o:las svobode. HLOVKNHKI TEDNIK Za Kolini Dkutmkiu Lll'MTTt. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE NIXJVKJUCJ WEMLY Dtrotift To Tu iKtaMm O* Tub LUmomma Oum«, "OD BOJA DO ZMAGE"! - ^ ^ 'KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! ' Stev. 9 t Chicago, 111. marca 3. 1905 Leto IV Razgled po svetu. Rusija. Ruskemu despotizmu preti zopet nov sovražnik. V Kavkazu je izbruhnila vstaja. Delavci v Kavkazu, posebno v liaku, Jelizavetpolu Kutajsu in Ti flisti so socialistično organizirani. Ruski avtokraciji se je po dolgih bojih posrečilo podvreči bojevite gorjance v Kavkazu. Sedaj so pa zagrabili ti gorjanci za orož je, da si pribore svobodo. Ruska vlada je med gorjanci, ki so raznih narodov, naselila kaki poldrugi milijon Rusov. Ali tudi Rusi so se združili z domačini, in se z revolucionarci kavkaskih narodov skupno borijo za svobodo. Vstaši so dobro oboroženi, V nekaterih kraiih so napadli vojaške oddelke, jih pognali v beg in jim odvzeli topove. Železniška proga je na več mestih poškodovana, brzojavni uradniki pa stavkajo. Promet mej Odeso in Batumom je us tavljen. Mnogo rezervistov je prešlo v ustaške talx^re. Iz Petrogradu se poroča, da je Sergij de Witte carju jKxlal ostav ko in da jo cur noče sprejeti. Tudi v Varšavi še ni mir. Stavkajočim delavcem so se pridružili bančni vslužbenci, mehaniki in strojevodje. Vsled stavke železničarjev je bil promet mej Rusijo in Avstrijo ustavljen. Vlada je hotela železniške kurjače nadomestki s vojaki Ali stavku joči kurjači so zamašili voduuere. Radi tega so bile 4 lokomotive sežgane. . NmvkwjwS železničarji zahtevajo osemurui delavnik in zvišanje plače. Kasneje so zastavkali tudi železni čar j i na progi, ki veže Nemčijo z Rusijo, Železniški svet v Petrogradu je l>o guvernerju v Varšavi dal železniškim vslužbencem na znanje, da sprejme pogoje glede zvišanja plače, na kar so železničarji šli zopet na delo na nekaterih železniških progah. V Varšavi spremlja vsaccga policaja vojak, ker se politična gosposka boji, da bodo policaji tudi zastavkali. Varšavski policaji, ki imajo $6 mesečne plače, zahtevajo na mesec — enako plačo s petro grajskimi policaji. V Novolipski ulici je nekdo ustrelil dva policaja, nadstražnika pa opasno ranil. Napadalec je ušeL Guverner — klavec Trcpov hoče s tetn zatreti revolucionarno gibanje, da je dal zapreti vse moderne pisatelje v Petrogradu. Iz Varšave se poroča, da revolucionarno gibanje pridobiva čim-dalje več tal mej kmeti. V Varšavi se množe napadi na policaje in vojake. Odprto se preti, tki bodo j)omorili toliko i>olicajev, •kolikor je bilo umorjenih delavcev. General Trepov je izvršil v Petrogradu "ženialno" lopovstvo. Izpustil je Maksim Gorkega iz ječe in ga dal takoj odgnati v pregnanstvo v Rigo. Poroča se, da se ga misli kasneje postati v Sibirijo. Teroristična stranka je obvestila velikega kneza Vladimira, da je si-stirala smrtno obsodbo. Teroristi hočejo dati ruski avtokraciji nekoliko odmora. Iz rusko-japonskega bojišča. Na Japonskem je sedaj 44.400 ruskih vjetnikov. Japonci nameravajo zopet najeti v inozemstvu posojilo v znesku $50,000.000. Ruski generali so izjavili carju, da je nemogoče, da bi Japonci porazili Kuropatkina. Radi tega tudi car noče nič slišati o miru. Tretje baltiško brodovje je od-plulo iz Skagena. Pri Tsikečmu je zopet prišlo do bitke. Japonci so Tsinkečin po hudem bojii zasedli. Kuropatkin je primorau svoje levo krilo umakniti proti Pušunu. Močna japonska vojska se zbira pri Fakumenu, 40 milj sevemo od Mukdena, s katero hočejo Japonci uničiti desno rusko krilo in železniško progo mej Harbinom in Mukdenom, Po hudem in drzo-viteni napadu na rusko levo krilo se sodi, da so napad izvršili japonski veterani, ki so napadali Port Arthur, Jajxmci so zasedli prelaz Taling in prelaz mej Talingom in Kutolin-gom. Vsled tega so v nevarnosti Fu-šun, Tieling in Hiegesway. Cuba. Delavci v pristanišču v llavani •so zastavkali. Parniki in jadmice ne morejo izkrcati blaga. Stavku-joči delavci zahtevajo znižanje delavnika in zvišanje plače. Delavci so izborilo organizirani. Francija. Tompson minister za mornarico je povdarjal, da je potrebno, da se povišajo izdatki za vojno mornarico, ako se hoče Francijo še v prihodnje smatrati za pomorsko silo. V vseli državah povdarjajo ministri potrebo za zvišanje morilnih sredstev na eni strani, na drugi pa obečajo mir. Ali ni to hinavšina naj-grše vrste? Pravica, katero, se nam predstavlja v podobi, da je slepa, vprav dobro vidi in razločuje razne sloje v človeški družbi. Ona jc ponižna napram kapitalistom in barbaričtia na pram delavcem. Sinovi tvorniearja Crettieza, o ka terih smo že poročali, da so ob času stavke v €l«tsesu vstrelili 4 delavce, več kot sto pa opasno ranili, so do bili le eno leto in 8 mesecev ječe. Kmalu po nastopu kazni so bili pa IKJiniloščeni. Delavec Pivoteau, ki je zaklal svojca delovodja, ker ga je .spravil ob delo, je bil pa obsojen na deset let ječe. Delavec Sjxino, ki je ubil svojega delodajalca, je bil pa obsojen v dosmrtno ječo. Tako je buržoazijsko pravosodje. Kdor se prišteva k privilegiranim slojem, lahko mori in kolje, ker kaznovan bode le |>o imenu. Kdor se pa prišteva k delavnim* slojem, tega se pa kaznuje jx> svetopisemskim reku: "Zob za zobom, oko za očesom." In tako je v vseh kulturnih deželah. Povsod merijo sodniki z dvoj-mo mero, dokler ne bode padla današnja družba in ž njo današnji nazori in predsodki. Nemčija. garji zastavkali iz solidarnosti do nemških premogarjev in kasneje so še le stavili nekatere zahteve. Italija. Železničarji na Talijanskem zahtevajo odstranitev zakona, ki določa za stavkujoče železničarje visoke kazni. V to svrho opravljajo sedaj vsi železničarji službo po predpisih, ki so tako v protislovju z dejanskim službovanjem kakor v Avstriji. Vsled tega nastopa je vess promet oviran. Osebni vlaki imajo po več ur zamude. Turčija. Vstaja v provinci Yemen v Ara-biij se čimdalje bolj širi. Arabci so zas«lli Katal>o in Tais in malo je upanja, da jih vladne čete ukrote. Ameriške vesti, Berlinska policija, ki se glede zabitosti, brutalnosti in neumnosti prav nič ne razlikuje od |>olicije kake druge države, je v vseh listih, ki so ji naklonjeni, radi izgona ruskih bratov Leva in Horisa Mcroviča, obelodanila nekako izjavo, v kateri hoče dokazati, tla sta oba brata nevarna prekucuha. "I lat i se je bilo", tako se glasi v izjavi, "dinamitnih napadov v Rerolinu." To je pa v resnici prehud tobak že za vsacega filistra. Ruski dijaki, ki so veseli, da niso pod nadzor stvom ruske vlade, da lahko študirajo v Rerolinu, naj bi nameravali vprizoriti napade z bombami v Rerolinu, ali pa celo na kretina — Viljema II?? Ne, tega ne verjame nihče! llerolinska policija se je že večkrat osmešila pred celim svetom. \ s pravljico o ruskih prekucuhih v Rerolinu se jc pa blamirala do ko-stij!!! Belgija, Zbor premogarjev v Charleroi-u je sklenil dati na glasovanje vsem lokalnim organizacijam glede nadaljevanja stavke. Znano je, da so belgijski premo- Kapitalištičnih umorov Se nI konec. V Wilcoe W. Va„ v rovu "States Coal and Coke Co." se je zopet pri potila raztrelba. 23 premogarjev je izgubilo svoje življenje. Ponesrečenci so Lahi in Ogri, vsaj tako se glasi oficijelno pordčilo. V South Mc Alcstcr, L F. v rovu "Sample Mine" št. 2 Greatwestern Coal and Coke Co., je pa dne 27. fobr. vsled raztrelbe plinov 10 pre mogarjev težko ranjenih. En poškodovanec je vsled f>oškodb že umrl. Tudi ti kapitalistični umori bodo ostali najbržc nekaznovani. Delavci. kedaj se liodete zdramili in storili tem morijam konec? Da, kedaj Z bogom se pogavarja? Znani verski m par Aleksander Dowie, alias prerok Elija II. je svojim vernim ovčicam v Zion City sporočil, da jc sedaj na Rabama otokih v direktni zvezi z bogom, da se ž njim pogovarja in od njega sprejema ukaze in povelja. Najbrže se ljubi bttgec poslužuje brezzičnega brzojava, tla se pogovarja s svojim ljubljencem. Seve verne ovce v Zion Citv verujejo do pčice vse, kar jim pove prefrigani prerok. Dowie {>oroča v svoji poslanici, da namerava ustanoviti veliko kmetijo na otokih, kjer bode sadil sadež za Zion City kakor tudi bombaž, kojega nujno potrebuje za čipke, ki se izdelujejo v njegovih tvomicah. Kilo ve? Morda ljubi bugec stori Dowie-ti še to uslugo, da ga z njegovimi ovcami posadi direktno v novi paradiž? Mi iz srca želimo, da bi gospod nebeških vojskinih trum brez odlašanja vzel Dowie-a z vsemi njegovimi ovcami v svoj lastni paradiž, da bi bila vsa verskoblazna druhal toliko preje deležna nebeškega vc- selia- Zal, da se naša želja ne bode U-resničila, ker so obratna in prometna redstva med našo grešno zemljo in nebesi še j ako slaba. Uboga policija?! Naša slavna Čikaška policija, kateri vsaki cestni ropar navadno uide, jc tekom 12 ur aretovala 174 nevarnih pljuvalcev na cestni hodnik. Policisti so mislili, da so dokazali s tem činom svojo usposobnost, da bo želi pohvalo vseh miroljubnih državljanov. A policija obrača, občinstvo pa obrne. Oprav sedaj, ko so najvrlejši vseh najvrlejših dokončali znamenito "delo", je bilo nekaj državljanov tako nesramnih, da so našo slavno policijo obdolžili raznih slabih de-ianj. Mesto da bi gospodje policaji lovili roparje in tatove pa stoje v gostilnah in zlivajo v svoje široko grlo časice napolnjene s tekočino iz steklenic, na kojih je zapisano: "Old Underoof Rve'\ "Bourtxm" ali pa "Wilson, that's aH" — Vsakdo bode vendar priznal, da je pametneje piti v gostilnah, kakor pa ure in ure gaziti čikaško blato, poleg se pa izpostavljati prehlanjenju. Dolžnost policaja jc, da ohrani in konservira svojo moč za ljudstvo. Žganje pa — to bode vsaki agent za žganje pritrdil z veseljem — ohrani telesno moč in daje telesnim udom prožnost in čilost. Čemu pa imamo sploh policijo? Za špalir, ako se Ted i pelje na golaž ; za špalir,če pride kak tu ji princ obiskati veliko republiko, in da vzdržuje red in mir ob času delavskih stavk — v resnici, da z gorja-čaini pretepa stavkujoče delavce. To je pa naša policija še vedno točno izvršila. Neverno čemu se ji torej predbaciva mlaČnost v službi??? Ali so zakoni le za male tatove? V Delawaru so zopet tri malopridneže radi majhnih pregreškov j«vno bičali. Ako že prebivalci v Delavaru tako nežno ljubijo to srednjeveško barbarsko kazen, potem naj jo zvrše nad največjim hudodelcem, ki živi v državi — nad kraljem plina — nad Addikscm. Ta brutalni človek vlada danes tako v Delawaru, kakor je pred petdesetimi leti vladal v New Yorku znani slepar William Marry Tweed. On jc zastrupil vse javno življenje in deli službe kakor kak av tok rat; on jih prodaja istemu, kdor 11111 več plača. Če je kdo palico zaslužil v Delawaru, potem jo je zaslužil Addicks. Seve ne misli nijeden sodnik še v spanju, da bi jih njemu pustil j>ošte-no našteti. Pošteni ljudje pa zopet pravijo, tla je nepotrebno kaznovati ga, ker je pred vsem svetom privezan na sramotilen steber. Ali tako naziran-je je napačno. Addicks se ne počuti le dobro v moralnem blatu, ampak tudi njegove kreature se mu klanjajo kakor kakemu svetniku. Mej tem ko se male malopridneže pretepa, se velikim klanja vse. To ne velja le za državo Delaware, ampak tako je povsod ! Res, lepi dijakil Dijaki utiiverze Yale so stavili upravništvu železniške družbe 'New Haven' predlog, naj se jih nastavi kot kurjače, ako bi kurjači omenjene železnice zastavkali. Ti "duševni" vitezi torej niti tie čakajo, da bi delavci pričeli boj s kapitalisti, ampak se že za vsaki slučaj jKmujajo kapitalistom. Tako umazani pa vendar niso naši slovenski dijaki v stari domovini, Ixnle rekel marsikdo. Priznamo ra-dovoljno. da ne vsi! Res je tfldi, tla slovenski dijaki ne bodo zasedli mesta štavkujočih natakarjev, kttr-jačev, kamnolomcev itd., ne radi tega, ker se morda sramujejo teh imen, ampak ker smatrajo ročno tlelo za poniževalno, ki je v proti-lovju z akademično častjo. Kar se pa tiče klečeplaztva pred mogočneži, pa vsaj nekateri slovenski dijaki Še lahko...tekmujejo z ameriškimi. V stari domovini se gre za cesarja, dom in vero, v Ameriki pa za plnto-k racijo. Slovenski dijaki, ki se dandanes priznavajo socialistom, so morda v stari domovini še tako redki, kakor so bili redki preti desetimi leti. Seve pričakujemo, tla se bode pričelo tudi mej slovenskimi