' —T——-■ --»t-—;--—T-- Prvi slovenski dnevnik v Zjtdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c>AmerikL The f*rst Slovenic Daily~ in the United States. • Issued every day* except Sundays and Holidays. & ^ IiUni m ■•comi-ClMf Matter, September 41, 1903, at tha Post Office at New York, N. 7., under the Act of Oongrwe of March S, 1S7S. NO. 116. ŠTEV. 116. NEW YORK, THURSDAY, MAY 17, 1906. — V ČETRTEK, 17. VELIKEGA TRAVNA, 1906. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Milica proti štrajkarjem opekarn v Coceymans. OBLASTI SO POSLALE PROTI NEMIRNIM DELAVCEM ŠTIRI SOTNIJE. Vojaško pomoč so zahtevali delodajalci od vlade v Albany. NEMIRI. -o- Albany, N. Y., 17. maja. Pri opekarnah v Coceymans na zapadnem bregu Had~>ua prišlo je do resnih nemirov, ker >o lastniki opekarn najeli zamorske delavce, tla z njimi nadomestijo svoje štrajkujoce opesar.>e. Št raj ka rji mi večinoma Italijani, kateri so z delom prenehali, ker jim pisjHHlarji niso hoteli povišati place. Takoj početkom štrajka se je zatrje-vn.o, tla h,,de š- rif ^.zval milico, ako .ve prij>ete kaki nemiri. Sedaj, ko i.>i l-ii«l<-i ii-iieli zamorske delavce, lo ueimiaj.iiii ujj« - i H4) ltaliiani sle«lnjim sporočili, da ne smejo delati. Ker so pa zamorci kljub temu odšli ua delo, prišlo je 150 Italijanov v Zei-lerjevo opekarno k j»-r —> zamorce prisilili, da z de-hoiii j i re nehajo. Nato so od-di v druge opekarne in tudi tam so m- jim zamorci pridružili. Pri oj>ekarui Sutton A: Su.l.lcriv Brick Compmatf j^ l>a l»re.Uut\ jc liih. ■— p,, [).. i -o bežali tovarnarji, zamor- 1'" •' ltaliiaui opekarno obkolili in U1. ,i ,,,1,-,. aa prosto Kas- ne je >e ie Suddetiv odpeljal v Albany, \.;,„. .li.Kil lia oomoč milico 10. l»ol-K,r ■ .J1 i . ka, in -sict r štiri sotnije, ktere so takoj odšle tamkaj. Vojaki so prišli v Coceymans «\ečer ob sedmih. Ita.ijan-*ke gostilne so takoj zaprli in voja.vi *o zasedli ulice in kolodvor. Zamorci sedaj delajo v varstvu vojaštva. Pričakovati je nadaljuih nemirov. -o- BREZPOSELNI LJUDJE V SAN FRANCISCU. Delavcem js nemogoče dobiti delo. San Franciseo, Cal., 166. maja. V tukajšnjem mestu je sedaj mnogo vet za delo sposobnih ljudi, nego je dela ktero bi zamori i oni opravljati. Vse-kako se bode pa položaj izdatno poboljšal, ko prieno trgovske banke zo pet poslovati in ko bodo zavarovalne dru/.l,«' izp]a< ale zavarovalnino. Seda, ima kaeih 20.000 mož delo, toda v ten Številu so vpošteti tudi uslužbenci že lezniških in telefonskih družb. Na ti so.-e ljudi je zaposlenih - tem, da od »tranjujejo razvaline iz razdejani! mestnih delov. Kedo je iažnik ? Roosevelt - Tillman. SF/NT fi TOR-T A "RATT.TW TTC TTLL-MAN STA OSTRO NAPADLA PREDKEDNIKA THEO. ROOSEVELTA. Nadaljevanje odkritja tajnosti v kon-troverzi Roosevelt-Tillman. SENAT TIHO POSLUŠA "Washington, 17. maja. V senatu jr prišel včeraj na površje zopet boj med i»i ■ -ilsednikom in senatorji Bailev in Ti! man, kteri traja že par dni. Se-. I.i J se je .slo za korespondenco, objavljeno v chicaškej in nevvvorškej "Tribuni", v kterej je Bailey oznanil odgovornim za to. da razprave nied Mooseveltom in TilLmanom radi tovornih een niso uspele. Imenovana >|iisa s:a tudi trdila, da se je Bailev v.-čkrat posvetoval - svojim republikanskim kolegom Aldrieiiem, da bi preprečil sprejetje imenovanega predloga. Končno se t tuli trdi, da Chaud.er in Tillman sumita Baileya, da se napram imenovanemu predlogu obnaša izdajalski. Bailev in Tillman sta prosila za besedo. Bailev je nato dal prebrati del imenovanega časniškega poročila, nakar je dejal: "To poročilo imenujem nekvalifi-kovano, nameravano in zlobno laž. Dotičnega dopisnika imenujem zlob-ii _ra lažnika in izjavljam, da je mož, kteri je dal povoda za to korespondenco, zlobnim lažnikom, pa naj že bode dotiČuik kedorkoli." Bailev je govoril izredno mirno, tako. odatke, ni vreden, da ima visi ;o službo. Mož, kteri je storil to intamnost, mora to plačati s s v 4 *jo s.užbo. Ako ostane ta človek še nadalje v službi. i»otem moramo to -mat rati, da njegov gospodar to njegovo jx»četje odobrava." Ko je Bailey končal, pričel je go.o-riti Tillman: "Človek, ki je pisal ta članek, je brezdvouino mož z umazanimi grab-ljami, kterih držaj je iskati v največjih krogih. V članku, je osem rar.mli neresnic. Proti Baileyu nisem nikdar kaj storil, ker o njegovej zvestobi nikdar ne morem dvomiti." "Kedo ima telovnik?" Samuel Goldstein, polnokrvni čifut, ki stanuje v hiši -t. 139 Orchard St. v New Yorku. prišel je včeraj na sodišče v Kssex Market, kjer se je pritožil, ila mu je nekdo ukradel njegov telovnik, v kterem je imel v nekem 'ipecijalno zašitem žepu" diamantov za $9H7.»)9. V onej hiši, v kterej stanuje Mr. Samuel, dal je aretovati tri druge čifute — Louis Dobermana, Mcver Samuelsa in Jakoba Keppel-tona. Kazim je prišlo k sodišča več nego 50 prič in prijateljev Samuela. Priče so pa tako protislovno izpovedale, da je kadi zgubil potrpežljivost in je poslal vse tri jetnike v ječo. Zvezin denar za San Francisco. Washington, 16. maja. Odbor za podporo mestu San Franciscu je danes po posvetovanju vojnega tajnika Tafta in arhitekta Tavlorja sklenil, priporočiti, da izda vlada $500,000 v prid San Francisca. oziroma v svrho zgrndnje novih zvezinih poslopij. 10.000 vagonov sežgali. Columbus, O., 10. maja. Pennsylvania železnica sežgala bo»lali nazaj na Kitajsko 23. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti r^vmatizmn, oslabelosti in druge bo-lfsni. Stefclenioe po 50 in 25 oeo*o». ZA DELO NESPOSOBEN. ^lr. Frank Kolaček iz Mount Cal-ma, Tex., nam naznanja o nezgodi, ktera ga je nedavno doletela. "Želim Vam naznaniti, da so me nedavno napadli jaki krči po nogah in rokah, ktere so me izredno bolele, zlasti kadar se je vreme spremenilo. Kakbr hitro je nastalo mrzleje vreme, nisem bil sposoben za delo. Potem sem začel rabiti Trinerjevo Ameriško grenko vino, čegar učinek je bil uprav čudežen. Potem, ko sem povžil par stekl£-iiic, so krči popolnoma zginoli, radi česar vsem bolnikom priporočam to dobro zdravilo." Ta mladenič je imel revma'izem in vino ga je ozdravilo, ker ono prenovi vso kri in podeli nove moči vsemu truplu. Kdor koli potrebuje čisto kri, krepke živce in zdrave, trdne mišice, rabi naj Trinerjevo ameriško grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Novo veliko jezero v južnej Californiji. V JUŽNEJ CALIFORNIJI JE NASTALO IZREDNO VELIKO JEZERO, KI JE DOLGO ŠESTDESET MILJ. —o— Površje novega jezera meri 1800 štiri-jaških milj. 20 MILJ ŠIROKO. -o- 11 Amerikansko!" — tako bodo naši tovariši na Slovenskem vzkliknili, ko bodo izvedeli, da je nastalo v deželi neomejenih mogočnosti, slučajno, in kar preko noči jezero, ktero je danes devetkrat večje, nego Bodensko jezero v Evropi. V južnej Californiji nastalo je jezero. ktero je t>0 milj dolgo in 30 milj široko ter pokriva li^OO štirijaških milj, dočim je Bodensko jezero v Evropi Ie 40 milj dolgo in samo 9 milj široko. Jezero se nahaja tam, kjer je bila še lani mrtva pustinja, kamor so-pa pričele cdtakati vode reke Colorado, in sicer slučajno, kar je eelo za našo domovino, kjer je vse mogoče, uprav izvanreden dogodek. To se je pa tako zgodi.o: Pred kakimi 18 meseci zgradila je neka kanalizacijska družba ob cali- r n i j s ko- \v ash i n gtonsk e j meji kanal, ]>o kterem so hoteli iz reke Colorado dobiti potrebno vodo za kanalizacijo mrtve doline Imperial v južnej Californiji. Komisija je pa delala račune brez mogočnega krčma rja, oziroma brez v gotovih letnih časih vode bogate reke, ktera se vali skozi skalne palisade vse do ea.itornijskega zaliva. Toda voda SE JE VALILA, kajti dandanašnji teče le še mali del vode iz Rio Colorado v imenovani zaliv, kajti večina voile sc izliva v imenovano novo jezero, ktero je nastalo pred letom dni, ko si je Kio Colorado napravila z lastno močjo novo pot po malej poti, ktero so zgradili preje ljudje v obliki zgoraj imenovanega kapitala.. Tako je reka preplavila vso deželo, poznano ]mh1 imenom Salton Sink, in svoj dosedaj proti jugu o-brnjeni tok ukrenila proti severozapadu. Tako leži novo jezero v okviru mej Zjedinjenih držav, dočim so imenovani kanal pričeli graditi v Mehiki. Z elementarno sih) je voda razširila 50 čevljev široki kanal, kterega so zgradili ljudje, da bi dobili toliko vode, kolikor bi jo potrebovali za kanalizacijo pustinjske dežele. Toda Kio Colorado se za to ni zmenila in v minolem juliju valilo se je 25,000 kubičnih čevljev vode vsako sekundo po no vej strugi in danes pokriva ta voda, kakor rečeno, 1S00 štirijaških milj bivše puščave. Novo jezero je povprečno globoko 15 čevljev. Ker se do danes še ni posrečilo velike reke spraviti nazaj v njeno staro strugo, postaja jezero dan za dnevom večje. Vsled tega ima Southern Pacific železnica izdatno škodo, kajti dosedaj je morala že trikrat priložiti 15 milj dolg komad svoje proge na višje mesto. Jezero narašča vsaki dan za jeden palec. Sedaj skuhajo, kakor rečeno, reko spraviti v njeno staro strugo. Ako se jim to ne posreči, potem bode jezero dalje naraščalo. Toda ako vodo tudi ustavijo, hode jezero ostalo, kajti kolikor vode se Ixwle izhlapilo, toliko jo bode še vedno prišlo v jezero iz Kio Colorado. Jezero je na podnebje v okolici zelo blagodejno vplivalo. Denarje v staro domovino pošiljam*: > za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. Denarje nam pozlati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporače-wm ali regiztrovanem pizmn, večje mezkt po Domeztie Postal Money Order aH po Mew York Bank Draft FRANK lAXIEl, IM Greenwich Street, Wow Terk. 1712 Si Oliix St- Okvolaad, Otto. $100,000.000 za vojno mornarico. V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI SO ODOBRILI PREDLOG ZA MORNARIC NE DOVOLITVE. Gradnja največje vojne ladij e na svetu je sedaj zagotovljena. NAJVEČJA MORNARICA. -o- "Washington. 