacija družbe, ki sloni na nasprotjih, sili na to. Njeni pristaši ne morejo drugače. Vojna more le tedaj izginiti, če zmaga v človeštvu solidarnost. Mir narodov zagotavlja samo socializem. Ali začela so se javljati čudna znamenja! Na čelu vseh marsnistov stoji Anglija, pomorska država, ki zaradi svojega otoškega položaja in zaradi svojih mnogoštevilnih kolonij smatra za svojo nalogo imeti najmočnejšo mornarico vsega sveta. Njena največja tekmovalka je Nemčija. V angleškem parlamentu vedno računajo, koliko novih ladij je treba zgraditi, da ne zaostanejo za Nemčijo; enake račune pa vedno vodijo tudi na Nemškem. Konkurenca teh dveh pa največ vpliva tudi na oboroževanje ostalih držav. Izdatki za militarizem in marinizem postajajo ogromni, tako ogromni, da se jih strašijo že tisti, ki jih zahtevajo. Zadnji teden je imel angleški državni tajnik za zunanje zadeve Grey v parlamentu govor, ki je napravil povsod v »merodajnih« političnih krogih največji vtisk. Grey je med drugim dejal to: „Nezmiselno je, da se ob dejanskih prijateljskih razmerah med državami oboroženje tako pospešuje. Breme oboroževanja je še bolj nevarno kakor vojna sama. To oboroževanje pomeni i z-krvavitev v miru... Sporazum prizadetih držav bi morda povzročil, da bi se delali izdatki bolj počasi ali da se sedanji mornariški načrt ne bi povečal. Vse to bi bilo lahko predmet pogajanja med Anglijo in Nemčijo in na vsak način bi bilo koristno, če bi se dosegel sporazum. To je razmeroma majhno vprašanje v primeri z izdatki vsega sveta, kar je naš cilj." Zanimiv govor, ki nam seveda ne pove nič posebno novega. Zanimivo je to, da ni tako govoril socialist, ampak angleški dr- žavni tajnik. Izkrvavitev v miru! Kolikokrat so to dejali socialni demokratje! Če spoznavajo to resnico že vladajoči, tedaj mora biti nevarnost velika. Gospodujoče sloje obhaja strah. Plašijo se duhov, ki so jih sami priklicali. Glasilo nemškega državnega kancelarja, »Norddeutsche Aligemeine Zeitung«, je z veseljem pozdravilo govor angleškega državnika in izjavilo, da bo Nemčija jako rada podala roko za sporazum. To je znamenje, da postajajo tudi na Nemškem bremena neznosna in da jih tudi tukai obhaja strah. Ce bodo res dosegli kakšen sporazum, je pač še veliko vprašanje. Na besede kapitalističnih ministrov se ni veliko zanašati. Militarizem je posledica kapitalizma in z njim tako tesno združen, da ne more poginiti eden, če ne pogine drugi. Vendar so vse te izjave dragocene. V njih je priznanje, da je militarizem nevarno, pogubno breme. Socialisti imajo torej prav, da se bore proti njemu z vsemi silami. Iinajo pa tudi prav, če ne pričakujejo uspeha in rešitve od modrosti vlad temveč od ljudske zavednosti in moči. Politični odsevi. Bienerthove bolečine. V torek je državni zbor opravil prvo čitanje zakona o rekrutih, ki je zdaj odkazan brambnemu odseku. Na dnevni red se je na to postavilo prvo čitanje proračunskega pro-vizorija. Poslanec sodrug Nemec je bil predlagal, naj se ta točka odstavi z dnevnega reda, ker se je bilo pred kratkim — kakor smo že poročali — sklenilo, da naj se parlament ne ukvarja s provizorijem, ampak naj reši redni proračun. Ta predlog je bil pač odklonjen, toda malo je manjkalo, da bi bila vlada zopet doživela fiasko. Za Nemcov predlog je glasovalo 82 polancev, proti pa 94, torej ne baš impozantna večina. Pa tudi te ne bi bilo, če ne bi bili Slovenci zopet enkrat pozabili, da so opozicija. Tako pa so glasovali proti predlogu sodruga Nemca. Važnejša kakor v zbornici pa je bila politična igra na konferenci klubovih načelnikov. Že dopoldne so imeli nemški nacio-nalci posvetovanje z baronom Bienerthom, ki je zahteval, da naj vladne stranke glasujejo za 50 milionsko posojilo in za 25 milio- nov v odplačilo namenjenega posojila. Nem-škonacionalni klub mu je naznanil, da hočejo nekateri njegovi člani pač glasovati za prvo, ne pa za drugo posojilo. To je Bienerthu zelo pokvarilo ne posebno dobro voljo, pa je dejal, da bo vlada izvajala posledice, če se ji ne dovoli vse, kar zahteva. Ta izjava se je splošno smatrala tako, da hoče Bienerth groziti z razpustom zbornice, Na popoldnevni konferenci klubskih načelnikov je ministrski predsednik izjavil nekaj podobnega. Zahteval je, da naj državni zbor še ta mesec reši proračunski provizorij in vprašanje posojila. Če se to ne zgodi, se bo »vlada posvetovala, kaj je potem storiti.« Ali baron Bienerth se je takoj lahko prepričal, da ne opravi več veliko s svojimi grožnjami. Poslanec dr. Adler je dejal, da vlada ne more plašiti opozicije z razpustom. S o -cialni demokratje so vsak treno-tek pripravljeni na nove volitve. Čudno pa je, da govori vlada o razpustu ravno zdaj, ko je v odseku takorekoč gotovo socialno zavarovanje. Če se zbornica razpusti, pade delo vseh zadnjih let v vodo. Poslanec Pernerstorfer je naglašal, da zahteva vlada vedno časovno določeno delo od" parlamenta. Tako ne more iti dalje. Parlament ni za to, da bi služil vladi. Če minister žuga, ne užene socialnih demokratov v kozji rog. Če hoče, naj kar razpusti zbornico; socialisti so pripravljeni. Tudi več poslancev »Slovanske Enote« je izjavilo, da se ne plaše Bienerthovih groženj. Vlada je očividno v zagati, pa je tega zopet sama kriva, ker sklicuje parlament le tedaj, kadar potrebuje kaj od njega. To pa dela zato, ker se vedno boji, da se ji utegne pripetiti kaj neprijetnega, če bi državni zbor res delal. Klaverna je taka vlada, ki neprenehoma tiči v krizi! * Ogrski državni zbor je sklenil brzojavno pozdraviti italijanski parlament ob petdesetletnici italijanske