dijaki svitati, ko so se pomnoži duševni proletariat, da se bodo pričeli družiti s proletarci, ki si z roko služijo vsakdanji kruh. Romo vkleli I 160 žrtev kapitalizma. Iz Rirminghama, Ala., se poroča, tla je bilo v jami — Virginia Mine 160 premogarjev, ko so se vneli plim", ki so provžroČili grozno raz-trelbo. Le malo je upanja, da se je kdo rešil. Trupla so grozno razmesarjena. katera so do sedaj prinesli iz jame. Več kakor 100 družin, nad 300 otrok jc izgubilo svoje očete. Požrešni nioloh — kapitaJizem je zopet zahteval svoje žrtve. Od 25 milj oddaljenih premogo-koj)ov so prihiteli organizirani premolar ji, da bi rešili svoje brate, katere je doletela katastrofa pod zemljo. Zaman I Plini, ki so puhteli iz jame, so rešilno delo onemogočili. Mi smo že danes prepričani, tla bodo pravi provzročitelji katastrofe odnesli pete zasluženi kazni, kakor so jih odnesli pri katastrofi Irocpiois gledališča in pamika "General Slo-cum". Da, da! Male zločince se obeša, velike se pa odlikuje I Že stara pesem, v resnici pa še vodno nova. ••Boj proti mlinom na sapo"l Thomas W. Lawson zopet prisega, da bode uničil John Rtickefelle-ra, ali bolje rečeno trust za olje. V ttolzdi člankih vspodbujd Law? son ameriško lpudstvo za boj proti trustu. To je res hvalevredno. Ali. Lawson v svojih člankih ne |>ovc, kakih sredstev naj se ameriško ljudstvo [»služi, da bode tudi v resnici zrušilo ta škodljivi trust. Nam se članki Law son a o uničenju trusta dozdevajo smešni, dokler je 7 osmi nk ameriškega časopisja v rokah kapitalistov. Kar čez noč, kakor si domišljttje Lawson, se ne tla uničiti Rockefel-lera, ki ima večjo moč, kakor marsikateri evroj>ejski kralj. Pa saj je tudi v naši republiki javna tajnoal, tla je denarna sila močnejša kakor pa državna. Družba, ki ima kapitalistične nazore, ne btxle uničita ljudstvu škodljivih trustov, ona vendar ne bode uničila to, kar je sama ustvarila. Trustov nas bode rešila le socialistična družba, v kateri ne bode pro? štora za cestne roparje, kakor tudi nt- za bamlite najhujše vrste, ki v elegantnih hišah, v bankah razvijajo svojo ljudstvu škodljivo delavnost. Jednakost v ameriški republiki? Pol stoletja so vzgajali skupno črno in belopoltne dijake v Benea zavodu v Richmondu, Va., ne da bi komu prišlo na misel, da bi temu ugovarjal. Sedaj so pa na podlagi zakona, katerega je sprejel postavo-tlajni zastop države Virgin i je v mi-nolem letu, kaznovali voditelja zavoda s $1000 globe. Ta nazadnjaški zakon določa, tla se zamorci ne smejo vzgojati skupno z belopoltncži.' Ako je ta zakon v smislu ameriške ustave, btnle še le razsodilo pri-zivno sodišče, kamor je voditelj zavoda uložil pritožbo. Vendar pa že ta nastop dokazuje nazadnjaštvo, ki se širi v veliki republiki. Zamorcem hočejo zopet odvzeti vse pravice. Kakor je v nekaterih južnih državah prepovedano zamorcem sedeti v istem vozu poulične železnice, v katerem sede belokožci, tako hočejo prepovedati zamorskim otrokom io!e, v katerih se vzgojajo otroci lx*lokožcev. Tudi to je v nekaki zvezi z imperializmom, ki pridobiva čimdalje več tal.v republiki "svobodnih" mož. Ustanoviti hočejo kaste: vojaško aristokratsko, plutokrasko in pa kulijsko. V zadnjo pa hočejo stlačiti tudi vse zamorce. Vede-remot Zadnji torek so jo poročil nodrug in boIrudnik "Glas Svobode" M. V. Konda zgdo. Mici Mayer. Novo zaročencema žalimo obilo Brefie. Claridge, Pa. Tu je povozil dne if8. febr. brzo-vlak rojaka Roshnika, ko se je na vozu peljal preko železniške proge. On je bil na mestu mrtev, konj je bil pa težka ranjen. Ponesrečenec je-bil star 48 kat, doma na Sp. Štajerskem. /. M. , - : ai- . .... ^ Hit . -k.. . ........ . ■______ Razmotrivanje proletarca.- Človek se trudi v potu svojega obraza, ogibal vejeve, da je je-čalo. Onemogli tujec se za vse to ni zmenil in odprl je oči šele potem, ko je iz daljave slišal drdranje voza in peket konjskih kopit. Videvši, tla se bliža od Horjula gori voz, je poskusil vstati. Oprl se je ob palico in se dvignil, a bil je tako slab, da je padel nazaj na svoj sedež. Voz, na katerem st;i sedela prileten mož v dolgem plašču in kakih dvajset let stara plavolaska svetlih, prijazno smehljajočih se oči, se je ustavil, in lepa gospodična je sočutno priskočila k tujcu. — Ali ste boli.., ali kaj Vam je, je vprašala gospodična. Tako ste bledi, kakor smrt. — Slab sem in bolan, častivredna gospodična, je s tihim glasom odgovoril tujec. Namen jem sam na Vrhniko, a tu sem omagal in se moram odj)OČiti. Stari gosjxxl na vozu je kaj ne-zaupno motril slabooblečenega moža, ki je ležal ob cesti. Vzlic ktnet-ski obleki je videl, da je tujec gosposkega stanu. Vse na njem se mu je zdelo sumljivo, najbolj pa to, da je hotel na Vrhniko, da se je moral torej doslej skrivati jx> gozdih za Polhovim gradcem. Ljubko plavolaso dekle ni imelo takih misli. Prevzelo jo je usmiljenje. Hitro je vzela z voza košu««, v kateri je bilo še nekaj mesa in kruha in v steklenici nekoliko vina ter jo i>ostavila pred tujca. — Pokrepjčajte se, {x>tem pa vas vzamemo na voz, da se pri nas v Polhoem gradu odpočijete. Kaj ne oče? Stari gospod ni odgovoril, kajti z začudenjem je opazil, da se je tujec pač skočil h košari, a jo zopet izpustil iz rok in odkimajc z glavo, se naslonil ob drevo. — Hvala Vam, častivredna gospodična. na Vaši dobroti. Ne moram Vas spraviti v kake zadrege. — Kako to, se je čudila plavolaska, jaz Vas ne razumem. — Pregnan sem, je odgovoril tujec. Ali veste, kaj to pomeni? Ali jjoznate starodavno besedilo te strašne kazni? Do tja kot orel leti in seze veter, do tja kot svet zeleni in val šumi, bodi pregnancu odrečeno vse, kar rodi zemlja, odrečena voda in ogenj, zrak in prenočišče. Tu, blagosrčna eospodična, je Vaša košara nedotakjnena; jaz nočem, da bi Vas po moji krivdi zadela kaka nesreča. — In zaradi česa ste pregnani? Ali so Vaše roke krvave? je vprašal stari gospod na vozu in se obrnil k tujcu. — Ne! Moje roke so čiste in čista je moja vest. Obsodili so me, ne da bi me bili zaslišali. Edina moja krivda je, da ljubim resnico in pravico čez vse, bolj ko svoje življenje. Samo zato, ker sem govoril resnico, in branil pravico sem trpel v ječi, samo zato snu pregnanec. Zdaj je pa plavolasa gospodična pograbita košaro in ponudši jo tujcu zaklicala z bleščečimi očmi: — Potem pa jejte in pijte. Dalje kot orel leti in seže veter, dalje kot zemlja zeleni in val šumi, dalje sega ljubezen Boga, ki je za resnico in pravico na križu umrl. Zdaj pa je stari gospod skočil z voza in se postavil preti tujca in nekako nejevoljno vzkliknil: — Veste mož — govoriva resno. Najprej povejte kdo tla ste. — Jaz sem Erazem plem. Obri-čan, tibegli kartuzijanec iz Bistre. Vtisk teh besed je bil nepopisen. Plavolaska se je nagnila naprej, kakor bi hotela Erazimi pogledati v obraz, oči so se ji smejale radosti in nežno Iicc je zažarelo veselja, stari gosjKxl pa je spoštljivo snel svoj klobuk in ponudši Erazmu roko, je s tresočim glasom rekel; — Ne morem \ am povedati, kako sem vesel in srečen, da sem Vas našel. Ponosen bom, če se odpočijete na mojem domu. In videvši vprašujoče Erazmotv {»glede je dostavil: Ja^ sem grajski sodnik v Polhovem gradcu, Martin Strniša. Lahko mi zaupate, kajti že davno sem Vaš prijatelj. — Ud kod me pa pozifate? *je vprašal Erazem. — Anton Magajna z Verda mi je pravil o Va4. —- — In tudi gospa Regina Završa-nova, je dostavila sodnikova hčerka. A zdaj gospod Erazem pokrq>čajte se, da pridemo prej domov. Vožnja do Polhovega gratlca ni bila dolga, a dasi je rosil lahen dež in je grmenje za gorami napovedovalo neurje, se je vender Erazmu zdelo, da ni lepše stvari na svetu, kot taka vožnja v mraku, med temnimi gozdi in ob strani cvetočega dekleta. Vse se mu je zdelo tako lepo, da bi bil lahko pozabil, da so še drugi ljudje na svetu in obšlo ga je spoznanje, da bi bilo človeško življenje le sama grenkoba in ničesar vredno, ako bi ne bilo ljubezni in prijateljstva. Z grajskim sodnikom se je Erazem domenil, da nihče ne izve, kdo da je. Sodniku se je to zdelo potrebno, ker je bil grajski oskrbnik polbovgraški pristaš papistov in bi bil Erazma lahko izdal. Bila je že tema, ko se je voz pripeljal na grajsko dvorišče. Razločile so se skoro samo konture mogočne graščine in drugih poslopij, a ko jc Erazem stopil z voza in se ozrl krog sebe, jc imel vender vtisk, tla je tu našel toplo in varno zavetišče, da se tu konaio odpočije od silnega truda in trpljenja zadnjih mesecev in zbere moči za veliko delo, katerega se jc hotel lotiti. In ta zavest se jc še poglobila, ko je sedel v prijazni sobi s sodnikom in njegovo ličerko pri večerji. Ko jima je pripovedoval o svojih doživljajih v samostanu, o mukah, ki jih je prestal v samostanski ječi in o svojem (jotovanju s cigani, s katerimi se je skrival po gozdih in podzemskih brlogih toliko časa, da je telesno docela oslabel in se moral odločiti, da pri kakem prijatelju poišče zavetišča. Sodnikova Anka je tiho sedela za mizo in poslušala pogovor, a kadar jc Erazma pri spominu na prestano trpljenje obšla jeza, tedaj je pogledal v njene jasne oči in njen prijazni pogled ga je takoj ]>omiril. Selc ko je jutranje solnce posijalo na njegovo posteljo, se je Erazem prebudil. Čutil jc, da si je že v eni noči znatno opomogel. Na mestu svoje stare obrabljene obleke jc našel na stolu novo gosposko obleko. Opravil se jc v naglici, potem pa hitel na vrt, da se naužije svežega jesenskega zraka. Nekaj veselega je ležalo na njegovem obrazu, kakor da je zadobil zopet zaupanje tlo samega sebe in gospodična Anka jc kar zavrisnila presenečenja, ko je zagledala mladega moža, čigar globoke oči so jo tako presrčno pozdravljale in čigar bledi obraz so obrobljali dolgi temni kodri. Kar nič več se ji ni zdel kot mučenik, ki je za resnico moral trpeti v ječi in se skrivati po brlogih, nego kot mlad gospod in ljub tovariš. Veliki res-pekt, ki ga je imela pred njim, je izginil naenkrat in žc je veselo dekle začelo trgati listje * grmičevja in ž njim obmetavati svojega novega znanca. — Pozimi se bodeva pa kepala, kaj ne, je vzkliknila in obsula Eraz ma z listjem in cvetlicami, tla je bil kakor ovenčan. Smejaje se je skočila na drugo stran in zopet in zop-t ponovila svojo šalo. Zdaj pa je tudi Erazma minila resnost in začel je trgati listje ter jelučati na Anko in se ž njo poditi po vrtu in jo loviti, kakor je delal nekdaj kot otrok pri svoji teti. Vriskanje in žvrgolenje je privabilo sodmika na okno. Stari gospod se kar ni mogel nagledati prizora, ki ga je videl in obšlo ga je iskreno zadovoljstvo, da si je Erazem vzlic vsem kridkim izkušnjam ohranil mladeniško živahnost in veselje nad nedolžnimi zabavami. A še dvoje drugih oči je sledilo prizoru na vrtu. Oskrbnikova soproga, ki je bila že na vse zgodaj zaznala, da ima sodnik gosta, je slonela ob svojem oknu skrita za cvctJ licami in pazljivo motrila, kar se je godilo na vrtu. Gospa Angela ni bila več v cvetu let, a tolažila se je, da jesen dostikrat ni nič manj lepa kot spomlad in da ima toliko mikavnosti in razkošja, da se jim je malokdo ubrani. Mladi mož, ki se je tako brezskrbno in srečno podil po vrtu s sodnikovo hčerkd in se ž njo igral kot kak nedorasel mladenič, jo je zanimal, kakor že dolgo, noben moški. Gospa Angela je bila iz mesta doma, in je na samotnem gradu mestnih zabav in razveseljevanj toliko bolj j>ogrešala, ker se je s svojim možem le slabo razumela, otrok pa ni imela; gospa Angela pa jc imela tudi svojo preteklost ter j ako bistro oko. Ko je izza gostili cvetlic na oknu opazovala Erazma in plavolaso Anko, ji je Erazmovo vedenje, vsa njegova zunanjost in vsaka njegova beseda razodevala,, da jc ta mladi mož še neizkušen in čist in nedolžen, ko mladi sneg. In v njeni duši se jc začelo j)orajati hrepenenje, da bi ona sama užila slast prve ljubezni tega moža, da bi ona v njem zudila zavest njegovega moštva. Nemirno je začela hoditi po svoji sobi. Njena prša so se naglo dvigala in zopet upadala, njene ustne so gorele hrepenenja po [»ljubih in vrelo ji je po možganih od premišljevanja, kako naj vlovi Erazma v svoje zanjke. — Kaj sem jaz kriva, so šepetale njene ustne, tla se moje srce tako hitro razvnanK. Kaj morem jaz zato, tla se iz niojill oči smeje hudič, in da gnezdi v preprogah moje postelje greli? Enkrat mora biti moj, vsaj