17. maja. V zastop-niškej zbornici so včeraj izdelali mor-narieni dvolitveni predlog, kteri dovoljuje izdajo sto milijonov dolarjev za gradnjo novih vojnih ladij. Zastopniki so se najbolj zanimali za točko ,ktera določa, da dobi naša vojna mornarica največjo vojno lazijo na svetu. Pristaši te dovolitve izjavili, da mora biti mornarica naše republike prva na svetu, dočim so nasprotniki govorili v prid miru, ra^oro-žitve in posredovanja, radi česar je gradnja take ladije nepotrebna. Končno so predlog, da se gradja take ladije opusti, zavrnili in določili, da se ladija zgradi po drugej haaskej mirovnej konferenci. Danes se vrši tozadevno končno glasovanje. NOVI AMERIČANI. Prebivalci otoka Puerto Rico postanejo državljani. Washington, IG. maja. Zbornični odsek za inzularne zadeve sklenil je ugodno poročati o predlogu, kterega namen je, podeliti prebivalcem otoka Puerto Rico, državljanske pravice. To pravico dobe vsi prebivalci Puerto Rica, kteri so bili dne 11. aprila 1899 španski podaniki in so ostali na otoku, izimši onih, kteri so tedaj sklenil, da ostanejo še nadalje španski podaniki. Portoričani naj se imenujejo v nadalje, kakor tam živeči državljani Zjed. držav "puertoriško ljudstvo." Največja jadranka na svetu. Največja jadranka na svetu, E. C. Riekmers, dospela je včeraj zjutraj po 23dnevnem potovanju iz Bremena v našo luko in se je usidrala pri Sta-pletonu na Staten Islandu. Jadranka ima pet jambor in na njej je 50.000 štirijaških čevljev jader, tako, da pri ugodnem vetru prevozi 17 vrst na uro. Riekmers je povsem drugačna, nego so jadranke starejše vrste. Na njej je salon, kteri je elegantnejši. nego so saloni na marsikakem paraiku. Stoli so tapecirani. Na jadranki je tudi mnogo kabin za potnike. Nemčija se boji panameriškega kongresa. Berolin. 16. maja. Nemško uradno in neuradno časopisje kar javno izraža svojo zojazen pred panameriškim kongresom. Časopisje jednoglasno zatrjuje. da nameravajo Zjed. države razdejati evropsko trgovino v južnej Ameriki in izjavlja, da bi bili španski Američani neumni, ako bi plačevali za blago iz Zjed. držav večje svote, nego za isto blago, ktero prihaja iz Evrope in je ceneje. $30.000 ukradeL Cleveland, O., 106. maja. William T. Spath, oskrbnk Hagenbeekovega cirkusa, moral je danes v ječo, ker je obdolžen, da je v oktobru 1. 1904 v Tarboro. N. C., ukradel iz nekega voza imenovanega cirkusa $30.000. Spai-tlia so odvedli uklenjenega v Colum-bus. Riboreja v county ju Lake. Chicago, 111., 16. maja. Iz zvezinega zavoda za ribo rejo v Put in Bayu, O., poslali so v Lake county tri milijone ribic, kterih ni jedna ni starejša, nego tri dni. Ribice bodo izpostavili v 300 do 400 jezerih, potokih in rekah imenovanega countyja. Podraženje prekmorske vožnje. Red Star črta (rudeča zvezda) je podražila pre vožnje listke za med-krovje za $2 iz Ne^v Yorka v Antwer-pen; iz Antwerpena v New York pa za $2£0. iz Avstro-Ogrske. Fran Josip na Ogrsko. AVSTRIJSKI CESAR BODE PRISOSTVOVAL OTVORITVI OGRSKO - HRVATSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. V avstrijske gosposke j zbornici. Izjava avstrijskega ministerskega predsednika. VOLILNA REFORMA. Dunaj, 17. maja. Cesar Fran Josip odpotuje dne 20. t. m. v Budimpešto, da prisostvuje otvoritvi ogrsko-hrvat-skega državnega zbora, ktera se vrši dne 24. maja. Na to bode cesar pregledal čete v Brueku ob Litvi. Dunaj, 17. maja. Novi avstrijski ministerski predsednik, knez Ilohen-lohe, naznanil je včeraj gosposkej zbornici državnega zbora vladin program. Glavni cilj nove vlade je izvršitev volilne reforme, in sicer na pod-lasri socijalne in politične pravičnosti. Glavna dolžnost vlade je, čuvati pravice in koristi Avstrije. Vlada se bode tudi posvetila gospodarskim vprašanjem. VESTI IZ INOZEMSTVA. Tri nemške jadranke so se potopile. 73 mornarjev utonilo. — Ma-rokanci in francoski konzul. Nemiri v Italiji. Berolin, 10. maja. Na Severnem morju so se v viharju potopile tri nemške jadranke. Vsi mornarji, v skupnem številu 73, so utonili. Tanger, Maroko, 166. maja. Francoski podkonzul v Rabatinu je bil v ve-likej nevarnosti. Ko se je s prijatelji vračal v mesto, so ga marokanski vojaki pretepli in končno so ga hoteli še ustreliti. Francija je protestirala pri sultanu. Cagliari, Italija, 16. maja. Radi štrajka so v tukajšnjej pokrajini nemiri na dnevnem redu. Sedaj se oglaša tudi lakota in ker so jestvine zelo drage, so štrajkarji napadli in oplenili več prodajalnic. 'Galantni" cesar. Ivo je nemški cesar leta 1903 obiskal mestece Crefeld, so potožile ta-njošnje device, da, ker nimajo garni-zije, jim primanjkuje tudi plesalcev pri plesih in veselicah. Z nasmehom je cesar obljubil pomoči in res držal svojo besedo, kajti dne 2. maja je on sam pripeljaf ]>olk hnzarjev, kteri so 7. godbo na čelu prišli v mesto k^.t stalno vojaštvo. ."Vidite, da sem izpolnil svojo obljubo. Tu imate svoje huzarje. Qd sedaj naprej je vaše mesto garni zija in mlade dame imajo plesalcev v izobilju." S tem besedami je oddal polk mest ul Torej mesto ima vojake, dekleta plesalce, a z vojaki se bode usedla tudi — štorklja. Italijanska kraljevska dvojica na milanski razstavi. Italijanski kr.uj in kraljica sta dospela v Milan in i>osetila v spremstvu one oddelke izložbe, kjer so razstavili inozemei. V ogrskem oddelku je sprejel kraljevsko dvojico avstro-ogrski jxj.slanik grof Luetzow v spremstva članov razstavljalnega komiteta. Ivo sta si ogledala kralj in kraljica paviljon, sta odšla v avstrijski oddelek. Vsprejeta sta bila v veliki, bogato okrašeni dvorani, v ktere sredini je stal doprsni kip avstrijskega cesarja. Razstavljale! so pozdravili oba z navdušenjem, kraljici so darovali rož. Kralj in kraljica sta se razgovarjala z odposlanci in razstavljale! in jim čestitala na posrečeni prireditvi. ffio si lutnje^ sorodrike ter erf|zte|e v Ameriko vzeti, piši za pojasnila m voine cene na: FRANK SAKSES. 119 Gfecawkh St, New Yeifc, N. Y, ker tu boddl najpoiteneje in najbolje postreien. Fr. Sakzer je priznani zastopnik vseh ipioitnih parobrodnih dnw Domina zmaga, Goremikin odstopi. CAR JE PRIPRAVLJEN ŽRTVOVATI MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA GORE M IKIN A. Novi kabinet se ustanovi iz konservativnih članov gosudarstvene dume. PRED KONFLIKTOM. -o- Petrograd, 17. maja. Dasiravno je bilo pričakovati, da pride med dumo in krono do konflikta, do tega najbrže ne bode prišlo. Car je namreč sklenil to preprečiti potom kompromisa in bode imenoval kabinet iz konservativnih članov parlamenta. Na ta način postane Rusija ustavna monarhija, vladami po parlamentarne j večini. To pomenja prvo veliko zrnato gosudarstvene dume. Pri splošne j debati o odgovoru je duma rešila štiri glavne točke: splošno volilno pravico, reformo birokracije in provincijonalne uprave, odpravo nasilja in odgovornost ministrov. Ra-dikalci so tudi predlagali volilno pravico za ženske, kar je pa večina zavrgla. Nek kmetski poslanec je tem povodom izjavil: <;Mi nečemo, da bi naše žene volile; one naj ostanejo doma in vodijo gospodinjstvo." Petrograd, l(i. maja. Odgovor ruskega parlamenta na carjev prestolni govor bode. kakor se splošno trdi. pro-vzročil konflikt, kajti v njem so točke, kterih car po zatrdilu vladinih pristašev ne more izpolniti. '' Novo je Vretn-ja" smatra odgovor dume revolucijo-narnim dokumentom, "'kteri je sličen uvodnemu članku kakega socijalno-demokratičnega časopisa." Zopet na drugej strani pa vodje ustavnih demokratov pogumno izjavljajo, da je namen odgovora, carju razjasniti, da se zamore dežela zadovoljiti le z u-stavno monarhijo na demokratienej podlagi. Zajedno pa poudarjajo, da odgovor ni ultimatum in da so morali storili vse, kar je v njihovih močeh, da odgovor ni postal še bolj radikalen. Car in ministerski predsednik Goremikin se hočeta na vsak način izogniti kakemu konfliktu in sicer na ta način, da si izposlujeta potom kompromisa čas za izdajo amnestije. A verodostojnih krogih se tudi zatrjuje, da bode car na svoj rojstni dan, dne 19. maja, proklamiral amnestijo. Današnja seja se je pričela dopolu-dne ob 11. uri. Navzoč je bil ves kabinet. Petrograd, 10. maja. Ustavni demokrat je so v vedno večjih skrbeh radi vedno bolj razširjujoeega se radika-lizma v njihovih lastnih vrstah. Tem skrbem pridružilo se je še dejstvo, da bodo tudi Poljaki delali težave. Poljaki so pri svoje.j posebni seji sprejeli resolucijo v prid 11 zgodovinskega položaja kraljevine Poljske in mednarodnega jamstva." Ustavni demokrat-je so mnenja, da bode ta resolucija oživotvorila zopet načrte za ustanovitev poljske kraljevine, kar l>ode uničilo načrte ustavnih demokratov. Danes se je vršila tudi seja gorenje zbornice parlamenta. Kot govorniki so nastopili dva ministra in tudi grof Witte. ('lani gorenje zbornice so sklenili imenovati odbor 18 članov, kteri bode izdelal odgovor na prestolni govor. Reakcijonarna dvorna stranka je imela svojo sejo v palači velikeira kneza Vladimira. Ozerki, Finska. 