države. V imenu klerikalcev je ugovarjal Smrecsanyi, toda večina se ni ozirala nanj. V avstrijskem državnem zboru se je pač tudi sprožil enak predlog, ampak Avstrija ima že to nalogo, LISTEK. Vseh cvetlic cvetlica. Spisal Etbin Kristan. V Deveti deželi, ki je prava domovina modrosti in vseh dobrot, je v tisti dobi, ko so živele pravljice in bajke, vladal moder in dober kralj, ki je živel od ljubezni svojih državljanov in od slave bodočih stoletij. Bogovi iz devetega raja so ga blagoslovili, dobre Vile so mu pa v tihih nočeh napolnile srce z velikim hrepenenjem in vsadile so mu moč velikih pogledov v oči. V duši mu je vsklila neskončna ljubezen do lepote, ki jo je zaslutil v čarobnih sanjah in jo je zaželel z vsem srcem in z vso glavo. Sklenil je, da osreči svoj narod za veke vekov ter mu podari največjo, nevenljivo lepoto, pred katero mora izginiti beda in skrb, se razbliniti žalost, prenehati bolečina in se zaceliti vsaka rana. Vso deželo je hotel napolniti z lepoto, ki bi tekmovala s pesmijo škrjančkov in z dišavo rož in bi prekosila solnce na nebu. In v lepoti bi ostalo nesmrtno njegovo ime do konca najpoznejših rodov. Kralj Lepoljub je sklical svoje premodre svetovalce ter jim je naznanil z ginjenim glasom, da hoče osrečiti svoj narod, kakor ga ni osrečil še noben vladar v Deveti deželi. Modri svetovalci so se globoko poklonili in so zažgali visoke kupe kadila, da je zadišalo po vsej palači in po vsem mestu Kralj pa jih je vprašal: — Kaj je lepota? Tedaj so obstrmeli. Zakaj kadar je vpraševal kralj Lepoljub, so morali odgovarjati svetovalci in kralj je tehtal njihove odgovore, ker je hotel spoznati resnico. Svetovalci so bili modri in so znali marsikaj povedati, kar je zahteval kralj, ker so pazili, kaj se godi v Osmi deželi in v Deseti deželi. A ko jih je vprašal, kaj je lepota, je obšla srca svetovalcev skrb, ker niso bili našli lepote ne na severu, ne na jugu Devete dežele, pa tudi ne na vzhodu in ne na zapadu. Lepota ni bila še nikjer državna zadeva. Toda kralj je zahteval odgovor in poseči so morali globoko v zaklade svojega uma. Iskali so dolgo, potem se je oglasil prvi in je dejal: Prejasni kralj 1 Na tvojem čelu se blešči lepota in sije v tvojih očeh. Lepše lepote ni v Deveti deželi, ne do morja, ne onkraj morja. Kralj je poslušal, pa ni odgovarjal, ampak tema je legla na njegove oči in nagu-bančilo se mu je čelo. Tedaj je odgovoril drugi: — Mogočni kralj, lepota je tam, kamor ne dosegajo naše oči in naše roke: Lepota je ideal. Senca je švignila kralju preko lica in odvrnil je pogled od svetovalca. Oglasil se je tretji: — Lepo, oj svetli kralj, je vse, kar nam je ugodno, kar nas veseli in tolaži. Lepota je velika. Kralj je zamahnii z roko in zaničljiv je bil njegov pogled. Vsi so govorili po vrsti, a kralj je ostal nezadovoljen. Zadnji je dejal: — Milostivi kralj, povedati ne more nihče, kaj je lepo. Zakaj beseda ne dosega največje lepote. Tedaj je izpregovoril kralj: ■— Največje lepote ? — Nevedneži! Kaj govorite o veliki in mali lepoti, o vsakdanji in nedosežni lepoti, o duhteči in bliščeči lepoti ? Moja duša išče lepoto. Lepoto, ki je ena; edina. Moje srce koprni po lepoti vseh lepot. Moji pogledi hite za lepoto, ki je nad vsem. Obljubljena mi je in najti jo moram, da jo postavim na prestol, odkoder se bo svetila po vsej deželi in osrečevala ves narod. Eden je kralj, ena je lepota in moja mora biti. Žalost je obšla srca svetovalcev, zakaj zbali so se za kraljevo zdravje. A kralj jih je odslovil. Ostal je sam v ponosni palači, ki so jo bili sezidali pradedje pred mnogo, mnogo sto leti. Vdal se je razmišljanju in nemir se mu je naselil v srce. Na vse strani so mu begale misli kakor pleve, če poseže veter s svojo nevidno roko v kup in zapleše z njimi po zraku. Čutil je, kako se dvigajo in padajo, vstajajo, kako se vrte, kako nekam hite, a ni vedel kam. Vsa polna se mu je zdela glava in prazna kakor meh brez sape. In ko se je nekoliko zavedel, je natančno slišal, kako mu je šlo po glavi z enakomernim klopotanjem kakor stroj: Lepota, lepota, lepota . . . Zabolelo ga je to vsiljivo ropotanje in pograbila ga je jeza. Za vse reči so bili zakoni v njegovi deželi, povsod je našlo življenje lahko primerno rubriko, le za lepoto ni bilo postave, ki bi jo poznali in spoštovali vsi in ki bi veljala za vse čase in kraje. Bila so različna pravila, a ljudje se niso dosti zmenili zanje; eni jih niso poznali, drugi so si naredili svoja, tretji so se jim rogali . . . Ah! On, vsegamogočni kralj najslavnejše, najponosnejše dežele, izbran od usode in določen od bogov za največje delo, on — pa da ne bi spoznal lepote ter je prisilil, da se pokloni pred njegovim prestolom in mu služi? . . . Kdo pa je lepota, da bi mu kljubovala tako predrzno? . . . Kralj je skrčil pest in od jeze se mu je stemnilo pred očmi. Tedaj mu je prešinila glavo misel kakor blisk. Lepota se skriva; poišče je torej. Naj je kjerkoli, on jo najde. Iz najtemnejšega skrovišča jo prisili, da pride pred njegove oči in se mu razkrije v vsej slavi in diki. Kaj ni njegova vsa Deveta Dežela? Kaj ni kralj ? Takoj je poklical vrhovnega pretorijanca in mu povedal, da letos ne pojde k vojaškim vajam. Ne da bi se zmenil za njegovo žalost, ga je odslovil. (Dalje prih.) da se vedno smeši pred naprednim svetom. Predsednik zbornice Pattai se je izgovarjal, da se avstrijski parlament nima baviti z zunanjo politiko (1!) in je nekaj modroval, da ne bi bilo koristno, če bi se naš parlament vtikal v to vprašanje. Klerikalci so mu seveda pritrjevali, nemški »naprednjaki«, ki