enkrat — potem bodi karkoli, saj se slast in razkošje prvega poljuba nikdar več ne ponovi. Zopet je gledala skozi okno. Sicer vedno vesela žena je gledala zdaj jezno. — Požuriti se moram. Fant je že ves zalpubljen v tega otročaja in če »e v tem dekletu vzbudi žena, jc zame izgubljen. In šla je, tlasi nepoklicana in nepovabljena, na vrt in se pridružila Erazmu in Anki, se ž njima Šalila in igrala, zabavala starega sodnika in- vporabljala vsa sredstva rafinira-nc koketnosti, tla postavi v senco sodnikovo Anko in si pridobi Erazmove siiti|>atije. Ko se je družba razšla, se je gospa Angela zadovoljno vrnila v svt>-je stanovanje. Erazma je smatrala za dijaka, ki se je vrnil iz Tucbin-gna in je prišel k sodnikovim na počitnice, njegova neizkušenost pa ji je tlajala vse upanje, tla zmaga. Erazem in sodnik niti slutita nista, kake namene tla ima gospa Angela in tudi nedolžna Anka bi niti v sanjah ne bila na kaj takega mislila, ali instinktivno jc čula, da ji hoče \ngcla vzeti tovariša in ko je bila sama z Erazmom, mu je z vso naivnostjo rekla: — Kaj ne, gosf>od Erazem, prihodnjič se botletc igrali samo z menoj. in pogledala ga je tako tonlo, tla bi ji bil Erazem najraje poljubil roke in slovesno ji je prisegel, da se nikdar več ne bo igral z nikomur drugim, kakor s svojo rešiteljico. VII. Pred cerkvijo v Polhovem gradcu je bila zbrana velika množica ljudstva. Bila jc nedelja in ljudje so čakali maše ali dasi so čakali že od ranega jutra, ni bilo župnika. Hoditi so trkat na vrata župnikovc hiše, a tudi tam jim niso odprli. Ne-volja med ljudstvom jc bila velika. Zlasti ženske so se jezila in v svoji togoti jxjgrevale vse, kar so vedele slabega o svojem župniku. In tega je b lo mnogo. Župnik je imel s svojo gospodinjo več otrok, pa je vzlic temu prav rad zalezoval druge ženske. Župnik je imel tudi svojo gostilno in jc tam popival vsako noč. Kmetom je dajal pijače na tipanje kolikor so hoteli, jih je z brez-sramnimi pripovedkami zabaval, na jesen pa je zahteval toliko plačila, tla ljudem niti za živež ni ostalo. 2upnikova gospodinja pa je straho-vala vso faro in preganjala vsakega, kdor se ji ni kfcmjal. — Gotovo je župnik zopet tako pijan, da danes še maševati ne bo mogel, so ugibali moški. Saj drugače bi danes gotovo ne bil izostal, ko je napovedal darovanje za sv. očeta. — V fatovžu sp se nocoj stepli, jc pripovedovala neka ženska. Pozno ponoči sem slišala silno vpitje in razsajanje. otroci pa so qvilili kakor da jih hoče kdo na meh odreti. V gradu so kmalu izvedeli, kaj tla se g6di pred cerkvijo in vsi so se napotili v vas, da si ogledajo ta prizor. Razburjenost ljudstva je bila že velika. Kmetje so se dogovarjali, da pojdejo v župniŠČe in da svojega 1 dušnega pastirja šiloma priženo pred altar; drugi so razbijali po cerkvenih vr?.tih in predlagali, naj se cerkev šiloma odpre. Ko je sodnik Strniša pregledal položaj, je šel sam v župnišče in po dolgem trkanju dosegel, tla so mu odprli. Župnik Jc bil res tako pijan, tla jc brez zavesti ležal na svoji postelji. Spri se je bil s svojo gospodinjo, se ž njo pretepal, potem pa je toliko časa popival, tla ga je vino omamilo in podrlo. Sodnik je vzel ključ do cerkvenih vrat. češ, naj ljudje, če žc ni maše, vsaj v cerkvi opravijo svojo molitev, in je cerkev odklenil. Ljudje so se kar vsuli v cerkev in tudi grajska gospoda jim je sledila, največ iz radovednosti kaj se zgodi, sodnik pa tudi zaradi tega, da prepreči vsako nespodobnost. Na molitev pa ni nihče mislil. Ljudje so se le še bolj jezili, da ni maše, kajti vajeni so je bili tako, da je niso mogli pogrešati. Glasno govoreč so dajali duška svojim mislim in čuvstvom in šumelo je v cerkvi, kakor na semnju. (Dalje prihodnjič.) Človekoljubna želja. "Visoko" in ''blagorodni" grof Rihard pl. Pfeil se. je jokal v "Berliner Tagblattu", da so na Ruskem odstranili palice. Zajedno je pa objavil neki list, katerege mu je napisal neki stari ruski častnik, ki se glasi: "Mesto da bi vpeljali palice, smo jih pa odstranili. Častnik jc zadel v črno, !)ode marsikdo mislil. Onim lopovskim častnikom, ki so sedeli z vlačugami pri bogato obloženih mizah, mej tem ko so ruski vojaki umirali na bojnih poljanah, onim visokorodnim lopovom, ki so ooneverili denar rdečega križa, da so plačali svoje igralske dolgove, onim tolovajskim vojaškim dobovateljem, ki so ruskim vojakom na Daljni Vztok pošiljali pokvarjena živila, bi palice dobro došle. Ali tem "finim" gospodom stari ruftki častnik, ki jc za časa svojega službovanja morda večkrat rabil nagajko kakor sabljo, ne želi palic. On jih privošči vojaku — prostaku, ki noče vse dati za vojno. Takim ljudem naj bi se po nazorih častnika s palicami vtepala patriotizem in veselje do vojne. Ljudi, rezerviste, ki se težko ločijo od žene in otrok, naj bi po priporočilu tega častnika pretepali. Morda misli stari junak na-gajke, da bi bilo umestno pretepati svoje lastne rojake, ker slavni ruski generali ne n>orejo pretepati Japoncev ? Da se "plemeniti" pruski grof jezi, ker so v Rusiji odstranili palice je umevno. Za pravega, pristnega pruskega plemenitnika je bila Rusija z svojo avtokratično vlado in palicami, še vedno nekak ideal. Ako so že v Rusiji odstranili palice — naj glav ne j ši steber fevdalske vlade, potem se mora po nazorih modnokrvnega pruskega plemenitnika svet kmalu porušiti. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prknovtjkni "SIDRO" kot najboljftMek^ zoper REUMATIZEM, P0E0STHIC0, PODAGRO itd. in rune renmatlčne neprilike. 8ArtO» Mrt. ta »OcC » taken** F. Ai RicSter L Co. 215 Peart Street, New York. filftifc j t. GLAS SVOBODE Peto strankarsko zborovanje demokratov v Ljubljani. Etbin Kristan (Dunaj"l predlaga akcijo za ustanovitev posebnega strokovnega glasila. Nadalje prečita predsednik še sledeče predloge: Predlog Kopač-Sittar, ki zahteva preselitev lista iz Trsta v Ljubljano najkasneje do 30. junija 1905. ter obenem ustanovitev posebnega tajništva stranke v Trstu; Mlakar predlaga dodatek, da se ima naj prvo obstoj tajništva zasiguriti; predlog Linhart-Vičič i dr. glede pospeševanja akcije za ustanovitev' strankarske tiskarne v Ljubljani; predlog Linhart-Koman i dr.., kateri zahteva od eksekuttve izdajo posebnega koleka, katerega čisti dobiček naj bi se porabil etlino-le za tiskarno itd. Etbin Kristan (Dunaj): Buržoa-ziji in njenemu fanatizmu se imamo zahvaliti, da se mora tiskati glasilo slovenske socialne demokracije v Trstu . . . Govornik je razložil potem potrebno posebnega strokovnega glasila in prijjoročal svoj tozadevni predlog. Linhart Karol (Ljubljana) omeni, da je preselitev časopisja stalno vprašanje na naših kongresih. Odkar je vrgla "Narodna tiskarna" prejšni naš list "Delavca" na ulico, se je debatiralo vedno o časopisju. Govornik omeni sklq>e I. in II. strankinega zbora ter pogajanja ek-sekutivc jugoslov. soc. demokracije z odborom volilno-okrajne organizacije tržaške v 1, 1X99.—1900. Ker v Trstu tiskan in redigiran list ne more zadostovati celokupni stranki, so sklenili spodnještajerski sodrugi 1. 1900. uresničenje lastnega slovenskega socialističnega lista. Vsled tega sklepa in na inicijativo ekseku-tive v Ljubljani se je vršila svečana I. 1901. strankarska konferenca v Sp. Šiški, katera je sprejela edno-gtasr 'hi Skaretu predlagano rezo-htei o, l zahteva preselitev časopisa i;: Trsi v Ljubljano. Govornik poleni <:ira e :: raznimi prejšnimi govornik'. Čobal Miha (Zagorje) omeni, da se list ne more takoj preseliti, temveč da je zato potrebi«, gotova doba. S tem se zaključi dopoldanska seja. Drugi dan. Popoludnc. Sejo otvori predsednik Ureksvar (Lujbljana) ter podeli besedo sodr. Etbin Kristan (Dunaj). Komisija priporoča sprejem predloga glede preselitve lista najpozneje do 30. junija, glede lastne tiskarne itd. Nasprotna je bita predlogu glede koleka. Kopač Josip (Trst) kot poročevalec je ai>eliral na zbrane sodruge, naj se jxjlote z novega resnega delovanja. Stem je duspel zbor do glasovanja. Glasovalo se je o sledečih predlogih : 1. Predlog Kopač-Sittar itd.: — "Strankarski zbor sklene premestitev strankarskega glasila iz Trsta v Ljubljano. Rok za to premestitev se določi najpozneje do 30. junija I9°5- V tem času mora izvrševalni odbor dogovorno s strokovnimi organizacijami poskrbeti ustanovitev tajništva v Trstu, tako da je isto žc ustanovljeno, predno se list preseli. Cas do preselitve naj izvrševalni odbor s pomočjo ljubljanskih organizacij |k>rabi za vse potrebne priprave." — Ednoglasno sprejet! 2. Zbor sklene: "List "Rdeči Prapor" se naj poveča s tem, da se mu doda prilog, vsaj toliko časa, dokler ne bode uresničen strokovni list. V prilogi pa se ima posebno ozirati na strokovne organizacije. (Predlog Kopač, Mihevc, Udouč, Koman. — Sprejeto 1 3. Predlog Linhart, Koman, Ri-naldo, Mlakar, Kopač V ičič, Cobal itd.: "Peti strankarski zbor uvideva nujno potrebo lastne strankarske tiskarne v Ljubljani in priporoča vsled tega socialistično organizovanemu delavstvu najtopleje podpiranje že pričete akcije ter smatra tO podpira-nje za strankarsko dolžnost vsacega posameznika.— Ednoglasno sprejeto I 4. Predlog Linhart, Vičič, Mlakar, Rinaldo, Koman: "V svrho pospeševanja agitacije za strankar- sko tiskarno se nalaga pripravljalnemu odboru izdajo strankarskega koleka, katerega čisti dobiček bi bil namenjen edino fondu za tiskarno". Odklonjeno z večino glasov. 5. Predlog E. Kristan: "Strankarsko glasilo jc le tedaj lahko kos svoji nalogi, ako se lahko popolnoma posveti potrebam strankine politike." Politični položaj. Kot poročevalec dobi besedo sodr. Etbin Kristan (Dunaj): Poročati o političnem položaju je jako težavna naloga. Res je, politična situacija je klaverna, da zlobna. To smo pov-darjali že na raznih kongresih in vzroki teh zmešnjav so vedno isti. Ponavljati bi moral torej, o čemur smo že stokrat govorili. V svojem nastopnem govoru je obljuboval-kocrber, da hoče vladati strogo koiistitucinolano. Preteklo je pa komaj par mesecev in že je rabil paragraf 14. Vse je poskušal; laskal se je Nemcem, Cehom in Poljakom; a dosegel ni ničesar. Koerber noče rešiti narodnega vprašanja s "trdo roko", ker uvideva, da se da rešiti ta problem edino po naravnih zakonih. In ta zadnji nazor je staro socialistično načelo. Kjer se to načelo ne upošteva, se niora zgoditi, kar se je zgodilo v Inomostu . . . A povsem napačno je tudi, pričakovati pomirj enje narodnega, boja, dokler sc ne ixxleli narodom možnost do lastnega odločevanja. Razne klike v državni zbornici niso narod. Razvijati sc je začela krščan-sko-socialna struja. V svojih začetkih je bil krščanski socializem plod napredka in reakcije, pri katerem je imel svoj del tudi demokratični socializem. V Avstriji sc je pojavil kršč. socializem šele tedaj, ko je drugje že izumrl. Postal je vsled tega povsem drugačen. Dr. Lueger je bil oče te strujc in naš dr. Krek je k večjemu botrček. Lueger 11 i našel sreče pri liberalcih, ni je našel pri demokratih. Lueger je takoj u-videl, da se ne da napraviti s čistim nacionalizmom ničesar in osnoval je stranko demagogije. Kapitalizem uvideva že tuintam nevarnost kleri-kalizma, katerega edini smoter je, postaviti papeža ne le čez svtovue duhove ,temveč tudi kot najabsolut-nejšega vladarja teles. To dejstvo iiK>ra postati jasno i kapitalizmu. Vendar-le se pa ta lx>ji, da še ni prišla ura rešitve. Mlada buržoazija je bila po revolucijah povsod liberalna, t— celo na Slovenskem. A menila je, da je tak liberalizem pohleven in neškodljiv. Zdaj še-le pa u-videva globoko nevarnost klcrika-lizma. Govornik potem goVori proti lihe ralni struji v vobče in 11a Slovenskem. Tudi slovenski liberalci so bili enkrat protiklerikalni, sedaj jih je pa strah klerikalnega nasprostva. Govornik je mnenja, da stopa mlada generacija v svet, da se morda ustanovi nova stranka, a za to stranko je najmanj gospodarske podlage. Klerikalno obstrukcijo v kranj-I skein deželnem zboru nariše govornik kot pravo demagogstvo. Govornik konča mej odobravan-Ijem s sledečimi besedami: Črviva Avstrija bode v lastni gnilobi pro-I padla in nastal bode svet novih avstrijskih proletarcevl Zbor vame politično poročilo brez debate na znanje. Nato ]*>roča komisija za izvolitev novega izvršcvalncga odlx>ra o svojem delovanju. Zbor izvoli ednoglasno sledeče sodruge v izvrševalni odbor: Hreskvar Josip . Kordclič Karol, Mlinar Ivan, Cobal Miha, Vilfan Evstahij (ožji odbor) ; Kopač Josip, Jernejčič Fran, Kcr-molj Vinko (zunanji člani v Trstu) ; Milost (Gorica); Sittar (Zagorje) ; Rinaldo Fran, Mlakar Ivan (Trbovlje) ; Kristan Etbin (zastopnik jugoslov. socialne demokracije v skupni avstrijski eksekutivi). Cobal Miha (Zagorje) predlaga se: 'Ako se reši idrijska zadeva v ugodnem zmislti, naj pristopi k eksekutivi še en član Idrije." Ednoglasno sprejeto. Kongres prične potem z obravnavo zadnje točke dnevnega reda: (Konec prihodnjič.) Listu v podporo. Anton Zaletel. . .