16. maja. Danes so pokopali truplo duhovna Gapona. ktero so našli dne 13. maja tukaj obešeno. Petrograd, 10. maja. Vodstvo v parlamentu so prevzeli poslanci iz Tvera. kteri so najsposobnejši govorniki. Najradikalnejši poslanci so oni od Volge. Tz Kavkaza in Sibira do sedaj še ni jeden poslanec ni govoril, toda oni vedno ploskajo, kadar pride na vrsto kaka radikalna točka. Moha-medanci delujejo sporazumno z ustavnimi demokrati in Poljaki. Zastopniki od Baltika so radikalci. Prolivanje krvi in boji na Balkanu. SRBI SO SE PRI BORICAH BOJEVALI S TURŠKIM VOJAŠTVOM IN ARNAVTI. Grki so pri Gobeni poklali štirideset Kucovlahov. BOJ V DEČOVI. Kuga na Hawaijn. Honolulu, Hawaii, 14. maja. Karantenska oblast je odredila desinfekcijo potnikov parnika Sierra, na kterem se je tekom zadnjih par dni pripetilo več slučajev kuge. Parnik je danes od-pluL Cetinje, Črna gora. Četa Srbov obkolila je včeraj pri Boricah turško vojaštvo nizamov in Ari:avtov. !!>>!.ki je izredno krvav. >e še vrši jn u!»eh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Skopeljski va!i p-»!ai <• Turkon pomor. Srhi se ho."-. >i. «. t n « lt i Ar-uavtotn, ker r>> i ;» >rbsko vas. Solun. 17. maja. Minolo nedeljo grški komitaši med lV-t<> i:i Oobeno poklali 40 Kucovlahov, mošk.f. iniske in otroke, ktere je vodil nek por.-čnik s 40 vojaki. Grki postreljali tudi sedem vojakov, dočim j bilo devet ranjenih. Ostale so ujeli. V Dečovi, blizo Rezine so včeraj turški vojaki pomorili oi»cia-tion. Predsednik imenovane organizacije. Livingstone, izjavlja, da bodo radi tega nakladalci tovorov najbrže zopet pričeli s štrajkom. Redka hvaležnost. V Pavi ji na Italija :;skem umrla bogata markeza Izabela Lneini, ki je zapustila oporočno l."»00 lir ondotne-mu šaljivemu listu, na kterega je bila naročena mnogo let. Tudi so t rudnikom lista je zapustila i-totako 1500 lir. naj b i-e pri razveseljevanju spominjali t ml i nje. V oporoki je rečeno. da je uredništvu hvaležna, da ji je s svojimi šalami priredilo marsi-ktero veselo uro. TRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Koenigin Luise 1(5. maja i/. Genove z 2040 potniki. Oceanic Iti. maja iz Liverpool a - lo">0 potniiki. Caronia 1<». maja i/. Liverpoola z 2134 potniki. Despeti imajo: Louise iz Hamburga. Arimatea iz Trsta. Barcelona iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. La Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. New York i/. Southamptona. Noodland iz Antuerpena. Finland iz Antiverpena. Pannonia iz Reke. Odpluli so: La Touraine 17. maja v Havre. Blueeher 17. maja v Hamburg. Rhein 17. maja v Bremen. Odpluli bodo: Celtic IS. maja v Liverpool. St. Paul 10. maja v Southampton. Umbria 19. maja v Liverpool. Zeeland 19. maja v Antwerpen. St. Andrew 19. maja v Antwerpen. Koenigin L lise 19. maja v Genovo. Columbia 19. maja v Glasgow. Graf Waldersee 19. maja v Hamburg. La Bretagne 19. maja v Havre. **"rJeaux 19. maja v Havre. Giulia 19. maja v Trst. * ne veš po kom bi zanes- I V II ljivo in brzo denarje H H II domu poslal ali kupil ■ parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na FRANK Sakserja, 109 Greenwich Street v New Yorku. ■ Glas Naroda | - ^^ "GLAS NARODA" slovenskih d^!avcev v Ameriki. vsednin; Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. S-W-ik: Publish«: FRANK SAKSER, ®09 Greenwich Street, New York City- i a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 « pol 1-ta............. i. 50 »a Evropo, za vse leto.......4.50 ''* " " pol leta ....... Z50 * 44 44 četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. XJLAS NARODA .*haja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. "GLAS NAROOA« ('•Voice of the People") tissuec: eve«> day, except Sundays and Holidays. Subscription year.y $.4.00. Advertisement on agreement. Za oglase do de»et vrstic se plača 3C centov. Dopisi brer, podpira in osobnosti se le natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Sdcwi-y Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali«, iče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naVcctUe "^CV, "G!a 5 'Varoda" ■09 Greenwich Street. New York Citv. Človeške žrtve. Pri nas ne mine niti jeden dan, da bi ne porot-ali <» človeških žrtvah, kte-re zahteva velikanska obrt, ktei-a se V Ameriki vedno bolj razvija. V včerajšnje j izdaji tl Glasa Naroda" sniu zopet jjorueali, da se je v nekem preinogovem rovu IVnnsvlvaluje pripetila razstrelba plinov, ktera je zahtevala najbrže štirideset žrtev. In vendar so žrtve delavskih življenj, ktere zahtevajo katastrofe pri obrtnih podjetjih, izdatno manj številne, nego jo števiio onih žrtev, ktere morajo pustit i svoje življenje posamezno pri delu. Velike katastrofe v rudnikih in rovih ne prispevajo s tolikim številom k skupnem letnem številu v rudnikih usmrtenih delavcev, kakor one nesreče, ktere se posa-nu'/:.'» dotrajajo dau za dnevom in neprestano v rovih in rudnikih in ktere tuli, kakor je razvidno iz naših redni h dopisov, zahtevajo i med slovenskimi Američani obilo žrtev. Tudi katastrofe na naših železnicah, ktere zahtevajo tu pa tam kar po sto žrtev hkrati, niso vzrok, da je število na železnicah usmrtenih. ljudi tako gorostasno, kajti število teh žrtev narašča vsled manjih nesreč, katere se dogajajo redno in dan za dnevom na železnicah. To je opažati pri vsa-ikej obrti in o teh nesrečah se le red-kokedaj izve, ker o njih nihče ne vodi štatisiike. Vlada Zjedinjenih držav, ktera objavi vsako leto eele knjige statističnih podatkov o raznih stvareh, dosedaj ni smatrala umestnim saj enkrat dognati, koliko tisoč ljudi je vsak«) leto pri delu usmrtenih in koliko stotisoč delavcev ranjenih. Sploh >e «> tem objavi le malo podatkov iu oni, kteri pridejo v javnost, so taki. da zamoremo iz njih le dom-j nevati o vsakoletnih žrtvah dela. Tako je nedavno prišio v javnost zopet poročalo o naAih železnicah, katero [Ktroča o ljudek, ki bili leta 1904 usmrteni. Tedaj je bilo na železnicah usmrtenih 3t>32 delavcev, dočim je bilo 67,007 delavcev ranjenih. Med vsakimi J57 delavci je bil toraj v imenovanem letu po jeden usmrten in med vsakimi 19 delavci jeden ranjen. Javno mnenje se tolaži s tem, da temu ni odjiomoei, ker je pri železnicah treba mnogo "tvegati". V resnici bi pa bi.o lahko večino takih ne-sreč preprečiti, ako bi železnice skr-bele /.a varnostne naprave, o kterih pri nas ne moremo mnogo govoriti. Češka opera v inozemstvu. Smetanova češka o|K?ra ''Prodana nevesta" se igra letos prvič v Bruse-lju iu Parizu. Kako je postal francoski poročnik Tisserant socijalist. Poročali smo, da je govoril poročnik Tisserant dne 1. majnika zvečer v Parizu na soeijalno-demokratskem shodu. Kekel je: Vstopil sem v armado {>oln slavohiepja in v veri na <*asti posvečeno življenje. A moje slutnje niso trajale dolgo. Videl sem, kako reakcijonarični častniki zaničujejo svoje republikanske tovariše in kako jih mučijo. Republikanec sem veliko pretrpel kot učitelj. Vse to je v plivaio na-mc tako, da sem postal so-cijalni d^^krat. Tu je nekdo zakli-< al: To je prav, a kaj storite, če vam jutri ukaže vaš general, da streljate na množico T Na to je odgovoril: Na svojem mestu bodem, a nikdar ne bo-dem dovolil, da bi se streljalo na delavce, moje brate! — Ko je častnik zapustil dvorano, ga je takoj aretiral neki policist. Odvedli so ga v vojaški zapor Francoski predsednik Fallič-res jc podpisal že dne 2. maja dekret, kteri upokojuje poročnika Tisse-randa. Konverzacija. V Worcestru, Mass., je mestni svet sprejel novi mestni zakon, kteri določa, da tri ali več osob na ulicah ne sme