GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Šolsko vprašanje je od vsega početka bistveno vprašanje naše nacionalne borbe. In to je ostalo tudi še danes!
letnik VIL
CELOVEC, SOBOTA, 5. JULIJ 1952
ŠTEV. 45 (505)
Imperialisti ne bodo iz FLRJ ničesar iztisnili
Veličastna manifestacija v Ajdovščini ob peti obletnici priključitve Slovenskega Primorja k matični državi FLR Jugoslaviji
V malem mestecu v Vipavski dolini, v Ajdovščini, je bilo preteklo nedeljo nadvse slavnostno razpoloženje. V okrašeni Ajdovščini, v morju zelenja, cvetja in zastav so ogromne množice, okoli 30.000 ljudi, proslavile peto obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji. Festival je predstavljal veliko politično in kulturno manifestacijo ljudstva, ki je dolga leta trpelo pod najhujšim italijanskim fašističnim nasiljem, ki pa je ohranilo neokrnjenega svobodoljubnega duha ter graditeljsko voljo, ki se ie osvobodila z bojem za ceno krvi in življenja, da si lahko v ifiatični domovini gradi samostojno in lepšo sedanjost in bodočnost. Sad težke m krvave borbe so izpolnjene sanje trpečega, zatiranega in izkoriščanega ljudstva Slovenskega Primorja. Ljudstvo Slovenskega Primorja je vztrajno vodilo borbo in ni odnehalo žrtvovati kri in življenje, dokler ni doseglo svoj svetal cilj. Primorski festival pa je bil obenem tudi posrednik glasu vseh tistih Slovencev, ki jim še danes kratijo osnovne narodnostne in človečanske pravice. Tega festivala se je udležila tudi delegacija koroških Slovencev, da je prisostvovala jubileju zmage Primorskih. Slovencev in jim iskreno čestitala.
Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se začele zbirati po mestnih ulicah množice ljudi 12 vse Primorske in ostalih krajev Slovenije. Fazen skupine koroških Slovencev se je festi-vala udeležilo okoli 1000 tržaških Slovencev, ■rla skupno s svobodnimi slovenskimi brati proslavijo obletnico njihove dokončne osvoboditve, t
Na Policah, kakor pravijo, igrišču za mestom, je bilo prizorišče festivala. Okrog 9. ure 'e začela na. ta prostor vreti vsa pisana množica. Na tribuni so se zbrali številni politični Predstavniki, med njimi predsednik Gospodarskega sveta Jugoslavije, Boris Kidrič. Na tribuni smo opazili tudi zaslužnega in še v visoki starosti vedno svežega književnika Etbina Kristana.
Ogromno zborovanje je pričel sekretar °krajnega komiteja za okraj Gorica Mirko Femec. Navdušeno je pozdravil Borisa Kidriča, prvega predsednika slovenske vlade, ki je bila proglašena prav na istem mestu. Nadalje )e pozdravil predstavnike in delegaciji iz Ko-r°ške in Trsta. Obvestil je desettisočglave množice, da se maršal Tito zaradi zadržanosti Proslave ni mogel osebno udeležiti, zato pa je Poslal svojega odposlanca, ki je udeležencem Frimorskega festivala prinesel pismene pozdra-Sekretar okrajnega komiteja je pismo prebral in zbrana množica je besede Titovega pi-Srna navdušeno pozdravila.
Viharno pozdravljen je nato povzel besedo Predsednik Gospodarskega sveta Jugoslavije, Foiis Kidrič, ki je uvodoma čestital primorskemu ljudstvu ob njegovem svečanem praz-uiku in poudaril, da jc borba za osvoboditev Primorskega ljudstva uspela predvsem zaradi lc8«, ker se je to ljudstvo samo zavedalo, da se je treba upreti z orožjem v rokah krvavemu fašističnemu in okupatorjevemu nasilju.
0 ljudstvo v borbi ni odnehalo, dokler ni ! /rnagalo. To ljudstvo v borbi ni bilo osami je-n°> temveč je stalo za njini vse slovensko in j 'Se jugoslovansko ljudstvo. Nato je govornik i ^Pozori] na sile, ki skušajo bogate sadove tež-ke >n krvave osvobodilne borbe Primorcev ! buiČiti. Med viharnim pritrjevanjem množice je tov. Kidrič poudaril, da je jugoslovansko lludstvo prav tako, kot je šlo za Partijo in tovarišem Titom takrat, ko sta povedla v osvobodilno borbo, tudi sedaj in bo šlo tudi v bo-c °č’e v boju proti vsakršnemu pritisku. Impe-dalisti sc motijo, če mislijo, da se da iz Jugo-s avije kar koli iztisniti. Med take ljudi spada-!° Vperialistični krogi v Italiji, ki mislijo, da e sedaj nastopil čas, da lahko to Jugoslavijo Ponovno okrnejo. Boris Kidrič je ponovil be-
sede iz pisma maršala Tita, da jugoslovanski narodi ne sovražijo italijanskega naroda. Italijanski narodni manjšini smo dali vse pravice, — je dejal govornik — prav v nasprotju s tistim, kar je z našo manjšino delala Italija in kar dela še danes. Toda to, da imamo mi tak odnos, kar se tiče drugih narodov, to, da mi želimo dobro sosedstvo, to ne pomeni, da smo pripravljeni popuščati ali se pustiti izsiljevati.
Nadalje je Boris Kidrič govoril o notranjih gospodarskih in političnih vprašanjih in poudaril, da ni več. daleč čas, ko bo mogoče življenje delovnega ljudstva Jugoslavije občutno zboljšati.
Zborovalci so poslali maršalu Titu prisrčno pismo, prav tako pa tudi pozdravno pismo ministru Kardelju.
V nadaljevanju festivala so peli združeni
primorski pevski zbori, skupno okrog 800 pevcev, in združeni pionirski zbori, okrog 900 pevcev. Združeni primorski pevski zbori so nastopili pod vodstvom profesorja Fona, pionirski pa pod vodstvom profesorja Mihelčiča. Nato je nastopila pevska skupina koroških Slovencev, pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva iz Hodiš, pod vodstvom 'Foltija Pavliča, ki je žel enako navdušeno odobravanje. Nastopil je nadalje partizanski pevski zbor ,.Srečko Kosovel“, tudi toplo pozdravljen od množice.
Popoldne se je spored nadaljeval s šahovskim turnirjem, motordirkami, lepo telovadno prireditvijo z. več tisoč telovadci iz Primorske in telovadci JLA. Po končanih nastopih in tekmovanjih, ki jih je bilo poleg naštetih še cela vrsta, se je veličastni primorski praznik končal z veselim ljudskim rajanjem.
Nesramna diskriminacija slovenskega jezika
v Trstu
Že na prvi seji novoizvoljenega tržaškega j občinskega sveta so predstavniki italijanskih strank pokazali svoj obraz, ki se ne razlikuje mnogo od fašističnega. Ti agenti novega rimskega imperializma v Trstu so znova dali du-ška svojemu sovraštvu do vsega, kar je v i anglo-ameriški coni Trsta in v mestu samem j slovenskega.
Ko sta slovenska občinska svetnika dr. Dekleva in dr. Agneletto hotela govoriti v mate- I rinem jeziku, ki ga po i t a 1 i j a n s k i h stati- ; stikali govori 50.000 Tržačanov (v resnici pa še mnogo več), je v dvorani občinskega sveta nastalo zverinsko divjanje in kričanje neofašističnih in ostalih iredentističnih občinskih svetnikov. „Ne razumem tega jezikal" — je kričal demokristjanski župan Bartoli, za njim pa so zatulili vsi njegovi pobožni pajdaši, člani stranke, ki je v volilni kampanji v slovenščini vabila preko tržaške radio-postaje, naj glasujejo zanjo. In kakor po navadi pri protislovenskih nastopih so se tudi tokrat demokristjanom in fašistom ter njihovim podrepni- j
kom pridružili Vidalijevi kominformisti.