$0.2o Pobirati naročnino za "Glas Svobode" so pooblaščeni: , D. Bndovinatz, LaSallo, 111. Paul Shalt/., Calumet, Mich. Frank Vovnr, Lorain, Ohio. Jocob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlundor, Pittsburg, P a. Jos. Mfttko, Clariilge, Pa, Nick Starusinio. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Loadville, Colo. Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna, Milwaukee, Wia. Jos. Faletio, Indianapolis,'Intl. Anton Križe, Out Hill, Calif; Frank Levee, Yale,' Ivans. Ignac Zlombergar, Stool, 0. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: Frank Dor mota, Federal, Pa. Job. Matko, Claridge, Pa. Frank Vovar, Lomin, Ohio. Wax Malicli 1H!1 N. Pa. Ave., Denver, Colo. Niick Starasinioh, 004 S. Santa Fo, Pueblo, Colo, Jos. Falleticli, 72.') Wurman Str. Indianapolis, Iiul. Anton Starič, 223 N. Hth Str. Shultoygau, Wis. Frank Lovec, Yale, Kans, Anton Golobar Ludysmith.B. C. John Thome, Leokrone, I'a. Math Potsehnik, Taylor, Wash. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozort Vse rojakov Crested Hut to in o-kolici opozarjamo, da lahko izroeo naročnino za "Glas Svobode" za leto 11*05 g. Marku oodla-tu, ki prodaja tudi nas Koledar. Upravniltvo "Glas Svobode". Vsem cenjenim rojakom v Willock I*a* priporočamo g. Fr. Miklavca, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Svobode". ^ Že nekaj koledarjev ima upravutštvo ^ "GLAS SVOBODE" * ^ na proda. Cena koledarju je 2oc. ^ 4* 4* 4* 4* 4* 414*4*14* 4* 4* 4*4*4» 4*4*4*4*4*4*^ Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči iu pohištvo pri a®1" NAS "ffift Ličen in trpežen štedilnik, katerega prodočuje sliko, lako kupite za $ 16* Kurite lahko z mehkim ali trdim premogom. Prihranite si tudi denar, ako kupite svetilnice, preproge in drugo pohištvo pri hbh. Jas. Viisumpa ur, na voglu 1H in Paulina nI. Chicago, III. Podpirani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 Pl. in Loomis St. novonrejenl —' -iS a 1 o o n ............a Poleg tega imam prostorno dvorane za olvlrževanjc sej in zabav. ogluBito se pri meni in pokažem Vam prostore. S s p o š t o v a n j o m JOSEPH FOLAČEK, (»BJ1 Loomis, cor. 18 PI. Chicago, 111. 0 43 43 43 43 43 4* H 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 Le malo premislite!! Holezni v jetrih in ledvicah niso nekaj čudovitega, če tudi zdravniki včasih tako mislijo. Ledvice prevzamejo nepotreben izvleček iz krvi ter ga od nravi j o z vodo iz telesa. Ako so pa ledvice bolne in ne prevzemajo krvnega izvlečka, tedaj se isti nabira, zastrupuje sestav in povzroča bolečine v križu, riganje v želodcu, bruhanje in druge obteži. Zato le malo premislite! Ako so vaše ledvice in jetra v neredu in se otrovuje vas sestav, tedaj uživajte Najstarejši čcško-slovanski lekarnar v Ameriki. SEVEROV f lek za jetra in ledvice, VNETJE PRSNE MRENICE je nkoro tako zlo kot vne tj« pljuč ali pljučnica. 43 43 43 43 Si 43 43 43 43 43 43 43 Jj MEHURJI. Hude m«hurnate bolečina in drug« bolesti na, koži hitro olajwa in kmalu ozdravi Severovo olje sv. Gotharda. Nikakor ne ka/e ne niiliti niti z jed ni m niti * dragim. Pravočasen korak vam l>o ohranil bolnika. I lajajte mu redno Severov balzam za pljuča ter prilagajte tudi Severov Iefilul obli/. (Uajitur), da He odstrani bolečina. 43 43 43 43 43 43 43 43 t To močno protignilobno mazilo ozdravi rane, pra»ke, opekline, oparnine, ispah-njenja, trde členke in revmatične bolesti. Ceua 50c. ki hitro olajša in ozdravi prizadete cevi in žleze ter pomaga ledvicam odstranjevati vodno kislino. "Trj>el sem vsled bolečin v ledvicah in vsled kamna ter občutil grozne boločine. Poskusil sem več zdravil, a mi ni nič odleglo. Slednjič sem kupil Severov lek za jetra in leti vice ter sem že koj ob pri-Četku rabljcnja občutil olajšanje. Porabivši le jedno steklenico sem bil popolnoma okreval. Vaš Frank Bureš, St. Paul, Nebr." Severov lek za jetra in ledvice je neprecenljiv v slučajih Brightovc bolezni, vnetja ledvic, kamnu in drugih ncprilikah v mehurju, žolčnosti, zlatenici itd. Cena 75c in $1.25. fr fr fr fr fr BOLESTI ZEN. Žene iu dekleta ho v edin izpostavljene velikemu nte-vilu ebtezij, imenovano žen-Hkeslnbostlin Žensko bolezni Severov ženski regulator odstrani vse bolečine, okrepi v ho organe, privadi sestav k pravilnemu delov anju iu stori žene srečno v vnakem ozi» ru. Cena $1.00. REVMATIZEM, Olajšajte ni vnetje in umirite Hi bolečino h tem, da se drgnete h Scvorovim oljem sv. Gotharda, .Seintitc Hi kri r. rabo Severovega kričistllca. Precenite vodno kislino iz ROHtava z rabo Severovega leka zoper revmatizem. fr fr fr fr i % fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr Severov« idravlla so aaprodaj v v»eh kkaraah. Zdravalikl aasvctl zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA 03768277 "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co G8J1 Loomis St. Chicago, 111. Getom! nt tbtt Pott Ofrio« »t Chicago, III., ti Smooui) OUti M«U«r. 8ubacrlptlon $1.60 per year. Advertisements on ngroomoni. "Qlas Svobode" izide vsaki petek u> velja za AMERIKO: za celo leto................$1.50 ca pol leta ................. 76o ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve je Bledeči: k01fi« Svobode' 083 Loomis St. Chicago, III. Dopisi. Pueblo, Colo. Marsikdo čitateljev "Gl. Sv." bode mislil, da se je naš dični Ciril poboljšal, ker ga že nekaj mesecev sem nismo prali javno. Ali kakor se mačka ne odvadi loviti miši, isto-tako se naš Ciril drži svojih starih navad v izžemanju tu naseljenih Slovencev. ^ Se ni dolgo, ko je naš "učeni" Ciril vprašal soprogo Antona Stup-nika: "Je li vaš mož član kakega društva?" Ko mu je žena Stupni ka odgovorila, da je nje mož član "Sokola", je župnik Ciril pričel rotiti jo, naj mož zapusti to brezversko društvo, ker drugače bode njegova duša pogubljena. In res, žena je toliko časa prigovarjala Strupnika, da je iz društva irtopil. Nekaj dni po odstopu je pa Stupnika v rudotopilnici vbilo, so-praga njegova je pa ostala brez pod pore, ker jc Ciril utaknil svoj umazani nos v zadevo, ki ga nič ne briga. Sedaj pa vprašam našega "brum-nega gspuda' Cirila, ali je dotično angleško društvo, pri katerem so wiani katoliški petolizniki J. Roje, M. Majar et consortes tudi katoli ško? Ako ni, ali se ne bojiš Ciril za duše tvojih podrepnikov? Ali se ne bojiš, da bodo tvoji podrepniki goreli ta dnu pekla? Zakaj jih ne spreobrneš Ciril? Ne mara so te tvoji apostoli že tudi za pustili? Ako ;e tako, potem je pa najboljše, da odideš na "bum", ker tu bode kmalu zmanjkalo kruha za tebe. Pozdrav vsem čitateljem "Gl. Sv.", listu pa mnogo naročnikov. PridemJe. VVillock, Pa. 2$. febr. 1905. Sodr urednik l Upam, da sem prvi v naši naselbini, ki je poslal kratek dopis v svet o razmerah v naši naselbini, ki se baje lc malo razlikujejo o razmerah druzih jednakih naselbin. Pittsburška premogokopna družba izsesava tukaj sne delavce istota-ko kakor drugod po druzih premo-gokopih, da koncem leta deli mastne divklende delničarjem, ki skozi vse leto niso imeli druzega dela, da so po zaključku računov o dobičku s škarjami odstrigli kupone. Ni ga skoro dneva, da bi se kak delavec ne potolkel pri trudapolnem delu. Seve so to odpustki, katerih nam ne deli kak papež ali drugi božji namestnik, ampak katere nam dele naši izkoriščevalci kot nagrado za naš trud. Ako božjim namestnikom potožimo naše gorje, potem nam reko: "Lc potrpi, le potrpi I Pa še kaj za božjo čast daruj m bog te bode varoval nesreče." V resnici te besede lepo done. Ali to je pa tudi vse. Tudi mene je prijelo malo za nogo. Ali "izcajta!" se bom, ne da bi kaj daroval farški bisagi. TiHcaK šni Slovenci smo lahko zadovoljni in lahko hvalimo "Vsegamogočne-ga", da nimamo v svoji sredi šibe v podobi božjega agenta. Tu smo skJ jc.-e. Druzih novic ne vvn poročati Pač eno bi kmalu jjoznbil Imeli bo-demo "ofcet". Poročil sv bode Fr. Fort una z meni neznano- gosp :d:č 110. A jaz kljub temu Čestitam obema. Imamo jih še nekaj za oddat. Ali jaz mislim, da se bodo rajši j>o možile, kakor da bi vlačile "ploh". Saj nas je tukaj dosti "zauber" fantov, dekleta pa take, kakor jih nam slika narodna pesem: "Je bela ko mleko, Rdela ko kri." Sodr. urednik 1 Morda sem s tole kitico grešil zojier nravnost? Pri klerikalcih je to v navadi. Odpustite mi 1 Za pokoro bom že zmolil par očenašev. Pa upam, da ne bode tako hudo! Končuo pozdravljam vse somišljenike in jim priporočam naj vstraj-110 delujejo na polji ljudske prosve-te. Ljubljančan. Tajnosti z berollnskega dvora. P tie Omega. Besedo ''Scheisskerl" mu je že tako prešla v meso in kri, tla jo rabi proti vsakomur, ne glede na mesto. Da Viljem ne zna brzdati svojega jezika, ne dokazuje le v javnosti, ampak tudi v zasebnem življenju. Pogostokrat napade svojo soprogo v navzočnosti dvorjanov s takimi izreki, katere rabi navadni neotesancc napram svoji soprogi. Tudi v višji jjolitiki so njegovi neslani izrazi že provzročili nejevoljo. Ko je leta 1896 zvedel Viljem, da se je talijanski prestolonaslednik zaročil s črnogorsko princeziiljo, se je vpričo vseh dvorjanov tako le izrazil: "Nje stara mati je še kostanj prodajala na cesti." Viljemova jeza je umljiva. On je vendar določil mesto v jxjstelji talijanskega prestolonaslednika sestri njegove soproge. Kar je |>a šlo rakom žvižgat in žabam gost. Za ta '[fini" cesarjevi izraz so zvedeli tudi na rimskem dvoru. In odtedaj je tudi zveza faktično mej Nemčijo in Italijo uničena, obstoji lc še na papirju. "Tajna zgodovina" berolinskega dvora nam kaže še neko drugo sliko, v kateri se nam predočuje, kako je Viljem zgubil prijateljstvo nekega druzega kneza. Leta 1897 je bil Viljem z ruskim carjem v Darmstadtu. Ko sta stala na grajskem balkonu, je Viljem ob- jel ruskega carja z roko preko rame. V istem trenotku je pa nalašč najet fotograf naslikal oba. Drugi dan so takoj jx>vsod prodajali to sliko, da bi Viljem dokazal, da vežejo berolin-ski in petrograjski dvor najintimnejše prijateljske vezi. Ko so pa hoteli te slike prodajati v Rusiji, so bile slike zaplenjene, časniki so pa jKjroČalif da se ž njimi vara občinstvo. Viljem je moral to grenko zaušnico jiožreti, da še celo trudil se je dokazati, da vsa "veličanstva" žive v prijateljski zvezi. Viljem je posebno ponosen 11a svoj© lavorike na lovu. To doka-uje spomenik, s katerim se proslavlja, da je moderni Kaligula vbil 50 tisoč, "kreaturo". Ob neki priložnosti se je vprav v Don Kižotskem tonu glede lova izrazil tako le: "Ako se spominjam živali, ki žive v mojih gozdih, tedaj me obhajajo ista čut-stva kakor Friderika velicega pred Kolinom, ko je svojim švadronom zaklical: "Psi, ali hočete živeti večno?" Jaz upam, da bodem tekom prihodnjih deset let vbil še enkrat toliko divjače, kakor do sedaj. Ako kralj ne more oditi na vojno, teduj se mora zadovoljiti z vajami v gozdu. To povečuje bojaželjnost." Da kraljevski lov ni nič druzega kakor navadno klanje divjačine, veže vsakdo, kdor pozna te vrste kraljevske zabave. Od vseh strani na— gonijo divjačino skupaj, da se vežba kralj v mesarskem poslu. Viljem se celo jezi, ako kateri drugi lovec jx>godi lepšo žival kakor 011. Pisateljica te knjige omenja več veselih lovskih dogodbic, v katerih je kralj svoje častriike in spremljevalce tako razžalil, da so ostavili službo. Kakor je Viljem surov na lovu, tako neotesan je tudi doma. Nekoč se je v tem oziru izrazil: "Jaz mo ram sedaj telefonirati govor, kojega bode jutri govoril princ Henrik. On ima svojo temno stran, da je duševni velikan svoje družine." I11 v resnici je tudi Viljem noma vse govore princu Henriku, katere je 011 kedaj govoril, tudi narekoval, da je po njemu svojo "cc sarsko" voljo izrazil. Ko se je njegov