PRIMORSKI DNEVNIK Poštmna plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo - (..ena 90 lir Leto XXVIII. Št. 245 (8338) TRST, torek, 17. oktobra 1972 fGovcfpri JL®?* l^LTfZ ****** PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob# P_______Ji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarm «Slovemja» pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA KOROŠKEM SE ŠE NI POLEGLA GONJA PROTI SLOVENSKI MANJŠINI| IHTIVA MEDNARODNE KOMiSUE V KOPENHAGNU NA POVABILO PREDSEDNIKA TITA Shod šovinističnih skrajnežev v središču Celovca AMERIČANI NAJ UMAKNEJO ob vzklikanju nacističnih in protislovenskih gesel VSE VOJAKE IZ INDOKINE Nesramen govor predsednika Heimatdiensta - Ponovno odstranjeni nekateri dvojezični napisi - Vrsta protestnih zborovanj v Sloveniji - Protest SZDL Srbije CELOVEC, 16. - Središče Celovit je bilo v nedelo prizorišče avrne manifestacije šovinističnih s rajnežev. ki so v velikem številu pntekli 2 vseh krajev Koroške, pa *.z drugih predelov Avstrije in nio i*? .Obodne Nemčije. Zborova-titr "1e P°teklo ob vzklikanju pro-tulovenskih ^^1 nacističnega zna-jip ’ Je priredila koroška Heimat-.,„1,^1 v znamenje protesta proti zakonu o dvojezičnih napisih. predsednik te fašistične or-g mzacije (jr Feldner je v svojem fin 0rU Podaril, da «pravice manj-e ,00 smejo biti v škodo večine*, m s pisanjem glasila Hei- rn ™ei?sta' po katerem «ne bo mi-nd na, Koroškem vse dotlej, ko ena KmvSi nar°dnostnih skupin na Nila em ne bo več obstajala*. n;-. 0Va Ovajanja so prisotni skraj-hiin . 1)0 nekaterih ocenah jih je o skoraj deset tisoč — pozdravil s kričanjem običajnih psovk, kot so «čuši» in «svinje* seveda na račun koroških Slovencev. Takih psovk je bil deležen tudi dopisnik ljubljanske RTV, ki je bil prisoten na zborovanju. V noči med soboto in nedeljo pa so neonacistični skrajneži ponovno odstranili nekaj dvojezičnih napisov v Dolinji vesi, v Zgornji vesci, v Šmihelu in v št. Martinu, ki jih je cestna uprava po programu 10. oktobra spet postavila. V zadnjih dneh so na Koroškem rekonstruirali tudi stražarsko službo varnostnih organov, ki naj hi čuvali dvojezične napise. Le-te bodo v prihodnje nadzirale okrepljene patrulje: v ta namen so ponovno pritegnili na Koroško večje število varnostnih organov iz drugih avstrijskih pokrajin. Predsedstvo nadstrankarske «Li-pozdravili ge za človečanske pravice* na Du- Kaj določa avstrijska državna pogodba za Slovence ČLEN 7 — PRAVICE SLOVENSKIH IN HRVATSKIH MANJŠIN ENAKOPRAVNOST SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV 1. ^Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na "raškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod "aklmi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno P avico do svojih lastnih organizacij, Zborovanj in tiska v svojem ■astnem jeziku.« Šolska ureditev 2. .Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na "raškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnov- št pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega 8Vli , la*,nih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti p eg edani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti a slovenske in hrvatske šole.« ENAKOPRAVNOST SLOVENSKEGA JEZIKA j, . 3' ®v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in ajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je "venski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k ®mskemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topograf-ega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nen!ščini.» UDELEŽBE V KULTURNEM, UPRAVNEM IN SODNEM USTROJU 4. .Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na °roSk®"i, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, Pravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji KaKor dragi avstrijski državljani.« ZAŠČITA etničnega značaja hrv i5!, "Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo l j *e™ ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice manjšine, se mora prepovedati.« naju, ki jim predseduje bivši koroški deželni glavar Ferdinand Wede-nig, je zelo ostro obsodilo izpade proti slovenski manjšini na Koroškem. Protestiralo pa je tudi zaradi nerazumljive pasivnosti avstrijskih oblasti do «terorja nemško-nacionalističnih krogov na Koroškem, ki dobiva vse bolj izrazito fašistični značaj*, kot je rečeno v pismu, ki so ga poslali avstrijskemu notranjemu ministru Roschu. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. - V Sloveniji je bilo tudi danes več protestnih zborovanj mladine proti šovinističnim nacionalističnim izpadom proti Forlani in Moro pri Andreottiju RIM, 16. — Predsednik vlade Andreotti se je nocoj pogovarjal s tajnikom KD Forlanijem, s katerim je razpravljal o prihodnjih upravnih volitvah in pripravah za kongres KD. Forlani se je danes sestal tudi z ministri Tavianijem. Natalijem in Ferrari Aggradijem. Govorili so o vprašanjih, ki se tičejo vladne dejavnosti Predsednik vlade Andreotti je slovenski manjšini na avstrijskem | danes sprejel tudi bivšega zunanje-Koroškem. Zborovanja v Ptuju so j ga ministra Alda Moi a. s katerim se udeležili učenci srednjih in po- je govoril o skorajšnjem sestanku s-i r, _i---------------- —na vrhu članic gospodarske skupno- sti v Parizu in o njegovem bodočem obisku v Moskvi. n Tafce so določbe člena 7 Avstrijske državne pogodbe, ki ima iz*Pravice slovenskih in hrvatskih manjšim. Kako je z naih°r^em te*1 določb, zlasti pa onih pod paragrafom 3 in 5, ,0°lj zgovorno pričajo dogodki v teh dneh na Koroškem .... 'm klicnih šol. Z zborovanja so poslali protestno pismo avstrijskemu in jugoslovanskemu veleposlaništvu ter gimnaziji v Celovcu. V Kamniku se je na zborovanju zbralo blizu tisoč mladih iz tamkajšnje gimnazije, obeh osnovnih šol ter delavske mladine in občanov. Na zboru pred spomenikom Rudolfu Majstru so ostro obsodili izpade Heimatdiensta in drugih skrajnežev na avstrijskem Koroškem. V protestnem pismu so pozvali avstrijske oblasti, naj store ustrezne ukrepe za zaščito Slovencev. Protestno zborovanje so danes pripravili tudi gimnazijci v Celju. Slovenski prosvetni delavci, ki imajo v Škofji Loki posvetovanje, so sklenili poslati avstrijski vladi protestno pismo zaradi vedno hujših šovinističnih izgredov proti slovenski manjšini na Koroškem. Udeleženci posvetovanja zahtevajo, naj se pravice manjšine na Koroškem v celoti zaščitijo in da se v Avstriji takoj prepove in onemogoči delovanje ekstremističnih organizacij in posameznikov. Če pa avstrijski oblastni organi niso sposobni izpolniti te zahteve, pa naj to vprašanje obravnava Organizacija združenih narodov, je med drugim še rečeno v protestnem pismu. D. K. • • • (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Tajništvo predsedstva republiške konference SZDL Srbije se je na današnjem sestanku pridružilo ostremu protestu jugoslovanske javnosti ter obsodilo protislovensko in protijugoslovansko gonjo nacionalističnih in šovinističnih sil na Koroškem, in pa nerazumljivo neodločnost avstrijskih oblasti. Tajništvo predsedstva republiške konferenca SZDL Srbije je izrazilo upanje, da bo avstrijska vlada sprožila učinkovite ukrepe za zaščito pravic slovenske manjšine in onemogočila v bodoče protijugoslovansko gonjo. B. B. ZDA so zakrivile vrsto vojnih zločinov v Vietnamu KOPENHAGEN, 16. — V Kopen-1 omenja, da je bilo med tako imeno-hagnu se je zaključilo zasedanje | vanim «programom Phoenix» usmr- mednarodne preiskovalne komisije o ameriških vojnih zločinih v In-dokini. Zaključna resolucija obsoja ameriško «ilegaino vojno* v Vietnamu ter zahteva takojšen umik vseh oboroženih sil ZDA iz Indo-kine in Tajske. Resolucija trdi, da so ameriška vlada in vojaški voditelji ZDA neposredno in v celoti odgovorni za agresijo, genocid in vojne zločine, kot so masovna bombardiranja ter uporaba nedovoljenega orožja. Resolucija opozarja tudi na odgovornost ameriške vojaške industrije ter znanstvenikov, ki so dovolili, da so njihova odkritja uporabili v zločinske namene. Resolucija končno poziva vse narode in vlade ter mednarodne organizacije, naj po svojih močeh prispevajo k preknitvi ameriške vojne ter naj podpirajo mirovne načrte indokitajskih narodov. Resolucija našteva tudi vrsto vojnih zločinov, ki so jih Američani zakrivili v Indokini. Med drugim čenih brez procesa 40.000 južnoviet-namskih civilistov. Komisija je dalje obsodila bombardiranje sevemo-vietnamskih jezov ter uporabo posebnih smrtonosnih bomb. Ameriški predsednik Nixon je danes na srečanju z ženami ameriških pilotov, ki so v ujetništvu v Severnem Vietnamu, izjavil, da bo njegova vlada nadaljevala pogajanja za rešitev vietnamskega spora, da pa ne bo nikoli zapustila ameriških ujetnikov, niti ne bo dovolila, da bi v Južnem Vietnamu ustvarili komunistično vlado Po Nixonovem naročilu je danes zvečer odpotoval v Saigon general Abrama, ki je prav danes prisegel kot novi načelnik generalnega štaba ameriške vojske. Na vojaškem področju beležimo novo zaostritev ameriških bombnih napadov severno in južno od demilitariziranega pasu Samo proti Britanska kraljica danes v Jugoslaviji Titov intervju britanski televiziji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Na vabilo predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita bo prispela jutri opoldne na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo britanska kraljica Elizabeta II. v spremstvu soproga princa Filipa vojvode Edimburškega, hčerke princese Ane in drugih visokih britanskih osebnosti. Med bivanjem v Jugoslaviji bodo visoki gostje predsednika Tita obiskali Dubrovnik, Titograd, Džakovo, Zagreb, Pulj in Brione. Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Beograda je pozvala meščane, naj jutri prisrčno pozdravijo goste iz prijateljske Velike Britanije in na ta način vrnejo toplo gostoljubnost, ki sta je bila deležna pred leti Tito in njegova soproga ob svojem uradnem obisku v Veliki Britaniji. Ta obisk je, se poudarja v proglasu mestne konference SZDL Beograda, nov Severnemu Vietnamu so letala da- I prispevek k nadaljnjemu vsestran-nes izvedla 270 akcij. | skemu razvoju odnosov sodelovanja ...........i.i...............................i.iiiimii.imiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiimuiiimitn.... RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST Danes v Rimu začetek pogajanj za delovno pogodbo kovinarjev 22. oktobra v Reggio Calabrii velika demonstracija delavcev - Grožnje neo-fašistov sindikalnim organizacijam - Atentati na sedeže PSI, KPI in UIL RIM, 16. — Tukaj se bodo danes začela pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev v podjetjih z državno udeležbo. V četrtek pa se bodo začela pogajanja za delovno pogodbo kovinarjev v zasebni industriji. Pogajanja zanimajo skupno milijon tristo tisoč delavce’/ zaposlenih v osem tisoč podjetijh. Sindikati kovinarskih delavcev zahtevajo predvsem 40-umi delovni teden v vseh podjetjih razen v železarski industriji, kjer zahtevajo zmanjšanje delovnega urnika na 38 ur; zmanjšanje nadurnega dela na največ sto ur na leto; štiri tedne dopusta za delavce in uradnike in pet tednov dopusta letno za delavce, ki so zaposleni več kot deset let; sprejem v službo podjetja delavcev, ki so uslužbeni pri manjših podjetjih, ki imajo delo v nakupu ter nekatere ugodnosti za delavce - študente. V Rimu je bila danes tiskovna konferenca federacije kovinarjev in gradbenih delavcev ter poljskih delavcev CGIL o konferenci, ki jo bodo te sindikalne organizacije priredile v Reggio Calabrii, na kateri bodo obravnavali vprašanja Juga. Tajnik federacije kovinarskih delavcev Pastori-no je izjavil, da bodo v Reggio Calabrii predlagali delavcem in prebivalcem Juga novo strategijo boja in jim dokazali, da je za delavce na severu vprašanje Juga vsedržavno vprašanje. Pastorino je nato govoril o težavah, """""""I"...............................................................................................................i.............................................................imun danes 5ovin-n.®deli° ziu,raj so avstrijski ca Priredili v središču Celov-nje _ m°tno zborovanje v zname-zi{nj.rotes,a proti zakonu o dvoje-Sredn" naP’*'h na Koroškem. O-zlool 11 9°vor je imel predsednik od|,rlt*nega Heimatdiensta, ki je Pozival k protislovenski 0t*krito gonji cijt;>' Množica pa je vzklikala na-in .a gesla. V noči med soboto stranip6 10 pa 50 spet od- terih 1 dvojezične napise v neka-jih p 5 "venskih vaseh, kamor so tnu inn°Vno Postavili po pogro-V n' ®k*"bra. V ne . *®*ianu na Vipavskem je bilo ob 3g6 *" veliko partizansko slavje Pritn0' °"'e*nici ustanovitve prvega na. 69a partizanskega bataljo-®eb|6|,av1“' 9ovor je imel dr. Aleš v®nj|ci' *■ *e govoril tudi o slo-Mji. J, ^anjiini v Avstriji in Ita- *tičn, Odloč no je obsodil šovini- Kom^de proti Slovencem na to m.«*?? 'n zagotovil vso podpo- poanRinam. B°godhnedavni sklenitvi delovne «trije 8 Za delavce kemijske indu-gajan"ja*8 •sodo danes začela pogodb* ,za obnovitev delovne po-tiaj0 "vinarjev. Pogajanja zani-d»laVca uPn.° milijon tristo tisoč ''"Vina i*' 3'ndikalne organizacije delaVrr,8v' gradbincev in poljskih V R„ 8v bodo 22. t.m. priredile Ko j | " Calabrii veliko vsedržav-tu k0nfVS',° demonstracijo, v okvl-®r®nce o vprašanjih Juga. i»jo ,t8n? ko se v Čilu nadalju- 8ylčarltVlt8 'n neredi, in Jtspab vl®da dosegla čilska ______ delen ialk b.L3 ,e,,anku držav proizva-h„j aKra v P.-u,. w i______«i.» "Odo 7r# v. PafHu. v kratkem se pici v francoski prestol- l*V*i8|1'r’l**ti za baker držav pro-te kj bodo faI_ Ptavnl; kovine, S.