Slovenske besede dr. Dekleve in dr Agneleta so zamrle v divjanju pobesnelih in histeričnih občinskih svetnikov italijanske iredente. Oba sta bila prisiljena, da nadaljujeta svoja govorao v italijanščini, da sta sploh lahko povedala svoje. To je bila v zadnjem času ena izmed najočitnejših kršitev osnovnih pravic slovenskega naroda v Trstu.
Omenimo naj še drugi primer najnovejše diskriminacije slovenskega jezika. Lepaki z reklamo za ogled takozvanega ..Evropskega vlaka", ki se trenutno nahaja v Trstu, so nosili italijanski in slovenski napis. To italijanskim Šovinistom očividno ni šlo v račun, zato so prisilili vodstvo MSA (ki prireja ogled „Ev-ropskga vlaka"), in le-to se jim je uklonilo, d aje moral biti prelepljen slovenski napis z italijanskim. Torej niti kot napis na reklamnih lepakih ne trpijo več slovenskega jezika poleg italijanskega, — in to naj bi bilo ,,mednarodno sodelovanje", kateremu naj služi ta „Ev-ropski vlak"?
Za Achesonom Trygve Lie na Dunaju
Visoki obiski na Dunaju si kar eden drugemu podajajo kljuko vrat. Komaj se je poslovil ameriški zunanji minister Acheson in se podal po zračni poti v Brasilijo, Dunajčani že lahko pozdravijo v svoji sredi generalnega tajnika Organizacije združenih narodov, Trygve Liea. V sredo zvečer je pristalo na letališču v Švehatu blizu Dunaja posebno letalo Združenih narodov (prvo tako, ki ie prišlo v Avstrijo), iz katerega so izstopili Trygve Lie ter njegova spremljevalca, šef osrednjega protokola Združenih narodov, Pear de Meulle-Meester in generalni ravnatelj pravnega oddelka OZN prof. dr. A. Feller.
Na letališču je goste pozdravil v imenu avstrijske vlade zunanji minister Gruber, ki je nato spremil skupno z norveškim poslanikom na Dunaju Peter Martin Ankerom Try-gve Lica v mesto. Nekim novinarjem, ki so ga takoj oblegali, je izjavil, da se veseli, da ima možnosti spoznati Dunaj in zvezno republiko Avstrijo, češ da je že leta upal na možnost uradnega obiska v tej deželi. Kot socialist je Trygve Lie po svoji lastni izjavi že po prvi svetovni vojni imel veze s tedanjo avstrijsko socialdemokracijo.
V četrtek popoldne je Trvgvc Lie imel tiskovno konferenco z domačimi in inozemskimi, na Dunaju akreditiranimi žurnalisti, med tem ko je včeraj obiskal Zveznega prezidenta Kornerja, zveznega kanclerja Figla, vicekanc-
I lerja Schiirfa, zunanjega ministra Gruberja in j predsednika avstrijskega parlamenta Kunt-I schaka ter nato prisostvoval seji parlamenta.
Glede Nemčije še vedno samo menjavajo note
Odgovor na zadnjo sovjetsko noto glede i vprašanja združitve obeh Nemčij in izvedbe splošnih volitev po celi Nemčiji, ki so ga v bistvu sklenili zunanji ministri treh zapadnih ! veselil že pretekli teden na svojem zasedanju v Londonu in o katerem je Acheson v Berlinu izjavil, da ga je treba samo še nekoliko j ..izpiliti", ko je predajal njegovo besedilo državnemu tajniku zapadno-nemškega zunanje-i ga ministrstva prof. Hallssteinu, bodo po ve-j steh, ki prihajajo iz Pariza, verjetno še te dni j izročili sovjetski vladi.
V svojem odgovoru zapadne sile vabijo Moskvo, da se udeleži konference štirih, na kateri naj bi razpravljali o sestavi neodvisne komisije, ki bi imela nalogo proučiti možnosti za izvedbo volitev v vsej Nemčiji. Po mnenju zapadnih sil morajo omenjeno komisijo sestav-i ljati poleg zastopnikov štirih velesil tudi za-| stopniki drugih držav. Komisija bi morala biti ■ popolnoma neodvisna in imeti prost dostop [ povsod v Zapadni in Vzhodni Nemčiji.
Ko rešujejo naše šolsko vprašanje
Visoka gospoda! Danes govorim v imenu naroda, katerega je na smrt obsodila tista ustanova, ki je življenje ljudstva. To je šok — in prebivalstvo, v čigar imenu govorim, so koroški Slovenci!
(France Grafenauer 22. VI. 1908 v dunajskem državnem zboru).
Borba za pravo ljudsko šolo je v resnici borba za življenje ljudstva. Tega nihče ne občuti tako kakor mi koroški Slovenci. Odkar so uvedli šolsko obveznost na Koroškem, posebno pa po letu uvedbe zloglasne utrakvi-stične šole se ponavlja stara pesem brez pre-stanka: koroška šola je postala najbolj uspešna potujčevalnica slovenske mladine, koroško učiteljstvo pa predstraža nemškega imperializma. To so zgodovinska dejstva, ki jih nočemo dalje razkladati. Zato je šolsko vprašanje od vsega početka bistveno vprašanje naše nacionalne borbe. In to je ostalo tudi še danes!
Po zlomu nacizma v razburkanih dneh je ravnatelj deželnih uradov dr. Karl Newole 20. XI. 1945 v „Steirische Zeitung" pod naslovom „Karntnerfragen“ zapisal: ..Ureditev šolskega vprašanja na Koroškem pokazuje smer" (reševanja manjšinskih vprašanj). To Isto misel so izažali potem tudi razni avstrijski politiki, predvsem tudi avstrijski zunanji minister dr. Gruber ob londonskih pogajanjih. Koroški Slovenci smo od začetka upravičeno skeptično gledali na to uredbo in v resnici je bila SPZ prisiljena, da je že ob koncu prvega šolskega leta v protestu na ministrstvo za pouk ugotovila:	„šoIske razmere, ki vladajo
na južnem Koroškem, kričeče nasprotujejo besedilu in duhu šolske uredbe, ki jo je koroška deželna vlada odobrila s soglasnim sklepom 31. X. 1945." Ministrstvo je na ta protest odgovorilo 13. I. 1947 z naslednjo ugotovitvijo: „Glavni vzrok vseh težkoč pri izvedbi imenovane uredbe je pomanjkanje učiteljev z odgovarjajočim znanjem slovenskega jezika. To pa je posledica nacionalsocialistične šolske politike na Koroškem in jo je mogoče le postopoma premagati." Koliko se je od tedaj spremenilo na boljše? Kakšno je bilo to postopno premagovanje žalostnih posledic šolske politike na Koroškem? Tedaj je bilo na našem ozemlju 150 šol s skupno 317 razredi. Na teh šolah je poučevalo 280 učiteljev, od katerih jih je imelo 33 usposobljenostni izpit za nemški in slovenski jezik, 73 zrelostni izpit za nemški in slovenski jezik, 71 zrelostni izpit za nemški jezik z znanjem slovenščine brez izpita, 103 pa jih sploh ni znalo slovenski. Danes pa imamo 107 šol s 399 razredi. Uči-ljev pa je danes na teh šolah zaposlenih 399, od katerih je usposobljenih za pouk slovenščine 42, zrelostni izpit za oba jezika jih ima 169, brez izpita z malim znanjem slovenščine jih je 63, 119 pa jih sploh ne zna slovenski. Iz tega vidimo, da se je spremenilo na boljše le število učiteljev z zrelostnim izpitom iz slovenščine, da pa je na drugi strani prav tako naraslo število razredov. Kakor je to po eni strani razveseljivo, je po drugi strani žalostno, če pdmislimo, da se veliko število teh novo-došlih učiteljev z zrelostnim izpitom iz slovenščine rekrutira iz bivših nacistov, ki leta 1946 niso smeli poučevati. Praktično to pomeni, da so se na naše ozemlje vrnili nekdanji germanizatorji naše mladine in so torej številke, ki kažejo na boljše, le pesek v oči javnosti.