brat Henrik z bojno ladijo "Koenig VVilhelm" odpeljal k jubileju angleške kraljice, je Viljem njemu brzojavil, da obžaluje, ker mu ne more j>ostreči z bolj šo ladijo, "ker so to lo]>ovi v držav nem zboru preprečili." Princ Henrik je to brzojavko objavil. Ko je nastal vsled te nesramnosti Viljema hud vihar, je Viljem izjavil: "Ta udarec je zadel v črno." Ko so ga vprašali je li ta brzojavka resnična je odgovoril: "Se veda! Zakaj bi svojemu bratu ne jjovedal kako mislim o teh lopovih." Na stotine dogodbic je, ki dokazujejo jasno kot beli dan, da je Viljem navaden idiot — tepec. Pisateljica tudi pripoveduje, da je kraljica Lujiza zanesla raka v rodo-vino, ki se še sedaj razvija v rodo-vini. Živo tudi slika bojazen Viljema pred nalezljivimi boleznimi. Neccga dne jc po njegovem naročilu dvomi zdravnik s[)oziial njegovo soprogo za bolno, da se ni mogla vdeležiti potovanja v Dcssau, ker so ondotrae dvorne dame 1 »osebno glede morale nizke, glede ljubezni pa imajo široko srce. Pisateljica pripoveduje tudi, kako se Viljem koplje v zajčji krvi, da bi podprl svoj pogum poleg je pa še mnogo druzih zanimivih dogodbic, ki polnijo dva snopiča obsegajočo knjigo. Njegova sestra, nadvojvodinja Charlota je tega idiota najbolje očr-tala s temi besedami: "Viljem je največji humbugar na svetu." Del "tajne" zgodovine se peča tudi s cesarico, ki nam jo kaže kot domišljavo gosko. Prvi sestanek Viljema z njegovo bodočo soprogo je bil zelo pikanten. Necega dne je sedela nj.egova priliodnja soproga mej meščanskim občinstvom v gledališču v Dresdenu. Njegov adjutant ga je vprašal, je li želi, dA bi ga nji predstavil. Ali Viljem ga je zavrnil, "da noče priti v dotiko s kanal j o tam doli". Ta surovi izraz moderne Caligule, se je j ako dopadel stari šem prihodnje cesarice. Necega dne, ko je bila Viktorija že zaročena z Viljemom, je sodelovala v navadili obleki na nekem be-rolinskem dobrodelnem bazarju. Ko je b.l bazar končan, je strgala obleko raz sebe rekoč: "Proč s tem, hitrol Meni se dozdeva, da dišim po revnih ljudeh.' Značaj cesarice se zrcali tudi v tem, da zahteva, da morajo njene služkinje in služabniki hoditi ob ne-r deljah v cerkev, vzlic temu pa tud; zvršiti svoje posle. Neko dekle, katero je cesarica ozmerjala, ker ne hodi ob nedeljah v cerkev, ji jc odgovorila: "Pomislite "veličanstvo", da nas to stane mnogo spanja". "In kedaj morate vstati, ako hočete prisostvovati službi božji in zvršiti svoje posle?" "Ob 5. zjutraj, veličanstvo." "To ni tako hudo." "Ne," odgovorilo je dekle predrzno, "za tiste, ki od začetka pa do konce leta nimajo dela." Radi tega odgovora bi bilo dekle izgubilo svojo službo. Rilo je že zapisano na črni listini. Ali ona je jjoznala slabosti svoje gospodinje in darovala je pet mark za cerkveni sklad cesarice. Vsako leto se pobira 2—4krat za cerkveni sklad. Kdor ne da nič, tega jxxsadi "pobožna" cesarica 11a cesto. Zanimivo jc tudi v ti knjigi, kar dokazuje, da je cesarica jako slabo izobražena. Ako potrebuje kak govor, si ga da napisati, j>otcm se ga pa zvečer v postelji kakor papiga na pamet uči. Prodno se je cesarica odpravila na pot v Rim, so našle služkinje v njeni sobi lastnoročno pisan listek, ki dokazuje, da cesarica ne ume niti navadnih pravil nemškega jezika. Listek se glasi: "Rom liegt an die Tiber." Nevednost cesarice izrabljajo "ljubeznivi" sorodniki na dvoru za dovtipe. Necega dne je prišla vesela sestra cesarja in nadvojvodinja Charlota na dvorišče. Poznalo se ji je, da je vsled preobilo zavžitega zajuterka skrivnostno sladko ginjc-na. Rabila je v tem položaji najbolj ojstre izraze napram cesarici, potem je pa jako nerodno zasedla v ranča, rekoč: "Da cesarica zasede konja kakor veličanstvena vreča za moko." Smešno je tudi, ako se čita o stra-hopezljivosti cesarice, ko so bili okoli 90 leta nemiri brezjjoselnih v Berolinu. Posebno se je bala, da bode kdo s strehe cesarske palače vrgel bomlxj 11a njo. Režati je hotela v Potsdam, odkoder vodi podzemeljski hodnik v neko vojašnico. Pisateljica zaključuje knjigo s sodbo cesarice Friderike o svojem sinu Viljemu. Še ko je živel nje soprog je cesarica naprosila Bismar-ka, da se ji po smrti nje soproga takoj izplača nje in njenim drugim otrokom vsa dedščina, da ne bodo odvisni od milosti Viljema. To se je tudi zvršilo in radi tega je Viljem sovražil svojo mater in Bismarka. Tak jc Viljem II., ki je napol Nero napo! Kaligula, v pravi luči, o katerem trdijo farji v Nemčiji, da je po božji volji j>ostal cesar Nemčije. Konec. "Novi Domovini v spominsko knjigo! Dne 22. febr. 1905. Zmedeni filozof dr. Krek v Ljubljani je vsaj včasih, kedar se ni preveč nasrkal dobre kapljice, ali da se izrazim jk) ljubljanskem "Slovencu7, ni bil skrivnostno sladko gin-jen, povedal kako dobro misel. V začetku agitacije 1894—96 je še celo zahajal na socialistične shode v Ljubljani, kjer je v družbi z jezuitom Ušeničnikom pobijal javno socialistične nauke. Ali Krek in Ušcničnik sta kmalu uvidela, da s svojimi zmedenemi nauki nista kos tudi najbolj priprosternu delavcu na javnih shodih in opustila sta to javno agitacijo, ki je prinesla krščansko socialni delavski organizaciji |xjf>olen poraz. Sedaj skuša neki jezuit iz Cleve-tanda po imenu Kress posnemati dr. Kreka. Ušeničnika et consortes v Ameriki. A razloček je le ta. da so bili "učeni" doktorji svetega pisma v stari domovini vsaj toliko pogumni, da so nastopali javno, mej tem ko je jezuit Kress, katerega "Nova Dom." kuje v deveta nebesa, odgovoril na i>ovabiIo socialistične organizacije v Milwaukee naj pride na javen shod in naj tam zagovarja svoja načela in pobija socialistične nauke, da ne bode prišel. Imel sem priliko sani čuti Kresa v cerkvi v Milwaukee, ko jc vezal svoje otrol>c. Ali resnici na ljubo moram povedati, tla še nisem čul nikdar toliko neumnosti, zofistike, nelogike in protislovja v svojem življenju, kakor iz ust jezuita Kresa. Kakšne budalosti je govoril ta pop v cerkvi sv. Josipi v Milwaukee, in kako temeljito je pobil socializem je "Glas Svob." očrtal v kratki notici v 5. št. t. 1. Iii to št. priporočam Kržetu, glavnemu, uredniku "Nov. Dotn.", tia.rtc bode samega sebe tolkel po zobeh, kakor je to storil v 28. št. t. 1. Rdeča straža Milwaukee. jltiT Somišljeniki naročujte in priporoCujte "QLAS SVOBODE". LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80- 86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. F. J. SKALA & CO. 320-322 W. 18. ullcii ČE8K0--SL0VAN8KA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih Btvarij po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljati jo plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščiue. Zastopniki družb: brem&ke, ham-burške, antverpeke, rotterduniBke in francoske prekomoruko— voine črte. V New Yorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprojmo potnike naši zastopniki. V slučaji zadršku oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. POZOR! Puebličani! Zima je tu! V zimskem času so človek rad pokrepča z dobro pijačo, i 11 zabava v veseli družbi. Dobra pijača dela dobro voljo in veselje kar pomoni za delavca mnogo kije redkokdaj prost. Vsled tega naj rojaki obiskujejo take kraje, kjer se to dobi. Pri meni ne manjka niti ene stvuri, b katero bi ne mogel v tem oziru postreei vsakemu. Pridite in prepričali so bodete sami: Z odličnim spoštovanjem. Nick Stara&inlch <»04 rt. Santa fe Saloon, GROWE, PUEBLO. 500 mož p0^^11^® zh R,i'ner" jevo pivo in Bourbon Wis-ky piti, finesmodke kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. S107AKSSA min mmL Mi kupujemo iu prodajamo na delielo pravi bosanski in turški tobak, radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete. smodke in tobuk knkor vsaktera ameriška tvornica. 5 Škalljic najfinejših cigaret, v vsaki po 100 cigaret, skup-no 500 cigaret stane le 2 dolarja. 5 škalelj najfinejših smodk v vsaki 50 smodk, skupaj 250 smodk stane le $3.00 6 velikih zavojevj^rffinejšega bosanskega toraka stane le 2 dolarja. Cigarete, smodke ali tol>ak pošljemo vsakomur 1111 poskušnjo, da seprepriča o finosti tobaka, ako nam se v pismu pošlje za fiOe poštnih znamk, kolikor je jjotrebno, da se za pošiljatev plača poštnino V pismo zapišite Vaš natančen naslov, piBino pa naslovite na: Croatian Tobacco Co 43 Jefferson Str. NEW YORK CITY. Nadzorniki: Porotni odbor: Bolniški odbor: 8 sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjch, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 510 Power Str., Johnstown, I. tajnik: Martin Konda, 683 Lootnis St.., Chicago, 111. Poni. tajnik: Frank Petrič, 683 Loomis Str., Chicugo, III. Blagajnik: Frank KLodučAB, %17 Etang Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, P.O.Box 193 La Salle, 111. John Vekščaj, 674 W. 21st Pl„ Chicago, 111. Anton Mladič, 134, W. 19th Str., Chicago, 111. Joa. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. Martin Potokar, 564 8, Centre*Ave., Chicugo. 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, IU. i John Vebščaj, 674 W. 21td PL, Chicago, 111. Job. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, WiB. [ Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. •Odbor S. N. P. J. iina vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vso olane, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frnnk Klobučarju. Vstop. Novo društvo "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.*: Frank Verhovecšt. 637; Alojs AnŽič št. <138; Frank Pogorelec št. 639; Mihnel Pogoreleo št. 640j Martin Koehevar št. 641; JosipTerskan št. 642; Josip Vidervolfit. 643; Blaž Korin št. 644; Ivan Spurovec št. 645; Ivan Tavžol št. 1546; Josip Mišica št. <547; Ivan Peček št. <148; Ivan Anžio št, 6-19. Društvo štejo 13 udov. MARTIN V. KONDA, I. r. tajnik. Društvene vesti. DruStvo M8lavlja" št 1. S. N. P. J. v Chicagu, Ul., ima cvoje redne me-sečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 68? S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W, 25th St., Chicago, 111. Bratako drufitvo "Triglav" SL 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., ima Bvoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob Vi- uri popoldan, v prostorih M. Kumpa. V druStvo vstopi lahko vsak Slovan ne glede na vero-izpovedanjo In politično prepričanje. D. Badovinatz, tajnik. Drufitvo "Adrlja" SL 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., Ima bvoJ« redne mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu t o-menjeno druStvo vabi Odbor. Društvo Bratatvo sl 4 "81. N. P. J." v Steel, O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. DernaČa. Odbor, DruStvo "Naprej" St. 6 S. N. P. J. T Clevolandu Una svoje redne mesečne sejo vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 Bt. Clair Str., Cleveland, O. DruStvo "Bratstvo" it 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne me sečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mfcklaučiča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima svoje redne mesečne seje vt-ako prvo nedeljo ▼ me-mesecu v dvoran! nemške aveze ob 9 uri dopoldan. Somišljeniki se vabijo v druStvo. W. Sitter, tajnik. DmAtvo "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v So. Chicago, IU., Ima svoje redne mesečne Beje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v društvenih prostorih brata Jak. Ttsola, 9049 Greenbay Ave. Slovensko narodno bratsko podporno druStvo "Bratatvo Naprej" St. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kana., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolarl. K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno druStvo vabi najuljudneje Odbor. Frank Leveč, tajnik. Kamp '31, Pittsburg. Kans DruStvo "Trdnjava" št. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo„ Ima svoje redne mesečne aeje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. DruStveniiki naj so Vdeležujejo sej rodno ln točno, ob enim pozlrvljemo rojake da pristopijo v mnogoštevilno i čilo druStvo. Ivan Lebor, tajnik. DratBko druStvo "8okol" St. 11 spadajoče v "S. N, P. J.", v Roslyn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenšek-ii. Za vstop v društvo se vabijo vbI Slovani v Hoslynu in okolici. DruStvo "Edinost" fit. 12 "8. N. P. mesečne seje vsako prvo sredo v mesecu1 ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. Žugel, tajnik. P. O. liox 127 Murray, Utah. DruStvo "Edinost" št. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., ima svoje redne mesečne seje vsako zadnjo no-deljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br. Josip Hora. K mnogobroj-mvn vstopu v društvo vabi vljudno Odbor. DruStvo "Sloga" št. 14. "SI, N. P. J." v Wauke^an, III., lnui svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, točno ob 2 url popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. Andrej Masle, tajnik. Društvo "Zarja" št. IS "S. N. P. J.", v Ravensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo in poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v prostorih brata Frank GrošelJ-na v Ravensdal«, Wash. Joa. Kožuh, tajnik. Društvo "Sloga" St. IG. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., ima svoje mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, v prostorih brata C. Hoffbauerja 136 Reed SL Fran Budna, tajnik. DruStvo "Bled" St. 17 "S. N. I*. J." v Ix>raln. O., ima »voje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Seichnltzer, tajnik. 578—10th Ave., Ixwaln, O Društvo "Orel" št. 21. S. N. P. J. Ima vsako prvo nedeljo, in vsako nedeljo po 16. v mesecu svoje redne Beje v dvoraml M. Koshevara 1217 Etlers Ave., Pueblo, Colo. Društvo vabi vse rojake, ki Se niso člani kakega društva, da se vpišejo v novo društvo. Odbor. Koliko je vredno življenje siromaka? Ako smo kedaj čitali, da je kak kmečki "padar" v stari domovini, komu izruval tri zdrave zobe mesto bolnega, ali da je kak raztresen profesor pozabil lanceto pri operaciji v želodcu, smo sc smejali, ker smo vedeli, da je šala. V resnici pa nismo mislili nikdar, da bi se lahko še kaj hujega pripetilo. V New Yorkti so te dni mesto pravega bolnika operirali noko ženo, pri kateri sploh ni bilo treba kake operacije. Vbdja-zdravnik polikli-nične šole, ki je zvezana z majhno bolnico, je pogumno rezal m paral, ne da bi se prepričal, li ima pravega bolnika preti seboj. Ko je bila operacija dovršena je pa še k opa- zil, da je storil pomoto. Poleg je bil pa se ta zdravnik toliko predrzen, da je izjavil, da oj>eracija ne bode škodila bolnici. Seve je to bolničnica siromakov, kjer se je vršila ta operacija. V bolnišnicah, v katerih režejo bogate postopače, kateri so si s svojim nerednim življenjem pridobili bolezen, se bolnika dobro ogleda preti no se ga položi na operacijsko mizo. Ali pri siromakih se ne brigajo, če tudi zdravega operirajo. Ako pri taki operaciji nepravi bolnik umrje, kdo se zmeni za to, vsaj zdravnik ne dobi honorarja za svoje delo. Sploh je pa po nazoru "brumnih" in "pobožnih" dušic še dobro delo, ako zdravnik pomaga siromaku v nebesa. x--31 Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo nrejeni ♦♦SALOON"._ Točim vodno svežo pivo in pristno druge pijačo. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset so priporoča MARTIN POTOKA H, 564 S. Centre Ave, Chicago, 111 > Telefon štev. 1721 Morgan.. Rojaki, no pozabite staiega prostora, John Koščička. Lx x M MATIJA EII KLAVEC, ££ « - .....•-------—n # 433 W. 17th St. Chicago, III. £ edini slov. krojač v Chicugi, se priporoča rojakom v i/de-lovim je nove in popruvljanje stare obleke, kntera bo izgle-dala kakor nova. Vso po zmerno nizkih cenah. # ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI POZOR I Podpisuni si usojnm naznanjati si. občiiidtvu da sem otvoril na 10. Ave., East of Oakwood Str. novo-urejeni ^ ^ ^ ^ ••SALOON", kjer točiui najboljše pijače in prodajam izvrstne smodke. Moje geslo je: ne vrjeti, ne da bi se človek sani prepričal! — K mnogobrojnemu prepričevanju tega, se vsem naj topleje priporočam : FRANK JUSTIN, Tenth Ave., E, of Oakwood Str. LORAIN, OHIO. POZOR NA NOVOST! Pomlad ho bliža. Zato seui se pripravil in oskrlwl za to sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuval. Kakor za damo, tako imam tudi za gospode raznovrstna obuvala, vsako od teh je delano po najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečke, deklico in baby's imam trpežno in lično blago. Vsakemu lahko ustreženi po okusu, naj »i bode da hoče kilo čevlje iz knkšuegakoli usnja ali platnu: belega, rdečega, rjavega, črnega, rmenega in gladkega. Ker vsako zimo razprodam skoraj vso zimsko obutev, je torej umevno, da mi je spomladi možno založiti cisto sveže in casn primerno blago. Vse to blago prodajam po primirni ceni. Pridite in prepričali se bodete! M. KARA, 706 juž. IIaisled ul. med 19 ni in 16 Pi. Chicago, Iii. Pazite, da bodo želodec v redu, in ni sevam .treba bati za vašo zdravje. Želodec je središče, vir zdravja in je tudi virvseh bolezni, Bolni želodec provzroči: Izgubo »lasti do jedil, bel jezik, težko dihanje, omotico, slabo prebavo, glavobol, koliko, krč, zgago, slabo spanje ln zapečenost. Nedirektno iz žoloden pa izvira: Pege na ko/i, zlatenica, zahasaiiost, driska, dlsenterija, živčne bolezni, bolezni na ledvirah in mehurju, bolezni na jetrah in nečista kri. "Hermanekov ftngeljski balzam" je najboljše zdravilo za želodec. polni žlici in VBpeh je zagotovljen. Izdeluje in prodnja Centre Aronue Po jedi nuj se ga spije eno ali dve Cena 75c, po pošti 85e. J, «. Hnrmaiiok, s Kolačekova 'RAZPRODAJA ta Na stotine raznih vrst najboljšega blaga po najnižjih cenah je ta teden na prodaj. Ako le za 5c kupite, že dobite premijski kupon. Pcrkal za obleke — dvojno širok, najnovejši uzorci za spomlad — črne, višnjeve ali sive glavne barve — navadna cena toc jd. /3/* Sedaj le ................0^41 Blago za blazine — import i rano, garantirano rdeče blago za blazine. Se nikdar se ni ceneje prodajalo, kakor po 30c. jd., a sedaj ga j ^ prodajamo jd po..........lOv* Odeje najboljše vrste, l>ele barve 2*4 jd ŠTokf* in 3)4 jd dolge. Vsaka vredna 75c, sedaj stane le....... 53c Črne moike srajce — iz najboljšega satena. Mera: 14 do 17. Navadno se prodajajo te vrste srajce po 65c komad. Po znižani ceni Qfir jih sedaj prodajamo po.....JsL Ženske nogavice iz kašmirja — črne in sive barve. Mera: 5—9]/i. Stalna cena 25c, ^ g sedaj le..................IOC Zgornji moderci — lepo okrašeni in razne mere. Stalna O C /* cena 38c, sedaj............L D v Ženske bluze — trj>ežno in lično delo. V najrazličnejših barvah in rane tnerc. Prodajamo a komad |x> znižani ceni . Ženska spodnja krila — v 20 raznih krojih, črne, rjave, rdeče barve. Stane komad q le........................VOC Blago za obleko — sama najfinejša volna, različni vzorci za i»a spomlad. Stane jd le........DVC "Mohair" blago — 45 palcev široko, črne barve. Najboljše blago za bluze, srajce in obleke. Stane jd le........... 48c Prodajalci STONICH, vprašajte po štev 22. 56/563^565 BLUE /SlAMD AVE, Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. "Polom konsumnih društev v selški dolini'." Pod tem naslovem jc priobčil "Gorenjec" poučen članek, kako so se snovala in kako so pocr-kala farška konsunina društva v Bu-kovščici, na Češnjici, v Selcih in v Železnikih. Ustanovitni vseh teh konsmnov kumoval sam dr. Krek. Seveda—dr.' Krek iti imel nobene škode, nekateri klerikalni podrepniki s^ celo obogateli, na pr. predsednik konsuma v Železnikih, škodo so imeli le kmetje. Prav pravi člankar: Ker so konsumna druš tva sedaj pocrkala, je to dokaz, da 1 j udstvo v resrici ni klerikalnega mišljenja, ampak le vsled terorizma duh vnikov še klerikalno voli, prav tako, kakor se je v začetku vsled terorizma duhovnikov in drugih jkx1-reprikov dalo vpisati v konsume. Ko bode pa ljudstvo izpregledalo, da klerikalci z volitvami uganjajo ravno take goljufije kakor s konsu-mi, |>otem jim l»odo ljudje tudi pri volitvah pokazali hrbet. Takrat 1» polom številka 2 ali pa brca farjem kot voditeljem naroda za vedno, ker l>ode narod spoznal, da so farji snovali konsumna društva lc sebi v korist. Konsumne in produktivne zadruge bi bile lahko prava sreča za slovenski narod, ako bi ne bile v rokah zvitih farjev, ki gledajo le za svoj žep. — Mati božja se mu prikazujel V Studenem pri Postojni živi "boga-boječ" župnik. Dominik Jnnozpo imonu, ki jo naglasu, dajo svetnik vBnj 011 to misli o sebi in v <0 verjamejo tudi številne tarčijalsko dušice v Studenem in najbližji okoli-ei. Vsako noč, ko drugi navadni ljudje že spe, da se odpočijujo od trudapolnegadelu in naberejo no-vili moči za novi trud in novo delo, bedi brumni župnik, prebira rožni venec in pošilja goreče molitve v nebesa, slavec Boga in prečiato devico Marijo. In ko zabrni z. zvoni-kovih lin ura duhov, hi- odpA> vrata studenskega župuiščft, temna pos-tava se prikaže ob njih ter koraka liki duh lahkih, plavajočih korakov proti cerkvi, lvljuo v cerkvenih vratih zarožlja, v cerkvi pa zasino luč, pojema, vzplamtova, včasih se pa ruzžari hipoma v mogočen zu-belj, da se v čarobnem svitu zableš čo gole cerkvene stene. Pred božjim žrtvonikom pa kleči v prahu župnik Dominik, moli in j>eva psalme, gorki, pobožni vzdihi njegovi kipe do neba, dokler 110 ugasnejo zvezdo na nebeškem svodu io dokler ne zasine skozi okno mehak svit belega dnevu. In če gre jhiz. ni potonik skozi vas mimo eerkvs in vidi čudovit blesk v božjem hramu, pojemajočo, trepetajočo in zopet naraščajočo luč, sklonijo se mu kolena in Bvota čuvstva ga objemo, saj vč da je župnik Dominik na po-setu pri Prečisti, da so ž njo raz-govarja... Župnik Dominik je deležen posebne milosti božjo, svetost njegova jeuotorična, ta glas so širi po deželi. In da bi postali tudi drugi deležni božje milosti, je jel gos-pod Dominik prodajati listke s svojim imenom, v katerih obljublja vsakomur 50 dni odpustkov, kdo^ jih kupi. To s« godi v XX. stoletju po Kristovom rojstvu v Studenem pri Postojni. Lo takoj naprej, dokler jo oslov kej! — Marijina družbu v Šmarju pri Ljubljani ima že dolgo časa za prednico neko "gospodično", ki jo vneta prvoboriteljica za sveto katoliško stvar. Vzlic vsi Bvoji katoliški gorečnosti pa je padla pri ondot-nemu kaplanu v nemilost. Vzrok tej nemilosti ni znan. Resnica pa je, da je kaplan pri nedeljski pridigi, govoreč o .Marijini družbi, priporočal zbranim devicam, naj volijo novo prednico. Vsled tega velika novolju Htara prednica je šla po maši naravnost nad kaplana in ljudje si šepetajo strašne reči o burnem prizoru, ki se je primeril pri tej priliki. No, če bo stara prednica hotela govoriti, zna spraviti lepe škandale na dan, ki ne bodo Carjem v prilog. — Ponesrečil je v rudniškem gozdu posestnik Josip-Grum, po domače Dragonoriz Bizovika. Sekal jo v gozdu hojo in je nujbrže padla kaka hoja nanj. Sednj so ga našli delavci mrtvega in ga pripeljali domov v Bizovik. --Štrajk v Litiji. V predilnici v Litiji je nastal štrajk. V gostilni g Oblaka v Litiji jo bilo zborovanje katerega so jo udeložilo kakih 200 delavcev in dolavk in katerim je govoril sodrug Čobal iz Zagorja. Želeti jo, da bi delavci zmagali. Nikjer ne plačujejo dulavco in delavko tako slabo kakor v ti tvornici. Ženske zaslužijo po 2 atner. centa, moški pa po l do o na uro, So ki-tajski kulij zasluži več, kakor delavec ali delavka v stari domovini. Žalostno, a resnično!_ ^ »^»»iininj , '.■■'■■■■B^a — Uspehjdr. Kreka v Dalmaciji. Dalmatinsko zadružništvo se je razvijalo počasi, a solidno. Odkar pa se je za to zadružništvo začel zanimati dr. Krek in slov. kler. stranka, boso razmere začele izpre-minjati.Pač res:Kamor stopi kranjski klerikalec, tam več 110 rase trava. V Dubrovniku obstoji "Hrvatska pučka štedionioa". i a mladi zavod je ujel dr. Krek na Bvojo limanice. To jo menda edina dalmatinska posojilnica, ki jo Btopila v zvezo h kranjsko klerikalno organizacijo. No, kranjsko klerikalni upliv so je hitro pokazal, Iz-gh^li mičojo, "Kar znajo kranjski kleriTh^ei, znamo tudi mi", so Bi mislili guBpodarji rečene posojilnico v Dubrovniku in so — sami sebi razposodili denar, kar so ga lahkoverni ljudje pri posojilnici naložili. Nadzorstvo jo prišlo temu na sled in se je početju uprlo. Končno so vsi člani nadzorstva odstopili. Nujbrže bode tudi temu podjetju zapel mrtvaški zvon. koso voditelj^ podjetja sedli 11a farške limaniee, — Stavka klesurjev v Nabrežini Delo je vstavljeno že deBeti teden. Delavci oziroma njih odlnir nima zdaj načina, da bi se pogujul in da bi se kakor bodi popravile diference. Največ so zakrivili veliki podjetniki, ki bo priobčili v "Piecolu" lažnjiv "coniurilčato." Izjava v Pic-colu" je bila sicer navidezno jako nedolžna in je morda napravila kaj utiša na one, ki si tega gibanja prav ne tolmačijo, aH na delavce je ostala brez utiša. Oni "eoinunicu-to" je sicer res rekel le toliko, da so vrata odprta vsem, brez razlike ali so organizirani ali no. Toda za domače klesarje ni to vse eno, ker na ta način bo moro v Nubrežino priklatiti vsakdo in morda tudi uaj-nevredneji "krumir" (garjovec), in bi delal škodo delavstvu o vsaki priliki. Organizirani delavci bo pa dobri. Pomisliti treba, tla hoče le Favetti privleči semkaj gprjevce, ter iztirati organizirane delavce. O tem računa seveda tudi, da bo mogel z gurjevci laglje konkurirati v obrti. 