*'1*« O ° »konkretni podpori« SREČANJE PARTIZANSKIH BORCEV V OZELJANU NA VIPAVSKEM Za manjšinami stoji domovina Tako je poudaril dr. Aleš Bebler v svojem govoru, ko je obravnaval vprašanja slovenske manjšine v Italiji in Avstriji Kakor smo napovedali, je bilo v nedeljo dopoldne v Ozeljanu na Vipavskem tovariško srečanje nekdanjih primorskih borcev. Srečanje, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, je bilo posvečeno trideseti obletnici prvega primorskega partizanskega bataljona »Simon Gregorčič* ter podelitvi ordena zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim je predsednik Tito odlikoval drugo VDV brigado. Ob tej priložnosti so podelili domicilni listini ajdovske in novogoriške občinske skupščine bataljonu »Simon Gregorčič*, njegovim preživelim borcem pa posebna pismena priznanja. Osrednji govornik na svečanosti je bil dr. Aleš Bebler, primorski rojak, nekdanji sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko in Gorenjsko in sedanji član sveta federacije. Tovariš Bebler je uvodoma orisal velik delež borbe primorskega ljudstva za osvoboditev, zatem pa se je dotaknil mesta bataljona »Simon Gregorčič* v primorski partizanski voj ski. Njegovi prvi borci so kasneje predstavljali jedro komandnega in komisarskega kadra razvejanih partizanskih enot v borbi proti nemškim okupatorjem. Dejstvo, da je bilo kar sedem borcev bataljona, ki je štel o-koli 90 mož, proglašenih po vojni za narodne heroje, je dovolj zgovorno. Dr. Aleš Bebler je govoril tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Dejal je, da smo v Jugoslaviji sprejeli razmejitev s sosednima državama, čeprav nismo bili z mejo popolnoma zadovoljni, predvsem delovanja s sosedi. Ob tem smo bili 10 liku generalnega polkovnika Bub-prepricam, da bosta slovenski manjši-j nja govoril namestnik zveznega tajnika za narodno obrambo generalni polkovnik Miloš Šumonja, so bili poleg kolektiva zveznega tajništva za narodno obrambo navzoči Mijalko Todorovič, Džemal Bijedič, Gustav Vlahov, Mika Špiljak in drugi visoki državni funkcionarji. Ob vesti o nepričakovani smrti generalnega polkovnika Viktorja Bubnja so njegovi soprogi izrekli sožalje predsednik republike s so-progo, član sveta feacacijs Edvard Kardelj, predsednik CK Zveze komunistov Slovenile Franc Popit in številni dragi državni in politični predstavniki. Posmrtni o-stanki Viktorja Bubnja bodo položeni k večnemu počitku jutri popoldne v Aleji velikanov na novem pokopališču v Beogradu. ni v obeh državah deležni popolne za ščite. Govornik je menil, da sta tako italijanski kot avstrijski narod za zaščito manjšin, da pa obstajajo v obeh državah še grupe ljudi, ki ne morejo pozabiti starih časov, v katerih so gospodarile nad Slovenci. Te grupe tudi ovirajo pozitivna prizadevanja za to, da bi dobili Slovenci polno zaščito. Dr. Aleš Bebler je ob tem povedal, da za manjšino v obeh državah stoji matična domovina, ki se bo še naprej borila za to, da manjšini ne bosta diskriminirani. Na proslavi so zatem podelili borcem Gregorčičevega bataljona prapor. Razvil ga je nekdanji komisar bataljona Martin Greif - Rudi. Kulturni program pa so izvajali pevski zbor iz Bilj - Vrtojbe ter recitatorji Primorskega dramskega gledališča in godba na pihala iz Anhovega. Umrl je Viktor Bubanj BEOGRAD, 16. — Včeraj dopoldne ob 10.30 je nepričakovano zaradi srčne kapi umrl načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik letalstva Viktor Bubanj. Ob njegovi smrti so danes v vseh vojašnicah, poveljstvih in vojaških ustanovah spustili zastave na pol droga, poleg tega so v vseh enotah, poveljstvih in vojaških ustanovah bile žalne svečanosti. "’®nor>U| v k°iu proR ameriškim '"Polom. . zaradi zagotovitve miru v tem delu . Na žalni svečanosti v domu ge-I Evrope ter za razvijanje dobrega so-1 neralov v Beogradu, na kateri je Senegal zahteval sklicanje VS OZN IVASHINGTON, 16. — Senegal je danes zahteval izredno sklicanje varnostnega sveta OZN, na katerem naj bi razpravljali o nedavnem vdoru portugalskih čet na senegalsko ozemlje. Pretekli teden so portugalske vojaške enote s petimi oklepnimi avtomobili prekoračile mejo med portugalsko Gvinejo in Senegalom ter napadle vojaško postojanko, pri tem pa ubile nekega senegalskega častnika in nekega civilista. Varnostni svet je zahtevo ki so jih imeli za prireditev konference in obsodil nedavne bombne a-tentate na sindikalne sedeže in demokratične stranke v Reggio Calabrii, ki imajo namen prestrašiti predvsem oblast in še zlasti krajevno prebivalstvo. V okviru te konference bo 22. oktobra v Reggio Calabrii velika demonstracija, katere se bo udeležilo 40.000 delavcev, ki bodo prišli iz vseh krajev Italije. Pastorino je na tiskovni konferenci povedal, da so se tej pobudi pridružili še mnogi drugi sindikati, vsedržavna zveza zadrug, organizacije italijanskih obrtnikov in mnogi deželni sveti. V Reggio Calabrii je zloglasni odbor za »obrambo mesta*, ki ga sestavljajo desničarske in neofašistične organizacije objavil letak, v katerem namenoma izkrivlja resnico o pomenu sindikalne konference in plaši prebivalstvo, da so politične stranke in sindikati »pripravili kazenski pohod proti mestu*. Odbor ščuva prebivalstvo, naj nastopi proti tej pobudi. V noči med soboto in nedeljo so v Reggio Calabrii izvršili tri atentate. »Neznanci* so vrgli bombo proti sedežu PSI, sedežu KPI in sedežu sindikalne organizacije UIL. Kvestor je izjavil, da ni izključeno, da so »tri atentate napravile iste osebe*. Poudaril je, da gre za »demonstrativne akcije v zvezi s skorajšnjo sindikalno konferenco o Jugu*. Na ministrstvu za delo so se danes ob navzočnosti ministra Coppa srečali predstavniki delavcev in voditeljev družbe Montedison. Začeli so obravnavati sedanji položaj v raznih podjetjih družbe, kjer so napovedali številne odpuste z dela. Sindikati gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL pa so sklenili, da bodo zaostrili boj, dokler se ne bodo obnovila pogajanja za novo delovno pogodbo. Sestavili so načrt za vsedržavne, deželne in krajevne stavke ter napovedali vsedržavno demonstracijo gradbincev, ki bo kmalu v Rimu. sprejel ter se bo sestal v četrtek. Jugoslaviji. Delegacija japonske KP na obisku v Sloveniji LJUBLJANA, 16. — Med tridnevnim obiskom v Sloveniji se je dopoldne študijska delegacija komunistične partije Japonske pogovarjala na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije o delovanju samoupravljanja v integriranih podjetjih, o vlogi sindikatov in izobraževanju delavcev. Pogovor je vodil predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. Delegacija je obiskala tudi Agrokombinat Emono, kjer se je s predstavniki samoupravnih organov, organizacije ZK, sindikata in uprave podjetja pogovarjala o delu podjetja na področju kmetijstva, o delu in položaju samoupravnih organov ter organizacije ZK in sindikatov. Popoldne je imela japonska partijska delegacija pogovore s predstavniki tiska, radia in televizije o vprašanjih javnega obveščanja v iilw Oblak dima nad mestom Sidonom v Libanonu, po napadu izraelskih letal na palestinsko taborišče lllllllll!IIWIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||l||||l|||||IU|l|U,|n||||||m||||(||I||||||M||||||||||||m||||||||||m|n Predsednik egiptovske vlade na obisku v SZ Še en teroristični napad Izraelcev na Libanon in Sirijo MOSKVA 16. - Predsednik e-1 akcije Izraela proti Libanonu in giptovske vlade Aziz Sidky je da-1 Siriji. Britanska vlada meni. da takšne akcije zavirajo dokončno re- in prijateljstva med obema državama, ki temelji na medsebojnem razumevanju in zaupanju, na skupni privrženosti idealom miru, enakopravnosti med narodi in napredka na svetu. Ob obisku kraljice Elizabete je predsednik Tito v intervjuju britanski televiziji izjavil, da je obisk kraljice Elizabete rezultat dobrih odnosov med obema državama in dejstva, da med obema državama ni nobenih nerešenih vprašanj. Tito je opozoril, da sta Jugoslavija in Velika Britanija bili zaveznici v obeh svetovnih vojnah in posebno poudaril zelo dobro in korisjfio sodelovanje Jugoslavije in Anglije in njunih armad in vlad v drugi svetovni vojni. Po vojni ni bilo nobenih velikih kolebanj v medsebojnih odnosih. Tito je izrazil prepričanje, da bodo Jugoslovani toplo pozdravili kraljico Elizabeto in da bo obisk koristen za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Anglijo. Na vprašanje, kako ocenjuje vpliv Jugoslavije in njene neuvrščene politike na odnose med Vzhodom in Zahodom, je Tito dejal, da se je Jugoslavija po vojni, ko sta se formirala dva bloka, opredelila za neuvrščeno politiko, za sodelovanje med vsemi narodi in državami ne glede na družbeni sistem in proti blokovski politiki, ki po mišljenju Tita ne more biti nobeni državi koristna v daljši dobi. Neuvrščene države so se, po izjavi Tita, od samega začetka opredelile za načela atlantske listine in listine svetovne organizacije. Teh načel se neuvrščene drže, čeprav je njihiva politika mnogo širša. Za načela neuvrščenih se danes, po besedah Tita, zavzemajo tudi mnogi državljani blokovskih držav, V odgovor na vprašanje o reševanju nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji, je Tito poudaril, da se je vprašanje nacionalne enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije pričelo reševati že med vojno in da se je končno rešilo z zadnjimi ustavnimi spremembami, ki jamčijo polno enakopravnost vseh narodov in narodnosti: s tem se je kohezijska sila jugoslovanske skupnosti samo povečala. Na vprašanje, kako misli Jugoslavija z ozirom na vse pritiske nadaljevati svojo neodvisno politiko, je Tito pripomnil, da ne gre za nikakršne pritiske posameznih držav, temveč samo za pritiske raznih nasprotnikov jugoslovanskega družbenega sistema, tako v deželi kot od zunaj, predvsem za pritiske elementov, ki so med vojno bili sodelavci okupatorjev, in tistih sil, ki niso za enotno Jugoslavijo in ki bi celo Jugoslavijo, oziroma njene posamezne dele, hotele spraviti pod svoj vpliv. Tito je priznal, da se je vprašanju delovanja teh elementov posvečalo premalo pozornosti. Ti so izkoristili razvoj jugoslovanske demokracije za delovanje proti interesom delovnih ljudi. Ugotovil je, da se trenutno sprejemajo ukrepi proti tem elementom, toda ti ukrepi so v primerjavi s tovrstnimi ukrepi v drugih državah blagi. Tito je pripomnil, da so oiii nedavno v Zagrebu obsojeni nekateri, ki so izvajali teror in pripravljali oboroženo vstajo, samo na tri do štiri leta zapora, medtem ko je sam v stari Jugoslaviji, samo zato, ker je bil komunist, bil obsojen na pet let BOŽO BOŽIČ nes prispel na uradni obisk v Moskvo. Na letališču ga je sprejel predsednik sovjetske vlade Ko-sigin skupno z nekaterimi drugimi visokimi vladnimi in partijskimi funkcionarji. Sidky bo ostal v Moskvi dva ali tri dni. Spremljajo ga podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Marzaban, podpredsednik vlade in notrajni minister Salem ter načelnik tajne obveščevalne službe general Ismail. Zvečer so bili prvi pogovori med egiptovsko in sovjetsko državno delegacijo. S sovjetske strani so se jih udeležili Podgorni, Kosigin, maršal Grečko, Gromiko in Pouo-marjov. To je prvi uradni obisk egiptovske vladne delegacije v Moskvi Po umiku sovjetskih vojaških svetovalcev iz Egipta. Naloga e-giptovskega predsednika vlade bo, da normalizira odnose s Sovjetsko zvezo, ki so se v zadnjih mesecih precej ohladili. Do srečanja na vrhu med sovjetsko in egiptovsko vlado je prišlo na posredovanje sirskega predsednika, ki je bil nedavno v Moskvi in je takoj nato obiskal Kairo, kjer se je srečal s predsednikom Sadatom. Britanska vlada je danes odkrito kritizirala Izrael zaradi nedeljskih napadov na Sirijo in Libanon. Britansko zunanje ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri je rečeno, da britanska vlada obsoja vsako teroristično dejanje in vsako represalijo. šitev spora med Izraelom in Arabci. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva McCloskey pa je na vprašanje časnikarjev izjavil, da vlada ZDA namerava že danes govoriti o tem vprašanju z izraelsko vlado in morda tudi z Libanonom. Izraelci so v nedeljo ponovno z letali napadli nekaj taborišč pale-stinskih beguncev v Libanonu in v Siriji. Med napadi je bilo nekaj civilistov mrtvih in ranjenih. Libanonska vlada je sporočila, da bo protestirala pri varnostnemu svetu OZN. Predsednica izraelske vlade Gol-da Meir je danes v parlamentu izjavila. da bo Izrael še naprej napadal »teroristična oporišča v sosednjih državah* in da mora biti »vojna proti arabskim teroristom aktivna povsod, kjer so našli zatočišče*. Izraelski vojaški krogi pa so poudarili, da nedeljski napad na Palestince v Libanonu in Siriji spada v okvir vojne med »Izraelom in teroristi*. BONN, 16. — Kitajski zunanji minister Či Peng-fej bo leta 1973 uradno obiskal Zahodno Nemčijo. Sporočilo je dal zunanji minister ZRN Walter Scheel ob povratku s potovanja po Kitajski PARIZ, 16. — Francoski predsednik Pompidou bo leta 1974 odšel na I obisk v Peking. Vest, ki ni še bila Britanska vlada, pravi izjava, je uradno potrjena, je objavil fran-zaskrbljena zaradi zadnje vojaške coski tednik «Le Point*. Danes na športni strani Napad zakrivil poraz Triestine Tržaški tretjeligaš je zopet ostal brez točk. Tokrat v prvi vrsti ni imel dovolj odočnega strelca, ki bi izkoristil ugodne priložnosti za dosego gola. Amaterski nogomet V 2. amaterski ligi so se naše ekipe odrezale tokrat razmeroma dobro, v 3. pa je prišlo do pravega poloma. Davisov pokal osvojile ZDA Romuni niso izkoristili prednosti domačega igrišča in tako je Davisov pokal zopet odpotoval v ZDA. Zmaga Peccola Na kolesarski dirki za trofejo zmage v Trstu je zmagal znani italijanski amater Peccolo. Nastopili so tudi mnogi jugoslovanski kolesarji. Zanimanje za košarko v Nabrežini Obe košarkarski tekmi v Nabrežini, ki so ju odigrali ob otvoritvi nove telovadnice, sta privabil] na tribune veliko število gledalcev. NI ŠE ZNANO ŠTEVILO LIST ZA TRŽAŠKE OBČINSKE VOLITVE Na volilnem seznamu vpisanih 214.125 volivcev in volivk Almirantejev shod pod zaščito močnih policijskih sil Po neuradnih podatkih tržaškega volilnega urada je v tržaški občini sedaj 214.125 volivcev in od tega 95.046 moških in 119.079 žensk. Dokončno število volivcev se bo do dne volitev lahko še nekoliko spremenilo, ko bouo izvedli zadnjo revizijo volilnih seznamov in črtali med tem časom umrle in druge volivce, ki se bodo izselili, odnosno vpisali tisti, ki so med tem časom postali volilni uravi-čenci. Seveda pa gre pri tej reviziji le za manjše število ir. se globalni podatek ne bo mnogo spremenil. Do včeraj sta bili na volilnem uradu vloženi dve kandidatni listi in še vedno ni znano, kdaj bodo stranke vložile nasledme kandidatne Mste, niti za sedaj še ni mogoče predvidevati, koliko bo kandidatnih list poleg tradicionalnih vsedržavnih strank in Slovenske skupnosti, katerih m'stop na volitvah ni v dvomu. Obstaja pa vprašanje, če se bo tokrat predstavila tudi Marchesicheva »Fron-ta neodvisnosti* s svojim tradicionalnim znakom, ker še ni znano, če jim bo uspelo zbrati ustrezno število podpisov. V tisku se je pojavila tudi reklama za kandidatno listo skrajne desnice «Unione demokratica nuova republica*, ki že zbira podpise in je malo verjetno, da ji bo uspelo zorati za-' dostno število brez zainteresirane pomoči od zunaj. Čujejo se govorice o možnosti volilnega nastopa skrajno levičarskih skupin, ki pa za sedaj na volilnem uradu še niso dvignile ustreznih obrazcev. Za MSI je v nedeljo dopoldne na Trgu Goldoni otvoril volilno kampanjo Almirante pred ne preveč številnim občinstvom, zato pa obkrožen z izredno močnimi policijskimi in karabinjerskimi oddelki «v popolni bojni opremi*, tako da m moglo priti do nobenega izgreda. Almirante je zelo na dolgo razlagM, kako je prišlo v Trstu do odložitve občinskih volitev in nato polemiziral zlasti s Ferrijem in tudi z liberalci o «coni B» Dobršen del svojega govora je posvetil tudi nasilju in zadnjemu dogodku na letališču v Ronkah. V tej zvezi je napadel ves italijanski tisk vključno «Corriere della Sera*, češ da je neobjektiven do pripadnikov desnice raznih odtenkov, izrecno pa je pohvalil tržaški »Il Piccolo*. Proga «Adria Lines» med Trstom in Kitajsko? Tednik «Panorama* piše v zadnji številki, da si je tržaška pomorska družba »Adria Lines* zagotovila novo redno zvezo med našo luko ln Ljudsko republiko Kitajsko. Ustrezni sporazum, tinminiin»infmiilllill>ll,1>>a>»llimlllillinimiillllwnlllllllllllllllll,llllllllllltHI>llllllllimi,llllllllllimi