Brez dvoma je nova šolska uredba kljub številnim nejasnostim in pomanjkljivostim boljša od nekdanje utrakvistiene uredbe, toda slej ko prej velja, da je učitelj tisti, ki uredbo izvaja ali pa je ne izvaja. In v tem oziru se je zelo malo spremenilo! Nasprotno imamo vtis, da se je poslabšalo. Vedno več je namreč tudi učiteljev na našem ozemlju, ki so inici-atorji gonje proti zadnjim ostankom slovenščine, ki se upajo javno nastopiti proti izvajanju uredbe o dvojezičnem šolstvu. Zborova-
nje učiteljev z dvojezičnega ozemlja, ki ga je 19. VI. sklical učiteljski sindikat v Beljaku, je najboljši dokaz za to. Ko je na tem zborovanju referent Rainer iz Celovca postavil, da imajo pravico do doklade za pouk slovenščine le učitelji s potrebnimi izpiti in je pri tem ugotavljal, da nekateri učitelji sicer radevolj-no jemljejo doklade, da pa se nikakor ne potrudijo, da bi doklade tudi v resnici zaslužili, so se takoj oglasili razni bivši Ortsgruppen-leiterji in Blutordenstriigerji, ki danes sedijo spet na vodilnih nadučiteljskih mestih. Nezaslišane provokacije si je dovolil nadučitelj Ze-dlacher iz Skočidola, ki je našemu ljudstvu dobro znan iz njegovega delovanja okoli Božjega groba , in v Št. Petru na Vašinjah, o čemur bi lahko napisali poseben članek. Zelo nesramen je bil njegov napad na učitelje, ki prihajajo „aus dem Lande, wo die Siidfriichte wachsen“. Jasno, da se je obregnil tudi ob OF oziroma DF, ker žigosa nedostatke dvojezičnega pouka. Ker sam nima izpita iz slovenščine, je zastopal mnenje, da v šoli vendar ne gre za pouk jezika, temveč za „heimattreu“ vzgojo in s tem jasno povedal, da smatra tudi doklado v nekdanjem smislu kot doklado za uspehe pri germanizaciji. V tem izvajanju ga je podprl tudi nadučitelj Treibar iz Št. lija, ki je dejal: „Wir sind doch keine Sprach-lehrer“ in to svojo duhovitost potem še utemeljeval. Tudi on, kakor izgleda, še ni pozabil časa. ko so pod njegovim paševanjcm v funkciji Ortsgruppenleiterja izseljevali slovenske družine v Ledincah. Njima so se priključili tudi še nadučitelj iz Marije na Zilji in drugi, ki se vedno bolj upajo z resnično barvo na dan. Resnici na ljubo je treba sicer ugotoviti, da večina navzočih ni odobravala teh hujskačev. Značilno pa je, da so se ti hujskači pri svojih izpadih sklicevali tudi na nadzornike, ki so baje njihovega mnenja in hkrati očitno nedisciplinirano izpadali proti nadzorniku za dvojezično šolstvo. To nikakor ni čudno, če pomislimo, da nekateri okrajni šolski nadzorniki na našem ozemlju v nasprotstvu s predpisi uredbe ne samo ne razumejo slovenskega jezika, temveč tudi drugače kažejo naravnost neodgovorno brezbrižnost za napredovanje v slovenskem učnem jeziku in da vprašanje kompetence nadzornika za dvojezično šolstvo Še vedno ni rešeno. Ali je morda tu treba, iskati vzroke, zakaj oblast ne reši tega vprašanja!______	.........
"prav učiteljska zborovanja v Beljaku in drugod so kričeči primeri in nakazujejo smer, kam vodi hujskanje s tako imenovano pravico staršev. To ni smer za reševanje narodnostnega vprašanja, temveč je smer za obnovitev stare politike izrabljanja šolstva v raznarodovalne namene. Zato gledamo slej ko prej rešitev šolskega vprašanja v rešitvi učiteljskega vprašanja in šele v drugi vrsti je važna uredba. Tudi najboljša uredba namreč vedno ostane mrtva, če ji učitelj ne da pravega življenja. Prav zato je ostala rešitev naših šolskih zahtev do danes v nasprotju z vsemi vzgojnimi in demokratičnimi načeli. Učiteljstvo na Koroškem naše mladine ni utrjevalo v spoštovanju do lastnega naroda, do njegovega jezika in kulture. Ravno nasprotno. Načrtno je trgalo vse vezi do vsakemu človeku svete rodne in jezikovne skupnosti. S tem je slovenskemu človeku na Koroškem odvzela usposobljenost za splošno izobrazbo, za vzgojo lastnega izo-braženstva in s tem za kulturno in gospodarsko napredovanje.
Pomanjkanje lastnega sposobnega izobra-ženstva, učiteljev, uradnikov in svobodnih poklicev, je desetletja na široko odpiralo vrata načrtni germanizaciji našega ljudstva. Zato je veljala in velja slej ko prej skrb našega ljudstva vzgoji lastnega izobraženstva; zato je bila in je naša zahteva slej ko prej po slovenski srednji šoli v Celovcu. Tega se naj zavedajo odločilni krogi, ko se praV te dni na Dunaju posvetujejo o rešitvi našega šolskega vprašanja. V duhu prijateljskega sodelovanja je zadovoljiva rešitev le v uresničitvi slovenske srednje šole, ki nam bo dala izobražence, predvsem učitelje, ki bodo zmožni in voljni mrtvi uredbi dati potrebnega pravega duha. Ni pa pot do zadovoljive rešitve v odstranitvi ali spremembi dosedanje uredbe s sklicevanjem na ,.pravico staršev", ki v naših razmerah prav po zaslugi krivične šolske vzgoje ni niti ne more biti demokratično načelo! In ne more biti pot do zadovoljivo rešitve niti ne v skrčenju števila občin, v katerih mora biti po uredbi za dvojezično šolstvo dvojezični pouk, na podlagi rezultatov zadnjega ljudskega štetja, ker smo od vsega početka ugotovili, da tega štetja, v kolikor se nanaša na narodno pripadnost oz. kakršnih koli podobnih zaključkov iz tega štetja nikdar ne moremo priznati. Tudi to naj pomislijo odločilni činitelji, ki za
Italijanski politični svetovalec za Trst
imenovan
Rim in tržaška iredenta sta si v laseh zaradi novih funkcij na osnovi londonskih sklepov
(SRT SVETU
Bivši italijanski konzul v New Yorku Aldo Mario Mazio je imenovan za italijanskega političnega svetovalca v Trstu. To imenovanje je posledica londonskega sporazuma, po katerem je bila navzlic določbam mirovne pogodbe dogovorjena večja udeležba Italije v upravi angloameriške cone STO.
To pa nikakor m prav tržaškim iredentistom, ki nasprotujejo rimskim birokratom, ker bi sami v Trstu hoteli priti čim više na oblast. Londonski sklepi namreč predvidevajo, da bodo 15. t. m. rimski funkcionarji nastopili svoje nove službe.
Prejšnjo nedeljo je baje bil v Vidmu nek sestanek rimskih in tržaških zastopnikov, na katerem je bilo, kakor pravi tozadevno poročilo, največ govora o izbiri osebnosti, ki bodo zavzele mesto dosedanjega ravnatelja za civilne zadeve, ameriškega generala Whitelawa, in mesto šefa tako imenovanega direktorija oddelka za notranje zadeve, na katerem je še vedno od iredentistov in fašistov osovraženi polk. Foden, kateri je dejansko sedaj po odhodu gen. Whitelawa tudi generalni ravnatelj za civilne zadeve.