stati in medsebojno govoriti več, nego tri minute. Tak zakon je naravno protiustaven, vendar pa dokazuje, da v "Worcestru kljub vsej emancipaciji ženske vendar le ne napredujejo, kajti tamkaj se morajo še vedno tako ravnati, kakor določajo možki, kteri imajo vlado v rokah. Dokler pa bode temu tako, ženske v Worcestru nimajo mnogo dobrega pričakovati. Imenovani zakon je toraj v prvej vrsti naperjen proti ženskam, ktere povsod i tako rado stoje na ulicah in se razgovarjajo. Možki namreč nikdar ne stoje na uilicah po tri minute, kajti kakor hitro se snidejo, gredo takoj v bližnji saloon, da >i privoščijo kake vrste "kričistilea" in potem ostanejo kar po TRI ure v saloonu. Mogoče je tudi, da so za oni zakon odgovorni časopisi. Časnikarji so namreč vedno v strahu, da bi jim ženske ne delale konkurence, kajti ženske, ako stoje le pet minut na uii-eali in se razgovarjajo vedo več novic, nego jih zamore objaviti kar deset časopisov h krati. Da nam pa ne bi ženske očitale, da smo nasprotniki njihove emancipacije, svetujemo jim nekaj, kar bode vse ruožke napade na plemenito žen-stvo razveljavilo. Ženskam namreč ni potreba stati na ulicah in si tako pripovedovati novice. Čemu pa imamo v vsakem mestu obilo grocerijskih prodajalnic, mesnic, pekarn in proda-jalnic čaja ter kave? One naj pridobe lastnike teh prodajalnic za to, da jim napravi vsak prodajalec v svojih prostorih posebno konverzacijsko sobo. Prodajalci, kteri bodo to idejo znali praktično izvesti, bodo napravili lepo premoženje, Konverzacijska soba s kavo in pecivom kot brezplačnim lunčem bi na kupovalke tako vplivale, da bi morale prodajalnice kmalo postati večje. Razgovore bi morale voliti naravno take ženske, ktere vedo za vse novice, ki se pripete v okrožju '20 blokov. Te dame naj bi dobivale plače od prodajalcev. Izvirna poročila iz Ljubljane. Verska svoboda na Nemškem. Iz Berolina z dne 2. maja naznanjajo: Državni zbor je sprejel predlog cent ruma v drugem branju, da se proglasi v vseh zveznih državah po-IKt.na verska svoboda. Nadalje se je sprejela k zakonu še dodatna določba soeijalnih demokratov, vsled ktere je prepovedano siliti otroke proti volji starišev k verouiku ali k božji službi. Angležki kralj v nevarnosti? Y Xeapolju je bil nameravan atentat na angležkega kralja, a se je pre-rečil. Zaprli so sedem osob. Angležki kralj in kraljica sta ostala na svoji ladiji v pristanišču. Ladijo so noč iu dan straži I i italijanski tajni policaji. Kljub temu se je po noči kraljevi ladiji skrivno približal čoln, v kterem so sedeli trije za ribiče preoblečeni možje. Policija jih je presenetila in aretovala ter spoznala vse tri za nevarne anarhiste. Papež o ženskem vprašanju. Neka Kamila Theimer je inter-viewala paj>eža Pija X., kako misli o ženski emancipaciji. Papež je naglo odgovoril: "Seveda, seveda odo-brujem tako gibanje, v kolikor ni v nasprotju s krščansko moralo. Vsi moramo delati — zagotavljam vas, tudi jaz delam, in sicer zelo mnogo — in zakaj bi ženske ne delale?" Na vprašanje, ali ni papež zoper :tudiranje žensk, je odgovoril: ''Zakaj pač ? Nasprotno, naj le študirajo ženske, naj razen teologije (aha!) le brez skrbi študirajo. Postanejo naj odvetnice in zdravnice, posebno pa učiteljice. Ženska je že sedaj prvi učitelj otroku in na ta način prvi učitelj človeštva." I je proti političnemu ženskemu gibanju se je izrekel z vso odločnostjo. "Elettrice deputese? O no! Ženske v parlamentih, tega bi še ravno manjkajo! Že možki napravljajo tam dovolj zmešnjav — kaj še le, ko bi tudi Ac ženske prišle... No, no, no! Indi-rektni vpliv ženske na politiko je potreben. Ženske naj svoje ljudi pripravijo do tega, da dobro volijo, posebno naj svoje sinove vzgojijo, da se zaavedajo svojih političnih pravic. Toda — političnih žensk nikar!" Čuden svetnik. Blizo mesta Bombay v Indiji je živel neki človek, ki si je domišljeval, da ima božja svojstva. Domačini so ga imenovali "sadhu", to je svetnik. Nedavno je nanosil v globoko jamo drv in suhljadi ter napravil grmado. Da pokaže svojo božjansko moč, je povabil ljudi, naj skočijo ž njim vred na gorečo grmado, a da se ne bode nikomur nič hudega zgodilo, pač pa bodo videli nebesa. Pet žensk in štirje možki so se res polakomnili nenavadne prilike, da gledajo nebeške krasote ter s svetnikom vred poskakali v jamo na gorečo grmado. Vsi so med strašnim vpitjem zgoreli, preden jim je mogel kdo priti na pomoč. V Ljubljani, 3. maja. Splošni politični položaj v Avstriji je jxxioben aprilskemu vremenu. Nič nimamo gotovega, nič stanovitnega. Največjim izpremembam pa je podvržena vlada, to je ministri, ki vladajo narodom. Gautsch je mislil, da bode še dolgo časa minister; gotovo pa ni mislil, da ga bodo Poljaki tako hitro in globoko vrgli. Gautseha ni več med živimi ministri, Gautsch je sploh politično mrtev in le malo je takih, ki ja njim solze pretakajo. Volilna preosnova, ta največja pridobitev današnjega časa, nosi sicer njegovo tvrdko, toda Gautsch nam je ni dal rad, od srca, ampak dal nam jo je, ker jo je moral dati, ker ga je v to prisililo javno mnenje iu stremljenje v Avstriji. Hudo se je minister Gautsch zameril Poljakom. Najbolj seveda za to, ker jih ni več vprašal, ko je sestavljal volilno preosnovo, a tudi zato, ker jim je dal premalo mandatov. (Jautsch je toraj moral pasti; z načrtom volilne preosnove ne bi mogel prodreti, ker ni imel Poljakov na svoji strani, da bi si z njimi zagotovil dve-tretjinsko večino v parlamentu, ktera je potrebna pri takih predlogah. Poljaki so bili na Gautseha tako srditi, da so izjavili, da ga ne marajo niti tedaj, ako jim ponudi 200 mandatov. In tako je moral pasti veliki ljubljenec krone in nadvojvod in vojvod, prevzetni Gautsch; šel je v pokoj in nikoli ga več ne bode nazaj v javno življenje. O tej priliki so pokazali Poljaki, kolika moč je v solidarnem postopanju. Vse poljske stranke: žlahčiči, socijalni demokrati in krščanski so-cijalei so se združili v boju zoper Gautschevo volilno preosnovo. Vse poljske stranke so bile z njo nezadovoljne; vse so pokazale, da so 41 poljskega mišljeja" in zato so se združile in vzajemno nastopale proti Gautschu. Take solidarnosti in sloge vseh strank še nismo videli in le tej slogi je pripisati, da so Poljaki zmagali, a da je avstrijska vlada pred njimi ponižno kapitulovala. Med poljskimi strankami ni bilo ves čas niti najmanjšega nesoglasja; videli smo, da se je poljski plemenitae bratil s poljskim soci-jalnim demokratom: oba sta pozabila na svoja strankarska načela in oba sta nastopala le kot Poljaka, le kot narodna, poljska branitelja. Z Gautschem pa ni podkopana volilna preosnova. Za volilno preosnovo so vsi avstrijski Slavjani, izlasti Čehi, kteri se neustrašeno bore, da se volilna pravica preosnuje na podlagi jednakopravnosti in da se pravično razdele volilni okraji. Tudi Jugoslav-jani so zagovorniki pravične volilne preosnove, a Poljaki takisto niso s svojim nastopom proti Gautschu hoteli pokazati, da so zoper volilno preosnovo, ampak so le izjavili, da hočejo le tako volilno preosnovo, ktera jim bode varovala njih narodno, to je poljsko jKisest v večji meri. Poljaki torej hočejo in zahtevajo, da se število poljskih mandatov znatno pomnoži, na kakih 118. Naslednik Gautschev bode princ Hohcnlone, dosedanji namestnik v Trstu. Prevzel je nalogo sestaviti novo ministerstvo. V tem trenotku, ko vam to poročam, ni še tega storil, a koliko sreče bode imel, videli bodemo še te Lini. O princu Hohenlohu se govori, da je pravičen mož in inteligenten uradnik, ali ker se to govori o vsakem avstrijskem uradniku, zato takim ofieijalnim govorioam ne pripisujemo nobene važnosti. Istina je, da bode princ Hohenlohe prevzel ded-ščino po Gautschu, to je volilno preosnovo, da jo bode predrugačil. Ali pa jo bode zboljšal, to je še danes uganka. Volilna preosnova ostane na dnevnem redu in mora biti rešena. Odločno to zahtevajo Čehi, kteri nočejo odnehati, dokler se ne izvrši volilna preosnova. Še neka zanimivost se je pojavila ob Gautsehevi krizi. Ko je Gautsch spoznal, da se je njegova ladija jela potapljati, hotel se je rešiti na vsak način. Tu pa je bil pripravljen na žrtev, kakoršne ne bi nikdar od njega pričakovali. Gautsch je hotel vlado po parlament irati. Gautschevo ministerstvo je bilo uradniško ministerstvo; člani vlade so bili vzeti iz vrst najvišjih uradnikov, ne pa iz parlamenta. Naš državni zbor je pač tako sestavljen, da bi se krona, kadar sestavlja vlado morala ozirati na Slavja ne, torej tudi iz slavjanskih vrst je mati ministre. Ker pa je to težavno, zato cesar imenuje sam za ministre uradnike, pri čemur se mu ni treba ozirati na sestavo parlamenta. Tako se dogaja, da imenuje cesar za ministre le nemške uradnike, s čimer so seveda zadovoljni Nemci, a Slavjani, četudi jim to ni