ZA 32 OTROK JE ENA VRTNARICA ODLOČNO PREMALO pri katerem bosta sodelovali dve o-srednji kitajski ustanovi za pomorski promet, naj bi podpisali še v tem letu v Pekingu. »Panorama* piše, da se je »Adria Lines* dolgo pogajala s Kitajci in da je bil načelni sporazum dosežen sredi avgusta letos v Trstu. Družba namerava postaviti na novo progo šest ladij, računa pa na znatno večji promet, kakor hitro bo Sueški prekop ponovno odprt za redno plovbo. V povojnem času ni Trst imel nobene redne pomorske zveze s Kitajsko, pred vojno pa je takšno progo vzdrževal Tržaški Lloyd. • V zvezi s skorajšnjim sindikalnim nastopom za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe sklicujejo tri sindikalne organizacije skupščino gostinskih delavcev, ki ho na sedežu v Ul. San Spiridione 7 jutri zvečer ob 18. uri. sindikata trgovinskih potnikov in predstavnikov CISL. O prvih mesecih dela sindikata je poročal tajnik Ulrico Bianchi, ki je sporočil, da bo vsak dan od 19. do 20.30 na sindikalnem sedežu na razpolago članstva eden izmed članov sindikalnega vodstva. Sestanek o stičišču avtoceste za Avstrijo Koroški deželni podglavar Weissman bo jutri prispel v Trst, kjer se bo srečal z italijanskimi strokovnjaki in predstavniki ANAS ter notranjega ministrstva. Razgovarjali se bodo o stičišču italijanske avtoceste iz Vidma do Trbiža z avstrijsko avtocestno mrežo ter ureditvi nujnih storitev na obmejnem prehodu pri Rokovem. DANES PRI MIRAMARU ZAMETEK BODOČE «SVETOVNE UNIVERZE» Pri IFIAS bo sodelovalo 40 znanstvenih ustanov V prostorih Mednarodnega sredi- > formalnosti pred ustanovitvijo no-šča za teoretsko fiziko pri Mira- , vega znanstvenega središča. Za ju- maru bodo danes formalno ustanovili «Mednarodno zvezo znanstvenih institutov za višja proučevanja* (IFIAS) Slovesnosti bo prisostvoval tudi minister za znanstvena raziskovanja L. Romita. Za ustanovitev nove mednarodne organizacije se je pred časom zavzel sklad «Nobel». Pri IFIAS bo sodelovalo 40 mednarodnih znanstvenih institutov, novo telo pa naj bi predstavljalo nekakšen zametek «svetovne univerze*, za katero se ogrevata tako Mednarodno središče za teoretsko fiziko, kot krovna organizacija AIEA (Mednarodni center za atomsko energijo) z Dunaja. Konkretno se bo IFIAS ukvarjala s proučevanji na področju fizike, biofizike, zdravstva, s fiziologijo žuželk, proučevanjem ozračja in z matematiko. Znanstveniki, ki bodo sodelovali na današnji svečanosti, so se včeraj srečali v devinskem gradu, kjer so opravili zadnje V soboto pa so se sestali člani viiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiuniuiiiMiiiiuiiiiiiiiiiuiiuniiitiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiHiitiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit* REDNA SEJA DEŽELNEGA ODBORA FURLANIJE ■ JULIJSKE KRAJINE Deželni odbor odobril pomembne podpore za bolnišnice in zdravstvo 200 milijonov podpore tudi za ustanove, ki skrbe za starejše upokojence: v Trstu bo prispevek prejela organizacija «da!matinskih beguncev» tri je na sporedu nov sestanek, na katerem bodo obravnavali vprašanja povezana z začetkom pravega znanstvenega sodelovanja na o-menjenih področjih. Na svoji zadnji seji je deželni. v prvem trenutku raso bili sploh odbor, ki mu je predsedoval dr. | predvideni, a je praksa pokazala, Alfredo Berzanti, sprejel več sklepov, med temi tudi sklep o podelitvi podpor srednji in mali industriji, ustanovam, ki se ukvarjajo z oskrbo starejših upokojencev in zdravstvenim ustanovam v naši deželi. Za zdravstvene ustanove, se pravi bolnišnice, ambulante in druge storitve, je odbor, na predlog socialističnega odbornika Deveta-ga, dodelil 300 milijonov lir. Ta denar bodo bolnišnice ali tudi krajevne ustanove lahko izkoristile pri posodobi jan ju svojih naprav. Od teh bo 233 milijonov prejelo 18 bolnišnic v vseh štirih pokrajinah naše dežele. Gre za prispevke, ki bodo vplivali na dejanske stroške teh bolnišnic v višini 50 od sto. Petnajstim občinam, oziroma pokrajinam pa bo dežela izplačala prispevke za skupnih 67 milijonov. Ti bodo krili približno 70 odstotkov stroškov že začetih del. Drugi večji Izdatek, ki ga je odobril deželni odbor, zadeva izpopolnitev storitev na obmejnem prehodu na Rokovem (ob meji z Avstrijo). Gre za 260 milijonov, ki NEVZDRŽNO STANJE V SESUANSKEM VRTCU 16 otrok slovenske narodnosti in prav toliko italijanske v eni sami sobi Pred nekaj meseci (13. junija) smo objavili dopis matere, ki se je pritoževala nad tem, da obiskuje slovenski otroški vrtec v Sesljanu 13 italijanskih otrok, od katerih sedem iz popolnoma italijanskih družin. Ob začetku letošnjega šolskega leta smo se pozanimali, kakšno je stanje. Ugotovil smo, da obiskuje sesljanski slovenski otroški vrtec 32 otrok, od katerih je 16 Slovencev, 16 pa Italijanov. Med Italijani je le malo takih, ki razumejo slovensko; za nekatere je zelo malo upanja, da bi se kaj slovenščine naučili, saj jih je nekaj celo pripadnikov družin, ki so se priselile iz južne Italije in jim je naš jezik popolnoma tuj. Ni potrebno, da posebej poudarjamo, kakšne težave ima pri tem učiteljica, ki je seveda le ena za vse otroke, če govori z otroki v slovenskem jeziku, je italijanski otroci ne razumejo. Če pa govori v italijanščini, se starši slovenskih otrok upravičeno pritožujejo, saj so svoje otroke poslali v slovenski otroški vrtec. Obenem pa je med slovenskimi otroki mnogo takih, ki italijanščine ne razumejo. Do vpisovanja italijanskih otrok v slovenski otroški vrtec je prišlo iz več razlogov. Italijanski otroški vrtec v Sesljanu, ki deluje v okviru begunske podporne ustanove OAPDGR sprejme največ 80 otrok, ki so vsi iz begunskega naselja. V Sesljanu občinskega italijanskega otroškega vrtca ni, staršem pa je zelo nerodno peljati o-troke vsak dan v Mavhinje. Mnenja smo, da bi morala občinska uprava, ki vzdržuje vrtec, prisluhniti negodovanju staršev in ustanoviti italijanski otroški vrtec v Sesljanu ali poskrbeti za prevoz v Mavhinje. Občinski odbornik za šolstvo Colomban je dejal, da občinska uprava proučuje to drugo možnost. Vendar pa ni to edina težava se sljanskega otroškega vrtca. Še ena učilnica je nujno potrebna, saj se 32 otrok gnete v sorazmerno majhnem prostoru in mora osebje, ki ga poleg učiteljice sestavljata še otroška pomočnica in kuharica, večkrat na dan premikati pohištvo, da lahko preuredi prostor v jedilnico ali igralnico. Tudi s tega vidika je torej še ena učilnica in še ena učna moč nujno potrebna. O tem problemu je občinski svetovalec Bojan Brezigar že vložil vpra šanje odborniku za šolstvo devinsko -nabrežinske občine Colombanu. ZA TEDEN MUZEJEV Brezplačni vstop v mestne muzeje Ob priložnosti XV tedna muzejev, ki bo trajal do 22. oktobra, si bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledal; vse zavode za antično umetnost in mestne muzeje. To je tudi novost letošnjega tedna, med katerim bo mestni muzej za zgodovino in umetnost odprl v pritličju in v I. nadstropju razstavo prazgodovinskega in arheološkega materiala. Do 31. decembra 1972 bo odprta tudi razstava z naslovom «Slike, risbe in tisk iz 18 stoletja*. Razstava je, kot znano, v muzeju Sartorio v Largo Papa Giovanni 1. Tudi zgodovinski muzej Miramar-skega gradu bo y času tedna muzejev brezplačno odprt za občinstvo. Za to priložnost je tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova dala na razpolago nekaj brezplačnih vodičev, ki bodo na razpolago gostom. Tudi paleokrščan-ska bazilika v Ul. Madonna del Mare bo brezplačno odprta za občinstvo vsak dan od 10. do 12. ure. V deželnem okviru naj s tem v zvezi omenimo, še mestni muzej in umetnostno galerijo v Vidmu, zgodovinski muzej v Palmanovi ter zgodovinski arhiv - knjižnico in pokrajinske muzeje v palači Attems v Gorici. Tudi v vseh teh muzejih si bodo obiskovalci lahko brez plačno ogledali razne zanimivosti. • Tržaška pokrajina je objavila razpis natečaja za mesto administrativnega direktorja v upravi pokrajine Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki so diplomirani iz prava ali političnih ved na državni univerzi. Kandidati, kj se nameravajo udeležiti natečaja, ne smejo presegati 35 letu starosti na dan 22. 8. 1972, morah pa so biti vsaj tri leta v službi v direktorskem staležu pri kakšni javni upravi Prošnje z vsemi potrebnimi do k umen ti je treba predložiti najkasneje do 12. ure 7. 12. 1972, vse informacije pa daje na raz polago vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure generetoo tajništvo tržaške pokrajine, Ul. Geppa 21/11. nadst. da so nekatera dela nujno potrebna. Tako bodo uredili cestno po vezavo med carinskim središčem in obmejnim prehodom, uredili u-rade in center za veterinarsko službo. V car nskem centhi pa bodo tlakovali prostor, ki je izpostavljen vremenskim neprilikam. Predlog o dodelitvi podpore je orisal členom odbora svetovalec Va-risco, ki odgovarja za prevoze. Odbornik za industrijo Dulci pa je predlagal, naj bi odbor izdal podpore v višini 50 milijonov lir. Iz tega sklada naj bi izboljšali organizacijske in strokovne službe v malih industrijskih podjetjih. Osnovni namen je, po mnenju odbornika Dulcija, pospešiti razvoj male industrijske dejavnosti v naši deželi. Denar bodo razdelili s posredovanjem trgovinskih zbornic. Nadaljnjih 50 milijonov bo dežela prispevala za razne gospodarske razstave in sejme. Večji izdatek zadeva tudi socialno skrbstvo za starejše upokojence. Predlog je orisal odboru demokristjan Stopper. Gre za 200 milijonov lir, ki naj služijo za ureditev posebnih »dnevnih centrov za pomoč starejšim upokojencem*. To naj bi bile posebne zgradbe, v katerih bi starejši upokojenci imeli urejeno zdravstveno in drugo specializirano oskrbo in razne socialne storitve. Denar so razdelili tako, da bodo z njim razpolagale občinske podporne ustanove (ECA) v Čedadu, Sequalsu, Tržiču in Ronkah, nadalje centri za oddih v Codroipu, Tolmeču, Ampezzu, Tri-cesimu in Castionsu. Za Trst bo podporo prejela organizacija, ki nud| svojo oskrbo »dalmatinskim in julijskim beguncem*, za Tarčent pa cerkvena ustanova «Coianis». 30 milijonov bo prejela tudi ustanova »A. R. Masieri* iz Luseriac-ca (Tricesimo). teptanju vsakršnih človečanskih pravic Za vse to sta odgovorna, trdi mladinska organizacija za federalistično Evropo, NATO in vlada Združenih držav Amerike, saj bi brez njihove pomoči grški vojaški režim propadel v kratkem času Podobno je odgovorna za tako stanje tudi italijanska vlada, saj se kot članica NATO ni rukoli zavzela proti gr škemu režimu nasprotno dopušča na svojem ozemlju dejavnost grških fašističnih agentov, ki so v glavnem prisotni v organizacijah grških študentov v Italiji in preko teh vzdržujejo tesno stike z italijanskimi fašisti. Tudi ta dejavnost vzbuja med mladino, ki se zavzema za federalistično in demokratično Evropo, nemalo skrbi. Mladinska organizacija za federalistično Evropo zaključuje svoj protest z upanjem, da je resnična vest o tem, da je italijanska vlada onemogočila obisk grške uradne delegacije in željo, da bi to bil prvi korak na poti prekinitve odnosov s fašističnim režimom v Grčiji. Danes seja deželnega sveta Deželni svet bo z današnjim dnem obnovil svojo dejavnost, ki jo je prekinil zaradi prihoda predsednika republike Leoneja v Trst. Danes bodo na dnevnem redu vprašanja in interpelacije, nato pa osnutek popravkov k zakonu o podporah porodnicam v kmetijskem sektorju, o katerem poroča demokristjan Zanin. Ta teden se bodo sestale tudi nekatere komisije. Na seji tretje komisije bo odbornik za šolstvo Giust poročal o položaju šol z integralnim urnikom. V sredo se bo prav tako sestal odbor za zaščito okolja. Na seji bodo preučili osnutek poročila za jugosiovansko-itali-jansko zasedanje, ki bo posvečeno onesnaževanju Jadranskega morja. Zasedanja se bodo v imenu odbora udeležili svetovalci Mizzau (KD), Dal Mas (PSDI) in Pascolat (KPI). V četrtek se bo sestala prva komisija ki bo razpravljala o spremembah proračuna za ‘eto 1972 (po-ročevalec Ginaldi) ter poslušala poročila odbornika za finance o finančni dejavnosti dežele v tekočem letu ter proračunu za finančno leto 1973. VČERAJ V NAŠI POKRAJINI Organi javne varnosti pregledali skupno nad 18 tisoč oseb ' V okviru skupne akcije organov javne varnosti za preprečitev kriminalnih oejanj so včeraj mi U. oo 20. ure agenti tržaške kvesture, agentj cestne policije, karab ii.ierji in finančni stražniki izvedli v naši pokrajini vrsto kontrol ki ja dala naslednje rezultate: pregledali so 18.480 oseb ter 7.887 osebnih avtomobilov, naprtili 29 glob za radi kršitve nekaterih členov cestnega zakonika ter 206 raznih giob. Pregledali so tudi 107 javnih lokalov, eno oseoo pa so po sodnem nalogu goriškiga sedišča aretirali. uiedfuituu MFE obsoja dejavnost grških fašistov Mladinska organizacija, ki se zavzema za združeno federalistično Evropo je obsodila na svoji zadnji seji. ki je bila v soboto zvečer, grški polkovniški režim predvsem v zvezi z aretacijo italilanske državljanke Lome Briffe Caviglie. An-tifašistka že dva meseca sedi v zaporih polkovnikov v Atenah, ne da bi ji ti dovolili stiki italijanskimi konzularnimi oblastmi ali kakršne- Avtorjf pisma, ki smo ga prejeli 13 t. m. in ki nosi podpis S. P. in Z. R. prosimo, da nam izključno za notranje potrebe u-redmstva, sporočita svoji polni imeni, ker nepodpisanih pisem ne moremo objaviti. Vrtdn^tvo Posl. Giannantoni o šolski reformi V Ljudskem domu v Ul. Capito-lina je bila sinoči javna diskusija o temi «Za obnovljeno, kvalitetno in demokratično šolo*. O perečem vprašanju reforme italijanskega šolstva je govoril poslanec KPI Gabriele Giannantoni, član noslanske komisije za šolstvo, ki ga je občinstvu predstavil prof. Stelio Spadaro, o specifičnih vprašanjih slovenske šole pa je spregovorila občinska svetovalka Jelka Gerbec. Govornik je predvsem pripomnil, da je preokret vladne politike po volitvah prinesel nov element v šolsko problematiko in da je prvi pogoj za uresničitev učinkovite šolske reforme odstranitev sedanje sredinske vlade. Nato je analiziral sedanje stanje šolstva ter nakazal potrebo po korenitih ukrepih, da bi bila šola sodobna, da bi vsa mladina imela možnost šolanja ter primerne zaposlitve po zaključku šolanja. Poudaril je tudi zahtevo, da mora biti šola demokratična in da se odpravijo fašistični zakoni. Omenil je študentsko gibanje, ki jp kot val zajelo vso državo predlansko leto, a ni doseglo svojega cilja. Pri tem je poudaril nujnost široke akcije in podpore vseh slojev za dosego šolske reforme. Jelka Gerbec je dejala, da ima slovenska šola svoje specifične probleme, ki terjajo nujno rešitev, da pa rešitev njenih specifičnih problemov nikakor ne hj zadostovala, če se ne bi uresničila reforma šolstva za vso državo. Pri teni je tudi pripomnila, da bi morali biti slovenski šolniki bolj povezani z italijanskimi demokratičnimi šolniki in sindikati. Med diskusijo so prišli zlasti do izraza problemi, ki se najbolj tičejo staršev, in sicer veliki stroški za šolske knjige, prevozi, zapostavljanje otrok iz