Tretja osebnost, o kateri so razpravljali na videmskem sestanku, pa je oseba, ki naj postane politični svetovalec, ki bo dodeljen neposredno vrhovnemu poveljniku cone A gen. VVintertonu poleg že obstoječih političnih svetovalcev ZDA in Velike Britanije. Po omenjenem poročilu bo moral ta svetovalec upoštevati „skupno diplomatično akcijo v interesu Trsta in rimske vlade."
V dobro obveščenih krogih ta sestanek komentirajo s precejšnjim zanimanjem. Pravijo namreč, da gre za precej globoka nasprotja, ki vladajo glede imenovanja teh treh, vsega skupaj za enaindvajsetih italijanskih funkcionarjev, ki jih previdevajo londonski sklepi v okviru zvezne vojaške uprave med rimsko vlado in tržaškimi iredentističnimi prvaki, predvsem demokristjanskimi in liberalnimi. Pri tem poudarjajo, da razen nekega zakotnega tržaškega lista ni nihče objavil, da je na eni izmed svojih zadnjih sej rimska vlada že imenovala člana italijanskega konzulata v New Yorku, Mazia, 2a 'političnega svetovalca pri gen. Wintertonu v Trstu. Zdi se, da je bilo to imenovanje izvršeno proti volji tržaških organizatorjev marčnih fašističnih izgredov,
med njimi župana Bartolija in škofa San tima, ki so baje zahtevali, naj bi postal italijanski politični svetovalec neki tržaški iredentični prvak. Pri tem so omenjali ime voditelja italijanske liberalne stranke v Trstu in predsednika Tržaškega Lloyda odv. Bruna Fortija. De Gasperi pa bi na tem mestu bolj želel admirala De Courtena, znanega iz prve svetovne vojne, ki bi kot tak imel večjo avtoriteto kot bivši vojak spričo vojaka gen. VVintar-tona. De Gasperi je glede političnega svetovalca zavzel ,,srednjo pot" v tem družinskem tržaško-rimskem sporu italijanskih imperialističnih mešetarjev. Zato je tudi verjetno, da so na videmskem sestanku v večji meri razpravljali o nasledniku gen. Witelawa in polk. Fodena. Pri tem je gotovo, da so tržaški iredentisti zagovarjali, da morata biti vsaj ta dva tržaška iredentista. Njihov argument je baje poudarjanje, da bi rimski birokrati samo opravičili nasprotniške argumente.
Vzroki odpora proti rimskim namenom pošiljanja uradnikov iz rimskega ministrstva za zunanje zadeve v Trst pa so bolj globoki. Tržaški iredentisti so bolj lakomni oblasti kot mislijo v Rimu. Njim ne zadostuje, da imajo v rokah občino in cono ter tako imenovano pokrajino,. temveč bi hoteli tudi del vrhovne oblasti. Njihov človek, pa čeprav bi bil pripadnik demokristjanske stranke, ne bi bil človek Rima, ki bi jih morda večkrat spravil v položaj, da ne bi mogli počenjati samovoljno vse tisto, kar imajo v svojih načrtih, zlasti glede osbnih profitov, zaradi katerih je verjetno ves spor z Rimom tudi nastal.
V političnih krogih Rima z zadovoljstvom ugotavljajo tudi dejstvo, da je gen. VVinterton na sobotni otvoritvi tržaškega velesejma javno že vnaprej pozdravil rimske izmešetarjene funkcionarje, pozval Tržačane na sodelovanje in svoje sodelovanje z Rimljani svečano obljubil.
Zdi se, da De Gasperi še vedno ni dokončno na čistem glede osebnosti, ki naj jih imenuje na v Londonu izmešetarjena mesta
pri. zvezni vojaškj upravi. Nobenega d'verna pa ni, da igrajo pri tem zelo važno vlogo ključni položaji v vodstvu veiikikh italijanskih gospodarskih organizacij, ki ne nosijo samo čast in oblast, ampak imajo v svojih rokah kapital.
Schuman propagira Panevropo
Francoski zunanji minister Robert Schuman je na nedavni tiskovni konferenci orisal pobudo francoske vlade, ki se nanaša na ustanovitev evropske politične oblasti in ki bo predložena na prihodnji konferenci „šestih“ držav, ki snujejo evropsko skupnost.
Fancoski vladi, je dejal Schuman, ni na tem, da bi bila takoj sklicana evropska ustanovna skupščina, ki bi imela odločujočo oblast. Do tega bi namreč lahko prišlo šele potem, ko bi zadevni parlamenti pristali na prenos suverenosti. Proučitev načrta pa bi lahko bila poverjena omenjenim šestim državam. Nato je Schuman pripomnil, da se francoski načrt ujema s stališčem angleške vlade, ki teži za tesno povezavo evropskega sveta in ostalih evropskih skupnosti.
Potem ko je poudaril namen francoske vlade, da bi se skupščina ne omejila na šest držav premogovne in jeklarske skupnosti, je Schuman dodal: „Naš namen je, razširiti osnovo te evropske politične skupnosti tako z dokončnimi pristopi, kakor tudi v obliki združenj, za katere bi bile določene posebne vezi." Minister je ugotovil, da bi v taki obliki lahko pristopila k skupnosti tudi Anglija.
zaprtimi vrati kuhajo podobne koalicijske načrte, če mislijo v duhu prijateljskega sodelovanja v resnici zadovoljivo rešiti naše šolsko, to je — naše življenjsko vprašanje. Barantanja z nami nikdar ne bomo priznali! Pri vsej številčni zmešnjavi v statistiki ljudskega štetja je namreč zanimivo dejstvo, da je od približno 12.500 otrok, ki obiskujejo dvojezične šole, celo po uradni statistiki 6294 slovensko-nemških odnosno nemško-slovenskih! V ostalem pa mislimo, da je treba pri reševanju vprašanj, ki se tičejo predvsem nas, vprašati vsaj malo tudi nas! Le tako pojmujemo reševanje manjšinj-skih vprašanj v duhu prijateljskega sodelovanja!
Naknadno je Schuman opozoril, da je 38. člen .sporazuma o evropski obrambni skupnosti predvideval tudi proučitev načrta, nanaša-zočega .se na ustanovitev evropske politične oblasti. Ta naj bi bila ustanovljena po ratifi-cianju pogodbe evropske skupnosti in prav zato, ker do te ratifikacije ne more priti takoj, predlaga francoska vlada proučitev že omenjenega načrta s pomočjo premogovne in jeklarske skupnosti.
Končno je Schuman potrdil, da bo Francija predlagala kot sedež te visoke evropske oblasti Strassburg, ki naj bi bili obenem sedež skupščine in ministrskega odbora premogovne in jeklarske skupnosti.
Pacifiški pakt pripravljajo
Predstavniki ameriške, avstralske in novozelandske vlade bodo imeli v začetku avgusta sestanek v Honolulu, na katerem bodo razpravljali o osnutku načrta za strateško obrambo na področju Pacifika in Azije, nekako po vzorcu Sevemo-adantskega pakta. Iz diplomatskih krogov se je izvedelo, da bodo na tem sestanku analizirali sposobnost treh sil in njih zaveznikov, da se zoperstavijo morebitnemu sovjetskemu napadu. Isti krogi pričakujejo, da bodo na tem sestanku razpravljali tudi o drugih problemih, ki se tičejo Pacifika in Azije.
Pol milijona ljudi na prisilnem delu
Vlada ZDA je predložila komisiji OZN za prisilno delo dokumente o prisilnem delu v Sovjetski zvezi. To je izjavil ameriški delegat v OZN Walter Katzming. Po ameriških dokumentih, ki so jih dali na razpolago večidel nemški vojni ujetniki, izpuščeni leta 1950, je v sovjetskih taboriščih na prisilnem delu najmanj pol milijona ljudi.
Oslo. — Vrhovni poveljnik sil severnoatlantskega pakta general Ridgway je začet* kom tedna prispel za dva dni v Oslo. Imel je sestanek z norveškimi vojaškimi funkcionarji, ki so mu pojasnili sedanje stanje norveške obrambe in program njene okrepitve do 1954. leta.