všeč, vendar ne ugovarjajo. Gautschevo ministerstvo je torej bilo uradniško. Da bi se Gautsch u-branil svoje propasti, vrgel je v kalno vodo vabo, misleč, da bodo to vabo prvi kar pogoltnili Poljaki. Obljubil je Čehom in Poljakom po dva mini-sterska sedeža; hotel je iz poljskega podp. društvo Oast in hvala doktorju Leonardo Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenei in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvala pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovie, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlieo, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. kola vzeii dva nova ministra in takisto iz češkega kluba. Hotel je torej svoje ministerstvo poparlamentariti in tako svoj obstoj utrditi. Ali se mu ni posrečilo. Prepozno se je Gautsch domislil tega sredstva in zdravila; Poljaki niso hoteli o njem nič slišati in Gautsch je padel. Ta stvar pa ima nekaj dobrega zase. Višji.odločujoči krogi bodo naposled spozna.i, da morajo tudi Slavjani: Čehi, Poljaki in skupno Jugoslnv-jani dobiti vpliv na krmilu vlade. Nič ni tako važno, kakor ravno to, da imamo v vladi" svoje može, svoje zastopnike, kteri nadzorujejo druge ministre in ki pazijo na to, da se nam v državni upravi ne godi krivica. Našemu narodu na primer nič tako ne škoduje, kakor ravno to, da nam na naši zemlji jemljejo najboljše službe Nemci, kteri širijo med nami nemško propagando. Nemška vlada nam dosledno povsod, kjer le more, vsiljuje nemške uradnike. Ako bi Slovenci ime.i v vladi ministra Slovenca, to bi naš minister delal za nas in bi lahko preprečil marsiktero nemško imeno-novanje na slovenski zemlji. Za sedaj je le dobro znamenje, da prodira prepričanje, da se je pri sestavi vlade treba ozirati na Slavjane. Naša glavna zahteva pa bi tudi morala biti, da bi imeli v ministerst vu svoje zastopnike. Na Ogrskem se ravnokar vrše dr-žavnozborske volitve. Kolikor nam je dozdaj znano, ko še niso povsod volitve izvršene, bode sijajno zmagala neodvisna stranka, ktero vodi Fr. Košut. Število njenih poslancev bode se pomnožilo in bode neodvisna stranka držala še bolj trdno krmilo v svojih rokah. Ne moremo reči, da so volilei imeli svobodno voljo, to je da bi smeli voliti po svojem prepričanju. Le nekoliko prosteje so se smeli gibati Slovaki, Srbi in Rumunci. Poroča se nam. da je ravno v slavjanskih in ru-munskih okrajih, bila volilna borba najljutejša. Vlada je podpirala Ma-djare, vendar so Slovaki, Srbi in Rumunci do zdaj toliko dosegli, da se je število njihovih poslancev podvojilo. Še le po končanih volitvah bodemo imeli natančen pregled. Do 3. maja imeli so Srbi 4, Slovaki 7, Rumunci pa 14 svojih poslancev izvoljenih; v treh slovaških okrajih bo nova volitev, v treh rumunskih in dveh srbskih okrajih pa ožja volitev. Sam Košut, ki je duševni vodja sedanjega ministerstva na Ogrskem, izrazil jfe svoje veselje v Czegledu nad tem, da njegova stranka tako sijajno zmaguje na vsej črti. Rekel je ponosno, da ga veseli, da je ogrski narod ravno s temi volitvami zasvedočil, da popolnoma odobrava njegovo politiko. Ako Madjari ne bi odobravali njegove politike, potem bi ga obsodili pri volitvah, česar pa niso storili. A kaj je KoŠutova politika, to vedo častiti bralci. A. T. Zakaj ljudje kadijo? Tega pravzaprav kadilci sami ne vedo, kakor dokazujejo razni odgovori na to vprašanje: Nekteri kadijo zato, da imajo kaj v ustih ali ker se dolgočasijo. Jeden kadi, ker tobak diši, drugi, da si prežene skrbi. Ta kadi vsled veselja, drugi vsled žalosti, zopet drugi, da mu želodec bolje prebav-lja, da uniči bacile, da odžene spanec, da postane zaspan, kadar ne more dolgo zaspati, da se podpira erar, da se razbistri pamet, da se v oblakih dima zakrije nevolja. Človek kadi, da mu pridejo druge misli; kadi, kadar se mu' je vse pristudilo ; kadi po dobrem obedu zaradi zadovoljstva; kadi po slabem obedu — od jeze. Kartač kadi, da mu karta bolje pada; kadi se pri popivanju, da postane človek žejen; kadi na potu, kadar ga žeja, a ni pijače; kadi se pri delu, da gre bolje od roke. Tudi nekadilec kadi v gostilni, ker vsakdo kadi. Kadi se po letu, kadar je mnogo sitnih muh; po zimi se kadi, da se greje sapa in nos. Nekteri možje kadijo, ker se žena zaradi tega jezi; prvošolec kadi, ker je prepovedano, osmošolec kadi, ker je to imenitno. Mnoga dama kadi iz zavisti, da bi je ne prekosila znanka, ki tudi kadi. Starka kadi, da ne dobi želodčnih krčev, a kadar jih že ima, da jih prežene. Tudi razbojnik si privošči zadnji dan v življenju smotko, a lenuh kadi, da vsaj nekaj dela. Kako je nastal korzet. Ze Grkinje in Rimljanke so poznale neke vrste steznik. Ovijale so si prsi s suknenimi rutami, ki sta jih držala dva ozka usnjata pasa čez rame. Prva, ki je nosila korzet s kovinskimi palči-eami, je bila princezinja Izabela Bavarska, soproga francoskega kralja Karola VI. Seveda so jo takoj posnemale vse dame na dvoru. Korzet, ki se je imenoval ''Basquine", je bil iz žameta ter imel železne palice, spre-daj pa je bil les ali rog. Najhujšo muko pa so prenašale ženske, ko je prišel v Iti. stoletju železni korzet iz Benetk in Florence. Bil je pravi železni oklop in tako težak, da bi ga današnji ženski rod pač komaj nosil. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Trestle, Pa., in okolici, kakor tudi posameznim dru-stvam se naznanja, da bode na praznik kinčanja grobov to je 30. maja v cerkvi sv. Jožefa v Verona, Pa., BLAGOSLOVLJEN JE DRUŠTVENE ZASTAVE od društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. Jednote iz Trestle, Pa. Po končani cerkveni svečanosti bode PLESNA VESELICA v češki dvorani na Kraksville (Kre-ageville), Pa. Čisti dobiček namenjen v prid društva. Vsa društva vljudno vabimo, da se mnogoštevilno udeleže te slavnosti. Vstopnina 50 centov, ženske so vstopnine proste. Društveniki se zberejo 30. maja ob 1/-»7. uri zjutraj v zgoraj omenjeni dvorani, kamor so tudi vsi udeleženci vabljeni. Objednem se tudi naznanja članom društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa., da bode dne 25. maja skupna velikanočna spoved v cerkvi sv. Jožefa v Verona, Pa., spovedal bo Rev. Josip Zalokar iz Bridgevil.e, Pa. Kdor izmed članov se ne udeleži društvene svečanosti, kakor tudi skupne spovedi brez posebnega vzroka, bo kaznovan potom društvenih pravil. (17-21—5) Odbor. olovensko katoliško svete Barbare *a Zjedlnjene države Severne Ameriko* Sedež: Forest City", Pa. drw 31. januarja 1902 v državi Penn»yl'- m. ■-c-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAL AR, ml., Box 647, Forett City Pa Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rum, P*. I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City. Pa....._ H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreit City, Pa NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomaa \T Tl. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City Pa JOHN SKODLAR. P. O., Forest City Pa .ANTON BORŠTNIK. P. O., Forest City, Pa CityDpa11 **3 " P0ialjaj0 L Telban, P. O Bat »ff, r Druitveno flasilo ]• "GLAI NARODA". Bolezen ie, f!fr..8e ^J0,^ »»i'^u boju v posebni >..m pa , . ^ * se b°Ji vsjikdo Allied nas, da se jra ne bi loril-i zen v tej tuji nam zemlji, daleč od domačih, prijateljev i ^ ^e^ v deželi, kjer se mer, prijateljstvo le po dolarju J ( ovo ni SJ dr^h1^"^1^ G 'T O takih bridkih skuš/, dl tem zavodu : ^ tUdl Ul SIovenca> ki ^ sliSal o slovi- Slovensko - Hrvatsko Zdravišče »J. E. THOMPSON, 334 NV- STREET, .