delavskih družin itd. Konkretni primeri potrjujejo, da se nekaj lahko doseže z energičnim in skuonim nastopom. Poudarili pa so tudi, da nove učilnice, breplačni prevozi itd. ne bi dosti pomagate se ne hi izboljšate vsebina in kvaliteta šolske vzgoje. vm. i v. ■ r c ^ f* Včeraj so odprli v Tržaški knjigarni razstavo del, ki so bila nagrajena na slikarskem ex tempore v Trnovci, ki ga je organizirala KASTA. Na sliki vidimo skupino slikarjev in obiskovalcev, ki komentira koristnost takih manifestacij likovne umetnosti za umetnike in ljubitelje slikarstva. Razstava bo odprta dva tedna Umrl je slikar Piero Lucano Včeraj so pokopali starosto tržaških likovnikov, znanega slikarja Piera Lučana. Pokojnika so pokopali brez večjih komemoracij, rekli bi na tiho, ker je to bila njegova želja. Piero Lucano se je rodil v našem mestu 8. maja 1878 in je torej dočakal častitljivo starost 94 let. Umetnost je študiral na beneški umetnostni akademiji, nato se izpopolnjeval še v Miinchnu na Bavarskem. Njegovo umetnostno izživljanje je bilo zelo plodno in je od časa do časa pripravil kako delo tudi še zadnja leta. Poleg z umetnostjo se je Lucano ukvarjal tudi z arhitekturo in z restavriranjem starih umetnostnih objektov, med drugim je sodeloval pri obnovi bazilike sv. Justa in judovske cerkve v našem mestu. • Danes ob 17. uri se bo na sedežu v Ul. Colautti sestala rajonska kon-zulta za predel Sv. Vida in Staro mesto. Še ena smrtna žrtev čelnega trčenja Predsinočnjim ob 2. uri je na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice podlegel hudim poškodbam, ki jih je bil zadobil v prometni nesreči 4. oktobra letos, 22-letni tiskar Ivo Zelalija, ki se je rodil v Splitu, stanoval pa je v Trogirju. Zelalija se je peljal s prijateljem, 22-letnim beograjskim študentom Sva-tislavom Djojinčevičem po cesti, ki pelje na Opčine, ko je na ostrem o-vinku približno pod Konkonelom prišlo do čelnega trčenja s tržaškim fiatom 600. Vozil ga je 52-letni Bruno Guer-rini iz Ul. Foscolo 38, ki je bil pri priči mrtev. Zelalijo so zaradi šte-• Danes bodo v Kulturnem domu vilnih notranjih in zunanjih poškodb nastopili otroci s Katinare z »Ve- ! sprejeli s strogo pridržano prognozo - - • • • • ’ • na oddelku za oživljanje, toda vse nege zdravnikov, da bi mu rešili mlado življenje, so bile zaman. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGI PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! seloigro o žalostni princeski*, in dijaki openske srednje šole s Suha-dolčanevo igro »Gozdni možje*. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE OBVEŠČA IVA: INVENTAR ALI NE? V zadnjih časih je dnevno čašo- '.e več mesecev dogaja in so to pisje objavilo, v zvezi i IVA, večje tudi naši trgovci brez dvoma že število člankov, ki so obravnavali sami ugotovili, problem predstavitve inventarjev. Ostalo pa je odprto še vprašanje Ker vlada glede tega vprašanja za blago kupljeno v obdobju 1.9.71-precej zmede, imamo za potrebno, 125.5.72. Za rešitev tega problema da objasnimo kako st\ ari dejansko 1 sta bili nakazani dve možnosti, izgledajo I Prva je ona, o kateri je bilo to- S 1.1.1973 bo stopil v veljavo no- !jko pisanja predstavitve inventar-vi davek na dodatno vrednost - Ja bla*a obstoječega n« dan 25.5.72. IVA in od tega datuma dalje bodo temu davku podvržene vse gospodarske operacije. Med temi. seveda, tudi prodaje v trgovinah Ker pa se bo po 1. januarju prodajalo blago kupljeno tudi ored tem datumom in ki je bilo že povrženo davku IGE se je pojavilo vprašanje, kako detaksirati to blago Vlada je zaradi tega izdala odlok, s katerim je določila, naj se prizna za blago kupljeno v obdobju 25 5.72-31.12.72 detaksacija IGE v višini 10 od sto (ta odstotek velja za trgovine na drobno, medtem ko je drugačen za ostale kategorije) To se V NEDEUO PONOČI V UL. DIAZ Šest ranjenih pri trčenju Acegatovega avtobusa in simee Za enega so si zdravniki pridržali prognozo Štirje avtomobili močno poškodovani, ena tržaška simca s popolnoma uničenim gredniim delom ter šest ranjenih, od katerih eden v kritičnem stanju, je obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo ponoči v Ul. Diaz. Nesreča se je pripetila, ko je Acegatov šofer Fulvio Ferrante peljal avtobus proge št 30 po Ul. Diaz proti glavnemu postajališču glavne železniške postaje. To je bila tudi zadnja vožnja avtobusa. Kot so povedali nekateri očividci, se je iz Ul. Boccardi nenadoma pripeljal s simco starejše tržaške registracije 22-letni Lucio Rota iz Ul. Cavana. V tržaškem avtomobilu so sedeli še 19-letni Gianni Moras-sutto iz Ul. Timignano 2 ter dva angleška mornarja. Trčenje je bilo izredno silovito, saj sta tako avtomobil kot avtobus vozila dokaj naglo. Avtobus je čelno zadel simco prav na sredi ter K) pahnil za nekaj metrov naprej, sam pa je še treščil v zid poslopja s hišno koli obrambe , . Ta dogodek ustvarja najjasnejšo storilki, 8 v Ul- Diaz Zaradi od-sliko i teroristični in fašistični zna noja je simca oplazila tudi vrsto čilnosti grškega vojaškega režima, parkiranih avtomobilm še poseb ki slom zgolj na grobem nasilju in no pa močno poškodovala štiri, ter se nato dobesedno zagozdila med prednji del Acegatovega avtobusa in zadnji del parkirane giulie Na kraj hude nesreče so prišli gasilci, karabinjerji, agenti letečega oddelka kvesture ter seveda bolničarji RK, ki so imeli precej dela pri reševanju ranjencev. Edini, ki jo je skupil brez praske, je bil prav šofer avtobusa Ferrante Zato je takoj po trčenju skušal priskočiti ranjencem na pomoč ter tudi poklical policiste in holničarje. V nesreči sta se poleg potnikov v tržaški simci laže ranila tudi dva potnika v avtobusu. Obema pa so bolničarji kar na mestu razkužili odrgnine po nogah in ju poslali domov. Pač pa so z rešilcem RK pripeljali v bolnišnico voznika simce Rota ter njegove tri sopotnike: Morassutta in dva angleška mornarja. 25-letnega Kennetha Maya Grahama in 22 letnega Williama V tem primeru imamo povrnitev vplačanega IGE za blago, ki je bilo ta dan v trgovinah in skladiščih. Inventar mora v tem primeru ožigosati tudi krajevni urad IGE. Druga rešitev oa predvideva pavšalno povrnitev vplačanega IGE, v višini 10 od sto, na vse blago kupljeno v prej omenjenem obdobju. Ta rešitev je mnogo boljša, prak-tičnejša ter manj tvegana in jo zato tudi priporočamo Kdor se je, ali se bo odločil za to formo povrnitve vplačanega IGE, ni torej dolžan predstaviti nikakršnega inventarja! Treba pa je nasloviti na pristojne urade posebno prošnjo. K temu pa se bomo še povrnili, saj zapade rok za predložitev teh prošenj komai 31. decembra 1973. V nedeljo nagrada «E. Padovan» V glavni dvorani trgovinske zbornice bodo v nedeljo, 22. oktobra ob 10.30 ponovno podelili vsedržavno nagrado »E. Padovan* (»Oscar della vetrinistica italiani*). Nagrado je pred leti ustanovilo italijansko združenje dekoraterjev izložb iz Milana, v zadnjih letih pa se to priznanje, ki ga vsako leto namenjajo dekoraterju, ki si je zagotovil posebne zasluge v svojem poklicu doma in v tujini, podeljuje v našem mestu, in sicer po prizadevanju tukajšnjega združenja obrtnikov. Petrolejske tarife v Genovi: 63% več Genovska luka je od 1. oktobra dalje uvedla nove tarife za izkrcanje surove nafte in naftnih derivatov v petrolejski luki. Tarife so v poprečju za 63% višje od prejšnjih. Izvršni odbor neodvisnega konzorcija za genovsko luko .le na zadnji seji sprejel sklep o naročilu nove- Johna Mac Ferrama Rota, Moraš- | ga dvigala za premikanje kontejner-sutto in mornar Graham bodo okre- jev: dvigalo, ki bo stalo skoraj mi-vali v nekaj dneh. Drugega mornar lijardo lir, bo lahko premikalo po ja, MacFerrama, pa sc zaradi številnih ran po glavi :r, drugod po telesu sprejeli na oddelek za oživ ljanje s pridržano prognozo. dva kontejnerja do 20 čevljev hkrati ali pa po en kontejner po 40 čevlje.. To bo četrto dvigalo te vrste v genovski luki. prevod kostumi scena režija SMILJAN SAMEC MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠIČ V petek, 20. oktobra ob 16. uri (IZVEN ABONMAJA) PRODAJA VSOPNIC OB DELAVNIKIH OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265. Glasbena matica — Trst Sezona 1972 - 1973 Prvi abonmajski koncert V soboto, 21. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 orkester glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solist: TONE GRČAR - trobenta Skladatelji G. F. Haendel, G. Torelli, S. Osterc, J. N. Hummel Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. POSVET Vabimo vse pevovodje, ki delujejo v okviru Slovenske prosvetne zveze, da se udeležijo prvega posveta v letošnji sezoni, ki bo jutri, 18. t. m. v Trstu, Ul. Geppa 9/H. Razpravljali bomo o raznih vprašanjih, med drugim tudi o pripravah na zborovsko revijo «Primorska poje 73». Toplo priporočamo polnoštevilno udeležbo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na prvo predavanje sezone 1972-73. Na sporedu izredno zani mivo predavanje prof. MARIJANA KRISUA urednika planinskih oddaj na RTV Ljubljana, ki bo predaval o temi: NA GORE... NA GORE... Predavanje bo spremljalo veliko število diapozitivov, glasbena spremljava in umetniška beseda. Predavanje bo v petek, 20. oktobra 1972 v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30. Slovenski klub vabi vse svoje člane na OBČNI ZBOR ki bo v torek, 24. oktobra 1972 ob 20.30. Odbor Izleti Gledališča VERDI Operna sezona 1972-73 gledališča Verdi se bo začela 10. novembra z Verdijevim «Plesom v maskah*. Sledile bodo opere Stravinskega, Madame Butterfly, Figarova svatba, Moč usode, Sigfried, nastop švedskega baleta Cullberg, dalje Norma, Istrska svatba, WaUy, Gio-conda in Pikova dama. Za 6 od 12 predstav je vodstvo Verdija uvedlo poseben abonma po znižanih cenah za študente in delavce. Pri gledališki blagajni (tel. 31948) sprejemajo prošnje za abonmaje. Vodstvo gledališča opozarja abonente lanske sezone, da lahko do 21. t.m. potrdijo lanskoletne sedeže. V Tržaški knjigarni razstava nagrajenih del na slikarskem ex tempore v Trnovci, ki ga je organizirala Kasta. V galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del Cesco Mangolato, ki bo razstavljal svoje jedkanice do 21. oktobra. V galeriji Tergeste v Ul. Cesare Battisti 23, je odprl razstavo svojih del istrski slikar Mario CocehiettOi ki živi in ustvarja v Umagu. Za svojo tržaško razstavo je pripravil nekaj olj, risb, litografij in drugih del. Coc-chietto bo razstavljal do 20. oktobra. V občinski galeriji na Trgu Unita bo do 21. t. m. razstavljala tržaška umetnica Nelda Stravisi svoje barvne slike in jedkanice. V Kulturnem domu je razstava del «Grupe U». Razstave Kino Nazionale 16.00 «11 treno*. Barvni film. Burt Lancaster. Fenice 15.00—22.20 «...e poi lo chla-marono il Magnifico*. Terence Hill-Barvni film. Eden 16.00—22.20 «Metti lo diavolo tuo ne lo mio infemo*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30—22.20 «Gli altri rac-conti di Canterbury». Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom- Excelsior 16.00 «Ma papa ti manda sola*. Barbra Streisand. Barvni film- Ritz 16.00 »Locchio nel labirinta*-Barvni film. Adolfo Celi in Rose-mary Dexter. Aurora 16.30 «Domenica, maledetta do-menica*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Mimi metallurgico, fe-rito nelTonore*, Giancarlo Giannini-Barvni film. Cristallo Dvorana rezervirana predvajanju za šole. Vstop prost. Capitol 16.30 «11 ragazzo e la qua-rantenne*. Jean Simons. Filodrammatico 16.30 «Conoscenza car-nale*. Barvni film. Isabell Sarli-Prepovedano mladini pod 18. letom- Moderfto 16.30 »Carter*. Barvni film-Michael Caine. Prepovedano mladi' ni pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «L'adultera»-Prepovedano mladini pod 18. letom- Abbazia 16.00 »Con quale amore... con quanto amore*. Barvni film. Cathe-rine Spaak, Lou Castel. Prepoved*" no mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 »Maciste contro il vam* piro*. Barvni film. Gordon Scott Gianna Maria Canale, Jacques Sef nas. Astra Danes dvorana rezervirana. Ju" tri: 16.30 «11 figlio di Django*. BarV' ni film. Ingrid Schoeller, Guy M*' dison. Kino Opčine 18.00 »Silvestre va h* orbita*. Barvna risanka. Prosveta Slovensko planinsko društvo Trsi organizira od 3 do 5 novembra t. I. izlet na Pohorje, kjer nam bo lepote tega kraja razkazoval Mirko Šoštarič iz Maribora. Ob tej prillkj si bomo ogledali tudi Maribor. Vpisovanje do 21. oktobra v Ul. Geppa pri Norči Zavadlal. PD »Slavko Škamperle* priredi enodnevni izlet 4. novembra v Logarsko dolino Za vpis telefonirati na St. 70834 od 9.30 do 13. In od 17. do 20. ure. Prosvetno društvo Tabor obvešč* gojenke baletnega tečaja, da bo z*' četek vaj v petek, 20. oktobra o1! 16. uri v Prosvetnem domu na OP činah. Včeraj-danes Danes, TOREK, 17. oktobra MIRA Sonce vzide ob 6.24 in zatone 17.16 — Dolžina dneva 10.52 — L« na vzide ob 14.36 in zatone ob 0.$' Jutri, SREDA, 18. oktobra LUKA Vreme včeraj: najvišja temperatur* 17. najnižja 10,4 ob 19. uri 14,4 stoP1 nje, zračni tlak 1028,5 raste, veter 8 k P1 severozahodni, vlaga 45-odst., neV 2/10 pooblačeno, morje skoro min’0’ temperatura morja 16,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. oktobra 1972 se je v Trs1* rodilo 17 otrok, umrlo pa je 20 os*^' UMRLI SO: 31-letni Franco Vesco^ 74-letna Lidia Romano por. Acco, ^ letna Ottavia Lazi vd. Pantani, 79-leP11 Antonio Petrini, 78-letni Biagio C*r pentieri, 72-letna Giuseppina Bern(r bich por. Fachin, 72-letni Pietro Sim^ netti, 60-letna Elisabetta Colombin P®*’ Delpiccolo, 56-letni Vitantonio 80-letna Giorgina Comel por. CaP1'; nada - Coretti. 67-letna Olga Mic*' por. Abbondanza, 67-letni Ernesto mano, 33-letni Mario Cigotti, 60-1®**’* Carlo Crosta, 79 letna Gilberta notta vd. Donaggio, 22-letni Ivo Z d* lija, 69-letni Anton Starc, 81-letna E?®' lia Bajc vd. Viezzoli, 80-letni An"^* Palese, 92-letna Ermenegilda Mil&P^ vich vd. Groina. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basihca, Ul. sv. Justa 1; C«f verde, Ul. Settefontane 39; Alla G? stizia. Trg Liberta 6; Testa d oro, U Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul Orologio Ul. Di* 2, Alla Salute. Ul. Giulia I Pičel«1* Ul. Oriam 2: Vernari, Trg Valm*u,S št 11. SOŽALJE Ob izgubi domačina Ferdinanda gutca izraža PD »Vesna* Iz Kr1*, bratu Viktorju in drugim svoj®*' iskreno sožalie HPRISKI DNEVNIK 17. oktobra 1975 Z NEDELJSKIM PRIJATELJSKIM SREČANJEM NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Utrjene vesi med p. d. Slovan Razprava o gospodarskem položaju in prosvetarji is Šoštanja Soitanjski gostje, someščani pesnika in narodnega junaka Kajuha, so si dopoldne ogledali turistične zanimivosti Trsta in okolice, popoldne pa priredili na Opčinah koncert V okviru prijateljskega sodelova- lio __• TT _ •_ _1_ _ . »J nja med Šoštanjem, Kajuhovo ožjo domovino ter med Gropado in Pa-dričami, sodelovanja, ki se je začelo, ko so pred nedavnim poimenovali padriško - gropajsko osnovno šolo po velikem slovenskem pesniku, je v nedeljo prišlo do tovariškega srečanja med prebivalci obeh vasi, popoldne pa je bil v Prosvetnem domu na Opčinah koncert. Soštanjci, člani p.d. «Svoboda», so dopotovali v Sežano v jutranjih urah. Tu jih je pričakala delegacija iz Gropade in Padrič, ki sta jo vodila predsednik p.d. «Slovan» Kafael Grgič in Evgen Kalc, šo-stanjske goste pa so prišli pozdravit tudi učitelji Evgen Dobrila, Ar-inando Škerlavaj in Bruno Kralj. ” , dopoldanskih urah so si gostje najprej ogledali Sesijan, svetišče na Vejni, se peljali po obalni cesti in zaradi res lepega in sončne-ga vremena so lahke občudovali n^rje in naravo v pisanih jesenskih barvah, nato so krenili v Mi-ramarski grad in njegove vrtove, potem pa dalje še na grič Sv. Justa, na razgledni sto1 p na Jezeru ter v Kulturni dom, kjer so tudi zapeli. Zapeli so tudi pred spomenikom bazoviških žrtev, z Bazovice P? so se nato odpeljali v Padriče, Kier jim je zaželela dobrodošlico domačinka Nataša Kalc, vsakemu gostu posebej pa so podarili rdeč nagelj Pred popoldanskim koncer-tora so se šoštanjci ustavili še v padriško - gropajski šoli, kateri so Podarili nekaj knjig, pred samim ft-ajuhovim spomenikom pa so spet zapeli dve pesmi ter položili venec. Koncert v dvorani openskega Prosvetnega doma je bil najavljen za • uro, toda že veliko pred to ro je mnogo ljudi navalilo v dvorano ter jo do kraja zasedlo. Kon-ent so odprli pevci zbora p.d. f °van>>, ki so pod vodstvom Svet-a Grgiča zapeli gostom iz Šošta-Ja v pozdrav, nato pa se je občinstvu predstavil mladinski pevski b°r p.d, «Svoboda» Ta je pod vod-pV?m mladega pevovodje Julija acmka in ob napovedovanju pri-"JJPne Majde Fuksove zapel vrsto ovenskih ljudskih in umetnih pes-P~ Za svoj nastop je požel topel spontan aplavz občinstva, ki je brav tako toplo pozdravilo tudi ok-et istega šoštanjskega društva z bosa im izborom slovenskih pesmi, oncert je sklenil, domači pevski or p. d. «Slovan», k. je pod vod-,',°m Svetka Grgiča zapel vrsto venskih ljudskih predvsem pa askih pesmi. Spored domačega jj°ra je napovedovala Barbara ne^r?l kupnim nastopom obeh g™ zborov, ki so pod vodstvom etka Grgiča ob navdušenem odo-,avanju občinstva zapeli Venturi-Jevo «Ujedinjena domovina*, so si nt, °°ru pozdravi in izme- J Ya daril, šoštanjske goste je najemi P°z in «Spggna ’36»). Madžaru Miklčsu Jancsoju (premiera filma «Agnus Deh) in Charlesu Chaplinu («Tem-pi modernh). Posebno zanimiv bo prikaz edinega filma, ki ga je napravil slavni dramatik Samuel Beckett (v sodelovanju z Alanom Schneiderjem): v delu, ki nosi naslov «Film», nastopa slavni komični igralec Bu-ster Keaton. Dve predvajanji sta posvečeni ciklusu «delavci in komisarji v i-talijanskem filmuv, ki vsebuje filma Elia Petrija «La classe operaia va in paradisoc in Damtana Da-mianija «Confessione di un com-missario di polizia al procuratore della Repubblicac. Omenimo še selekcijo italijanskih filmskih dnevnikov Inštituta LUČE med dvema svetovnima vojnama, ki jih je deloma predstavil Teden filma v Gradežu. Antologija bo nudila možnost razmišljanja o uporabi filmskega sredstva s strani fašizma ter o zgodovinskem razvoju uveljavitve fašizma samega. Ta obširni spored zaključuje serija «dokumentov protiinformaci-je», ki bo vsebovala vsaj 9 dokumentarcev (prvih 6 bo prvič predvajanih v Trstu). «Know Your E-nemy» (Neivsreel, ZDA) je analiza ameriške kapitalistične strukture. Bonfinov «1 toteme ironizira nad meščansko kulturo. «Fedayn» je dokumentarec, ki ga je pripravil Comitato Vietnam v sodelovanju s Haiuatmehjevo palestinsko narodno - osvobodilne organizacijo. Kolektiv La Comune je o «Marzo ’43 - Lugio ’48» analiziral prehod italijanske družbe od odporništva do povojne rekonstrukcije. Rambal-aijev - Perellijev «Battipaglia: autoanalisi di una rivoltac prikazuje problem italijanskega Juga. Bertinijev. - Chiarijev «Analisi de 'La Nazione» razkriva mistifika-cije meščanskega tiska. Cecilie Manginijeve film «Essere donna» prikazuje stanje ženske v družbi. Zadnji dve predvajanji sta retrospektivni: vsebujeta Umberta Barbara «Cantieri deli’Adriaticov (leta 1933) o ladjedelnicah v Tržiču ter Jorisa Ivensa - Henrija Starčka «Borinagev (1931) o nek? delavski stavki v Belgiji . Kolikor bo ta spored dosegel finančni uspeh, namerava Tržaški kinoforum razvijati še druge dejavnosti: c:kluse o režiserjih, igralcih in filmskih smereh v «kritič-no - informativnem odsekuv (v povezavi s teoretsko in kritično revijo); filmski krožek v Tržiču; gledal-šlce predstave ter predvajanja filmskega materiala v povezavi s posebnimi družbenimi položaji. Sergij Grmek Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če boste poslušali nasvete drugih, boste naredili dobro sebi in drugim. Na vidiku prijetno potovanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Končno boste uspeli v prizadevanjih, ki doslej niso bila uspešna. Ljubezensko razmerje se bo prekinilo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Danes var- ,x> sreča naklonjena; lahko poskusite z igro. Vse možnosti za realizacijo srečne želje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Prevelika naglica utegne pokvariti upeljan posel. Več diplomacije z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan ne bo ploden, toda ne vrzite puške v koruzo. Potrpežljivost bo privedla do sprave. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Samo vaša trgovska spretnost vas bo izvlekla iz zadrege. Bodite lojalni do osebe, ki vas ima rada. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Če se ne zanesete nase si poišči; te pomoč. V družbi boste pozabili na nekatere nevšečnosti. ŠKORPIJON (od 23.10, do 21.lt) Prišel je čas za potovanje, ki imate že dolgo v načrtu. Slučajn« srečanje bo sprožilo sentimentalno avanturo. v STRELEC (od 22.11. dp 20.12.) A' žurnirati bo treba načrte, če hoče te vzdržati konkurenco. Razgibal1 in zabaven večer. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Previdnost pri sklepanju zvez. Ne bodite dovzetni za besedičenja. Odlična moralna kondicija. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) D*' peh prijatelja vas bo podžgal * večjim naporom, Vaše organizacij' ske sposobnosti bodo deležne pr1 znanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nel1! priložnostni posel vam bo prinese1 zaslužek. Podpreti boste morali P° bude mlajših ljudi. ŠPORT ŠPORT ŠPORT IZIDI: Roma — Bologna 3:1 Cagliari — Palern*) 2:0 Lazio — Juventus 1:1 Milan — Atalanta 9:3 Napoli — LR. Vicenza 2:0 Inter — Satnpdoria 1:0 Torino — Temana 2:0 Fiorentina — Verona 2:1 lestvica: Roma, Milan in Napoli 5, Juven-Fiorentina, Inter, Torino in 4, Cagliari 3, LR Vicenza, aiern» AtaJanta in Verona 2, ™ana in Bologna 1, Samodoria 0. Prihodnjega kola (29.10.) Aralanta — Verona, Fiorentina lonno, Inter — Cagliari, Juven-p . Milan, LR Vicenza — Lazio, — Sampdaria, Roma — Na-P°a. Ternana — Bologna. 2:0 3:0 1:1 1:1 2:0 1:0 0:0 1:0 1:1 2:1 IZIDI: Arezzo — Perugia — Lecco — Oesena Hrescia - Foggia It*10 — Monza pCvara — Catanzaro «eggiana - Catania rp®1*« — Reggina Taranto — Mantova , ese — Brindisi lestvica: 7 ri1?8 Bari 8, Arezzo in Como fjBvu.an?aro, Foggia, Cesena, Ca-10 Yarese 6, Brindisi 5, Asco-p’ Brescia, Monza in Novara 4, na n ’ ^cco. Mantova, Reggia-Reggina in Taranto 3. ^ari prihodnjega kola: — Reggiana, Catania — ara. Catanzaro — Varese, Cese-FopoT ^ecco> Como — Taranto, Mol* ~~ Ascoli, Genoa — Brescia, antova — Bari, Monza — Arez-• Perugia - Reggina. A SKUPINA Cl IZIDI; fetese - Parma prthona - Solbiatese egnano — Pro VercelM 'scenza — Vigevamo Ppa - Triestina *®Pegno — Padova — Alessandria nese — Cremonese enezia - Belluno ***** — Verbiana Ve , Lestvica: 0:0 1:0 1:0 1:0 1:0 1:0 1:1 2:0 0:0 2:0 iipfnezia hi Udinese 8, Legnano 7, , ssandria in Derthona 6, Rovere-’ '~fernone.se, Padova, Solbiate-c-, Cossatese, Parma, Piar V^~a,Trento 5, Belluno, Pro Vio!pn *n Seregno 4, Triestina in v,g®vano 3, Verbania 2. Bel]31"* P^hodnjega kola: Lp_Uun° — Savona, Cremonese — do^an°’r derthona — Seregno, Pa-drin ~L ^dinese, Parma — Alessan-to.,’ f110 Vercelli — Verbania, — Trento, Solbiatese — g^enza, Triestina — Venezia, Vi-300 — Cossatese. ^ena - Roma j**an - Palermo - Juventus Atalanta & ~ L. Vicenza S^PPdona - Mer VZJ!10 - Temana perona - Fiorentina Cesena - Alessandria 2 1 X 1 1 2 1 2 1 1 X X 1 13 _ 12 - 418.300 lir 20.300 lir L Sorrento 2- Guascogna L Kebris 2. Rio d’C /'CO L Veronella 2. Trujillo L Veronella 2. Labrador d’Ausa L Fugue 2- Tassador L Epos 2. - 5. __ «• - Kvote ;0peretta 10.770.808 lir 203.222 lir 19.100 lir NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Kljub dobri igri poraz Triestine Poraz je zakrivila neučinkovitost napadalcev Savona — Triestina 1:0 SAVONA: Patemini, BrignoJe, Bu dicin, Rossi, Canepa, Gava, Arde-magni, Corbellini, Panucci, Bosca, Gottardo (v 76. min. Govemato). TRIESTINA: Cantagallo, Frigeri, Tugliach, Riva, De Luca, Sciehilo-ne, Vastini, Brusadelli (v 65. min. Rakar), Rizzato, D’Alessi, Zarnpa ro. Sodnik: Medeghini iz Brescie. Strelec: Panucci v 12. min. Koti: 1:13. Triestina je znova doživela poraz, za kar so krivi v glavnem napadalci, ki niso bili sposobni realizirati. Kot v vseh letošnjih srečanjih je tudi tokrat manjkal strelec in Tržačani so morali obe točki prepustiti Savoni, čeprav so si s prikazano igro morda zaslužili kaj več. Imeli so odlično sredino igrišča, ki je držala nasprotnika vedno v šahu in so vsaj tričetrt tekme vedno napadali. Nasprotna obramba se je morala precej truditi, če je hotela zaustaviti akcije Tržačanov. Napadalci so stalno dobivali odlične žoge, ko pa je bilo treba zaključiti, je zmanjkal igralec, ki bi bil sposoben spremeniti v gol trud veznih igralcev, predvsem pa D’A-lessija in Scichiloneja. Vsi upi Triestine, da bi odnesla točko, pa so splavali po vodi v trenutku, ko je Savona nepričakovano dosegla gol. Od tedaj dalje je pobuda prešla v roke gostujoče ekipe. Tudi vstop Rakarja namesto Brusadellija ni pomagal dosti, saj je imela Savona odlično obrambo. Tržačani so s prikazano igro dokazali, da ne zaslužijo tako nizke ga mesta na lestvici, kot ga imajo sedaj. V obrambi sta bila najboljša Frigeri in De Luca, medtem ko je nekoliko razočaral Tugliach, ki je v hitrosti zaostajal za Ardema-gnijem. Sredina igrišča je bila v rokah D’Alessija, kateremu je stal enakovredno ob strani Scichilome. (Ta je pred dvema letoma igral za Savorno). V napadu je bil najboljši Vastini, Rizzato je bil večkrat prepočasen in zmeden, medtem ko je Zamparo rade volje pomagali srednjemu delu moštva. Po prejetem golu je imela Triestina vsaj tri izredne možnosti, da bi izenačila, toda odlični vratar ligurskega tretjeligaša je preprečil vse njene poskuse. . * • » Ud in eseju je spet uspelo pridružiti se vodeči Venezii na vrhu. lestvice. Za vodečim parom je (le s točko manj) Legnano, ki vedno bolj preseneča. Alessandria stalno zgublja stik z vodečimi, saj je včeraj le izenačila s Trentom. Derthona je tokrat anagala proti Solbiatese-ju in je zasedla tretje mesto lestvice. Razočarali pa so Parma, Pa- dova in Cremonese. Prvič je zmagala Piacenza v srečanju z Vige-vanom. Radi DVIGANJE UTEŽI VIDEM, 16. — Italijanska državna reprezentanca v dviganju uteži je v videmski športni palači premagala jugoslovanske mladince s 5:2. NOGOMET MARIBOR, 16. — V finalu mladinskega republiškega nogometnega pokala je v Mariboru Olimpija premagala železničarja s 4:2. Tekma je bila zelo borbena. V 69. minuti so Mariborčani vodili z 2:0, v rednem času pa se je tekma končala pri izenačenem stanju 2:2. V podaljških je bila igra raztrgana in kondicijsko bolje pripravljeni Ljubljančani so dosegli še dva zadetka ter so tako osvojili pokal. lIHlUiK VKSTI NA ŠKSTI STRANI ATLETIKA Crvena zvezda pri moških in Sarajevo pri ženskah SARAJEVO, 16. — Beograjska Crvena zvezda je tudi letos osvojila državno ekipno atletsko prvenstvo v moških disciplinah, ki se je zaključilo včeraj v Sarajevu. Atleti Crvene zvezde so zbrali 34 tisoč 663 točk, drugo mesto je osvojil Partizan s 33.086 točkami, 3. Sarajevo (32.642), 4. Kladivar (30 tisoč 555), 5. Dinamo (30.450), in 6. Olimpija (30.286) V Celju pa je bilo tekmovanje v ženski konkurenci: Prvo mesto so letos osvojile predstavnice Sarajeva, ki so se tako domačinkam maščevale za lanski poraz Čeprav je bila o-ganizacija dobra in vreme lepo, so bili rezultati precej poprečni. Sarajevčanke so gladko zmagale, saj so ze po prvih petih disciplinah vodile s 1 000 točkami prednosti. Poraz Kladivarja pa je opravičljiv, saj so Celjanke nastopile v precej okrnjeni postavi in je edino zmago zanje dosegla Ur-bančičeva, ki je vrgla kopje 54,50 metra daleč. Končni vrstni red: 1. Sarajevo 17.819 točk, 2. Slavonija (16.985), 2. Kladivar (16.827), 4. Zadar (16 tisoč 449), 5. Dinamo (16.116), 6. Senta (16.141). NOGOMET DUNAJ, 16. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo sta se na Dunaju srečali Avstrija in Madžarska, ki sta se po precej zanimivi tekmi razšli pri rezultatu 2:2. PRVENSTVO 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE V slovenskem derbiju zmaga Primorja Obe točki sta osvojili tudi Juventina in Vesna, Breg pa je bil premagan Primorje — Zarja 2:1 (1:0) j Strelci: v 25. min. Drioli, v 73. 1 min. Barnaba, v 85. min. Hrušvar. PRIMORJE: Kante, Visintin, Malusa. Trampuš, Bezin, Barbani, Barnaba, Drioli, Vocci, Prašelj, For-nasdr (po 71. min. Rustja), 12 Štoka. ZARJA: Turko, S. Križmančič, Ilrušvar, V. Križmančič, Metlika, Pasqualis, B. Grgič (po 61. min. Vrše), Bon, Marc, Žagar, D. Grgič. Koti: 4:3. Sodnik: Salvador iz Gorice. Gledalcev: 250. V prvem slovenskem derbiju letošnjega nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je bila zmaga Pro-sečanov nad Zarjo zaslužena. «Rde-če-rumemx> so izkoristili v prvem polčasu pomoč burje, v drugem pa Vratar ekipe Campanelle je bil brez moči pri tem strelu Vesne iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii PRVO KOLO 3. AMATERSKE^ NOGOMETNE^ UGE KAR ŠTIRI NAŠE EKIPE PORAŽENE Edino zmago si je priborila enajsterica Sovodenj Romana — Sovodnje 0:2 (0:0) V d. p. v 28. min. Florenin, v 38. min. Sambo. SOVODNJE: Marson G., Trivellato G., Malič B., Batistič, Ferfolja, Petea-ni. Kovic, Pozzo, Florenin, Marson B., Zavadlav: rezerve: Devetak, Sambo, Corva. ROMANA: Prando, Bettini, Radetic, Pini, Manaco, Bertagna, Cotič, Ma-niotto, Querci, Cossi. Marsikdo ni pričakoval zmage So-vodenjcev, ki so dali vse od sebe. Gotovo to ne pomeni, da imajo prvenstvo že v svojih rokah. Še naprej se bo treba potruditi,,,če si bodo hoteli v bodoče nabirati točke. Potrebno se je, kot je trener povedal pred začetkom tekme, boriti, ,za .vsako žogo, v protinapadu pa biti nevaren z vsako žogo. Vsi so dali prav vse od sebe, toda videti je bilo še neizkušenost v povezavi. Poznalo se je, da igralcem manjka še nekaj trening tekem. Kronika nedeljske tekme ni prav bogata; v prvem polčasu je bila igra uravnovešena. I \ 4 V drugem polčasu je v 28. min. prišlo do nagle akcije Pozzo - Zavadlav -Florenin. Slednji je močno streljal v mrežo. Romana je prešla v zelo nevaren napad in vratar Marson je dvakrat rešil vrata pred skoraj gotovim golom, tako da je postal «mož tek-me». V 35. min. je Sambo zamenjal Pozza in izkoristil je takoj prvo priložnost pred n? —etnikovimi vrati ter dosegel drugi goL Ocena Sovodenj: dobro. D. Primorec — Opicina Supercaf- fe 1;2(p.p. 0:0) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Sluga. Križmančič, Finotto, Livij Sosič" iJehič.