beračijo pri krščanskih socialcih za volilno pomoč proti socialnim demokratom, so pa morali držati jezik za zobmi. * Hrvaški sabor je zopet odgoden, ker ne gre v njem tako, kakor bi rad ban dr. Tomašič. Obenem pa poročajo, da je banovo stališče omajano, ker se ogrska vlada jez zaradi njegovih neuspehov. * Tudi na Ruskem imajo ministrsko krizo. Car ni več zadovoljen z ministrskim predsednikom Stoljipinom. Na njegovo mesto ima priti sedanji finančni minister Kokovcev, kar pomeni, da bo nova vlada še nekoliko bolj nazadnjaška od sedanje. Upravo ministrstva za zunanje zadeve dobi Neratov; to imenovanje pa je baje le pro-vizorično in velja le dotlej, dokler ne okreva minister Sasonov, ki je bolan. * Belgijski parlament je na predlog socialista Vanderveldeja sklenil čestitati italijanskemu parlamentu ob 501etnem državnem jubileju. Debata o tem predlogu je zelo ostra, ker je ministrski predsednik nasprotoval. Pa ni nič pomagalo. Klerikalci niso glasovali. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. Dne 23. aprila. Deželna vlada je končno razpisala občinske volitve. Razglas je izšel tako pozno, da ga nismo mogli več objaviti v zadnji številki. Zdaj vemo, da se bo volilo dne 23. aprila in sicer od 10. dopoldne do 4. popoldne. Te volitve bodo v vsakem oziru nekaj novega za Ljubljano. Če je določeni način najbolj praktičen, se bo šele pokazalo. Predpisani sistem je na eno stran videti zelo enostaven, na drugo pa prav kompliciran. Uradovalo bo 19 komisij. Vsaka komisija pa bo opravljala posle za vse tri razrede. Tisti volilci, ki imajo pluralno volilno pravico, torej ne bodo volili za vsak razred pri drugi komisiji, ampak bodo obe volitvi opravili na enem mestu. Kdor voli za I. ali II. razred, voli obenem tudi za III. Mesto ne bo razdeljeno v okraje, ampak vsak volilec bo moral romati k tisti komisiji, katera ima začetno črko njegovega imena. To je precej dvomljiva določba, ki bo za veliko volilcev neprijetna, ker jim bo povzročila dolgo pot, katere doslej pri volitvah niso bili vajeni. Morda smatrajo to za sredstvo zoper volilno sleparijo; vendar pa ne sme nikogar zapeljati, zakaj pretkanim volilnim goljufom utegne še pomagati. Treba bo zelo dobro paziti, da ne bodo taki gentle-mani potovali od komisije do komisije in povsod nastopali pod drugim imenom. Če bi vsak volil v svojem okraju, bi bilo nadzorovanje pač veliko lažje. Zaupniki bodo torej imeli prav težko, a tem važnejšo nalogo. Za vse ženske volilke je določenih troje volišč oziroma komisij in sicer: Za imena z začetnimi črkami A do J v telovadnici dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti (pritličje); Za imena z začetnimi črkami K do P v učilnici dekliškega liceja v I. nadstropju. Za imena z začetnimi črkami R do Ž v risalnici dekliškega liceja v II. nadstropju. Za moške volilce je razdelitev sledeča: Začetni črki A in B v dvorani hotela „Ilirija", Kolodvorska ulica; začetne črke C, Č, D v telovadnici I. državne gimnazije, Tomanova ulica; začetne črke E, F, G v telovadnici II. državne gimnazije, na Poljanski cesti; začetne črke H, I, J do vštete številke 2700 imenika III. razreda v dvorani „Rokodelskega doma", Komenskega ul. št. 12, I. nadstropje; ostali volilci začetne črke J ter oni začetne črke K do vštete številke 3400 v veliki dvorani hotela „Union", vhod od Frančiškanske ulice; ostali volilci začetne črke K v veliki dvorani hotela „Union", vhod od Frančiškanske ulice; začetna črka L v šolski dvorani dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu; začetne črke N, O ter P do vštete številke 5400 v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici; ostali volilci začetne črke P v pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici; začetna črka R v mali dvorani v pritličju „Narodnega doma" (dvorana trgovskega društva »Merkur«); začetna črka S do vštete številke 7000 v veliki dvorani „Mestnega doma", vhod od Streliške ulice; ostali volilci začetne črke S in S v veliki dvorani „Mestnega doma", vhod nasproti mestni ledenici; začetni črki T in U v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti; začetni črki V in W v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti; začetni črki Z in Z v mali dvorani v „Ljudskem domu", Streliška ulica št. 12, (I. nadstropje). Vseh volilnih komisij je 19. Za glavno volišče v zmislu §§ 38. in 46. občinskega volilnega reda je določena velika dvorana v »Mestnem domu«, volilna komisija štev. XVI. Volilnim upravičencem se dostavijo volilne listine (volilne izkaznice in kuverte) v zmislu § 23. obč. vol. reda pravočasno po pošti. Kdor iz kakršnegakoli vzroka ne dobi pravočasno svojih volilnih listin, se lahko oglasi zadnjih 48 ur pred volitvami pri deželni vladi, pritličje na desno, vhod iz Gregorčičeve ulice, kjer jih dobi. Ljubljanske občinske volitve. Čas zavlačevanja je končno pri kraju. Kolikor je deželna vlada le mogla ugoditi klerikalcem, jim je ugodila. Če bi bila imela dobro voljo, bi bile volitve lahko vsaj ob novem letu že opravljene, tako pa gre marec h koncu, pa so se še le drugič razkrili volilni imeniki, kar ima zelo majhen, tako-rekoč nikakršen pomen, ker se v imenikih nič več ne izpremeni, o rezultatih reklamacij pa itak poučujejo politične stranke svoje pristaše. In še le za drugo polovico aprila so razpisane volitve. Ako vprašamo, zakaj se volitve tako čudovito zavlačijo, tedaj je lahko spoznati, da se to godi največ zaradi klerikalcev. V Ljubljani so bili doslej prav^klerikalci najmanj pripravljeni za volitve. Dolga leta se sploh niso udeleževali občinskih volitev