>e\\ YORK. M ^^VV^-jaka. ooiezui, kurili Umgi zdravniki niso mo^li ozdraviti Dr. 1 honipsoii ga ran tuje vsakemu s svoto PETSTO DOLARJE\', POZOR, SLOVENKE! Dva mlada Slovenca, od kterih je jeden 24, drugi 25 let star iu vsakteri izmed njih ima do sedemsto dolarjev, želita se žeuiti. Poštene in pridne Slovenke oglasite se na naslov: JOSEPH REPOTS, Box 39, Braznell, Fayette Co., Pa. Iščem brata JERNEJ TAVŽELJA. Bival je pred več meseci v Dunlo, Pa., ter odpotoval v Chisholm. Minn., odkoder ne dobim nikakega ]X)roeila. Jaz še vedno plačujem ud-nino Narodnemu Slovaškemu Spol-ku, če je bolan, lahko dobi podporo. Prosim eeujene rojake, posebno one v Chisholmiv Minn., kdor ve zanj, da ga blagovoljno naznani bratu: Anton Tavželj. Box 193, Dunlo, Cambria Co.,, Pa. (17-21—5) da popolnoma ozdravi vsaktere bolezni, naj bo moški ali žensk i nai bo bolezen zastarana ali nova, ali kterekoli vrste tajna bolezen '' V Slovensko-Hrvatsko Zdravišče se sprejemajo bolniki ki žele da se mirno, najhitreje in najlažje ozdravijo. Tu dobi vsakdo koli! kor le mogoče dobro in popolno postrežbo, zdravljenje in snloh vse potrebuo po zmernih cenah. Na stotine Slovencev in Hrvatov je že ozdravil dr. Thompson in uebrojna so zahvalna pisma, ki jih je prejel od niih T A IIESNltNA' »'IŠASA OD OZDKAVUE-mu aA jI ill. la pisma niso ponarejena ali ljudi, kterih ni Taka ponarejena pisma objavljajo neki trotovi zdravniški zavodi, ki vabijo s tem nevedne ljudi k sebi. da jih pošteno oskuhijo krvavo za služenih denarjev, zdravje teh revežev pa jim je deveta bri«*a Kdor ne veruje mojim besedam, NAJ SAM PIŠE NA X V SLO V I K) ONIH, ki jih je ozdravil dr. Thompson, in do onih, o kterih pravijo ti zdravniški zavodi, da so jtli ozdravili. VSAKDO SE ISO DE POTEM PREPRIČAL 0 RESNICI. Evo rojaka, ki ju je ozdravil dr. Thompson in ki so mu polni hvaležnosti po- Ivan Skok slali lepa zahvalna pisma.Box i. I'orthind Mills, Elk Co., Pa. fgsmss. John Semprimožnik, i>04 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. THOMPSON, 334 VV. 2o Vašem navodilu porab.1 in se popolnoma o-zdravil, da se še danes čutim j>opol-aorna zdravega, za ikar se Vam neštetokrat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Josip Tratnik 276 First Avenue, Milwaukee, Wia, priporoča vsem cenjfnim rojakom w Milwaukee in okolici svoj lepo ure-eni SALOON. PIJAČA IZBORNA, POSTREŽBA TO ON Al 8voj i k svojim! Opomba. Pošilja, tudi denarje v staro domovino ter je v kup&j ak mn a bananina uradom Fr. Bakwii T N«w Torka. (▼ fetr) POZOR! Iščem 30 delavcev, ki bi delali v gozdih, in sicer bi lupili sedaj drevesa, potem bi pa sekali; delo ima vsak lahko po zimi in po letu. Zglasite se pri: STEPHEN STRASABOSKI, Straight, Elk Co., Pa. (1C-17-1S—5) Skužnja uči! Podpisani naznanjam lojakom, da izdelujem ZDRAVILNO URbNKO VINO po najboljšem navodilu, Iz najbolh gib rož In korenin, ki jih je dobiti v Evropi ia Ameriki, *er is finega, naravnega vina. - Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje capad> nib držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 132 Sootfi Santa Fe Ave.. Paeblc. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! I-šeem LOVRENCA ZA K NIK. po domače SITAR u Rrega, fara Komenda; star je 4G let ter srednje velikosti. Najprvo je nastanil v Sparti, Minn., potem je bil na Federal, 1'a., kamor sem mu poslal vozni listek, da je prise; do mene v Salida, Colo. Ker pa v teku uveh mesecev ni dobil po voljnega dela. odpravil sem ira v Primero, Colo., odkoder se mi ni več zglasil. Ustavil je povsod finaneijelno sorodstvo, vsled te;_ra svarim cenjene rojake in objednem prosim, kdor ve za njegov naslov, da mi pa blagovoli naznaniti: Josip Zamik, Box 612, S..-e*nik Dr. Kette l PRIMORSKE NOVICE. V usta se je ustrelil v Trstu stražnik Jos. Milic iz Zgonika pri Sežani. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. Milic bi se bil moral 10. p. m. poročiti. Zopet velika tatvina kave. Rudolf Rankel je bil kot skladiščar uslužben pri tvrdki Vilnav v Trstu in je tekom par mesecev pokradel tej 1427 kg kave, vredne nad 2000 K. Pred tržaškimi porotniki je bil obsojen na osem mesecev ječe. Velika tatvina kave. V tržaški luki je bilo ukradenih 41 vreč kave v vrednosti nad 3000 K. Ukradel jo je Svetni trgovski potnik Ivan Jankovič, ki jo je prodal prodajalcu jestvin Ivanu Zupanu. Pred tržaškimi porotniki se je vršila vsled tega te dni razprava, konec ktere je bil. da je bil Jankovič obsojen v 14me^ečno ječo, Zupan pa v 200 K denarne globe, dočim je bil o-pru>«'-en prodajalec jestvin Oskar Tomi ne. ki je bil obdolžen istega delikta kot Zupan. Samomor. V Trstu se je ustrelil 17-letni brivec Karol Levantini, ki je v par minutah umrl. Ustrelil se je, ker so ni mogel maščevati nad svojo nezvesto ljubico in nad njenim zapeljiv-cem. Napad na cesti. Mizarja Franca Petka so v Trstu neznani lopovi napadli na cesti in zahtevali od njega denar. Petek se jim je pa iztrgal in zbežal. Enega napadalca je policija že aretovala. Velika tatvina v lekarni. V lekarni Marija I.anga v Trstu sta 181etni Feliks Delpiero in 23Ietni Ivan Zucolin kradla razne medikamente in droge ter jih prodajala 271etnemu drogistu Ilektorju Demeniju. Skupna škoda je znašala 3258 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Tržaško porotno sodišče je izreklo tole obsodbo: Zucolin je obsojen na osem. Delpiero na šest mesecev, Deminia pa na 100 K globe. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča na železnici. Dne 29. aprila sta stala na južnem kolodvoru v Ptuju dva vagona preblizu prestave, ko je vozil mimo tovarni vlak. Le-ta je oba vagona prevrgel in močno poškodoval. K sreči ni bilo nobenega človeka v bližini, tako da se je zgodila le precejšnja škoda na blagu. Vzoren nemškutarski policaj v Brežicah. Xeki Schaloun je v Brežicah občinski pisar. Ker je pa nesposoben za ta posel, postal je tudi brežiški javni policaj. Kot tak je pretepel in od-vedel v občinski zapor nekega Antona Žlendro, ker ga ni njegov šef Var-lec priglasil pri občini. Zaradi kalje-nja miru je ovadil nekega Jiraka. ker je svojega prijatelja pozdravil z "Na ■zdar!" Davčnega pristava Merherja je pa brez vsakega posebnega vzroka pretepel do krvi, dasi je Nemec. Ko se je vršila o imenovanih dejanjih razprava in je bil Schaloun obsojen v 100 kron globe, razžalil je toženec dr.Ben-koviča kot zastopnika tožiteljev. Zato je dobil 20 K kazni. Tudi vzklicna sodnija v Celju je potrdila to kazen, Schaloun je pa v svojem srcu obljubil, da si bo še skušal pridobiti z enakimi čini kako primerno kazen. Nož je v trebuh zasadil v Oglenšaku pri Gornji Pulskavi na Štajerskem F Brdnik tovarišu Alojziju Sturmu in ga s tem težko poškodoval. Brdnik bo sedel štiri mesece. Cvetje nemškutarije. Neki Usar je 1 >i 1 v Celju uslužben in ko je moral na stopiti vojaško službo, mu je izgotovil gospodar sledeče spričevalo: Ich best adige chirmit das Jos. Usar bei mir als Schanikburše vralir und welirent disser Zait Threu und Fieissig und v aegen Einriken zum Milliter gesund. Zollner. HRVATSKE NOVICE. Saborski kandidat, ki ne zna hrvatski. V Osjeku kandidirajo madjaroni za poslanca nekega Oskarja Weiss-mayerja. O tem kandidatu piše "Narodna obrana", da ne zna hrvatski, dasi že biva 30 let na Hrvatskem. In tak mož naj bo hrvatski poslanec! Podkupovanje volilcev na Hrvatskem. V Dugemselu je prišel v občinski urad kmet M i jo Halog iz Lukari-šča. položil 320 K in dal na zapisnik, da mu je ta znesek dal stareevičanski kandidat dr. Vladimir Frank, sin dr. Jos. Franka, pod pogojem, da pri vo-litvi dne 3. maja odda njemu svoj glas. — V dugoselskem volilnem olfi-a-ju je okoli 700 volilcev. Ako hoče dr. Vlad. Frank večino teh volilcev na ta način dobiti na svojo stran, ga bo izvolitev stala malenkostno svoto 42 tisoč kron. Zora puca, bit če dana! Vsa znamenja kažejo, da bodo tudi na Hrvatskem napočili boljši dnevi. Ukaz ogrske vlade, da se naj povsodi varuje volilna svoboda, upliva blagodejno tudi na Hrvatsko. Uradništvo, ki je moralo do sedaj na pritisk od zgoraj vedno voliti tako, kakor je ukazala hrvatska vlada, to je madjaronsko, je jelo svobodneje dihati in se gibati. Prvi med uradništvom, ki so stopili na plan in izjavili, da hočejo svobodno voliti, so zajedniški uradniki v Zagrebu. Ti so v soboto zvečer priredili pod predsedstvom finančnega tajnika Bol-zana shod, na kterem so govorili opo-zicijonalni saborski kandidati dr.Šur-min, grof Miroslav Kulmer in dr. Šti-mac. Shoda se je udeležilo nad 350 u-radnikov. Shod je soglasno sklenil, da bodo vsi zajedniški uradniki eno-ditšno volili opozicijonalne kandidate in da se odpošlje ministrom Wekerlu, • Kossuthu in Daranyju brzojavna zahvala, da so omogočili popolno svobodo volitev in volilnega gibanja. — Poštno in brzojavno ravnateljstvo je vsled naredbe trgovinskega ministra Kossutha izdalo na vse poštne uradnike okrožnico, v kteri se naglaša, da sme vsak uradnik svobodno izvrševati volilno pravico, in ukazuje predstojnikom posamnih uradov, da strogo da strogo pazijo na to, da se noben uradnik ne bode zaviral v svobodnem izraževanju svojega političnega prepričanja. Ker se je preko 60 avtonomnih uradnikov s častno besedo zavezalo, da bo glasovalo za opozicijonalne kandidate, je skoro gotovo, da bo opozicija pri saborskih volitvah zmagala. BALKANSKE NOVICE, v Turški sultan — prijatelj otrok. Sultan je podaril sinovom nemškega cesarja Vfljemu, Oskarju in Joahimu Osmanji red v brilantih, hčerki Viktoriji Lujizi pa veliki kordon Šefki-jadskega reda. Sultan zopet zbolel? Sofija, 30. a-pria. Iz Carigrada se poroča, da je sultan zopet zbolel in da je sploh tako oslabel, da je treba resno misliti za naslednika. Po prestolnem zakonu na-deduje sultana najstarejši član cesarske rodovine. Najstarejši je sultanov brat Rešad Effendi, a ker je tudi on bolehen, bi imel pravico do prestola Jussuf Izzedin, sin sultana Abdula \ziza. Temu pa zopet ni naklonjen sultan Abdul Hamid, ki hoče vsled te-a spremeniti zakon o prestolonasled-stvu tako, da mu sledi njegov sin ljubljenec Burhanedhin. RAZNOTEROSTI. Zbližan je med Vatikanom in