^Sajha, Vigini, Čuk, Val-di Možina, Mauro Kralj, 12 Grgič, 13 Pavlo Kralj. Koti: 8:6 za Primorca. Strelec Primorca: Mauro Kralj v 40. minuti d.p. Rezultat je zelo krivičen, saj so bili Trebend čez vso tekmo boljši od gostov. Gradili so lepe akcije, a napadalci so bili tokrat netočni V prvem polčasu so igrali Treben-d z burjo v hrbet. Vseh 45 minut pa je Primorec dal samo en strel v vrata z Maurom Kraljem v 41. min. a žoga se je odbila od vratnice. V drugem polčasu so Trebend spet napadali, čeprav so imeli bur jo proti sebi. Gostje pa so se posluževali protinapadov in so spravili Primorčevo obrambo v resno zadregjo, saj je bila sredina igrišča skoraj vedno prazna. Tako so tudi dosegli oba gola: prvega s prostim strelom, drugega v protinapadu. Trebenci pa so bili v napadu spet zelo netočni. Mauro Kralj je zapravil vsaj tri izredne priložnosti. Vigini je v 30. min. zadel vratnico s prostim strelom. V napadu ni šlo in ni šlo. Končno je Primorec le zmanjšal razliko na 2:1 z Maurom Kraljem, več se pa ni dalo niti tedaj, ko je Pavel Kralj zamenjal Čuka. Naša ocena za igro Primorca je ena, predvsem zaradi napak v o-brambi in v napadu. Najboljša i-gralca Primorca sta bila Denič in Sluga, B. K. nion zgubil proti Cartimavu kar z dvema goloma razlike, Podlonjer-ci, ki so startali v letošnjem prvenstvu z zelo visokoletečimi načrti in so temu primerno tudi okrepili ekipo (pri tej okrepitvi so računali predvsem na igralce iz mesta), so končali klavrno že v prvem srečanju. Drugim klubom so prepustili razne Poropate in Fontano-te. pri tem pa so ostali brez ključnih igralcev, katere je precej težko nadomestiti. V nadeljski tekmi pa so poleg tega nastopili mnogi mladinci, ki niso zmogli zdržati tempa nasprotnikov. Naša ocena je ena. Ii:n' Radi Slovenski derbi na Proseku: gneča pred vrati Zarje Union — Cartimavo 0:2 V prvi prvenstveni tekmi tretje amaterske lige je podlonjerski U- Costalunga — Breg B 3:0 (i:0) BREG: Sancin, Bandi, Slavec, Maver, Švara, Glavina, Opara, Zahar, Krmec, Žigon, Kocijan (čuk M.), 12. Scot. Druga brežanska ekipa, ki nastopa izven konkurence v 3. kategoriji, je v svojem prvem nastopu edinole v prvem delu srečanja bila več ali manj enakovredna domačinom. Poznala pa se ji je neuigranost in ne najboljša kondicija nekaterih igralcev. Na sredini igrišča je manjkala povezava, tako da je razvoj večine akcij temelji] na improvizaciji. Napad ni bil točen in obrambna vrsta je bila premalo pazljiva. Nasprotnik je znat, kljub Sancino- vi prisebnosti, izrabiti omenjene hibe in je zasluženo zmagal. Kljub temu pa smo prepričani, da se bo naše moštvo znalo uveljaviti, ko bodo prišli vsi igralci do dobre kondicije in se bodo uigrali. Med «plavimi» so bili najboljši vratar Sancin, veteran Švara in mladi Slavec v d. p. Ocena celotnega moštva je 1. IST S. Anna — Olimpija 5:1 (1:0) OLIMPIJA: Bogateč, Paoletti (Starc), Štoka, Husu, Trampuš, De-lise, Košuta, Manzutto, Čemjava, Ukmar, Živec. S. ANNA: Velinski, Gerbini, Bo-nazza, Francolla, Contini, Degras-si, Cadenaro, Macor, Privileggi, Ive, Rizzotti. Pri Olimpiji sta se poškovala Paoletti in Husu. Strelci: v 26. man. Ive iz enaj v 51. min. Privileggi, v 56. min. Rizzotti, v 61. min. Delise (s v 76. min. Rizzotti in v 89. min. Čemjava (0). Olimpija je začela svoje prvenstvo s katastrofalnim porazom zaradi zelo slabe igre naše ekipe (predvsem v drugem polčasu). Tudi sodnik je zelo pretiraval v svojih posegih v škodo Olimpije. Naša ekipa je začela kar dobro, saj je «držala» igrišče s precejšnjo lahkoto. Ko pa je sodnik videl, da S. Anna ne more premagati Olimpije, si je dejansko izmislil enajstmetrovko. Sami nasprotniki so se čudili tej čudni odločitvi, ki je popolnoma potrla igralce Olimpije. Ti so od tedaj naprej popolnoma popustili. Ta riičfjstmetčbvlttt ni bila edina sodnikova napaka, saj je stalno žvižgal proti' tiaštfn igralcem. A tudi ne glede na sodnika, je bil drugi polčas naše ekipe prav slab. Vsi so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Zlasti obramba in sredina igrišča sta imeli zelo slab dan. Le proti koncu tekme so se fantje nekoliko zbudili in so dosegli častni gol. Po koncu tekme je trener nasprotnikov izjavil, da je njihova ekipa zaslužila zmago, a odločilna je bila enajstmetrovka... Naša ocena: nezadostno D. U. NAŠE OCENE 1. Juventina 3 7 2,333 2. Vesna 3 6 2,000 Sovodnj’e 1 2 2,000 4. Breg 3 5 1,666 Primorje 3 5 1,666 6. Zarja 3 4 1,333 7. Breg B 1 1 1,000 Olimpija 1 1 1,000 Primorec 1 1 1,000 Union 1 1 1,000 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, V drugem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce- na vseh doslej odigranih sre- čanj. Ekipe ocenjujem« Z neza- dostno (1), dobro (2) u odlič- no (3). se niso zaprli v obrambo, temveč so odgovarjali na napade gostov s hitrimi protinapadi. V vratih Prosečanov se je tudi tokrat izkazal Kante. V obrambni vrsti je manjkal Bukavec, katerega je nadomestil Bezin. Steber o-brambe je bil Trampuš, ki je predvsem v drugem polčasu učinkovito čistil svoj kazenski prostor. Desni branilec Visintin pa je vse preveč silil v ospredje in je tako le malo koristil svojemu moštvu. Na sredini je blestel Drioli, ki je s silovitim strelom izven kazenskega prostora dosegel prvi zadetek za Pro-sečane. Kapetan moštva Barbiani je lepo urejeval svoje vrste, medtem ko se je Barnaba, predvsem proti koncu srečanja, uveljavil s svojimi hitrimi prodori. Napadalci so vse preveč oklevali in niso znali izrabiti mnogih poda.j krilcev. Posebno Prašelj je po lepem začetku popustil. Igralci Zarje niso popolnoma zadovoljili. Najbolje se je izkazal prosti branilec Vojko Križmančič. Ba-zovci so zaigrali prepričljivo le na sredini igrišča, vendar je vse njihove podaje v ospredju prestregla pozorna proseška obramba. Častni zadetek je pet minut pred koncem dosegel levi branilec Hrušvar. Sodnik je opravil svojo nalogo odlično. S svojo igro pa moštvi zaslužita naslednji oceni: Primorje 2, Zarja 1. M. K. Juventina — Vetroresina 2:1 (1:0) JUVENTINA: Plesničar, Zin, Pavlin, Tomažič, A. Montico, E. Tabaj, Uras, Marvin, Ferietič, G. Montico, E. Nanut, (Fiorelli v 30. min. d. p.). VETRORESINA: Russo, Clisandotti, Mauro, D’Agostino, Fumagalli, Snida-ro, Stampetta, Totis, Ceschia, Bor-gnolo. D'Orlando. Juventina je v tem prvenstvu prvič zasluženo zmagala na domačih tleh. Najboljši je bil Uras, ki se je po igrišču dobro premikal in je podajal žoge kot igralec višje lige. Tudi vsi ostali so v tej tekmi pokazali, da je mogoče z dobro igro premagovati tudi ekipe, ki so na papirju močnejše. Že od vsega začetka so štandrež-ci z lepimi podajami večkrat ogra-žali vratarja Vetroresine, ki se je reševal s pomočjo svojih branilcev, in moramo reči, da je tem dal roko tudi sodnik, ki gotovo je s svojim sojenjem oškodoval le domačine. O-bramba gostov pa je zdržala le do 25. min., ko je E. Nanut z leve stra- žogo prvem dosežku so štandrežci, še ostreje napadali in; vratar gostov je imel precej dela. V drugem polčasu je Juventina že v 3. min. dosegla svoj drugi gol. Marvin je streljal kot točno pred nasprotnega vratarja: v teku je prišel Ferietič in z glavo poslal žogo drugič za vratarja. Drugi zadetek pa je Juventina slabo izkoristila. Nasprotniku je pustila pobudo, ki jo je izkoristil in dosegel svoj edini zadetek. Gol pa je zbudil domačine, ki so začeli zopet napadati a jih je sodnik zaustavljal z napačnim sojenjem. Izključil je tudi Pavlina zaradi napake, ki je dejansko ni bilo. Čeprav v desetih, je Juventina neprestano napadala in nasprotnikov kazenski prostor je bil do konca ogrožen. Vsekakor ocenjujemo igro Juventi-ne s 3. P. R. Vesna — Campanelle 2:0 (2:0) Strelca: v 31. min. Verginella, v 42. min. Botti. CAMPANELLE: Sirotich, Velner, Ceglar, Messi, Del Piano, Zudich, Raguso, Valzano, Brandolin, Castel-lano, Bellanova (Riosa). VESNA: Tence, Verzier, Zoffoli, Grmek, Skrem, Zudini, Purini, Ke-lemenic, Verginella, Milič (k), Bot-ta, 12 Kozlovič, 13 Della Vedova. Sodnik: Beltrame (Gorica). Vesna je v Bazovici iztržila pomembno zmago in je z osvojenima točkama ohranila svoje odlično mesto na vrhu lestvice. To je homogena ekipa, zanesljiva v obrambi (z Zudinijem v odlični formi in zanesljivim vratarjem Radom Ten-cejem). Na sredini igrišča razpolaga z vrsto talentov, ld majo gra- fu kazenskega .prost^., poslal tik pod prečko v mrežo. Po p diti igro (Grmek je požrtvovalen, Milič klasičen igralec, Kelememic izkušen in tehnično nadarjen). Žal, pa je napadalna moč ekipe nekoliko skromna, saij je pravi napadalec le Verginella. S tako organizirano igro se je Vesna uveljavila tudi v Bazovici, kjer je bila njena naloga dokaj težka, saj je burja stalno pihala in spreminjala smer žogi. Križani so zmago zaslužili, saj so znali v prvem polčasu izkoristiti burjo, ki je pihala proti nasprotnim vratom in je stalno spravljala v težave branilce Campanelle. Za gola pa sta poskrbela Verginella, ki je v 31. minuti prehitel z odličnim startom (kot nekdaj) vse ostale branilce in poslal žogo v mrežo. Malo pred koncem polčasa pa je Botti postavil izid na 2:0. V drugem polčasu so sicer domačini v glavnem napadali, bili pa so neorganizirani in Vesni je bila zmaga zagotovljena. Tekma na splošno ni bila na visoki ravni, Vesna pa vseeno zasluži oceno 2. b. 1. Isonzo Turjak — Breg 2:1 (1:0) BREG: Favento, Possega, Rodel-la, Črmelj, Vatta, Race, Samec (Čuk), Mikuš, Zonta, Vižintin, Gra-honja, 12 Taurian ISONZO: Peressio, Moinas, Cra-gnolin, De Fabris, Člana, France-scon, Pastello, Tebiam, Sebenioo, Seli, Porcon, 13 Baiutti. Strelca: Pastello v 38 in 72. min., Vatta v 85. min. Sodnik: Burlan (Tržič). Gledalcev: 150. V d.p. izključena Possega in Sebenico zaradi medsebojnega obračunavanja. Menjave: Samec - Čuk in Pastello - Baiutti. Brežani so morali prepustiti obe točki domačemu moštvu. Isonzo je že v začetnih potezah pokazal, da meri na celotni izkupiček, medtem ko so naši igralci, strnjeni na sredini igrišča, skušali odbijati njegove navale. Obramba je uspešno čistila in tudi napadalna vrsta se je nekajkrat predstavila pred nasprotnima vrati. Pred koncem polčasa pa so Furlani povedli s protinapa-dalno akcijo. Odgovor Brežanov je bil bliskovit. Vižintin je v «s!alo-mu» pridrvel v kazenski prostor, kjer so ga grobo zrušili. Enajstmetrovko pa je vratar ubranil. «Plavi» so pritiskali do konca polčasa brez uspeha. To je bil ključni trenutek tekme. «Plavi» so tudi v nadaljevanju tekme skušali popraviti rezultat, toda zaradi utrujenosti tega niso zmogli, in kondicijsko boljši Isonzo je kljub Izrednemu dnevu vratarja Faventa še enkrat povedel, nakar so naši igralci zmanjšali razliko z Vatto. Kljub porazu so «plavi» zapustili dober vtis pri domačem občinstvu, saj so dali od sebe vse svoje moči in z nekoliko več sreče bi lah ko odnesli domov točko. Posebna pohvala gre tokrat Faventu, medtem ko so ostali zaigrali pretežno na običajni ravni. Ocena za ta brežansld nastop je zadostna 2. IST Jugoslovansko noqometno prvenstvo 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Zagreb — Mercator 3:0 Istra — Orijent 3:2 Rudar Lj. — Varteks 2:0 Sloboda — Kozara 0:0 Mura — Jedinstvo 1:0 Segesta — Rudar T. 0:0 Šibenik — Kariovac 0:0 Rijeka — Maribor 1:1 Split — Trešnjevka 1:1 Lestvica: Zagreb 17, Rijeka, Kariovac in Mura 13, Orijent 12, Maribor, Šibenik in Segesta 11, Rudar Lj- h Varteks 10, Istra 9, Kozara, Tre-šnjevka in Jedinstvo 8, Mercator, Sloboda in Split 7, Rudar T. 5. Pari prihodnjega kola: Zagreb — Kozara, Rudar Lj. — Mura, Orijent — Rudar T., Mercator — Kariovac, Istra — Maribor, Varteks — Trešnjevka, Sloboda — Split, Jedinstvo — Rijeka, Segesta — Šibenik. MMIIU Mili Sp0toINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 14. , Tako Vgg so vsaj rekli tisti, ki so ga prinesli. Nismo mu mogli ^Pomagati, kmalu po prihodu na kliniko Je umrl. Pri njem toL našli dokumente na Ime Beljak — če se še prav spo-b^0 ani- Nam zdravnikom še na misel ni prišlo, da bi jih Se . P°trebno uničiti. Sestra redovnica Ana in druge pa so da sPbanale na konspiracijo in so jih nemudoma sežgale, 'pijani ne bi našli važne sledi, jih se, da je bil eden prvih ranjencev, ki so rJ Pripeljal na kliniko, mlad fant. Ranili so ga, ko je J« ‘ telefonske žice nekje pod Bellevuejem. Mislim, da se kJani al Perdan ali Pintar. Umirajočega so ga pripeljali Ita-p Umrl je med prenašanjem s kamiona na nosila. Pregdr Lavrič Je jeseni za meddcince poleg rednih Preda ur Lavne je jeseni za meoucince pi/iog reonm Gtaif^3^ in vaj lz kirurške propedevtike organiziral spe- ; Si itd Proti A uj vaj iz KlrursKe propeaevuae urgm™™ spe-kurze iz prve pomoči v vojni. Pri tem smo sodelovali ,štirje asistenti Ti kurzi so bili vaje za gverilski boj , ^uPatorju. wež»at mcm *te na kraj pameti ni prišlo, da bi kdo od . ®f^cev teh kurzov lahko uporabil pridobljeno znanje Proti OF na strani okupatorjev. Žal, smo morali tudi to. Za dr. Pavla Lunačka prav tako nihče izmed nas ne bi mogel formalno potrditi, da je član kake tajne organizacije, čeprav Je bil v bolnišnici in med zdravniki eden izmed najbolj aktivnih. Podrobno nam je opisal način bojevanja in premikanja prvih partizanskih enot. Na podlagi tega smo na kirurški kliniki do podrobnosti premislili, kaj bd spadalo v sanitetno opremo posameznih čet. Po odobritvi dr. Lunačka smo začeli sestavljati te sanitetne komplete. Material smo seveda jemali v bolnišnici, Instrumente pa iz pono-višklh zalog. Tudi na drugih kirurških oddelkih sta posebno dr. Pavla Jerina in dr. Ruža Grm s sodelavci delali isto. Vedeli smo, da se ves ta material zbira pri dr. Lunačku v porodnišnici odkoder ga je po skrivnih kanalih pošiljal na teren. III. Moj najmlajši stric po Očetovi strani je bil Ludvik. Spoznal sem ga pri nas doma, v «Emoni», ko je prišel na pomlad 1916. leta na dopust s soške fronte kot komaj dvajsetletni artilerist — prostak. Nosil je temno rjavo uniformo, obrobljeno z rdečimi portami in široko sabljo, šalil se je s kuharicami in se igral z menoj Čez kak teden potem, ko se je vrnil na fronto, je prišlo pismo: «Italljanska granata Je priletela prav v žrelo njegovega topa. Stricu Ludviku je odnesla desno roko in glavo«. Moj oče je poskušal najti njegov grob takoj po končani prvi svetovni vojni ln tudi jaz, ko sem živel od 1949 do 1964 v Šempetru pri Gorici sem iskal kako sled za stricem Ludvikom, toda našel nisem ničesar Verjetno ga je tako raztrgalo da ni bilo kaj pokopati. Ostal nam te v Evropi še stric Stefan, ta Je bil takrat tudi vojak na soški fronti Štirje starejša strici in dve teti po očetu so odšli že pred 1914. letom iz Semiča v Ameriko za kruhom. Stric Stefan je bdi svoje vrste človek. Prešel je z avstrijske na italijansko stran, kot je pozneje pravil v povezavi s Pivkom, toda