in njihova organizacija je bila tako nepopolna, da so pred dvema letoma zadnji hip opustili kandidature, ker so spoznali, da nimajo nobenih priprav. Potrebovali so torej časa, da bi izvedli svojo organizacijo. To je prvi razlog. V klerikalnem interesu pa je tudi, da bi volilci nekoliko pozabili, kako je prišlo do teh volitev. Kolikorkoli so se klerikalci pri-duševali, vendar niso mogli zamazati vtiska, da so imeli svoje prste vmes, ko se je po-gazila avtonomija ljubljanskega mesta. Nujna rešitev novega volilnega reda za Ljubljano je en dokaz, poizkusi napraviti v Ljubljani »ve-leizdajniško« afero, pa drugi. Ko je bil občinski svet razpuščen, so v »Slovencu« napovedali ostro akcijo v deželnem zboru, a ko je bil deželni zbor sklican, se niso niti zgenili. Tudi to je dokaz, da jim je razpust čisto prav prišel in da je popolnoma ustrezal njihovim željam. Pod vtiskom teh mahinacij ne bi bilo volilno razpoloženje za klerikalce posebno ugodno. Bilo je torej treba pozab-ljenja, za pozabljenje pa je treba časa. Tretji, jeko važni razlog zavlačenja pa je ta, da stanejo volitve denarja. Agitacija, shodi, pouk volilcev, tiskovine, pismena dela — vse stane denarja in čim dalje je do volitev, tem dražja je taka reč. Najbolje se v takem slučaju godi tistim, ki imajo največ denarja, da morejo najdalje vztrajati v boju. Z denarjem so pa klerikalci na vsak način bolje oskrbljeni kakor n. pr. socialni demo-kratje. Verne ovčice, ki so neprenehoma v skrbeh za svoje duše, že pomagajo. Človek bi sicer mislil, da se tem pobožnim katoličanom ni treba bati za nebesa, saj so po svojih trditvah tako dobri in sveti, da poznajo greh komaj po imenu. Ali menda sami ne zaupajo preveč svoji nedolžnosti in zato ne usahnejo nikdar viri za klerikalno bisago. Gospodje so si torej mislili: Kdor bo najdalje vztrajal z denarjem, bo najbolje vozaril. In tako jim je imelo koristiti zavlačevanje tudi na to plat. Menda pa bodo gospodje vendar napravili račun brez krčmarja. Zakaj četudi je denar po Montecuccullijevem nauku zelo potreben za vojno, se vendar z njim ne opravi vse. Nekaj je že tudi vredna zavednost volilcev in njih značajnost. Če se delavci vprašajo, od koga imajo v občini pričakovati največ koristi, tedaj morajo spoznati, da se smejo zanašati le na svojo moč. Zakaj v občinskem svetu bodo ravno tako odločevali razredni interesi katcor v parlamentu. Za delavce mora biti merodajno to, kako se bo občinski svet oziral na njihove potrebe. Ali je treba šele dokazovati, kako velika so nasprotja med interesi delavcev in posedujočih slojev? Za delavce je važna stanovanjska politika, ki omogoči delavcem zadostna cenena in zdrava stanovanja. Ta se bodo dobila le tedaj, če bo imela občina dovolj poguma, da bo napravila nekoliko konkurence hišnim posestnikom. To pa je razred, čigar člani so zelo vplivni v liberalni in v klerikalni stranki. Glasov tega sloja ne bodo hoteli izgubiti ne liberalci ne klerikalci in zato se jim ne bodo hoteli zameriti. Od meščanskih strank ni pričakovati takih odločnih korakov, ki bi odstranili stanovanjsko mizerijo. Saj se motijo tudi srednji sloji, zlasti na stalne dohodke navezani uradniki in učitelji, če pričakujejo na tem polju izdatne pomoči od buržoaznih strank. Drugo velevažno vprašanje je draginja živil. Ne edino, ampak nujno sredstvo za cenejše življenje je vpeljavanje živil, zlasti mesa. Zadnja pošiljatev argentinskega mesa je bila kakor kaplja vode na razbeljen kamen. Če se hoče kaj pomagati, je treba rednega, pogostega dovažanja mesa. Tu pa se je najmanje zanašati na klerikalce, ki nasprotujejo sploh vsakemu uvozu živil. (Konec prihodnjič.) — Pri dopolnilni volitvi na Dolenjskem je bil v torek izvoljen kandidat klerikalne stranke, nekdanji liberalec župan V e -hovec. To je bilo seveda pričakovati. Da je litijsko-žužemberški okraj pretežno klerikalen, je splošno znana reč. Zaradi tega tudi ni bilo nobenega volilnega boja. Socialno demokratična stranka je le dala priliko svojim pristašem, da oddajo svoje glasove, ker je za deželni zbor volilna obveznost. Libe ralna stranka sploh ni kandidirala. Agitiral ni nihče razun klerikalcev. Vendar je bila ta volitev — v privilegirani kuriji — zelo značilna. Oddanih je bilo 6413 glasov. Od teh je dobil klerikalni kandidat Vehovec 4873 glasov, bivši poslanec Mandelj 1136, Etb. Kristan 140, razcepljenih je bilo 264, neveljavnih pa 625 glasov. Brez vsake agitacije je torej tretjina volilcev glasovala proti kandidatu klerikalne stranke. V tem okraju to res ni malenkost, in kaže, da stališče klerikalcev nikakor ni neomajno. Treba je sicer sistematičnega dela, pa se bo tudi tukaj klerikalcem porezal greben. — Volilna obveznost velja že za sedanje občinske volitve. Kdor ima osebno izvrševati volilno pravico, je dolžan pravočasno priti k volilni komisiji, ki je zanj pristojna, ter oddati uradno volilno kuverto. Če neopravičeno izostane od volitve, ga zadene globa od 1 do 50 K. Opravičevalni razlogi so bolezen, telesna slabost, uradni ali važni stanovski opravki, potovanje izven kranjske dežele, bolezen v rodbini ali druge neodložljive rodbinske zadeve, prometne zapreke ali druge nepremagljive okolščine. — Popravljeni volilni imeniki se lahko dobe pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade med navadnimi uradnimi urami. Imenik I. razreda velja 4 K 14 vin., imenik II. razreda 9 K 54 vin., imenik III. razreda pa 23 K 5 vin. — Volilni predlogi v zmislu § 25. in 26. obč. volilnega reda, s katerimi se naznanjajo kandidature, se morajo vlagati najkasneje do 12. opoldne dne 8. aprila v vlož-nem zapisniku c. kr. deželne vlade. Na volilne predloge, ki bi se kasneje vložili, se na noben način ne jemlje ozir. Vsakemu volilnemu predlogu je dati določno in jasno označbo stranke, tako da ga je lahko razločevati od vsakega drugega. Na volilnem predlogu je tudi izmed podpisanih imenovati eno osebo in nje namestnika, katera naj v imenu in po naročilu vseh podpisanih občujeta z deželno vlado. — Predavanje. Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« priredi v pondeljek, 27. t. m. javno predavanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predaval bo Etbin Kristan o Otonu Zupančiču in njegovih poezijah. Predavanje bo spojeno z recitaci-tacijami. Začetek ob 8, zvečer. Ljudski shod v Zagorju. V nedeljo dne 19. t. m. je bil tu javen ljudski shod z dnevnim redom: 1. Militarizem in meščanska politika. 2. Žena in politične pravice. — K prvi točki je govoril sodrug Vek. Mrak ter v pol-drugournem govoru pojasnjeval vzroke in posledice militaristične politike vlastodržcev in meščanskih strank. Pokazal nam je v jasnis potezah nepremostljivi prepad med našim socialističnim in meščanskim pojmovanjem države. Mi pravimo: Država to smo mi, država je ljudstvo. Vsled tega je po našem naziranju država samo sredstvo v dosego čim največjega blagostanja in čim najvišje kulture. Pravi namen države mora biti samo ta, da pospešuje napredek in kul- turo državljanov. Druge naloge državi ne priznamo. In s tega stališča tudi ne priznavamo takozvanih državnih potrebščin. Razen ljudskih ne poznamo drug:h potrebščin; za nas so ljudske potrebe državne potrebe. — Po meščanskih nazorih pa je država nekak abstrakten samostojen pojm, ki stoji izven interesne sfere ljudstva, nekak mali k, ki je sam sebi namen in ki ima z ljudstvom ali državljani samo toliko opraviti, kolikor se od ljudstva zahteva, da mora za tega malika žrtvovati eventuelno imetje in življenje. In živi predstavniki tega malika so po meščanskem naziranju takozvani »višji krogi«, o katerih nas uče, da so od Boga postavljeni. Iz tega sledi po meščanski in krščanski logiki nujno to, da je najvišja državljanska in krščanska dolžnost in čednost brezpogojna udanost in pokorščina napram tem »višjim krogom«. Seveda smo socialisti zopet mnenja, da so ti takozvani »višji« v resnici postavljeni in plačani od ljudstva, da varujejo njegove koristi, da so oni zaradi ljudstva tu, ne pa ljudstvo radi njih. Obsedel nas je takorekoč hudobni duh spoznanja in ta duh nam šepeta neprestano na ušesa, da je moč in sila ljudstva tako velika, da se je treba te sile samo zavedati, pa bi morali vsi takozvani »višji« plesati tako, kakor bi jim ljudstvo zasviralo, ne pa narobe. — Iz te razlike med socialističnim in meščanskim pojmovanjem države izvira naravno tudi principijelna razlika med našo proletarsko socialističoo in pa meščansko politiko. Dočim hočemo mi, da se utemelji moč in ugled države na sreči in blagostanju narodov, državljanov, zidajo vlastodržci z meščanskimi strankami stavbo velesile na pesku militarističnega in marinističnega sijaja. Dočim mi zahtevamo zdravo gospodarsko politiko in napredne socialne reforme, dočim zahtevamo dalje, da se dvigne izobrazba ljudstva s pospeševanjem šolstva, se dajejo avstrijskim narodom mesto kruha puške, mesto šol kanoni in mesto bolnišnic kri-žarke in dridnavti. Tudi mi brezdomovinski socialni demokratje hlepimo po oni velesili Avstrije, ki bo temeljila na blagostanju in zadovoljnosti njenih narodov, ali postopali bomo z vso silo proti oni zločinski politiki, ki uničuje najboljše sile teh narodov, na ljubo izmišljenemu fantomu velesile, ki se obdaja z lažnjivim sijajem bark in kanonov, kakor si skuša gizdava dama s sijajem elegantnih toalet zakrivati revščino svoje duše in telesa. Bistvo vseh meščanskih strank pa je, da se bodo sicer z vsemi silami upirale socialni reformi, da bodo pa vsikdar z navdušenjem glasovale tudi za najblaznejše zahteve militarističnega moloha. Zato se nikakor ne smemo čuditi, da so tudi tokrat meščanske stranke v delegacijah brez daljšega obotavljanja vrgle nič manj nego okroglih 800 milijonov ljudskega denarja v žrelo militarizma in marinizma. Bilo bi naravnost bedasto pričakovati, da bodo meščanske stranke sploh kdaj postopale proti militarizmu. Saj je militarizem posledica kapitalističnega proizvajanja, militarizem je takorekoč železen oklep kapitalistične gospodarske in kulturne zgradbe. Zato je naravno, da so vse meščanske stranke v principu militaristične skoz in skoz. Treba je namreč uvaževati, da puške in kanoni niso toliko potrebni proti namišljenemu vnanjemu sovražniku, potrebni so temveč kapitalističnemu razredu proti notranjemu sovražniku, in to smo mi, probujajoči se mednarodni proletarijat. Meščanske stranke ne bodo nikdar varovale ljudskih koristi; ljudstvo jim je dobro samo v toliko, v kolikor se po njegovem hrbtu lahko splazijo do moči. Ljudstvo naj bo verno in patriotično; verno se pravi namreč: držati jezik za zobmi, patriotično pa: plačevati. Meščanske stranke pa niso baš skrupulozne, če se pravi prodati za lečo oblasti tudi najsvetejše ljudske svetinje. In take so vse meščanske stranke brez razlike narodnostnih in verskih programov. Zato se ne smemo nikakor čuditi, če je njih politika navzdol d e m a -gogična, navzgor pa hinavska in klečeplazka. Ali eno vprašanje si brezpravno ljudstvo lahko stavi: Ali proti tem razmeram ni nobenega lečila? Ali naj se udajamo v »voljo božjo« ? To bi bil največji greh. Ali naj tarnamo nad krivico in zdihu-jemo po pravici? Kaj pa je pravica? Lepo doneča