'Comunicato' v "1'iecolo" trdi tudi, da v tarifi in delavskem redu ni nikakih diferenc. A1 i če, primerjamo s tarifo lOOik, vidimo takoj, da jo precej toček kršenih. Sedaj hočejo delavci razveljaviti tarifo, ki velja od 1903. do WOO. in in istotuko odkloniti spomenico go-sgodarjsv ter uvesti boljši red, a mezdo primerno uravnati. Če hočejo gospodarji dobro sebi in delavstvu, in čo nočejo provzročati škode Nabrežini, naj pridejo delavstvu nasproti, ker drugače bi i-melo slabe posledice za obrt v Nabrežini« . Slovenci v Chlcagi pozor! Dne 18. marca zvečer se vrši v Narodnidvomni (mali dvorani)587 S. Centre Ave. komunistična slav-nost. Naslavnosti sodeluje tudi del. p«'VBki zbor "Orel". Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina prosta. K najobilnej-ši udeležbi vabi. Odbor. Listnica upravništva: Milwaukee. Anton Stopar. Prosimo, da nam pošljete nemudoma Vas naslov, da Vam dopošljenmo list. Ko dobimo Vaš naslov, sledi natančneje pojasnilo v pismu. Naznanilo. Vso člane društvu "Triglav" št. 2 v La Salle, 111. SNPJ.se naj-uijudneje obvešča tem potom, da po sklepu društvene soje z dno 5. febr. 1.1. vplačajo vsi Člani po 6O0 v rozorvni sklad. Tu svota naj so vplača v dveh obrokih po 25o in sicer z mesečnim doneskom marcu in aprila. Ta sklad je namenjen za društvene potrebščine. Odbor. Mnogo let bolna — nenadoma ozdravela. "Mnogo Jot som bila bolna v želodcu. Kabila Bern razna zdravila« 110 da bi za dobila,kako olajšanje; v resnici som že skoro popolnoma obupala. Nekdo mi jo priporočil Trinerjovo, zdravilno grenko vino. Poskusila sem in bila sem iznena. dona, ker se mi jo tako hitro vrnilo zdravje. Jaz se počutim sodaj iz borno in opozarjani vse matere na to izvrstno domače zdravilo. V resnici ni na svetu l>oljšegu zdravila za želodec: Julija Boduilu, Dti-(piesne, Pa." Trinerjovo, zdravilno, grenko vino jo včinkovulo so vsak1 j z vspo-liom pri želodčnih boleznih, To zdravilo iiovspesujo prebavljunje, krepčuin čisti kri, kije podlaga dobremu zdravju. Zdravila, v katerih sta potaša in živo srebro, no morejo sčistiti krvi, ampak uničijo le preImivno organe za vedno. Ni ga boljšega kričistilca kakor je Trinerjovo, zdravilno, grenko vino. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. V Coneinaugh, Pa. in okolici jo pooblaščen pobirati naročnino za "Gl. Svobode'*g, John Pajk. Ali ga toplo priporočamo vsem cenjenim rojakom. Edina vinnrna, ki" toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pije našo vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! X Kdor so želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi ravnokar izlšli Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, poleg angleških bo-sodi nahaja se pravilno izgovarjanje istih, Oblika knjižico jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. liubelka, P. 0. Box 744 New York Y. Y. : s * i Trgovec delavec gospodinja e> otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in kojim jod diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabito Trinerjovo zdravilno grenko yino To vino je naravni pridelek. Izdeluje so iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek delu jo* direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za pre-bavo hrano; toraj včiukuje tudi na črevu, da se završi prebavni proces popoloma. VSA HRANA, ki soje prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki jo jKxllaga zdravju, lepoti in življoiiBki moči Trinerjovo zdrayilno grenko vino ozdravi yse želodčne bolezni, yne nepravilnosti v črevah, vse nepravilnosti na jetrah, Vse krvne I11 kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bode zopet oživilo. Mogoče, ŽeiiBko in otroci smejo rabiti to vino, ker jo naravno in zdravilno. So dobiva v lekomah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 791) So. Ashland Aye. Chicago, 111. Trinerjev brinjevoc ozdravi vse bolezni na jetrah in žolču. Pridobijo se iz kranjskega brinja. . - i 1 Emil Bachman ja iMn iTrdka. gnmbe in jastare, Cene ruliine po n&roti in. Za vsako delo se jamčit Piiiite slovcnki po brei-platni ecsik. 580 So. Centre Ave. Chicjigo, 111. • Naroiujte svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu linijskemu krojaču 772 So. Ha« St. na vogalu W. 19lti Pl. ki čisti in popravlja tudi žensko in možke obleko. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas > ^ > iflk kadar hočete odpreti saloon nKj ali se zmeniti za pivo. Lahko govorito z nnmi v slovenskem jeziku, a naše izborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da'bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, ns kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah, Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CB. - & Blue Island Ave. NOTARSKA pisarna, Izdelujejo so vsa notarska dela Vollinacht), kupna, dolžna pisma, prošnjo radi vojuseine itd, Oddaljeni rojaki dobo pismena pojasnila brezplačno, nko pri lože za 2c.' znamko za odgovor. William Sitter Clnridge, Pa. Joseph H. Miller 5(1 Neelye Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana smodke in ranovretni fini tobak. Zujedno prodajam tudi kot zastopnik največje veletrgovino J. & S. J. FIRTH, najboljše žganje, likerje in vino 210-312 Ontario S t,Cleveland/) NAZNANILO. Opozarjam slovensko trgovco— Buloonurje in tudi drugo p. n. občinstvo na iniportirnno brinjo iz Ljubljane, iz katerega kuham sam naj bolj i brinjevec! Dvanajsti na steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozno troške Kdor hoče dobro kupljico brinjov-ca piti, naj se obrno na John Kracker-ja 119» St. Clair Str. CLEVELAND, O. Poskusite i najboljše unijske A—B, X—Lent in S Criterion smodke jJJ katere izdeluje H. F. Ariflb t 9ifi Payno Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. Cene nizke. £ POMOČ IN 2DRAVLJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I., Borite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Bpoitavnnl gotpod profesor! luna te Vam »chvallm in Vaf trod In *a Vale eni Ik, ______ T ________________tx>________- i— din ml nI rao^l pumigatl. N»kala tukaj v mettu Pueblo, . nlje. polipralaU o motel teikej bolem l In ml potlull zdravila. p» m ta kuj čutila olallanje v nljutlh In prtih. u podruirlf |*>t[n-villh aera —l)»al» Ik*" I Vam - popolnoma ozdravela. tako dU,i kako m<>r»- vendar (dr»v Človek likati zdravila In iroJltl denar, mu nI nli. VI. pa ml nine tako mili. Hmpak »le me v tvoji veliki laloitlk-i kterlh aom nlh zdravilih--- ---------. . , . P v .. , ... date eutlm zdrava km poprej. Nadalje se zahvalim uredulftvoin lloventklb faaopltov, ktera »o nrlobflia v »volli )l*Uh ton Uvrtlnega zdravnika In nas tako o pomrtia na najboljša zdravnika. 8 tem kuutaui p Uma — Vam do gtolui hvaležna. ANA OORAK. 4.XI Ruth St., Pueblo, Colo. čutiti (jotpod I . , . „ . Naznanjam Vam, da to me Vs»a zdravilu prav dohrn pozdravile. ic v dv»b d neb tem bil valtko Imljfi In ko tem porabil vte, tem bil lnoma zdrav. Zato »e Vam trf no zahvallujem za Val. tdravlla fn ot ta ne m do K roba hvaMen Vam UkaiU^fi^ nnKR1|nt ItrowuOvld, Pa. Orairl (pnpod prof Mor I Kar te tli1« utpeha itledc poslanih zdravil Vam naznanjam, da tem po ullvuulu Ittlh popolnoma ozdravil od ka«J» Iu bodenja v pr-tih lil lelodou. Krtino ono tloklenleo. v kterl Je zdravilo proll Izpadanju lat. »<• rnlilm In kakor vidim, i dolirlm utpehom, ker to ml lat)a ret prenehali Izpadati In tem prepričan, da zopet zraatejo. bpoitovanjem^ ^^ VINCKNO SI-STAB. P, O. »oi 148. Moon Kun, Pa. Cenjeni imipod I Vam neiuanlm. da tera prejel Vu»e pltmo, v k tem m me vpra* ate kako te kaj posutim. Heda) tem popolnoma zdrav In »e prav dobro počutim. Zato »e Vam trfno zahvalim, ker »le me izdravill v tako krat-kam čatu. Pozdravljam Vat udauo ln ottajam t ibottoianjem ' GRKGOR SKKHAR, P. O. Roi 01, Cumberluud, Wya Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo nagi bolni rojaki najzanesljivejše na ^zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A, ker sc nijeden drugi zdravnik ne more ponagati s tako uspeSnim zdravljenjem kakor on. . a i | . ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in fl7rirerač ter prosil miloščine. 2 en a nni jc dala poleg miloščine še stari klobuk. Vesel je prišel komisar domov ter se jc začel hvaliti, kako je poceni kupil klobuk, za katerega lahko dobi več stotakov. Sedaj šele je spoznala žena, kaj je storila. Komisar je brž razposlal policaje na vse strani, toda berača niso več dobili. — Železniški čuvaji v pragozdih. Težavna in utrudljiva je res služba železniških čuvajev, vendar, ako po-gletlamo nevarnosti, ki so v zvezi z dolžnostmi železniških čuvajev v afriških in azijskih puščavah in pragozdih, vidimo, da je tam še težav-nejše službovanje. Na gotovih afriških železnicah še danes ni nič nenavadnega, da nošo rože i ali druge večje zveri napadajo vlake ali postaje. Neki telegrafist na železnici (Jgamla je pri svojem povratku na |x»stajo našel, tla sc jc postajenačel-nik z vsem osobjem zabarikadiral v neki lopi iz strahu pred dvema lačnima levoma, ki sta se postavila na železniški tir, ondi rjoveč hodila semintja. Hitro je brzojavil na drugo postajo ter izprosil navodil. Toda predno so ta prišla, sta oba leva izginila, ki sta se menda že naveličala čakati. Dotični postajonačelnik je pa najbrže od tedaj skrbel tudi za zadostno množino orožja. Poti pritiskom enakih razmer delajo v onih krajih Azije, kjer živi tiger, tudi posebne čuvajnice, za obrambo proti tem zverinam; to so nekake kamenite omare, ki so kakor kletke. Kako predrzni so tigri ob železnici Madaras, se vitli iz tega, da mnogokrat pridejo celo blizu postaj v vc-ikanski strah potnikov in uradnikov. — Ročne granate. 2e v 17 in 18 stoletju so bile v vojskah v rabi gra nati ali bombe, metane z roko. To orožje sc je ponovilo še jx>sebej v sedanji rusko-japonski vojni. Ja-pooci so jc rabili v bitki pri Liao-jangu da so premaknili Rvvsc iz zased. Enako so jih rabili Rusi pri obrambi Port Arturja. So pa te kroglje napolnjene z razstreljivom imenovanim "pyroxilin", katere služijo najbolj pehoti pri napadih ali obrambah kakih utrdb. V prejšnjih časih so bili v vojskah nalašč za to orožje določeni vojaki imenovani "grenadirji". — Primadona — revolucijonarka. Primadcma na carski dvorni operi v Petrogradu, gospica Kuša, je odpuščena, ker je baie revolucijonarka. — Dežela brez ječ jc Grenlandija. Pa nele, da nuna ječ, tudi ključavnice in zapahi'so skoraj popolnoma neznane naprave. Za celih generacij sta se v dežel\ zgodili le dve tatvini. — Človeški dobrodelec. Na Hel-golandu nastavljeni poveljnik Rod-tlart, je šel L, januarja t. 1. v zasluženi pokoj. Roddart še ni 50 let star, a je v svojem 3oletnerA delovanju v rešilnem čolnu v svoj^mrt-ni nevarnosti rešil do 600 ljudi. O-slaljelost ga je prisilila opustiti svoj poklic. Res, pravi junak 1 — Proti klerikalna zveza se ustanavlja na Dunaju. Naloga zveze bo skupna hramba vseh svobodomiselnih proti klerikalni prcpotcnci. Predsednik dotičnemu odboru je profesor Doerfler. — Črnogorsko pristanišče livar namerava neki beneški konzorcij razširiti z novimi gradnjami ter se |K>gaja s črnogorsko vlado za koncesijo. Ako sc to zgodi, zraste zelo italijanski trgovinski politični vpliv. — Kitajsko novo leto scieletos začelo 4. februarja. Leta/igo&. so začne 25. februarja, letaki 907 pa 13. februarja. Kitajci namreč tlele leto v mesece po naraščaju lune do šči-pa, kar traja le 29 ali kvečjemu 30 dni. Vsako tretje leto se pridene po en takozvani prestopni mesec v popolnitev koledarja. Novo leto praznujejo na Kitajskem ves mesec ; ta mesec ničesar ne delajo. V Podporo stavkajočim klesarjem in