Berlin. — Sovjetske čete so v Stackenu na meji med zapadnim Berlinom in sovjetskim delom Berlina prijele dva britanska vojaka-. Odpeljale so ju v-vzhodni del mesta.
Montevideo. —-ZDA in Urugvaj so podpi* šali sporazum o skupni obrambi. ZDA so podpisale podobne sporazume tudi z drugimi državami Latinske Amerike. Pričakujejo, da bo ta sporazum med rafikacijo v urugvajskem kongresu naletel na ostro opozicijo skrajnih nacionalističnih poslancev ter poslancev KP Urugvaja.
Bistrica v Rožu. Solarji osnovne šole na Bistrici so preteklo sredo pri preiskavanju krompirišč našli na nekem polju dva kramph' jeva hrošča, na nekem drugem pa okoli 150 ličink.
Sovjetska zveza - imperialistična sila na Donavi
V Galacu se je v torek končalo šesto zasedanje donavske komisije. Na zadnji seji je večina sprejela resolucijo, na podlagi katere s« razprava o jugoslovanskem predlogu za revizijo statuta in poslovnika donavske komisije odlaga na eno od prihodnjih zasedanj. Jugoslovanski delegat Djurič je ostro obsodil ta manevar kominformističnih držav in zahteval, da se jugoslovanski predlog postavi vsaj na dnevni red prihodnjega zasedanja, ki bo 15-decembra letos. Toda večina je tudi ta predlog odklonila. S tem so SZ in satelitske države, ki niso mogle dokončno odbiti upravičenega jugoslovanskega predloga, omogočile, da se razprava o jugoslovanskem predlogu odloži za nedoločen čas in da se revizija poslovnika' ne izvrši- pred prihodnjim zasedanjem, na. ka*' terem bodo volitve predsednika, podpredsednika in tajnika donavske komisije.
S tem manevrom je sovjetski večini uspelo*' da bodo volitve po dosedanjem poslovniku; kar bo omogočilo sovjetsko dominacijo za na-idaljnja tri leta. Pred zaključitvijo seje je jugoslovanski delegat izjavil, da se Jugoslavija ne more sprijazniti z dejstvom, da hi se volitve izvedle po dosedanjem poslovniku, po katerem ostane Jugoslavija Še nadalje na podrejenem položaju.
..Donavska komisija ni samo stvar obrežnih držav — je izjavil jugoslovanski delegat Djurič — temveč mednarodna organizacija,: za katero se zanima javnost vsega sveta. Jugoslovanska delegacija vztraja na tem, da se vzpostavi enakopravnost in da se vnesejo v donavsko komisijo demokratična načela."
Pod naslovom ..Manever v Galacu" ugotavlja „Borba“, da jo dosedanje zasedanje donavske komisije-jasno pokazalo, da želi SZ zadržati čim dalje privilegiran položaj imperialistične sile na Donavi in da hoče razpravljat' samo na podlagi tistega, kar odgovarja njeni*11 hegemonističnim silam.
CBralci u nitd. seboj pomagajo
Vedno spet se pokaže navidezno nemogoče, v resnici pa zelo ozko prijateljstvo med kom' informistično KPO in KLS-om. Ne samo, d* drug drugega ne napadata v listih in sta si v pisanju proti novi ureditvi v Jugoslaviji sil° podobna, ..krščanski" Tednik tudi ne vidi nikdar preganjanja krščanstva v kominformistič" nih deželah, temveč obstoja to ..preganjanje edino le v Jugoslaviji! V tem pa se vidi, kaj sicer zelo različne bratce druži: nespravljiv0 sovraštvo do nove Jugoslavije!
Kdor ne veruje, naj se zamisli o naslednjih dejstvih: nas ..komuniste" je KPO vrgla svoje tiskarne, da bi nam onemogočila tisi4, k Tedniku pa je šel stavec KPO-jevskega lista prvi dan, ko so ga začeli staviti v Mohorjevi-Skupno so potem z odtegnitvijo obeh stavcev poskusili zadati Vestniku Zadnji udarec. Sedaj pa je KPO dala Tednikarjem še svoj tiskarski stroj, da bo ja sigurno služil še nadalje blatenju nove Jugoslavije in njegovega vodstva-Da, če gre za sovražnika, niso važna načela — glavno jo, da se '	„j'i. Smoter posve-
čuje sredstva!
Bratko kreft:
Balada o trenutku
Smeh. Godba, Ples. Petje.
, ~in vik! Vsevprek. Veselje. Prešernost.
Uživanje.
Zunaj pa dež, veter in mraz.
žari, vse kipi v svitu rdečih električnih žarnic. Oficirji slave republiko, slave svojo slavo in srečo v baru. Dolga miza jih je. Iz vseh vetrov so se znašli, zakaj Avstrija je propadla in oni slave njen propad in pijo na zdravje republike. V baru na Dunaju, kjer je *e nedavno stoloval Habsburžan. (Dvorne ko-£*)e, španski lakaji, helebarde, bleščeči gum-in lakasti škornji.)
Cesar je pobegnil, odpovedal se je prestolu ij gospodje oficirji so prisegli na republiko. Skrajni čas je že bil, da je izginil. Vse bi propadlo!" meni stotnik Auer in poškili na mla-®eSa majorja Krafta.
Vsi razven njega so bili etapni častniki, vedno blizu štabov in v vojnih kvartirjih. Mar-s,kaj so izvedeli in slutili bolj in prej, kakor °nk ki so stali na fronti v ognju. Zato so se Pripravljali, preustrojali za vsakršne vsako-rišnosH novega režima. Pripravljali so se in Vzdržali. „Oficir je oficir, če ga postaviš sem *}* tje. Brez ideje!" se je tolažil polkovnik Kfntinsky.
Ne.
Major Kraft, mlad, tako rekoč že od otroš-klh let vojak, se je boril na fronti. Vse za ve-r°> dom, cesarja. Boril se je kot malokdo. Sin **b°ge uradniške vdove, ki je imel srečo, da ga brezplačno vzeli v kadetnico, je sprejel 'dejo cesarstva, vere in domovine v pomladansko polje svoje duše — in v njem je vzbrste-
0	čisto vse požrtvovalno hotenje. Čast in ^estoba sta mu bili nad vse. Preko teh plota'' ni mogel pogledati nikoli. Bil je že od “esetega leta obrobljen s trdim ovratnikom glaske surke. Kakor konj s plašnicami, da ne v‘di ne desno ne levo, le predse.
, Ves je bil v tem. Še ženske ga niso zmo-Zato pa je napredoval do majorja in tudi °dlikovan je bil. Večkrat. (Sigmund laudis, Velika zlata in tako dalje.)
Nič. Praznota.
Vojaki z republikanskimi znamenji na čela-t**h> pomilovalni pogledi novo zapriseženih rePub!ikanskih častnikov, vse to je oralo ved-
1,0	Večje in globlje brazde v njem.
Obrnil se je na tega in onega. Komaj nekaj ;f°n denarja je še imel. Za smrt preveč, za ^jenje premalo. Bivši tovariši, ki so imeli S,*Čo in so bili od nove vlade že priznani, so ® Pomilovali. Prepozno. Sicer pa: zakaj je bil 4ko vnet in goreč? Ogenj ni nikoli dober. Stavek mora biti tudi kot cesarist racionalen 11 ekonomičen!" je modroval gospod stotnik , u®r, ki ga je nekoč zavidal za številna odlivanja.
’T>a, gospod major Kraft!"
Ničesar več ni vpraševal. Prepad se je za-^°zdil med prej in sedaj v njegova prša in ,lh cepil.
Kam? Nazaj? Naprej?
Ni poti! Vse je kakor s snežnimi zameti za-prio. Barikade republike stoje pred njim in jta ta golorok. Zanj in za vse tiste, ki so se °°rili z ognjem, z dušo.