beseda. Pravica je moč in kdor ima moč, ima tudi pravico. In moč in pravica sta v nas sa-m i h. Zato pa bo šla naša ravna pot preko tarnanja in zdihovanja do pozitivnega dela, do organiziranja ljuskih sil. Spoznajmo enkrat ono veliko resnico: d a bo samo organizacija razlaščenega in brezpravnega ljudstva zamogla za zmiraj uničiti z i -stem krivic in izkoriščanja, da Dober teH! A J H. Briijanti pu tiuFçi cerni v organizaciji iskati boljših in srečnejših raz- i m a m o začetka m e r. Obširno je na to karakteriziral sodrug Mrak hinavščlno slovenske klerikalne stranke in njenega načelnika dr. Sušteršiča, ki si je dovolil naravnost cinično nesramnost, da je skušal svoje patriotično lakajstvo skrivati za jugoslovanske narodne motive. Slovenci in Hrvati smo gospodarsko in kulturno med najbolj zaostalimi narodi. Statistika nam dokazuje, da se letno samo Slovencev in Hrvatov 3o do 40 tisoč izseljuje v tujino, ker jim domovina ne more dati dela in kruha. Druga statistika nam zopet razkriva žalostno resnico, da smo Slovenci in Hrvatje, kar se analfa-betov tiče, med prvimi, zato ker nas država zistematično zanemarja, zato ker pogrešamo najprimitivnejših kulturnih pripomočkov. In zastopnik tako beraškega naroda ne čuti druge in vzvišenejše potrebe kakor to, da s patriotičnim navdušsnjem glasuje za — barke in kanonel .. . Kruha in kulture je nam Jugoslovanom treba, ne pa bark in kanonov! Če pa skušajo gotove tajne in zakulisne sile v razne samopašne namena razvnemati šovinistične narodne in patriotične strasti, potem delajmo mi na to, da se ti narodi zavedo svojih pravih interesov, ki so samo v bratstvu in slogi brezpravnih in zatiranih množic vseh ver in narodnosti. K drugi točki; Žena in politične pravice — je govoril sodrug Č o b a 1, ki je v poljudni obliki razlagal tendenco kapitalizma, ki gre za tem, da ženo bolj in bolj odteguje od domačega ognjišča, ter jo kakor moškega njenega tovariša sili v vrtinec najhujšega boja za obstanek. Tudi žena postaja od dne do dne bolj mezdna delavka, odvisna cd volje ali nevolje kapitalističnega gospodarja, Zato pa je ne samo v njenem lastnem interesu, ampak v interesu delavstva obeh spolov, da se tudi ona začne zanimati za politična vprašanja. Tudi ženi gredo i s t e p o 1 i ti č n e p r a vice kakor moškemu. To spoznanje bo moralo prej ali slej prodreti tudi pri nas na Slovenskem. — Oba govornika je navzoče delavstvo z velikim zanimanjem poslušalo, na kar je predsednik sodrug R e p o v š, opominjaje še mladino k resnemu delu, zaključil ta važni shod. UTTN E R urar-Prva največja domača Wn^a-var- tts ■---:-exportna tvrdka ur,zlatnir?e -stvena znamka: janaMestnitrg. in srebrnine. bastna tovarna urvŠvici Trsi. — Dr. Rybar je govoril. Storil je to na občnem zboru jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu. O tem društvu nam zatrjujejo, da zasleduje samo stanovske koristi svojih članov. In res, po poročilu, ki ga je objavila »Edinost« o tem občnem zboru, bi se dalo sklepati, da se članom še sanjalo ni o narodnostnih vprašanjih. Pa je prišel Rybar in je — kakor nam pravi »Edinost« — poudarjal potrebo nacionalnosti, s katero da morajo računati tudi in-ternacionalci. Ravno tako bi bil dr. Rybar lahko poudarjal potrebo neumnosti, s katero morajo računati pametni ljudje. Ampak da je neumnost potrebna zaradi tega, ker moramo z njo računati, tega si vendar ne bo upal trditi nihče, ki ima možgane na pravem mestu. Taka je tudi z nacionalnostjo. Z njo računajo socialisti, ali — če hočemo ustreči Rybafu — internacionalci, pač kakor z vsakim dejstvom. Nacionalnost je dejstvo, ampak zaradi tega to dejstvo še ni potrebno. Zdi se nam, da je dr. Rybaf pač tako izobražen, da mu ne bi bilo treba operirati na shodih ravno s takimi otročjimi izrazi, ki ga brezdvomno blamirajo pred razumnim svetom. Toda zdi se nam tudi, da se je zdelo gospodu poslancu v govorih uradnikov premalo nacionalizma in jih je hotel on na to spomniti. A da se vsi narodni voditelji malo ozirajo na vtisk, ki ga znajo napraviti njihovi otročji govori v pametnem svetu, so že neštetokrat pokazali. Radovedni smo samo, če je vsem članom omenjenega društva všeč, da se skuša zavoziti društvo v popoln nacionalizem, ki je brezploden in v svojem bistvu protidelavski. — „Poštni Rog", glasilo društva poštnih uslužbencev piše neki gospod, kateremu bi od srca svetovali, naj ne skuša zaletavati se v socialno demokracijo. To v korist njemu in imenovanemu društvu, kateremu list služi. Ze zadnjič smo v daljšem dopisu povedali, da je nacionalcem vseeno, če ima delavstvo tudi največjo škodo od njihovega razdirajo- čega dela. Mi tega do danes nismo delali, toda povedano naj bo gospodom, da je v tem oziru naše nadaljno postopanje odvisno od načina, kako se bodo obnašali proti nam. Homo homini lupus ni naše geslo, ampak zapomnijo naj si, da jih bo bolelo, ako bomo morali to geslo spremeniti in se po njem ravnati. V imenovanem društvu je čedno število članov, slovenskih in italijanskih, ki nimajo samo simpatij do socialistične stranke in njenih idej. Ti člani tudi čutijo in vedo, da društvo ni na svojem pravem mestu in da se njegovo delovanje nikakor ne strinja s potrebami članov. Ako hoče gospod urednik »Poštnega Roga« v svojem društvu boj, mu povemo, da ga sprejmemo. Da smo v bojih navajeni zmagovati, ve gospod prav dobro. Torej mir ali boj. Če se mu pa zljubi govoriti o socializmu, naj se gre najprej socializma učit. — Stenografična šola v „Ljudskem odru" v Trstu se prične prihodnji pondeljek ob 8. zvečer. To bo nadaljevalni tečaj. Štajersko. — Hrastnik. V