Italijani mu niso verjeli in so ga zaprli kot sumljivega prebežndka v neko trdnjavo. Poizkusil j« zbežati dvakrat v Švico, toda tik pred odrešilno mejo so ga obakrat ujeli. Na drugem begu so Italijani streljali nanj in mu poškodovali glavo Sele dve leti po končani vojni so ga — danes bi rekli — repatriirali Iz ujetništva v novo nastalo Jugoslavijo, z ladjo v Dubrovnik. Ladja je naletela na mino in se potopila. Oče Je dobil obvestilo da je pri tem utonil njegov brat Štefan In Je dal osmrtnico v časopise. Kako smo se začudili, ko se nekega dne pojavi v naši hiši stric Stefan — živ. Radi poškodbe na glavi in prestanih strahot je dobil božjast, ki se mu je z leti tako poslabšala, da ga je bilo potrebno hospitalizirati. Redno smo ga hodili obiskovat v bolnišnico za duševne bolezni v Novo Celje Izglodalo je. da se mu stanje počasi popravlja. Že prve dni po razpadu Jugoslavije in okupacije Novega Celja po Nemcih, Je mama naredila vse, da bi dobili strica Stefana iz Novega Celja v Ljubljano. Toda Nemci niso hoteli o tem nič slišati. Z duševnimi bolniki iz Novega Celja so imeli že v naprej pripravljene peklenske namene, od katerih niso hoteli niti pri poedinou odstopiti. Neuradno smo zvedeli, da so Jih kakih 400 premestili nekam v Astrijo, baje v bližino Linza. Vsi smo trepetali, da se bo nekaj strahotnega zgodilo in da smo pri tem brez moči. In res Je prišlo avgusta 1941. uradno obvestilo iz Hart-hedma. Kratek povzetek obvestila je naslednji: «Stefan Derganc je umrl 20. junija 1941 radi božjasti. Radi nevarnosti nalezljivih bolezni smo njegovo truplo upepelili. Heil Hitler la Ker Je skoro istočasno še več ljudi v Ljubljanski pokrajini dobilo slično obvestilo o svojih sorodnikih bolnikih, ki so jih iz Novega Celja odpeljala fašisti neznanokam, je bilo skoro gotovo, da so bili deležni hitlerjanske eutanazije. V tem prepričanju ki mu nismo in nismo hoteli verjeti, nas je pa potrdil naslednji dogodek: prav tako obvestilo o smrti svoje sorodnice je dobila družina, pri kateri je pa ta sorodnica že nekaj tednov živela. Med transportom iz Novega Celja v Hartheim je naskrivaj ušla in se skoro na čudežen način pretihotapila čez nemško - italijansko mejo k svojcem. Da ne bi odgovarjali pred svojimi predpostavljenimi, so neposredni izvrševalci transporta in eutanazije, ko so jo iskali in je niso našli, smatrali, da je najenostavnejše rešiti za njih neljubi primer tako, da obveste predpostavljene in sorodnike, da jo je doletela ista usoda kot ostale bolnike. Takrat nismo izvedeli, ali so jih usmrtili s hladnim ali vročim orožjem ali s strupom. Sele ntimberški proces leta 1947, proti nacističnim zdravnikom, ki ga je v svoji knjigi »Medicina brez človečnosti« opisal dr. Mitscherlich, nam je odkril podrobnosti tedanjega blazno grozotnega dogajanja. Od žalosti, onemoglega besa, gnusa in sovraštva do novega fašističnega reda, bi bil takrat skoro dobil živčni zlom. Vrgel sem se na posteljo in tulil ln jokal v blazine. Le s skrajnim naporom razuma sem se vzdržal in se še bolj »prijel dela za OF proti fašizmu. Ubogi stric Stefan! Ubogi njegovi sotrpini! Kljub ver-totnemu prikrivanju s strani stražnega osebja, kaj jim pripravljajo Nemci, so gotovo nekaj slutili. Vsaka hrana, vsak« zdravilo, vsak sprehod, ki so jih bili deležni od 10. april« do 20. junija, je bil zanje morebiten korak na morišče. Pošastno. (Nadaljevanje sledV Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchl 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchl 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 17. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT * Trst NA SESTANKU DRŽAV PROIZVAJALK BAKRA V PARIZU Perujska vlada podprla Čile v boju proti monopolom ZDA Peru bo «konkretno podprl santiaško vlado v boju proti zaplembam čilskega bakra ■ Stavke in neredi v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 16. — Položaj v Čilu je še vedno zelo napet, ker je največja opozicijska stranka, krščanska demokracija, proglasila splošno mobilizacijo proti vladi. Opozicija je odločena po-služiti se svojega najbolj učinkovitega orožja in sicer stavke uslužbencev in lastnikov prevozniških podjetij, ki je že povzročila precejšnje preglavice vladi, zaradi pomanjkanja živil v glavnih čilskih mestih. Policija je danes v prestolnici s silo odprla roloje nekaterih trgovin z živili, ki niso spoštovale ukaza vojaškega poveljnika Santia- Obramba «Iščemo profesorja, ki bi poučeval zgodovino slikanica tak oglas bo, moralo v kratkem objaviti francosko ministrstvo za šolstvo, potem ko je pouk predmeta «Francozi in slikanice* doživel velik uspeh na nekaterih pariških srednjih šolah. Razprodan je tudi učbenik, ki je prava antologija slikanic. Avtorji so si s to knjigo zadali namen pokazati dijakom ckaj vse se skriva za revijami, ki objavljajo izključno slikanice*. Nekateri sociologi so navdušeni nad to pobudo in trdijo, da je tudi slikanica občilo kot so časnik, radio in televizija. Zato podpirajo načrt, da bi v prihodnjem šolskem letu pouk o slikanicah postal obvezen na vseh srednjih šolah. Če bo načrt uresničen, bo postal problem kvalificiranih profesorjev pereč. Marsikdo se vprašuje, zakaj francoski minister za šolstvo namerava vključiti slikanice med obvezne predmete. Zlobneži odgovarjajo, da so slikanice postale v zadnjih letih bolj učinkovito sredstvo za boj proti režimu kot pa tradicionalni opozicijski listi. Ker se jih predstavniki oblasti zelo bojijo, so pogruntali pravilen sistem obrambe: obvezen pouk. Pravijo namreč, da so nekateri profesorji mojstri- v spreminjanju tudi najbolj zanimive snovi v dolgočasen predmet. da je perujska delegacija podprla vse čilske zahteve in poudarila svojo pripravljenost boriti se za pravice držav proizvajalk bakra. Delegaciji obeh afriških držav pa nista še zavzeli dokončnega stališča. Kaže, da se ti dve državi bojita odločne akcije v trenutku ko ponudba bakra prekaša povpraševanje. Govori se pa, da se bodo v Parizu v kratkem sestali ministri za rudnike in baker teh štirih držav, kar politični opazovalci v francoski prestolnici tolmačijo kot prvi uspeh Allendejevih sodelavcev. Francoski in nizozemski pristaniški delavci so medtem podprli čilske zahteve in niso hoteli raztovoriti panamske ladje «Birte Olden-dorff*, ki je pripeljala v Francijo tovor čilskega bakra, da bi protestirali proti vmešavanju francoske vlade v notranje zadeve Čila. Iz Le Ilavra je ladja odplula v Rotterdam, kjer so nizozemski prista-niščniki ravnali po zgledu francoskih kolegov. poročal o izredni operaciji. Pekinški zdravniki, so presadili desno stopalo na levo nogo 27-letnega dekleta Cuvenčin. Dekle je v železniški nesreči izgubilo desno nogo in levo stopalo. Ker je bilo desno stopalo nepoškodovano, so se kirurgi odločili za presaditev na levo nogo. Operacija je popolnoma uspela in dekle sedaj lahko hodi s pomočjo proteze na desni nogi. Splošen odpor proti volitvam v Ulstru BELFAST, 16. — Med katoliškim in protestantskim ulstrskim prebivalstvom iz dneva v dan narašča odpor proti upravnim volitvam, ki bado 6. decembra. Radikalna struja »Provisionals* katoliškega odporniškega gibanja IRA je pozvala svoje pristaše, naj bojkotirajo volitve. Podobne pozive so objavile vse organizacije protestantskih skrajnežev. Izredna operacija kitajskih zdravnikov bassano del grappa, ie. - 1 Stefano Tortona, doma iz neke vasi PEKING, 16. — Kitajski kirurgi pri Vicenzi. je danes ubil z rafalom so pred časom izvedli izreden po-1 iz brzostrelke prijatelja Lorenza de seg, a le danes je kitajski tisk 1 Vicarija. iiiiiiiuiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiininiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiinniiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiimu SESTANEK POSEBNEGA SLOVENSKEGA ODBORA r Vrsta pobud za proslavo 500-letnice kmečkih uporov LJUBLJANA, 16. — V Ljubljani je bila danes skupna seja odbora za proslavo 500-letnice kmečkih uporov in 400-letnice slovensko - hrvaškega punta. Sekretar odbora Janez Zemljarič je poročal o tem, kaj je doslej že storjenega, da bi tudi Slovenci kar najbolj svečano proslavili te pomembne mejnike v naši zgodovini. V mesecu avgustu, npr., je bila v Vidmu ob Ščavnici kolonija kiparjev - samorastnikov, ki so v les izdolbli več del o kmečkih uporih na slovenskih tleh. Ob stoletnici slovenskega kmetijskega šolstva v Mariboru so tudi puntom odkrili posebno spominsko obeležje. Mladi slovenski zgodovinarji so se dogovorili za poseben simpozij o kmečkih uporih, ki bo v Tolminu v maju prihodnjega leta. Osnovne in srednje šole so že sprejele program po katerem bodo učenci in dijaki pisali naloge na temo: Od I kmečkih puntov do narodnoosvobo- ga naj končajo stavko, sicer jim bodo zaplenili blago in prostore. Medtem se .je v Parizu sestal mednarodni odbor držav, ki izvažajo baker CIPEC. Članice odbora so Čile. Peru, Zambija in Zaire. Sestanek je sklicala santiaška vlada, da bi protestirala proti francoskim ukrepom o zaplembi bakra na zahtevo ameriške družbe «Ken-necot Corporation*. Po neuradnih vesteh iz francoske prestnlnice kaže, MED PLOVBO OD NEAPLJA DO PALERMA Brezbrižnost lastnikov vzrok pogina švicarskih konj Živinozdravnik dr. di Bella ugotovil, da so živali poginile zaradi zadu-senja - Verjetno so bile med plovbo zaprte v pretesnem prostoru PALERMO, 16. — Občinski živinozdravnik v Palermu dr. Porfirio di Bella je ugotovil, da je sedem švicarskih konj, ki so gh prepeljali s trajektom iz Neaplja v Palermo, poginilo zaradi zadušenja. Konji bi morali nastopiti na mednarodnem tekmovanju v skokih v Palermu v sredo 18. oktobra, zato so jih pripeljali iz Švice s posebnim nalašč urejenim tovornjakom za prevažanje konj. V Neaplju so jih vkrcali na trajekt, da bi jih prepeljali na Sicilijo Med plovbo je ladja naletela na slabo vreme, zato je kapitan ukazal zmanjšati hitrost in trajekt je prispel v Palermo z enourno zamudo. Ko je osebje trajekta odprlo tovornjak je presenečeno ugotovilo, da so vsi konji poginili. Lastniki živali so takoj zahtevali obdukcijo, da bi ugotov.li, če je kdo namenoma umoril konje, ali pa je treba pogin teh pripisati ozkemu prostoru, v katerem so bile zaprte živali med plovbo. Po obdukciji, ki jo je izvršil dr. di Bella kaže torej, da je prav slednji vzrok pogina sedmih švicarskih konj. To bi dokazovali tudi razni udarci, ki jih je živinozdravnik odkril na truplih živali- Dejstvo je, da je 14 nemških konj, ki so imeli na razpolago več prostora in so bili v sredini ladje — švicarske živali so bile v sprednjem delu — in zato manj izpostavljeni »udarcem* morskih valov, brez posledic prestali plovbo Lastniki švicarskih konj, katerih vrednost cenijo okrog 100 milijonov lir, so zahtevali od palermskega ži-vinozdravnika naj da na razpolago trupla živali univerzitetnemu zavodu za sodno medicino da bi strokovnjaki ugotovili, če je kdo zastrupi! konje med plovbo Brodarska družba, kateri pripada trajekt »Canguro azzurro* je že zavrnila vsakršno odgovornost. Pred stavnik družbe je izjavil, da so živali imele na razpolago premalo prostora med divjanjem viharja, kar naj bi povzročilo pogin konj zaradi stalnega butanja ob stene tovornjaka. Lastniki konj pa trdijo, da so z istim vozilom prepeljali iz Irske v Švico že deset konj in menijo, da so zato živali imele dovolj prostora med plovbo od Neaplja do Palerma.. Tekmovanja skakalnih konj niso neposredno povezana nobeno loterijo in, kar je z določenega zornega kota še bolj pomembno, niso povezana z rjobenim sistemom stav kot konjske dirke. Zato preiskovalni organi skoraj izključujejo možnost, da bi kdo zastrupil konje, ker razne zločinske tolpe niso imele nobenega interesa za potek tekmovanja, v nasprotju s tem kar se dogaja pri konjskih dirkah. dilne vojne na Slovenskem. Pa tudi skladatelji so se že lotili novih glasbenih del. V delu je tudi spomenik voditelju slovensko - hrvat-skega kmečkega punta Matiji Gubcu, ki bo stal na novem savskem mostu v Krškem. Poročilo pa je zajelo med drugim tudi sodelovanje slovenskega in hrvaškega odbora za proslavo teh zgodovinskih dogodkov. Študijska knjižnica v Novem mestu že pripravlja razstavo o tematiki kmečkih uporov v slovenski književnosti, razstava gorenjskega muzeja pa bo prikazala gradivo o uporih na tem območju ter o pripravah na osrednjo razstavo o kmečkih uporih, ki jo pripravlja Narodni muzej Slovenije in ki bo potovala tudi v Marihor, Ptuj in druge slovenske kraje. Slovenski zgodovinarji pripravljajo zborovanje posvečeno kmečkim u-porom in elementom revolucionarnosti v slovenski zgodovini od leta 1848 do narodnoosvobodilnega boja v letih 1941 - 45. D. KOŠMRLJ ŠPORT ŠPORT ŠPORT OB OTVORITVI NOVE OBČINSKE TELOVADNICE Y NABREŽINI Oba nastopa mladih košarkarjev si je ogledalo mnogo gledalcev Naši ekipi sta v obeh srečanjih doživeli poraz «Iz preteklosti smo podedovali malo» (Nadaljevanje s 4. strani) V okviru športnih proslav ob otvoritvi nove telovadnice v Nabrežini so v nedeljo odigrali dve košarkarski tekmi, v katerih je bilo zaposleno Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Obe srečanji si je ogledalo veliko število ljudi, kar kaže, da je zanimanje za šport v občini dokaj razvito, žal, sta bili v obeh srečanjih naši ekipi poraženi. Minibasket INTER 1904 — ZSŠDI 58:52 (21:26) ZSŠDI: Pavel Ferluga 4, Klavdij Starc, Rado Race 2, Marko Rismondo 4, Evgen Danev 12, Valter Sosič (k) 4, Bruno Furlan 26, Ivo Starc, Marko Ban, Egon Malalan, Bojan Tomažič, Jurij Škabar. INTERNAZIONALE 1904: Tegnini 11, Colovatti 7, Moschioni 12, Fognasaro, Varglien 4, Battain, Fruttero 2, Sivini 1, Prodan 10, Furlan, Femandelli 1. Sodnika: Pizzarello in Cadelli iz Trsta. Prosti meti ZSŠDI 4:6, Inter 1904 8:22. Srečanje v minibasketu je bilo že od vsega začetka zelo napeto in izenačeno. Slovenski košarkarji so takoj povedli. Vodstvo šestih točk so ohranili vse do poslednjih minut, ko so nasprotniki zaigrali znatno bolje in so tako tudi zasluženo zmagali. Tekma je bila tehnično na zadovoljivi ravni. Košarkarji obeh ekip so pokazali precejšnje tehnično znanje. Predstavniki Interja 1904 so dobro izkoristili svojo višinsko prednost. Poleg tega pa sta trenerja ZSŠDI Sosič in Lakovič napravila grobo napako, ker nista uvrstila v ekipo predstavnika Kontovela, Maura čuka, ki bi bil v tem srečanju lahko odločilne važnosti. Po tekmi so se igralci obeh ekip zadržali v veselem razpoloženju na kosilu, na katero jih je povabila domača občina. Mladinci LLOYD ADRIATICO - ZSŠDI 79:53 (43:27) ZSŠDI: Dolenc, Adrijan Sosič (k) 13, Gantar 9, Jugovič, Košuta 2, Vatovec, Kraus 4, Tavčar, Guštin 13, Edi Sosič 4, Daneu 3. LLOYD ADRIATICO: Oeser 24, For-za 19, Comici (k) 18, Jacopin 9, Fe-stini, Franceschini, Ličen 1, Brano-mayer, Stuparich 2, Pischianz 2. Sodnika: Divich in Ponga iz Trsta. ProsU meti: LJoyd 9:24, ZSŠDI 11:30. Tehnično boljši in višji košarkarji ekipe Lloyd Adriatico so bili premočan nasprotnik za predstavnike ZŠDI, v vrstah katerega se je poznala odsotnost centra Korena, ki ni nastopil zaradi disciplinskih ukrepov. Centri peterke