Stotnik Auer, poročnik Klein, podpolkovnik . *ritinsky — in tako dalje. Ti se niso. Bili so z°lnirji. Vsi so veseli, prešerni nocoj, zakaj V baru so, v tistem baru, kjer so se prej sha-,a' z najvišjimi cesarskimi oficirji. Sedaj so °n* gospodje, sedaj so častniki republikanske arzr>ade in Vivienne pleše in poje njim. "ivienne je lepa. Vivienne je strastna. Vi-cnne je lep kos človeškega, od nature umet-sko čudovito izoblikovanega telesa. Kaj za-’ Ce se je prej družila z brigadirjem von honnherrjem, generalom von Freudom in nadvojvodi, princi... In tako dalje. Sedaj s? rePublika in gospodje Auer, Klein, Krutin-so njeni oficirji. Vse staro je propadlo, se Revščini izgubilo. „Tudi Vivienne se je razjarila in republikanizirala!" vzklika poroč-
Klein.
Vivienne mora živeti. Zato poje republikan-tn’ ki so še nedavno prisegali in peli: „Vse \vero, dom, cesarjal" ivienne jih mrzi.
»Major Kraft je zašel med veselo druhal. ma ga čaka mati, joče in je v skrbeh. On je šel ponosen kakor vedno v oskrunjeni “normi v bar, v ta bar, kjer carujejo sedaj v*> republikanski vojščaki. (Stara mrhovina
1	ta oblekla novo obleko.)
Kraft molči in kadi cigareto. Vivienne poje, eSe> njeno telo vabi in vse, kar je moškega, jijPf v brnenju telesnih motorjev. Vivienne ta pognala v strašen tek. Le Kraft molči in
kadi cigareto. Zadnjo cigareto kadi in ne misli ničesar več. Konec je spočel sanje. Konec je spočel deželo pokoja in smrti. Živi mrlič. Vijak brez matice, zrakoplov z zlomljenim krmilom. Kam?
In njegove oči so tako lepe in ustnice še tako sveže. Imel je nevesto na Dunaju — pa se je poročila z drugim, ki ni bil na fronti. To je ves njegov ljubezenski doživljaj in Vivienne čuti nedolžno sočnost njegovih ustnic, objem dolgih koščenih rok, ki bi jo lahko stisnile v smrtni, večni objem.
Vsi ga prezirajo.
Posmehujejo se, ker se je boril z ognjem in v njegovem svitu so mu zaslepele oči. Ni videl, ni vedel, kaj se godi okrog njega, kaj se igra na svetovnem odru.
„Slab igralec!" misli poročnik Klein.
„Tepec!" meni Krutinsky in se porogljivo smehlja. Kraft pa ne misli ničesar več. Nikogar ni, ki bi mu dal lepo, dobro besedo. Vse se mu le smeje. Vse ga prezira. Vse ga pomiluje ... To boli. (Na mater ne misli, ker mater trpi doma kakor on in čaka. čaka . . . Ali ga bo dočakala?) Kraft je živ mrlič. Okostenel v trdem, časti praznem ovratniku. On se ne more preobleči, on se ne more prepleskati kakor Klein, Auer, Krutinsky.
Na popudranih prsih Vivienne žari rdeča roža — gartroža. Vse misli se poželjivo stegujejo po vrtnici in njenem telesu ... Stotnik Auer, pijanec, izvrstni jahač 5. ulanskega polka, divja, kakor da je na dirki s svojim žrebcem Napoleonom.
„Vivienne, daj mi rožo, daj mi rožo, da me uteši...“
Ne samo on,'vsi kriče po tej roži, vsi se ste gujejo za njenim telesom.
.,Kogar ljubiš najbolj, daj mu rožo!" zacvili v tenorju poročnik Klein, ki po svoji stopnji oficirstva ne upa veliko na zmago.
Vse je trenutek. Roža je trenutek. Vivienne je trenutek. Življenje je v trenutku.
Zato vsi hrepene po roži, po plesu, po Vivienne. Svet se maje v temeljih. Zato vsi kriče in rajajo. Le Kraft molči in kadi. Vivienne ga vidi, Vivienne ga čuti, Vivienne hrepeni. Kraft ne vidi ničesar, Kraft gleda v praznoto pred seboj. Na nikogar ne misli, ker ve, da nikogar ni, ki bi za njega mislil. Za Vivienne ne ve, ker Vivinenne poje in pleše republikanskim prepleskancem.
... Ko je godba utihnila, je Vivienne težko sopeča stopila k mizi, kjer so s šampanjcem polivali Auer, Klein, Krutinsky. In še več jih je bilo. Vsak ji je 'ponudil čašo, ker vsak je hotel imeti njeno telo in je čakal znamenje za svojo zmago.
„Rožo, Vivienne ... !"
Turki v
Butale so imenitne. Ni dosti manjkalo, pa bi bile prišle v zgodovino in bi se še deca v šolah morala učiti o Butalcih.
To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi, robil živino' in mladino.
' Pa so se zbali tudi v Butalah, da ne pride krivoverna ta nesnaga še nad nje, in so imeli vzroka, da se boje, kajti so bili ponosni na svoje krave in junce.
Pa so moževali in sklenili, da se brez boja ne udajo, ampak da na cesti, ki jim pelje v staroslavne Butale, postavijo napis: ..Turkom prepovedana pot!"
Še se je oglasil glas: „Ne bodimo zajci! Napišimo: .Strogo prepovedana pot! “
Pa je navdušeno obveljala županova, da s Turkom nič usmiljenja in se naj napiše: „Naj-strože prepovedana pot!"
Toda je v Butalah dan le podnevi, ponoči pa je tema, in se je bilo po pravici bati, da bo Turek prišel ponoči in ne bo videl neustrašene prepovedi. Pa so izbrali čuvaja in mu dali helebardo ali sulico, da bo ponoči stražil, in če bi se zgodilo in bi nenadoma pritisnil Turek, krivoverna ta nesnaga, naj ga brez usmiljenja ustavi. Če Turek ne bi ubogal, naj pa pri tej priči zbudi župana, da bodo storili svojo dolžnost.
Pa se je zgodilo, da je čuvaja sredi noči zavilo v trebuhu. Stopil je v kraj, da se olajša. Helebardo je zasadil v tla in lepo počenil.
Ondi pa so rasle robide in ko je hotel vstati, so se mu robide zapele v hlače.
Pa je v smrtnem strahu zarjul: „Jojala, ojo-jatall Turek me drži! Pomagajte, pomagajte!"
Župan in možje so slišali divje kričanje, pa so planili kvišku in se hiteli posvetovati. In so
Kriki vsevprek. In Vivienne prelista vrste omizja. Moža za možem. Vse se vzpenja. Nihče noče biti neopažen.
Bela, tenka roka zgrabi za rožo in jo zažene tja doli v levi konec.
Kdo?
Major Kraft se zdrami iz svojih sanj, oživi, zakaj pred njim je obležala — rdeča roža. Samo oni - ni vstal, samo on se ni vzpenjal. Pustili so ga v pijanosti obupnih misli in vendar
—	pred njim leži rdeča roža. Rdeča roža iz nedrij božanske Vivienne.
Vstane. Pogleda. Oči se srečajo z očmi. (Vivienne ima dvoje žarečih oči.) Kraft se ozre po drugih in vidi zavist, začudenje, mržnjo. Kakor prej za hrbtom se skrivajoče, tako sedaj jasno zevajoče na vseh licih. On, živi mrlič, preživel človek, Vivienne in njena roža? Od kod in kam?
Tisoč misli in tisoč čustev vzvalovi v njem. Kipi. Vse se divje vzpenja ob lepih, bliskavih pogledih — dobre Vivienne.
Dobre Vivienne, ki je prodajala svoje telo cesaristom in republikancem. Saj takšna ženska nima duše, je vedno slišal Kraft. In sedaj: njene oči in roža ...