nedeljo se je v našem rudniku zopet primerila nesreča. Ob pol 5. popoldne je delavec Smole ponesrečil vsled tega, ker je padel v rov in ostal mrtev. Posebno razburljivo je, da je v ta rov padlo že 11 delavcev. Rudarji so zelo razburjeni, ker je jasno, da ni nesreče nihče drug kriv kakor izkoriščevalni zistem trboveljske pre-mogokopne družbe. Varnostne naprave so popolnoma nezadostne, kar se lahko razume, če pravimo, da so take, kakršne so bile pred dvajsetimi leti. Rudniški nadkomisar je prišel v Hrastnik preiskat zadevo. Umetnost in književnost. Opera. Gounodov „Faust" je preživel že razne evolucije v glasbi, a vendar še ni izgubil simpatij, katere si je pridobil, ko še ni bilo najmodernejših struj in eksperimentov. Svoje velike uspehe ima Faust zahvaliti samo glasbi, zakaj z libretom se bo težko sprijaznil človek, ki spoštuje Ooetheovo tragedijo. Kakor je Gounodova kompozicija dosegala triumfe po Francoskem in Nemškem, tako je bila tudi v Ljubljani vedno priljubljena. Razmere so postale za opero pri nas težavnejše nego so bile v minolih časih in Faust se je dal uprizoriti le s pomočjo gosta gda. Krampe r e iz Zagreba, ki je pel naslovno partijo. Če odštejemo nazalnost, ki se včasi neprijetno pojavlja, je gd. Krampera splošno zadovoljil. Težave višin in prehodov premaguje brez očitnega napora in tudi kot igralec presega povprečnost. Margareto je pela gdčna. Nadasova simpatično. V igri je ostala zvesta tradiciji, kot pevka je močno prekosila nekatere prejšnje partije, s katerimi ni mogla doseči enakega uspeha. Očitno je, da se ji Margareta veliko bolj prilega; njen glas je bil zveneč in se je lepo moduliral. Najbolje pač uspeva v nežnih momentih. Prav lep nastop je imel gd. Križaj kot Mefisto. Razume se, da se še ne more govoriti o popolnosti, lahko se pa konstatira velik napredek v igri in petju. Ostali solisti: Gdčna. S m i d o v a (Sibel), P e r š 1 o v a (Schwertlein), gda. P e r š 1 (Valentin) in B u k š e k (Brander) so dobro rešili svoje naloge. Zbori so bili la la; nekoliko več preciznosti nikakor ne bi bilo škodovalo. Delavsko gibanje. Društvo tiskarjev na Kranjskem. (Konec.) Opravilnik, ki ima 215 točk in ki je bistvena podlaga naše organizacije, se je na zveznem shodu izpremenil in popolnih Stopil je v veljavo dne 1. januarja 1911. Centralizirane podpore so se uredile sporazumno z zveznim načelništvom in z odposlanci zveznih društev. Ker bodo zahtevale na novo priporočane podpore vendar precej višje izdatke, je obenem zvezni shod priporočal, da naj vsa zvezna društva povišajo članarino za povprečno 15 vinarjev. Tarifne zadeve so tvorile posebno točko dnevnega reda in so se obravnavale tajno. V zmislu razprav sta bili sprejeti dve resoluciji. S prvo se je naročilo zveznemu na-čelništvu, da prične s preddeli za revizijo mezdnega cenovmka ter da poroča po njih končanju o tem povečanemu sestanku društvenih predsednikov. Druga resolucija je naročila zveznemu načelništvu, da predloži sestanku predsednikov primerne nasvete glede izvedbe centralizacije krajevnih tarifnih skladov. Dne 2. oktobra dopoldne je na shodu po § 2. poročal odposlanec tovariš L. Wer-zak o razpravah in sklepih zveznega shoda. Obširno njegovo poročilo se je sprejelo odo-bruje na znanje. — Istotako se je sprejelo na znanje odborovo poročilo glede zdravniškega preiskovanja vajencev, preden vstopijo v uk. Dne 27. in 28. novembra se je vršil na Dunaju v zmislu druge zgoraj omenjene resolucije zveznega shoda sestanek predsednikov zveznih društev, na katerem sta zastopala naše društvo in našo tarifno komisijo tovariša L. Werzak in O. Tutta. Na sestanku se je razpravljalo o izpopolnitvi organizacije ter o namerah Zveze industrijcev proti delavstvu, ki se tičejo tudi naše strokovne organizacije. Na dan 11. decembra dopoldne je sklical poseben agitacijski odsek v »Narodni dom« po § 3. zborovalnega zakona shod vseh tiskarniških uslužbencev. Tu sta bili sprejeti dve resoluciji, katerih prva je merila na ustanovitev organizacije pomožnega tiskarniškega delavstva, druga je naprošala odbor našega društva, da bi ukrenil vse potrebno glede ustanovitve gremija tiskarjev na Kranjskem. Obe resoluciji je pozdravil odbor z veseljem, ker stremita po ustanovitvi dveh korporacij, ki sta bili jako potrebni. O drugi resoluciji, ki je bila v nadaljnje poslovanje izročena odboru, se je ta že posvetoval in storil primerne korake, ki pospešijo ustanovitev gremija. Društveni odbor je rešil v prošlem letu naloženo mu nalogo v 20 sejah; tarifna komisija je bila povabljena k osmim sejam, katerih se je udeležila ali korporativno ali pa po zastopnikih. K Splošni delavski zvezi »Vzajemnost« v Ljubljani je pristopilo društvo kot član z letnino 10 K. Smrt nam je pobrala v minolem letu dva člana. Dne 4. januarja je umrl na Dunaju v 39. letu starosti stereotiper tovariš Leopold Knežourek. — Dne 5. junija pa je v Ljubljani po daljšem bolehanju v 23. letu starosti izdihnil črkostavec tovariš Anton Volek, ki je bil leta 1909. tudi odborov član. Odbor je položil na njegovo krsto v društvenem imenu venec ter se poleg mnogih članov udeležil pogreba. Društvo je štelo dne 31. decembra 1910 pet častnih in 183 (-(- 8 proti prejšnjemu letu) rednih članov ter dva onemogla tovariša. Računski zaključek izkazuje 16.097 K 45 vin. prejemkov in 13.047 K 60 vin. izdatkov, tedaj 3049 K 85 vin. prebitka. Društveno premoženje je znašalo po priloženem izkazu dne 31. decembra 1910 42.885 K 49 vin., ne glede na vrednost knjižnice in inventarja v znesku 3130 K. Pri posredovalnici služb, ki jo