Lloyd Adriatico so tako imeli prosto pot do koša, čeprav so se naši košarkarji branili požrtvovalno. V začetku so igralci ZSŠDI igrali enakovredno z nasprotniki, a že v sredini prvega polčasa so gostje preko centrov in z vtekanjem onemogočili nasprotno obrambo (pressing po vsem i-grišču). Adrijan Sosič in Guštin sta bila dokaj učinkovita v napadu, ostali so bili požrtvovalni. To pa je bilo vse premalo, da bi lahko zaustavili nasprotnike, ki so prikazali hitro in lepo košarko. b. 1. —Sodim med ljudi, ki dobro premislijo, preden se odločijo sprejeti odgovorno funkcijo. Ko jo pa sprejmejo, jp opravljajo s polno odgovornostjo. Naj omenim, da imam tudi «pogodbo» s svojo družino. Ko sem prevzemala funkcijo, sem jim povedala, da me bodo bolj malo videli. Našla sem razumevanje in to mi veliko pomeni pri mojem delu. — Razen lepih trenutkov, ko človek čuti zadovoljstvo, da je vloženo delo rodilo sadove, se pojavljajo tudi temni trenutki, ko te del okolice ne razume, ko je občinska politika predmet graje in napadov ne samo znotraj ampak tudi zunaj občine? — To je normalno in to se povsod dogaja. Rada imam borbo mnenj in nikomur ne zamerim, če je nasprotnega mnenja. Res pa je da sama ne bi mogla zdržati, če ne bi imela dobre opore v odbornikih, pri delavcih občinske uprave, pri svetih in komisijah in pri večini občanov. Veste, najtežje je takrat, kadar gre za odnose, za usklajevanje interesov in pogledov. SINOČI NA TISKOVNI KONFERENCI IB ekip na Borovem festivalu minibasketa Sinoči je bila v Trstu na stadionu «1. maj* tiskovna konferenca, na kateri so prireditelji predstavili 2. Borov festival minibasketa, ki bo od 1. do 5. novembra. Konference se je udeležilo poleg predstavnikov tiska tudi precejšnje število zastopnikov sodelujočih društev. Po krajšem pozdravnem nagovoru podpredsednika Bora Franka Viteza, je prisotne pozdravil predsednik deželnega odbora košarkarske zveze Jacobucci. ki je v svojem posegu pohvalil pobudo organizatorjev in jim je obljubil vso W ) Minibasket: ZSŠDI — Intemazionale 1904 možno pomoč. Na kratko pa je nato orisal značilnosti te manifestacije Branko Lakovič. Prireditev bo športno - umetniško - kulturno tekmovanje, saj bi poleg nastopa v minibasketu na sporedu še ex tempore in pa pismena naloga. Za vsako izmed teh tekmovanj bo sestavljena posebna lestvica. Izven konkurence pa bo še fotografski natečaj, med turnirjem samim pa tudi okrogla miza o športu, s sodelovanjem znanih športnih delavcev. Festivala se bo udeležilo 13 ekip iz Italije in Jugoslavije. Poleg organizatorja, Bora, bodo nastopali še «Tone Čufar* iz Ljubljane, Polet, Saba, Kontovel, Dom (Gorica). Ital-sider, Intemazionale 1904, Dopolavo-ro Ferroviario, Riereatorio iz Padove, Servolana, Don Bosco in osnovna šola «Vasari». Namen festivala je omogočiti čimveč nastopov mladim tekmovalcem. Srečanja bodo na sporedu vsak dan na stadionu «1. maj* in po možnosti tudi v telovadnici v Ul. Caravaggio. Veljal bo pravilnik italijanske košarkarske zveze, odsek za minibasket. V finale se bo uvrstilo osem ekip, ostalih pet pa bo nastopilo na tolažilnem turnirju. Pismene naloge se mora udeležiti najmanj pet tekmovalcev, prav tako tudi tekmovanja v ex tempore. TENIS Po večletnem premoru je bilo v nedeljo na Tržaškem zopet mednarodno teniško srečanje. Tržaški teniški klub je proslavil 25-letnico svoje ustanovitve s tekmo z ljubljansko Olimpijo. Zmago so osvojili domačini z visokim izidom 15:5. Tržačani so bili premočni predvsem med posamezniki, kjer so zmagali z 11:3. Povedati pa je treba, da je bil istočasno tudi republiški turnir v Portorožu, katerega so se udeležili najboljši Olimpijini i-gralci, ljubljansko društvo so tako v Padričah zastopali le rezervni igralci. kip, so proglasili Mariborčanko Bogdano Simončičevo, najboljša strelka pa je bila Vesna Volma-jerjeva (Marles). Prikazana košarka je bila dokaj kakovostna, če upoštevamo, da so bile igralke stare poprečno 16 let. TENIS V finalu Davisovega pokala ZDA boljše od Romunije Domačini so srečanje zgubili s 3:2 BUKAREŠTA, 16 — Američani so ZDA — Romunija 3:2 ponovno osvojili Davisov pokal. Letos je ta rezultat toliko pomembnejši, ker so predstavniki ZDA (po novih pravilih) morali gostovati v Romuniji in odigrati tekmovanje od začetka. V prejšnjih letih je namreč veljalo pravilo, da zmagovalec naslednje leto igra na domačih tleh naravnost linalno tekmo. Pred začetkom tekmovanja je večina izvedencev napovedovala zmago Romunov. Forma njihovega najboljšega igralca Nastaseja, prednost domačega prizorišča ir> peščeno igrišče, ki prija zlasti drugemu romunskemu igralcu Tiriacu, so bile točke prednosti za domačine. Kljub temu pa so prepričljivo zmagali Američani. Nastase je zaigral zelo slabo in že po prvem porazu s Smithom je Romunom ostalo le malo upanja; po sobotnem tekmovanju dvojic, kjer je prevladala odlična igra Američanov, je bilo že jasno, komu bo pripadla zmaga. Vendar pa je Tiriac v zadnjem dnevu tekmovanja pripravil prijetno presenečenje. Proti številki ena a-meriške reprezentance je sicer zgubil, vendar s tesnim 3:2, po napetem in skrajno utrudljivem boju. Romun se je dolgo in povsem enakovredno upiral, vse do zadnjega niza, ko je, že popolnoma izčrpan klonil nasprotniku s čistim 6:0. Drugo srečanje dneva je poteklo po predvidevanjih. Gorman ni povzročal Nastaseju posebnih težav in (po prikazani igri sodeč) bi bil rezultat lahko še bolj čist. nfiiMiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumimimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiimiiiuiiiiiuiiimii KOLESARSTVO TROFEJA ZMAGE KOŠARKA VARNA, 16. — V Varni so na evropskem ženskem košarkarskem prvenstvu v drugi skupini (za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta) danes dosegli te rezultate: V. Nemčija — Jugoslavija 68:60 Poljska — Avstrija 62:36 Italija — Nizozemska 54:44 Lestvica: 1. SZ, 2. Bolgarija, 3. CSSR, 4. Francija, 5. Romunija, 6. Madžarska. Lestvica od 7. do 12. mesta: 7. V. Nemčija, 8. Jugoslavija, 9. Poljska, 10. Italija, 11. Nizozemska, 12. Avstrija. • • • LJUBLJANA, 16. — Košarkarice Maribora so z zmago nad Ježico z 62:54 že drugič zaporedoma osvojile republiško mladinsko prvenstvo v košarki. Tretje mesto je osvojila Olimpija, četrto pa Marles. Za najboljšo igralko finalnega turnirja, ki se ga je udeležilo 8 e- SPALNIK KOPER - LJUBLJANA - BEOGRAD rta Od 1. oktobra 1972 dalje vozi direktni spalnik na relaciji KOPER - BEOGRAD — LJUBLJANA. 17.52 6.44 ,, KOPER LJUBLJANA BEOGRAD 10.51 22.18 V povratku vozi spalnik samo do Ljubljane, potniki, ki bodo nadaljevali vožnjo do Kopra bodo že imeli rezervirane sedeže v vlaku Pohorje exprea. Vse podrobne informacije lahko dobite na železniški postaji v Kopru in Ljubljani in v turistični poslovnici TTG v Ljubljani. : ZSŠDI — Lloyd Adriatico Olimpijec Peccolo pustil vse za sabo Jugoslovani niso dosegli vidnejših uvrstitev slovenskih kolesarjev, dejal: «Proga je bila res odlična, saj je bila prirejena za vse kolesarje. Ni manjkalo ravnine in niti vzponov. Škoda, da smo se slabo odrezali kar pa je razumljivo, saj se je v Jugoslaviji kolesarska sezona že končala in nismo več pripravljeni za tako dolge proge Čeprav sem tudi sam odstopil, sem s svojo vožnjo zadovoljen, saj sem v začetku nekajkrat poskušal ubežati in sem praktično začel akcijo, ki je dala Peccolu in tovarišem možnost za odločilni naskok*. VRSTNI RED NA CILJU (po 154 km vožnje): 1. Peccolo (Vittorio Veneto) v 4.29’ s poprečno hitrostjo 34,349 km na uro; 2. Battaglin (Jolly - Padova 2’ zaostanka; 3. Da Ros (Crich Libertas - TV) 2,30”; 4. Ongarato (Pedale Ravennate) 3'30"- Segato (Crich Libertas) 4’40”; Keršič (Branik - Maribor) 21. Kastelic (Rog Ljubljana); 22. Kekec (Branik); 24. J. Valenčič (Rog); 27. Frelih (Rog). Radi 5. 19. V nedeljo je bila v Trstu mednarodna amaterska kolesarska dirka, katere so se poleg najboljših italijanskih kolesarjev udeležili tudi številni predstavniki iz Jugoslavije, med katerimi so bili tudi nekateri olimpijci. Na 154 km dolgi in izredno naporni progi je zmagal italijanski olimpijski predstavnik Alessio Peccolo, ki je v zadnjih kilometrih pustil za sabo vse svoje tovariše in si je nabral do cilja pri Lovcu kar dve minuti prednosti. Dirke se je udeležilo rekordno število kolesarjev — 76, med katerimi je bilo 20 Jugoslovanov (4 Siporex Pulj, 5 Odred Ljubljana, 6 Rog Ljubljana, 3 Zagreb, 2 Branik Maribor). Takoj po startu je ušlo sedem kolesarjev, med katerimi so bili tudi Leček, Pleškc in Kastelic. Le-ček je bil najhitrejši tudi na gorskem cilju na Proseku, kjer je prav v zadnjih metrih prehitel Favales-so. Takoj nato je bila vsa skupina znova kompaktna. V prvem krogu so bili najaktivnejši jugoslovanski predstavniki. Po dugem krogu pa se je začela glavnina razbijati na skupinice, ki so imele med seboj po nekaj sekund razlike. V vodstvu so bili Gobbi, Da Ros, Ongarato in Peccolo, ki so začeli s silovitim tempom vedno bolj večati svojo prednost. V četrtem krogu so imeli ubežniki že poldrugo minuto prednosti pred deveterico najbližjih zasledovalcev in skoraj štiri minute pred glavnino, ki se je zaradi odstopov vedno bolj redčila. Tedaj se je od zasledovalne skupine ločil Battaglin, ki se je sam podal v boj proti močni burji in je pričel zasledovati bežečo šesterico. Iz skupne je ušel na tr-biški cesti v višini Križa, prve pa je ujel na openskem križišču. Njegov podvig je bil res izreden, saj so se spredaj srdito borili za vsak meter prednosti in je zaradi utrujenosti izpadel Battaglinov klubski tovariš Gobbi. Nova četverica najboljših italijanskih kolesarjev (trije so nastopali na «Tour de l'Ave-nir* in na olimpijskih igrah) je svojo prednost še povečala in se spustila proti industrijskemu pristanišču. V naselju Sv. Sergija je nenadoma potegnil Peccolo, ki je s svojim sprintom presenetil nasprotnike in je sam naskočil zadnji vzpon iz Boljunca do Ključa. Kmalu je zaostal še Ongarato, medtem ko je presenetil Battaglin, ki je imel še toliko moči, da se je na poti proti Ključu otresel še Da Rosa in se podal sam proti Lovcu, kamor je prispel s polminutno pred nostjo. Peccolo, ki je zmagal že v sredo v Sredipolju, si je zmago v tej naporni dirki popolnoma zaslužil, saj je bil stalno v ospredju in je bil v zadnjem delu dirke glavni pobudnik vseh begov. Smolo pa je imel olimpijec Morbiato, ki je pri Križu padel skupno z desetimi drugimi kolesarji in je moral nato sam zasledovati. Izkupil pa jo je Baldan, katerega so morali prepeljati v bolnišnico in se bo moral zdraviti teden dni. Od jugoslovanskih kolesarjev jih je dirko zaključilo le pet (Keršič, Kastelic, Kekec, J. Valenčič in Frelih), ostali pa so morali odstopiti. Na cilj je prispelo komaj 27 kolesarjev. V kratkem pomenku ob koncu! Alessandrelli, Mozzini in Bergama-dirke je Rudi Valenčič, veteran schi. Izida zadnjega dneva: Smith " Tiriac (4:6, 6:2, 6:4, 2:6, 6:0), Nastase — Gorman (6:1, 6:2, 5:7, 10:8). ODBOJKA PRIJATELJSKO SREČANJE Drevi v Gorici Dom-Sovodnje Drevi bo prijateljska odbojkarski ’ tekma med ekipama Doma (Gorica) i in Sovodenj. Tekma bo na igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ul. Monta-santo 84) s pričetkom ob 20.15. Obe ekipi sta se v letošnji priprav- : Ijalni sezoni že dvakrat srečali. Prvič v prijateljski tekmi, drugič pa na od' bojkarskem turnirju v Sovodnjah. ' obeh tekmah so zmagali domovci i* tudi tokrat so favoriti. Toda ne bodo smeli podcenjevati Sovodenjcev, kef znajo tudi oni zaigrati lepo in dobro-Igralci obeh ekip naj se zberejo pred Dijaškim domom ob 20. uri. V primeru slabega vremena bo tek' ma odpadla. KOŠARKA BEOGRAD, 16. — Sinoči se je z*; 'ključil mednarodni košarka«# turnir za nagrado TV. Pred števil' nim občinstvom je Jugoplastika P0-polnoma nepričakovano premagal* italijansko ekipo Ignis iz Varesej*-ki je kljub porazu obdržal pri0 mesto lestvice. I Jugoplastika — Ignis 76:73 Simmenthal — Crvena zvezda 92:74 KONČNA LESTVICA: 1. Ignis, 2. Simmenthal, 3. CrVe na zvezda, 4. Jugoplastika. *** LJUBLJANA, 16. — Pred »J gledalci je včeraj v Ljubljani ^ limpija premagala Željezničarja 5 126:64. Tekma je bila veljavna ** italijansko — jugoslovanski košat' karski pokal. Ker je beneški Spl* gen zgubil v Zagrebu, je sedal Olimpija sama na čelu lestvice. Ljubljančani so zaigrali odličfl0 in že po prvih udarcih ni bilo n* benega dvoma o zmagovalcu. D0] kazali so predvsem, da znajo f koristiti vsako priložnost za koš j® njihova igra je bila predvsem pr*®' tična. IZIDA: Olimpija — Željezničar Lokomotiva — Splugen LESTVICA * Olimpija 10, Splugen in Lokonj* tiva 8, Gorena 6, Snaidero 4, rf ljezničar 2. 103:10® NOGOMET Rezultati mladinskih nogometni® prvenstev: MLADINCI Rosandra — Gaja 3:0 Vesna — Demacori 3:0 Primorje — Opicina Super-caffe V>* NARAŠČAJNIKI Giarizzole — Breg D* BOKS ^ ZAGREB, 16. — Bivši profesi* nalni evropski boksarski prvak Iv*? Prebeg je opustil aktivno boksa®? in se je posvetil treniranju mla® amaterjev. KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Italijanski igralci v za tekmo s Švico Reprezentanci se bosta srečali v soboto v Bern« RIM, 16. — Italijanska nogometna zveza je objavila seznam igralcev, ki bodo nastopili v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo proti Švici. Tekma bo v soboto v Bernu. Izbrani igralci so naslednji: Bologna: Roversi. Cagliari: Albertosi in Riva, Inter: Bellugi, Burgnich, Mazzola. Juventus: Anastasi, Bettega, Ca-pello, Causio, Spinosi in Zoff. Lazio: Chimaglia. Milan: Benetti, Rivera in Rosato. Roma: Bet. Torino: Agroppi. Valcareggi je izbral igralce, ki so že nastopili v zmagovitem srečanju z Luksemburgom. Čeprav ni tega naravnost potrdil, kaže, da bo igrala ista ekipa kot pred tednom dni. Tudi tokrat manjkata napadalca Boninsegna in Prati. Oba pa sta po Valcareggijevih besedah še vedno v skupini tridesetih igralcev, ki pridejo ob vsakem mednarodnem srečanju v poštev za reprezentanco. * • * Istočasno z imeni A reprezentance so objavili tudi imena igralcev, ki bodo nastopali s Švico B. Za italijansko ekipo tunder 23» bodo igrali: Bordon, Lombardo, Oriali, Cuccureddu, Vavassori, Mastropa-squa, Damjani, Franzot, Villa, Spinosi, Spadoni, Pulici. Rezerve pa so Orazi, Moro, Doldi, Negrisolo, NAMIZNI TENIS PEKING, 16. — Jugoslovan**' namiznoteniška reprezentanca, t gostuje te dni v LR Kitajski, J*j, prvem srečanju pred 18.000 gl^ ci premagala izbrano kitajsko z rezultatom 5:2. V ženski kobfu renči pa so Jugoslovanke zgub1 s 3:0. Na Kitajskem bodo imeli ju vanski namiznoteniški igralci ( dva dvoboja v Pekingu, dva Tjenčinu, verjetno pa bodo na-®« pili tudi v Šanghaju. Kitajci b®* vrnili obisk 15. novembra. V jugoslovanski reprezentanci stopa tudi mladi Mariborčan ™ ran Savnik. OBVESTILA ŠZ Bor obvešča mlade odb®^ karje, ki so že igrali, ali se meravajo posvetiti odbojki, da ^ do treningi vsako sredo in Peie* od 19. do 21. ure. ŠZ Bor vabi mlada dekleta, jj obiskujejo nižjo srednjo šolo T 1. razred višjih šol, da se Pp javijo za tečaj odbojke. Treningi bodo ob sredah In Ve\ kih ob 13. uri na stadionu 1. j v Trstu.