Kraft je srečen, toda v njem je tisoč misli, v njem je preteklost, sedanjost in zanj mrtva prihodnost, živi mrlič ... „Hvala, Vivienne." (Kraft je nesrečen.) In njegov obraz se nasmehne, hvaležno trpeče se nasmehne za rdečo rožo, za najlepšo besedo v svojem življenju.
Kraft je nesrečno srečen.
Niso se še utegnili razjeziti, da bi se znesli nad nehvaležno Vivienne in Kraftom, ki jim meša družbo, čeprav nima beliča v žepu niti zlate zvezde na ovratniku, ko je prerezal rezek zvok vznevoljeno ozračje. Kraft se je opotekel naprej in obležal pred Vivienne.
Iz senc mu je tekla kri.
Vsi so zakričali. Vivienne se je v prestrašenem joku zrušila k umirajočemu. Še en dih
—	in konec vseh koncev. Na tleh leži mrtvi major Kraft, ki se je boril z ognjem in ni pazil na čas. Obraz je krvav, oči še gledajo z istim pogledom, kakor so zahvalno pogledale takrat, ko je roka segla po rdeči roži. V tem pogledu sreče in nesreče so osteklenele in govore svoj nemi mrtvaški govor.
Vivienne jih razume, Vivienne jih čuti, zato vse, ki so ostali živi, sovTaži. Vivienne trpi, ker je mrtvi Kraft bolj živ kakor tisti ki žive.
V trenutku trenutka sreče si je pognal kroglo v glavo, da bi trenutek podaljšal v večnost. In Vivienne ve, da je storil lepšo smrt, kakor če bi bil padel na fronti za vero, dom, cesarja.
Vivienne joče.
Butalah
sklenili, da sedajle ni časa za posvet in za sklepe. Nego so kar zbežali v hrib. V hribu so čakali dne. In ko je napočil dan in ni bilo od Turka ne duha ne sluha, so sklenili, napis da je dober, napis da ostane, robide pa da sc morajo iztrebiti in požgati. F. Milčinski
V Butalah sesejo sol
Butalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati tako daleč. Pot stane, sol ni zastonj in se še zgodi, da je nimaš, kadar bi jo najbolj potreboval. Doma pa je zemlje dovolj in kakšne zemlje — na taki zemlji plenja vse mogoče! Pa so sklenili, da bodo sol pridelovali sami doma.
Pa so spomladi vsak okoli svoje koče prekopali rušo, jo povlekli in vanjo posejali sol, da jo bo gospodinja imela kar pri rokah kakor peteršiljček in drobnjak.
In potem je padal dež in je sijalo ljubo sonce in so pričakovali in veselo pričakali: pognalo je mlado zelenje, bujno v rast in obetalo bogato žetev.
Pa kar je pognalo in se tako lepo šopirilo, so bile same mlade koprive in nič drugega.
Pa so jih Butalci gledali in jemali mlado perjiče na jezik: pošteno jih je opeklo! Zadovoljni so dejali: „Ajsa! Mlada sol — že sedaj je tako ostra! Kako bo šele slana, hvala bogu, kadar dozori!"	F. Milčinski
5 U 318/52
Im Namen der Republik!
Das Bezirksgericht Klagenfurt hat durch den Richter LGR Dr. Grauer in der Straf-sache gegen Rado Janežič wegen Ubertretung nach dem Pressegesetz in Gegenwart des Pri-vatankliigers Dr. Leopold Jungfer, Industriel-ler in Graz, und seines Vertreters Dr. Karl Mayer fiir Dr. Hanns G. Mayer, RA. in Klagenfurt und in Anwesenheit des Beschuldig-ten verhandelt und zu Recht erkannt:
Der Beschuldigte Rado Janežič,
Solin des Jakob und der Luzia, geb. Lederer, geboren 5. 5. 1927 in Friessnitz bei Rosen-bach, r. k., ledig, Redakteur, Klagenfurt, Ga-sometergasse 10, unbescholten, ist
s c h u 1 d i g,
er hat im Marž 1952 in Klagenfurt als ver-antwortlicher Schriftleiter der Zeitung „Slo-venski vestnik" die pflichtgemasse Sorgfalt vernachlassigt, bei deren Anwendung die Auf-nahme nachstehender Einschaltung strafbaren Inhaltes in der Ausgabe vom 15. 3. 1952 unterblieben ware, und zwar:
„Die Opfer Aleks Einspieler und Genossen. Er (gemeint ist Einspieler) iiberlegte, warum ihm Jungfer, der Besitzer der Akkumulatoren-fabrik in Feistritz, wo er bereits einige Jahre lang beschaftigt war, gegen seinen Willen einen dreitagigen Urlaub gegeben hat, trotz-dem er sich dagegen wehrte. Weiter iiberlegte er, \varum ihn dieser (gemeint bin ich) aus dem Reich stammende Mann am Freitag, den 5. Mai 1944, nach Klagenfurt schickte, um am Bahnhof den Wien-Zug zu ervvarten. Er hatte dort den Namen eines Herrn aus Wien ausrufen sollen, der angeblich zum Jugfer auf Besuch nach Feistritz kommen solite. Aleks hat nicht gerufen, weil er nicht verstehen konnte, vvieso ein Herr aus Wien Feistritz im Rosental nicht finden solite und dort nicht die einzige Fabrik und den iiberall wohl be-kannten Herrn Fabriksbesitzer treffen konne.
Dieser scbreckliche Mord (gemeint ist die Ermordung des Einspieler durch die Gestapo) in Feistritz am 6. Mai 1944 war gut vor-bereitet und geplant gewesen. Drei bewuBt heimatliebende Landsleute \vurden dabei mcuchlerisch ermordet. Den Plan hatten die Gestapoleute in Klagenfurt ausgearbeitet, aus-gefiihrt wurde er durch den Henker Rath mit Hilfe der Verriiterin Eva Posch-Mimi. Es war allen klar, vvarum der Fabrikant Aleks nach Klagenfurt zum Bahnhof gescbickt hatte, damit er dort den Namen des unbekannten Wieners ausrufen moge. Das war deswegen, damit die Gestapoleute ihn schon dort er-kennen konnten und ihn dort ermordeten, da es fiir die Gestapoleute beschwerlich war nach Feistritz hinauszufahren. Fiir das beno-tigte man viele polizeiliche Hilfe. An diesem blutigen Tage war es allen ehrlichen und an-standigen Leuten in Feistritz und Sveče klar, weshalb Jungfer Aleks drei Tage Urlaub gegeben hatte, den er nicht haben vvollte. Es war darum, damit man ihn auBerhalb der Fabrik leichter ermorden konnte."
Er hat liiedurch die Ubertretung nach § 30 Pressegesetz begangen und wird hiefiir nach Absatz 4 des § 30 Pressegesetz zu einer Geld-strafe von
500 (Fiinfhundert) S c h i 11 i n g,
im Uneinbringlichkeitsfalle 5 (funf) Tage Arrest, sowie gemaB § 389 StPO. zum Er-satze der Kosten des Strafverfahrens und -voll-zuges
verurteilt.
Gem. § 43 Pr. Ges. wird auf Veroffentli-chung dieses Urteiles in der Zeitung „Slo-venski vestnik" erkannt, welche Veroffentli-chung in der ersten oder zweiten Nummer, nachdem das Urteil rechtskriiftig gevvorden ist, in der im § 23 Pressegesetz vorgeschrie-benen Weise zu erfolgen hat, widrigens die ge-nannte Zeitung nicht erscheinen diirfte.
Gem. § 41 Pressegesetz wird im Umfange des Teiles der Ausgabe des ..Slovenski vestnik", desse-n Inhalt strafbar ist, auf den Ver-fall erkannt.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-
und Verlagsgesellschaft m. b. H„ Klagenfurt. _____
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, Postschliedfach 17.
TAVČAR:
Kalanov France, tisti, ki je imel ženo Marušo Repuljo, je nekdaj premišljeval, kako bi pač bilo, ko bi bil Bog človeka brez želodca postavil na svet; da bi živel — in bi ne imel nikdar ne zjutraj kosila ne južine opoldne in ne večerje proti mraku. In prepričan je bil, da bi ne bilo takšno življenje nič vredno, slabo in krščenemu človeku nikakor primemo.