je oskrboval računovodja tovariš O. Planine, se je zglasilo v teku leta 28 stavcev in 3 tiskarji; delo je dobilo 17 stavcev in 1 tiskar, dočim se je črtalo iz seznama 10 stavcev in 2 tiskarja. Razentega se je poskrbelo delo tudi 22 potujočim stavcem in 3 potujočim tiskarjem. V društveni knjižnici se je število knjig zvišalo za 106, ki so se nakupile. Koncem leta je štela knjižnica 1634 (prejšnje leto 1528) knjig, in sicer 172 strokovnih, 185 znanstvenih, 1092 zabavnih in 185 razne vsebine. Med letom se je izposodilo 121 osebam 1275 knjig, in sicer 104 strokovne, 146 znanstvenih, 815 zabavnih in 210 razne vsebine. Volitve so imele sledeči rezultat: Predsednik: L. Werzak; predsednika namestnik: I. Mlinar; zapisnikarja: I. Nabernik in A. Strekelj; računovodja: O. Planine; blagajnik: I. Komar; blagajnikov namestnik: I. Lam-pič; knjižničarja: A. Ropič in Fl. Zemljič; prisednika: V. Koželj in Fr. Jereb; računski pregledniki: V. Cerar, M.Müller in V. Pele; upravitelj potne blagajne za Ljubljano: O. Planine: za Rudolfovo: M. Petrič. — Krojači, pozor! Krojaški delavci tvrdke L. Wambrechtsammer v Celju so v 18. sušca predložili prav zmeren plačilen tarif in zahtevali v 8 dneh odgovor. Ni še popolnoma izključeno, da pride do stavke, čeravno upajo delavci, da bo gospod Wambrechtsammer po dobrem preudarku poravnal stvar. Prosimo torej krojaške delavce vseh krajev, da se strogo izogibljejo omenjene tvrdke toliko časa, da bo tarif potrjen. Pekovski delavci, pozor! Tržaški in puljski trg je za pekovske delavce zaprt, ker se ondotni delavci nahajajo v plačilnem gibanju. Noben pekovski delavec naj ne obiskuje teh dveh trgov, kajti zmaga tržaških in puljskih pekovskih delavcev je zmaga delavstva sploh. Dober pridatek za kavo — dober zavretek ! Če nam jutranja kava ne diši, smo mnenja, da moramo radi tega predvsem obdolžiti trgovca, češ da nam je dal slabo zrnato kavo. Temu pa ni tako! Ponajveč se gre tu za vporabo manj dobrega pridatka za kavo in zato je tudi treba polagati posebno važnost na izbero kavinih pridatkov. Najboljše je ravno dovolj dobro za nas in naše želodce. Med kavnimi pridatki zasluži »pravi .Franck' s kavnim mlinčkom« iz zagrebške tovarne naše najtoplejše priporočilo. jamči za izborno kakovost MAGGI ievh kock § po 5 vin. za V* 1. najfinejše govejejuhe Te so najboljše! Prosim pazite pri nakupu na to. „Klelija". (Tajnosti Rima v XIX. stoletju) je naslov romana, ki se lahko smatra za nadaljevanje »Spanjolske inkvizicije«. Izšel je v hrvaškem jeziku in se dobiva v 10 zvezkih s 14 velikimi slikami. Cena celemu delu znaša 2 kroni. Vezana knjiga s posebno sliko 2 K 50 vin. Po pošti 20 vinarjev več. Naročila in naročnino sprejema založništvo »Naša Snaga«, Ilica št. 55. v Zagrebu. Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni glavi: zavžij Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši ! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost »ter K 2.40 . 4 80 B. Gdtzl, Mestni trg št. 19. Ljubljana — Stari trg št. 8. Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana. V__J Postavno varovano. Sprejmem iz idrijskega rudokopa penzioniran. rudarja (Obersteiger) Plača po dogovoru Ponudbe na upravništvo tega lista. skladišče oblek pr* domačega izdelka »i za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. — Solidna postrežba. — Vedno nizke cene. A VI I A < vzajemno zavarov. banka V pragi, jCJM-rf./"». T Iki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-, topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke Sla vije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva Ogromni reservni fondi K 54,000.000-- jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izpla-syoj"3? £e"om življenskega oddelka K 2,495.719--. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-801 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE' VZA-JEMUO Z-A."V-A.;R,0"V"-A.IjKrE BANKE LJUBLJANI. f-.-* Potniki v severno in južno Rmeriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Rvstro-Rmenkana Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro --—-■---- z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon KmetetZ; Ljubljana, Kolodvorska ul. 26, Produkt, zadruga ijublj. mizarjev ===== registrovana zadruga z omejeno zavezo - s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna — dela. — Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani Prvi kranjski pogrebni zavod "^¡IF Lubljana, Frančiškanska ulica št. 10. Ustanovljen leta 1868. • Telefon štev. 97. Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom in brez napisa. Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar ¥ Ljubljani, Vašo tinkturo za želodec sem že vso z /elikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterie Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. Ceno posteljno perje! KTalboljai čežlii nakupni -vir- Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K ; prima polbelega 2 80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; relefinegasnežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje ^Sjt: lega ali rumeneganankinga,pernica 180cin dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puli 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4*50, 5"20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. priporoča v rinjvečji izberi po nfljmžjm ctnflh OBLEKE Zfl GOSPODE, DEČKE IM OTROKE, POVRŠNIKE Zf\ GRIČRR & MEJRČ LJUBLJRMR, PREŠERNOVA UL. 9, Q0SP0M DE™C' žnKETE Zfl DAME, PALETO Zfl DRME, CF= ~ —---%J — PLAŠČE Zfl DEKLICE. — pozor! sm imr pozor! VESELO POROČILO! posebno onim, ki