Kviri-nalom. Milan, 30. aprila. Pri polaganju temeljnega kamna za novi kolo-lvor je imel kardinal Ferrari govor, ki ga je zaključil z besedami: ''Tudi vi vsi morate izkazovati kralju čast s tem, da ga smatrate od Boga in njegove oblasti postavljenega." Umrl je pravoslavni škof v Ketoru dr. Petranovič. Pet žensk je umoril v Avstriji leta 1809 in 1000 neki pohotnež Dietrich iz Draždan. Umore je priznal, a imen u-iuorjenih noče povedati. Solnčnega Boga Apolona so častili v Palermu mati Rizzi in njeni dve hčeri. Polile so si obleko s petroljem ter se zažgale. Roparski morilec Henuig, ki vzbujal vsled svojega bega toliko senzacije po celem Nemškem je obsojen na smrt. Poročen, ne da bi sam vedeL To se je zgodilo poštenemu gospodu Zenone Panaraniju v Milanu. Za tako presenečenje se ima zahvaliti svojemu bratu Robertu. Brat Robert je bil že davno oženjen in oče treh otrok, ko se je zaljubil v lepo mlado deklico iz boljše rodbine, gospodično Poddighe. Izdal se je za svojega brata Zenone, kterega dokumente si je na nekak način pridobil, in tako si je priboril srce in roko izvoljenke. Sedaj je Robert umrl in zapustil svojo drugo ženo v blagoslovljenem stanju.V bigamiji sklenjeni zakon je seveda neveljaven, toda Poddighe pravzaprav niti ni bila oženjena z Robertom, temuč z Zenonom, ki še ni imel druge žene. Ako se hoče Zenone rešiti iz te zagate, se mora po vseh paragrafih razveljaviti med njim in gospodično Poddighe zakonska vez, ki je prevzaprav nikoli bilo ni. Boj fraku. Angleški kralj Edward, prvi in najodličnejši glede mode v svojem kraljestvu, je odredil, da se z njegovega dvora odpravi frak, ker se njegovo oko nikakor ne more spoprijaz-niti z neokusnim lastavičjim repom na fraku, ki daje vsled tega človeku smešno podobo. Prišel je na novo idejo za slavnostno obleko ter se je že posvetoval s strokovnjaki, ki bodo po njegovih načrtih izdelali modele, da dostojno zamenjajo frak. Krotke ribe. Švicarski zdravnik dr. H. Fastenrath v Herisavu je dokazal, da je tudi ribe mogoče udomačiti. Na obalih luganskega jezera je tako glo-lx»ko stopil v vodo, da mu je le glava gledala iz vode. Stal je popolnoma mirno celo uro. držeč v vsaki roki kos kruha. V počet ku so se mu ribe boječe izogibale, pozneje so se mu približale male ribice, odščipavale kruh in bliskoma zopet izginile. To proceduro je zdravnik ponavljal več dni. Že tretji in četrti dati so se ga male ribice po-polnoma privadile, pozneje pa so prišle tudi večje ribe ter jedle kruh iz njegovih rok. Sčasoma so postale ribe tako krotke, da je zdravnik smel se jih dotakniti ali jih pogladiti, ne da bi zbežale. Nenavadni vzrok nesreče na železnici. Na progi krajevne železnice Spever-Geinsheim je skočil pri Hart-hausenu en voz večernega vlaka s tira. Uradno se pojasnuje, da je bil vzrok nesreči neki kolesar, ki se je vozil za stavo vštric vlaka ter uganjal na kolesu tako smešne kretnje, da so vsi potniki nekega voza hiteli na eno stran k oknom, da vidijo kolesarja. Vsled tega pa je voz izgubil ravnotežje ter se prekucnil. Beračeva oporoka. V Balassa-Gyar-matu na Ogrskem je bil pred tedni sprejet v bolnišnico popolnoma zanemarjen človek po imenu J. Kobelka. Ko je mož, ki so ga smatrali za berača, umrl, se je našla oporoka, v kteri zapušča bolnišnici 25.000 K in za n- stanovitev otroškega zavetišča v tem mestu tudi 25.000 K. Brzojavili so v občino, v kteri je mož napovedal svoje bivališče in prišel je odgovor, da ima navidezni berač posestva in hiše v vrednosti 100.000 KL K pogrebu so zaradi oporoke prišli zastopniki komi-tata in občine s krasnimi venci. Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko* lici priporočamo našega zastopnika & Fran Gabrenja, 519 ^ Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". OZNANILO. Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. JOHN CUZAKA, 1227 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Dotičnik ima pravico sprejemati naročnino in oglase za naš list. Upravništvo "Glasa Naroda". Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAT7DE-KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v zalogi raznovrstne slovensk* knjige. Upravništvo "Glasa Naroda". Domače podjetje, Vsak Slovenec ali Hrvat pij« naj v korist svojega zdravja "Triglav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelaeič gren-čico", ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. H Dobi se pri s "Triglav Chemical Works", 568 W. 18th St.. CHICAGO, ILL4 KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. 0. Box 547. Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig. Uradne ure: vsak dan od 6. do zvečer raztin nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City, Pa. Uredništvo in upravništvo. "Glas Naroda." Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. ■milili.. .....1'lilll.....'JI ■■ ■ 'Jj": g NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrva- J tom, kteri potujejo čez Duluth, f naznanjam, da sem se preselil z | mojim saloonom, in sicer prav bli- § zo kolodvora. ■ Moj SALOON se nahaja pod St. 409 W. .Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zagotavljam. S sp štovanjemj JOSIP SCHARABON, 409 W. iMlchlganrSt., DULUTH, MINN.| JOHN MUCKER. I m 81 Cl&it St., Radi tega rojaki Slovenci ,, Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Čitajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod ? Dajem Yum na znanje, da so me Vaša. zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da bi še kedaj ozdravil Yi pa ste me do kralja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vase izkušeno zdravljenje. Anten Klapčič, Box S3. Barberton, Ohio. Mili Profesor ! Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 K.Road St. McKeesportjPa. Velespoštovani Profesor! Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki Čudi in me praša kedo me -je zdravil in katera zdravila da pijem, a iaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel nob<-n doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba inmršava, vsaki mi jerrkt-1 da sem t:\ka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Spoštovani g. Profesor ! Vaša zdravila sem zop^t do-malega ponucal ter vam sporo-č ujem, da se mi bolezen že dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da s<.-m popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejŠega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjančič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. I. ! Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero e po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno Zahvaljujem za vas trud in zdravila ter vam osta;am hvaležna. Ivana Su me, Box S7, Fort>t City, Pa. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. J., On je edini kateri garantira Zii popolno ozdravljenje vseli bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastruplienje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času. Zatoraj ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vase bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov : Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prfcpricami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. • POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FRIEDLAENDER & OLIVEN CO., Shreveport, La. P. O. Box 502. PROTI IZPADANJU LAS, PRAHA JU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo <0^- "CRESCENT". Okrepčuje lasišče, odstranjuje luske, preprečuje izpadanje las, pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osebah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijetni duh. Velika škatlja $2.00, tri velike škat-lje $5.00. Denar je najbolje pošiljati v registriranih pismih ali po Money Order. P. FRANK. 2» E. 33d St., New York, City. Rojakom naznanjam, ila j.^ za tamošnji okiaj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley- Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak tlan o«l A 7. il«> iS. ure, ter ob sobot--ib do 8. ure zvečer. Jb*JJllh.t}*iL. j$U WpM, p^JK-^i-n.. Frank Sakser, ^■o^ni^in ii^Li »1 VLi NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, d» sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska so-stilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod kanu. Pogovorite se z menoj lahko po do mače; telefon štev. 2213—M Iowa ,'Pbone. Obeevalni jezik: slovensko, hrva t dko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se cen j. ru jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostiln«* JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec ikTanjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj« in popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevanje naroeniko\ Cene so primerno nizke, a delo trpe? no in dobro. Cene tri vrstnih od $2. do $45. Plošče so iz najboljšega cin k a. Izd el uijem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vratnim je od $45 do $80. 