kumno-sokom v Nabrežini, Primorsko: Izgubil se je 5c. Strajkal je 5c. Ni zadel 5c. Me ni ozmerjal 5c. Ker so mi bobnali za god ioc. Krr nismo mogli spat 5c. Ker smo veliko zver i»bili z metlo 5c Za pogreb 5c. Ker nisem bila v veseli družbi sitna ioc. Ker sem se zabaval v veseli družbi ioc. Ker sc "Nova Domovina" večkrat debelo zlaže $1. — Skupaj $1.65. - Jugoslovanski delavci v Chicagi požari Otl šestega pa do 12. marca lxxio obtlržavali češki socialisti v "Narodni dvorani" 587 so. Centre Ave. semenj v prilog češkemu socialističnemu dnevniku. V sredo, dne 8, marca poje slov. del. pevski zbor "Orel". Vstopnice se dol>e brezplačno pri upravništvu "Gl. Svobode". ODBOR. Pozor rojaki širom Amerikel Slovenski "Sokol" v Clevelandu Inxle zgradil svoj lastni dom. A kei je nemogoče, da bi velike stroške za to stavbo pokrili le olani'So-kola" se obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev in Slovanov v "Zdr. drž," da bi pripomogli do zgradbe sokolskegu doma. Mi mislimo, da nam ni potreba še puHt'hej ^ovdarjuti, tin sokobka ali telovadna društva v Ameriki no slone nu šovinističnih frazah, uradu stoje na temelju pravice za vse narode in razrede r gospodarskem in političnem oziru. V ta namen je izdalo društvo nabiralne pole, katere lahko vsuk-do dobi, kdor se zglasi pri tajniku, Nacetu Rotarju 20Norwood Str., Cleveland, Ohio. Odbor. Tudi upravništvo "Glns Svobode" sprejema durove za sokolski tlom v Clevelandu. Imena darovalcev bodo prijavljena v listu. Uredniitvo "Gl. Sv." KJE JE Frank Trčck, doma iz Ročice pri Mozirju na Štajerskem po poklicu mesar. Iz Milwaukee je prišel v Chicago in tod je odšel ne da bi komu povedal kam. Z a njegov naslov bi rad zvedel Martin Potokar 5tl4 So, Centre Ave., Chicago, 1U> Izza temnih dni. (SHčice iz življenja raznih papežev.) Enajst let je nosil Aleksander VI. papeško krono — na največjo sramoto cerkve in vsega človeštva. Ko so iljudje dne 18. avgusta 1503 izvedeli, da je to stokratni morilec in prcšestnik umrl, je ves kristjanski svet vriskal veselja, Rimljani niti verjeti niso. Hoteli, da jih jc zadela taka sreča. Aleksander je umrl takorekoč na predvečer največje duševne revolucije, Wickliff in Hits sta pripravila tla reformacije in ta se je začela s toliko večjo eneržijo, ker je bila duhovščina do skrajnosti gnila in ko-rumpirana, ker so v cerkvi^ vladale najgrjc razmere. Luther, Zwingli, Calvin, Mclanchton in drugi so se z občudovanja vredno neustrašuostjo lotili boja, da odpravijo iz cerkve krive nauke in nravno propalost. Šestnzjsto stoletje jc bilo stoletje verskih bojev. Nauki Luthrovi so se hitro razširili. Kakor gre plamen od hiše do hiše. tako so šli ti nauki od dežele do dežele. Seveda je bila ljudska neumnost tedaj še veliko večja, kakor je danes in zato je tudi mnogo ljudstva ostalo na strani rimskih |>opov. Cerkev je skušala z vso silo zatreti nastalo duševno revolucijo in teklo je toliko krvi, kakor nikdar prej. Prvi papež 16. stoletja je bil Pij III., ki se je prej imenoval Fran Piccolomini in je bil kardinal v Sie-ni. Sodobniki poročajo o tem papežu, da je bil posten in izobražen mož, ki je vedno krej>ostno živel in dobro obsojal ostudno početje svojega prednika in sploh takratne duhovščine. Imel je najboljši namen, odpraviti vse slabosti, ali kaj, ko mu je izpridena duhovščina trdo -vratno nasprotovala in mu delala vse mogoče ovire. Na sestanku kardinalov je izjavil, da odpravi s papeškega dvora vso jiotratnost in da ne trpi, da bi duhovščina svinjar-sko živela. Kardinalom jc ukazal, da morajo takoj odpraviti svoje pri-ležuice. To odkritosrčnost je papež drago plačal. Še tisti večer po omenjenem sestanku kardinalov je bil papež zastrupljen in je umrl. Vladal je samo 26 dni. Njegov naslednik jc bil papež Julij II. Ta se je javno ponašal, da je nezakonski otrok Cezarja Borgie in njegove ljubice Koze Va-nozze. To ni bilo resnično, ali tako papež kakor Cezar Borgia sta to trdila v smislu pogodbe, ki sta jo bila sklenila med sabo. Papež se je bil pred volitvijo zavezal, da imenuje Cezarja praporščakom krist-janske ccrkve in zapovednikom vse papeške armade, Cezar pa, ki jc po smrti papeža Aleksandra imel vso oblast v rokah, se je zavezal svojemu prijatelju pomagati do papeške krone. Oba sta svoje obljul>e izpolnila. Papež Julij II. je bil pomorski razbojnik, predno jc (»stal duhovnik. Lovil je trgovske ladje ter jih ropal in lovil je lepe device, katere je za drag denar prodajal Turkom. Oim je postal papež, je postal zopet to, kar jc bil v svoji slabosti, seveda je razbojništvo sedaj uganjal v drugi obliki. Preti vsem je skušal, da dobi na svojo stran duhovske imcnitnikc. Vrnil jim je konfiscirano imetje in pustil, da so počenjali kar so hoteli. Iti duhovniki so bili zadovoljni, da so se vrnili stari veseli časi. Tudi z bogatimi in vplivnimi rimskimi posvetnjaki se je papež sprijateljil in dosegel jc celo, da sta se dva imenitna rimska patricija poročila z njegovima nezakonskima hčerama. Papež ni imel prav nič vere in se je očitno norčeval iz Jezusa Kristusa in iz Matere božje. Zanimal se je samo za posvetne reči. Svoje nagnenje je posebno pokazal v vojni proti vojvodi Frazziju, Papež je oblekel vojaško obleko in je šel s svojo armado na vojno. Zavzel je mesto Mirandola in z veseljem gledal, kako so njegovi vojščaki klali može, žene in otroke. Naposled je zahteval, naj vojaki napravijo še ka ko šalo. Vojaki so na to slekli 100 lepih deklet na glavnem trgu do golega in jih vpričo papeža oneča-stili. - Francoski kralj Ludovik, videvši, kaj počenja papež, se je približal cesarju Maksimilijanu, ki je že davno želel, napraviti konec papeški vladi, in je sklenil ž njim zvezo. Vsled te zveze sta cesar Miksimili-jan in kralj Ludovik začela delati na odstranitev tega nevrednega papeža. Sinoda v Pizi se je bavila z vprašanjem, če naj se papeža odstavi. Ko je papež izyedel, kaj se pripravlja, jc hitro vse člane sinode izobčit in preklel. Vzlic temu pa je sinoda izrekla, da Julij 11. ni vreden, da bi bil papež, in jc razglasila: "Prepovedano je slušati pomorskega razbojnika, tega s kristijansko krvjo otnadeževanega gladijatorja, ki je sodomit, polno ostudnih ran, in s svojo izpridenostjo dela sramoto cerkvi." Sklepa te sinode pa ni bilo treba izvršiti, ker je papež vsled svoje ostudne spolskc bolezni umrl. Floretttinski kradinal Ivan Medi-cis je bil izvoljen rimskim papežem, ker je imel ostudno bolezen. Ta bolezen, ki je tudi njegovega prednika spravila v grob, je bila sploh silno razširjena, in tudi med duhovščino je bila prav vsakdanja stvar. Ivan Medicis je bil sploh izvoljen pa|>e-žem največ zato, ker je imel to grdo bolezen, zakaj zdravniki so kardi-lom povedali, da mož ne 1k> dolgo živel, In ko je Ivan Medicis sedel med kardinale, so se ti sami prepričali, da so dnovi bodočega paj.vža šteti, kajti iz njegovih ran je izhajal tako ostuden smrad, da so kardinali kar bežali iz dvorane. Novi papež jeljubil sijaj nad vse. Njegov dvor je bil najsijajnejši tistega časa. Kar jc bilo lepo in jc papežu ugajalo, vse je hotel imeti, tako da so se milijoni kar topili v njegovih rokah. Papeževi konji so bivali v hlevih, ki so bili dragocenejše opremljeni, kakor hiša marsi-kakega dostojanstvenika. Vsak papeški obed je veljal po tisoč tolarjev. Seveda je paj>ež tudi druge stvari drago plačeval. Tako je za nekega posebno krasnega konja plačal 40 tisoč goldinarjev v zlatu. Ob sebi se razume, da je bilo na dvoru tudi vse črno vsakovrstnih uslužbencev. Posebno mnogoštevilna je bila papeževa garila. Povrh pa je papež imel tudi trideset dvornih dam. Izbral jih je iz najodličnejših patricijskih rodbin in jih seveda jako drago plačeval. Bile so to same odlične dame, ki na papeževem dvoru niso imele druge naloge, kakor papeža kratkočasiti. Sicer nikakor ni dobro znamenje, če ima celibatarski papež na svojem dvoru toliko lepih dam, ali takrat je to vendar ^menilo velik napredek, Prej so se po l>apeževi dvorani potepale same raz-uzdankc in vlačuge. Zgodilo se je dostikrat, da so te ženske napravile zabave in poj>olnoma gole hodile po papeževi palači in se postavljale na okna, da jih jc videlo občinstvo. Tega sedaj ni bilo več. Na mesto očitne razuzdanosti je stopila prikrita razuzdanost, in to se je v tistih žalostnih časih že smatralo za napredek. Papež Leon X. je bil avtokrat. Njegova volja je morala obveljati, naj stane kar hoče. Tako si je vte-pet v glavo, da se mora posvetna oblast rimskih papežev razširiti in ščuval je posamične države drugo proti drugi. Kadar je bilo papežu že tako dolgočas, da ni vedel, kaj bi počenjal, se je jH.-čal tudi z verskimi vprašanji in pri neki taki priliki prišel do spoznanja, da je človeška (hiša ravno tako jumrljiva, kakor človeško telo, samo svet da je večen, vse drugo pa domišljija. Eno se mora papežu Leonu X. odločno priznati: storil je veliko za povzdigo in polepšanje Rima. On je tudi začel zgradbo slavne cerkve sv. Petra. Nad 8000 delavcev je delalo pri tej stavbi, ki je pa ni končal ne Julijan St. Gallo, ne Peruzzi, nego Mihael Angelo. Znamenit je dekret, ki jc bil izdan za časa tega papeža in s katerim se jc pOfKjlnoma zatrla tiskovna svoboda. Ure* dovoljenja papeževega vikanja se ni smela tiskati nobena knjiga, a kstati kardinali, so morali seveda bogato plačati te dobre služI«;; kdor je hotel stopiti 11.1 izpraznjena prelatska mesta, je moral zopet plačati papežu lepo svoto itd. Papež ni prav nič vprašal, če jc kdo sposoben in vreden, da postane kardinal, škof ali prelat. Vsak je lahko postal kardinal, tudi če ni znal ne čitati ne pisati in niti duhovnik ni bil. Da jc te imel |xxl palcem dovolj okrogljega. (Daljo prihodnjič.) Slovensko — angleški — rečnik je izšel. Cena fiOe. Denarne [h>-ši I ju t ve po money-orderju na V. J. Kubelkii, Box 711 New York, N.Y. K Ti Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, tla toč i ni, v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijuče-*'atlus beer" in vsakovrstna vina. Linijske smodko na razpolago. VBaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrei-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. s_y AU želite postati neodvisen, ali želite imeti svoj lasten dom ? m? Vam ponujamo oboje v jugovshodnem M issouri ju, kjer je zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolgo in 110 provročo poletje, kjer na gorski planrti v črni zemlji dozori najlepše žito in ruBto najbolj Bočnota trava, kjer živinoreja Bkor nič no stane, nese pa velikansko dohodke, kjer raBte izlx rno sadje, Bočivjo in druga zelenjava, ki se kaj lahko spravi v denar, kjer bo čisti studenci in potoki, lx>gati gozdi, kjer železnico križajo ozemlje ter ga vežejo z nnjlx>ljšimi trgi. IVli Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu, zapadu ali sevoru zamorajo vBpevati slovenske naselbine boljšo kakor tukaj, kjer lahko postane v kratkem času marljiv Slovenec neodviBen in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, Vsa vprašanja pošiljajte na slovenski oddelek: A. M. Knohel, Algr. 315 Dearborn St., roomS 17-338 Chicago, 111. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejse jesensko in zimsko obleko za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Naše cene oblekam so: S5.00- 9 22.00 " zim. suknjam $4.00-$23.00 Naša zalogu je najboljša in najmodernejša nu trgu. Vse jo izdelano po najnovejšem kroju. Cene bo jako nizko. V zalogi imamo tudi obleko zu dečko in otroke. Najstarejša linijska tvrdka. Telefon — Cuial 1198 Dr. M, A. Weisskopf Ash land Ave. Telefon Canal 476 0 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © SLIKA PREDOČUJR uro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jumčeni za 20 let. Ko-lesovje ima 1;» kutnenov in je najboljšega sistema "Springfield III. Movement" Pi size. Vsled znižane cene stnne sedaj to \ $14.50 Ako želite dobro in trpežno uro I • i>o nitki ceni, Bi jo lahko naročite sedaj. Kolesovjo se jamči za tri lota. Jacob Stonieh 89 E. Madison St. Chicago, III. ( 1emu pustiš od nevednih zolxj zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zolie? • 'usti si jih zaliti s zlatom ali sre broni, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi I)r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLFK ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.