0 Cuy. Phone Cent. 1610 Bell Phone: South 143 THE STANDARD BREWING CO. izdeluje najboljšu vrsto piv3. 13^7 Train St. Cleveland, O. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki Iščem brata JOSIPA GRIČAR. doma iz fare Št. Rupert, okraj Krško. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj pra blagovoli naznaniti: Martin Gričar, Box 23, Superior, Westmoreland Co., Pa. (15-1.S—5)_ S Kdor rojakov želi dr. T h oni pso novo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, aiko se oglasi pri njem. NABAVNA CA LI FORNIJSKA ViNA ISA. PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo aH črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Orožnllc od $1.25 do £2.75 golona. Sllvovlcapo $3 galona Pri večjem noroČilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. Pravi blagoslov za vse človeštvo! ===== FKnjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah M G K S. KNEIPPA: "DOMAČI ZDRAVNIK" v s ovenskem jeziku. Cena .",iic. / MOJE LIEČENJE ILI KUČ-NI LIE KAK" v hrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol. Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žcijbelj, tavžentrote i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order. Priporoča se K. AUSENIK, 1146—40th Street. Brooklyn, N. Y. Katol. Jednota. / ! ure pozneje je sedel v gradu v veliki . i prostorni sobani poleg starega graj- I .skega gospodarja Wernerj'a. Sprejel ga je bil isti gostoljubno, skoro presrčno, in tudi nadlajtnant >e je oVeselil jako slikarjevega prihoda ; Berg pa se je vedel tako, kakor prejšnjega dne. Teta, svakinja gospodarjeva, je bila rc-s stara skoro 'kakor zemlja *\ a vendar živa, gibčna in vesela. Govorila je največ od vseli navzočih. "Vi ste tu doma!" je dejala slikarju; '"to sem že zvedela pred nekaj dnevi; včeraj pa mi je Olga pripovedovala. da Vas je srečala, to se pravi, i a 7. sem uiranila. da ste morda Vi bili; dejala je, da ste jo spremili iz gozda do tu doli pod grad; pa kje je vendar Olga V' "Na vrtu je," reče hladno Berg. Kosan se je bil malo zardel pri o-p<'mnji stare tete o včerajšnjem srečanju z Olgo. A pri poslednjih njenih besedah se je prepričal, da teta ne ve ničesar o prvem srečanju njegovem z 01i_mi. in to spoznanje mu je gnalo skoro zopet kri v obraz. Pa premagal se j«-*- — "Kes je!" reče naglo, "srečala sva , >e včeraj z gospodično, in jaz sem bil (tako iznenaden, kakor ona; zakaj, kdo bi bil mislil srečati tu doli v gošči drujrepa človeka nego kmetskega !" "I>a, in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. jL I A Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. „ F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. CUNARD LINE SPARIVŽIC! FMUJKJJ&JO MHO TRSTOM, REKO IN NEW YORKOH. BED STAR LINE Prekoniorska jiarobrodna družba „Rudeča z*ezda" posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpesom & * ★ * ♦ * * * Philadelphia in Antwerpeaom našim! To še ni tako dolgo." Molčala sta trenutek. "Ali se bodete Vi vrnili na Laško?5 vpraša potem naglo ona. "Da, vrnil se bom!" "In kaj slikate sedaj?" "Dela posebnega sedaj nimam; vrnil se bom morda v Rim, in tam daje pi-ilika delo." (Daijv? prihodnjič.) Luterski ljudje. Forest, spi=al Janko Kersnik. (Nadaljevanje.) Pa teira sedaj ni bilo treba. *"A, to je lepo!" je dejala deklica, "tu.ii jaz sem tukaj doma." Slikar -e je domislil, da bi bilo sedaj vendar umestno predstaviti se, in storil je to na kratko. "Mi stanujemo tu jrori v gradu, na Potoku," reče potem ona. Obrnila >ia >e pri tem oba po stezi navzgor, in slikar je spremljal deklico. kakor bi se to samo ob sebi umelo. " Seznanil sem se danes z dvema gospodoma i/ jjratla," je omenil Kosan, — "nadlajtnant Werner —" "Ta je moj brat!" reče ona hlast-IIo dolgčas mu je tu, in on vedno sili nazaj v mesto. Meni ni dolgčas, ako le moren: vun v gozd, na polje; — ali ni lejK) tukaj pri nas i "Da. lepo je!" odgovori on mehanično. "Lansko leto smo bili r.a Laškem, •— letos pa smo ostali doma, in meni vendar ni žal, tla nismo šli nikamor. Ali ste Vi /e dol-o v tem kraju?" "Nekoliko dni," pravi slikar za- " Ju blizu ?** "Tu doli v vasi!" "Obiščite nas!" reče zopet ona; "očeta jako veseli, ako kdo pride k nam. Tu nimamo nobenega znanca." Stala .-ta s.'daj na istem mestu, ko-d< :* se je pre.I malo časom poslovil slikar od . nili dveh gospodov. Kosami jo nekaj težilo prsi, in tudi deklica ni hi; a tako vesela ko počet- '•< e mi h de le mogoče, Vas bom obiskal; pa sedaj sam ne vem, kako bode z mojim odhodom od doma." Slikar je dejal to, da je v obče kaj rekel. Sedaj mu še v mislih ni bilo odpotovati — niti jutri, niti pozneje. Njej pa se je nekako mudilo. Podala je spremljevalcu roko in s kratkim "Na svidenje pri nas!" je odšla proti Slikar se je vrnil po prejšnji poti. Kako drugače mu je bilo sedaj pri srcu nego eetrt ure prej, ko je bil šel ravno tod. Smejal se je bil prej sam pri sebi puhlosti nadlajf nantovi. — "in pa ženin je on drui?!" je dejal tedaj porogljivo. En trenutek samo, in potem si je bil začel rezati drenovo Sedaj pa jo šel hitro, razburjen po stezi skozi gozdič; ni se smejal niti žvi/sral predse; v tla je zrl, in čudno, — o: c poi oj;-l iive besede so vznožju Fulton Street. — Iz PHII .AHFJ ^ f>l-|I«JE/vsako irugo sredo od pomola cb vznožju Washington Streets Glede vprašani ali kupovanja voin^Ih listkov ^e js c brni ti na: Cenjeni rojaki! "Veselilo naju bode, ako se oglasite v najunem saloonu "Eagles Nest Saloon" v Red Lodge Mont, kjer je postrežba takorekoee up to date. Spoštovanjem Nelson «3c Yuracli, gostilničarja. Box 213 Red Lodge, iVlonr. \ zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov | v ameriki S?) E* BACHMAN, I »o. Centre Ave-, Chicago, 111. $)• Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igel^ za vsa slovanska društva }{\ kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna. E^ Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (ce- RIBNIKI IMAJO J A110 OBSFŽEr* POKRIT PROSTOR KBOVU ZA ŠETANJ12 POTWIKO* TRETJE«* R* Z ft R I> MOM pinp CIEPAT1A2F- AUSTEHMEBICAN Lil Regularni potni parniki "GIULIA" odpluje 19. maja. "GEORGIA" odpluje 2G. maja. vozijo med New Yorkom, Trstom in Rc^^ nik) katerega pošljem hitro in brezplačno. Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznamlh pisem od slo vanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem E. BACHMAN. ' V Antwerpen: Zeeland ....19. ma.ja ob 2. uri pop. Finland ____26. " !jano :d sjdoii na Slovensko. Železnica velja »lo Ljnb | Ijane le PO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, *>, ko od doma gredo^ ^ r? c. Comoagnie Generale Transatianlique. (Francoska parobrodna dmžba.j DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARiZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKL SO: "La Lorraine" na dva vijaka...... "La Savoie" ,, ....... "La Touraine" „ ,, ,, ..... "L'Aquitaine" ,, ,, ,, ..... "La Bretagne"................... "La Champagne" ................ 4,La Gascogne".................. 12, ...........8,0» Mi 12,000 ton, 25,000 konjskih rnoči. 2->,ihm> 12,OOO l»;fi M M » 9,000 H M► 9.000 Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ol) četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Riyer, ob Morton St, N. I. •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE 2S. junija 100G. 5. julija 190G. 12. julija 100G. 19. julija I00G. 2G. julija 1006. 24. maia ]Q06. *LA PROVENCE 31. maja a906. *LA LORRAINE 7. junija 1006. *LA TOURAINE 14. junija 1906. La Breta^ne 21. junija 1006. *LA PROVENCE Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Bretag-ne 10. maja 1006 3. P. M. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a. At. W. Kozminski, generalni agent za zujtacl 71 Dearborn St., Clilcngo 111. THE FOREST CITY BREWII CO. Jedina Ceško-Slavjanska protitrustna pivovarna dražba = v Cleveland u, O. — Yari iz najboljšega amerika'isUecra sladu in i/ importi-ranega češkega limela i z Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše piro poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahterajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Todpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstoTega jarma. Naša pivovarna nahaja se na XJn£oxi Street^ nasproti Wheatland in Xoinewood St. e 1 "-— Matej Bečko, kolektor. ■iliifiglto'ii ni r i.....h............. iS..... ;: iak^irskiji i!.^ J — ■ 3 U Cj------- VAŽNO I TOTONIAj SLA TOKIA in P ANTONI* ^ parruia na v laka Ti parnllti ao napravljeni po najnovejšem kroju in zeio prikladn-sa tretj? razred JEDILA eo dobra ii potcikom tr:krat na pc. f&žj postrfcžena Vožnja listke prodajajo poctiašče-U ftgentjs in Tie Cunard Steamship Co.. Ltd., Si Broadwif; Sew York, 126 State St Boston 6? Dearborn Si iniicaL'O.