France Kalan pa je tudi slul po vsem pogorju, da sne „res veliko"' 1 In to slavo si je bil pošteno pridobili Ce je sedel za mizo in se je pred njim kadila skleda poparjenih mlincev ali pa oparjenega kruha in se je v lužah zabela svetila po jedilu, tedaj je bil France najbolj srečen; tedaj je prvi vzel žlico v roko ter jo zadnji položil na mizo.
In vi ne veste, kako si je revež moral v pota svojega obraza priboriti, kar je dobrega snedel! Usoda mu ni mehko postlala življenja in, kar je s slastjo rad jedel, si je moral s trudom pridobiti. Pozimi pa je še slabo živel ter dan za dnevom vlival vase komaj osoljen krop malo s sladkim janežem potresen in z ovsenim kruhom nadrobljen. Ali tedaj se je tolažil z nada-mi, da pride spet pomlad. Ko pa se je sneg tajal v pomladanskem soncu, ko so po kopnih vrtovih zvončki rili iz zemlje — tedaj se je hipoma razvedrilo lice tudi Francetu Kalanu in takoj je pozabil spomine na mlačne zimske krope.
S prvimi pomladanskimi dnevi se pričenja delo v pogorju; pred vsem se mora znositi gnoj na njive v lazih. In ti reveži, ti „gnojar-ji*‘, ki s potom obliti in z gnojnimi koški ob rami rijejo po rebrih navpik, ti pač predobro čutijo, da si mora umrljivi človek kruha v znoju pridelovati!
In tako je tudi Kalanov France gnojaril od hiše do hiše — strašansko dobrega použivajoč. Kakof glas iz raja mu je bil vsekdar na uho poldanski, na južino vabeči zvon ter mu oživil vse kote in kotičke lačnega droba. In kadar so prisedli k mizi, tedaj je bilo treba videti Franceta Kalana! Tedaj je bil v resnici diplomat! Vselej in pri vsaki hiši je vedel stvar tako zasukati, da je prišel za mizo — na dober prostor. To pa je bil tisti prostorček, kjer so se jedi na mizo donašale. In tu je prežal kakor jastreb. — In kadar je prihajala nova skleda do mize, tedaj jo je že iz daljave z bliskajočimi očmi pozdravljal in kakor strela jo je premeril, tako da je že vselej poprej vedel, kje je najbolj „polito“. Ko pa je gospodinja ali dekla prinesla skledo na mizo, jo je pograbil takoj iz njenih rok, ter jo s smehljajočim obrazom posadil sredi mize. In Bog ve, da je pri tem skledo že tako pograbil ženski iz rok ter jo potem tako zavil in zasukal, da je tisto zabeljeno in polito stalo na njegovi strani.
Ali tudi potem, ko je skleda stala na mizi, tudi potem ni jedel brez preudarka in dobrega premišljevanja. Takoj si je odmeril navtralno svojo „zono“ ter med mejami urno postrgal zabelo. Potem pa je pričel glavno svoje delovanje in s kislim obrazom vrtal „predor“ v „kup“ ter si polnil usta z nezabeljeno jedjo. Ali to delo, kakor je bilo navidezno grozno in lačnemu želodcu neprijetno, je obrodilo kmalu lepe sadove. France Kalan ni poznal tistih prisilnih, v zemeljskem osrčju delujočih moči; vendar pa je vedel, da se gora izkopana in iz-podjedena, prevrne na tisto stran, na kateri je bila izkopana in izpodjedena. To naravno teorijo pa je prenesel na skledo in je toliko časa ril v kup, da se je končno z vsemi svojimi dobrotami prevrnil na Kalanovo stran. Šele tedaj pa je bil France v resnici pri jedi; šele tedaj se mu je nepopisen smehljaj razvesdl čez široki obraz; šele tedaj (ko je použil tujo, s kupom k njemu zvrnivšo se zabelo) se mu je jed pričela „odcejati“.
In s tako bistroumnostjo je jedel France Kalan vselej in vselej mu je teknilo. Vedno pa si je pri mizi varoval tudi pravico, da je končno, ko že ni bilo kaj v skledi — to potegnil k sebi ter ostanke sam pospravil. To je bila njegova svoboščina in to je branil proti vsaki, še tako predrzni žlici.
Samo dva primerljaja se vesta iz Kalanovega življenja, da je pri polni skledi položil žlico od sebe. To pa se je takole zgodilo:
Tisti Fortuna nad vasjo je bil svojo prvo ženo z obilnimi pretepi počasi spravil v grob. Potem pa je šel na Žirovsko in od ondod pripeljal nekakovo staro kljuko ter se oženil z njo. Ali slabo gospodinjo si je bil pridobil. Vselej, kadar je kuhala in pristavljala lonce, je tiščala med zobmi malo tolminsko pipioo ter po poštenem žirovskem običaju vlekla tobak iz nje. Kmalu pa se je govorilo, da časih iz pipe pade tudi kaj v lonec. In po tej govorici se je primerilo, da Fortuna spomladi ali jeseni dela v-
KALAN
oev dobiti ni mogel, ker pri tisti „nemami nemarnosti" nihče jesti ni hotel. Kalanov France pa se ni zmenil za take malenkosti in zvest je ostal Fortunovim tudi pri novi gospodinji. In prišel je vselej, ko se je gnojarilo, s svojim koškom ter bolj leno delal (ker je vedel, da je nenadomestljiv) in dobro jedel, ker je bil skoraj sam pri mizi. Ali reč se ni dobro končala. Neko pomlad je spet nosil gnoj tam gori za vasjo in spet je bil sam s Fortuno. Ko pa je opoldne sedel za mizo ter se v duhu veselil dobre južine, najlep.še slasti poln je prinesla Fortu-novka veliko in obširno skledo rahlih, voljnih in prijetno se kadečih mlincev. Kalanu se je kar srce tajalo in z vedrim obrazom je pograbil novo žlico, ki jo je bil Fortuna sam izrezal iz lipovega lesa. Tedaj pa je izpregovorila mati Fartunovka, počasi in mimo, kakor bi to nič posebnega ne bilo:
„France,“ je dejala z mirnim glasom .,malo se varuij! Moja pipica je nekje notri! Pa saj vem, da ti to nič ne de!"
„Kaj — v skledi?!"
In Francetu Kalanu so kakor raku izstopile oči izpod čela, s srdito kletvijo je vrgel žlico od sebe in odšel pravične jeze poln. Od tedaj pa tudi on ni več gnojaril pri Fortunovih.
In še za enkrat se ve, da France Kalan — jesti ni hotel, ker ni mogel. Tedaj pa mu je za vratom že čepela bela smrt. Mož je imel namreč tudi lasnost, da je rad vino pil in najrajši tedaj, kadar mu ga plačati ni bilo treba. In tudi v tem pogledu je bil prebrisane glave. Vsako nedeljo se ga je zmerno navlekel in skoraj vsako nedeljo je šel spat z vneto glavo. To
pa je storil takole: Takoj po „cerkvi" je prilezel do prve gostilne ter pri poslih poizvedel, kdo pije v hiši. Potem pa je z mirnim obrazom stopil v pivsko sobo ter vestno povpraševal, če ni tega ali onega tu. In vselej je povpraševal po osebi, o kateri je bil poprej poizvedel, da je notri ni. Pivci pa so Franceta radi imeli in napivalo se mu je, da je bilo veselje. Pri vsakem je moral piti in šele potem je odšel — v drugo gostilno. Tu pa že ni več povpraševal, kdo pije v gostilni. Kar takoj se je napotil med pivce in spet vestno povpraševal, če ni tega ali onega tu. Sedaj je pa vselej povpraševal po osebi, pri kateri je ravnokar pil ter jo bil pustil v prejšnji gostilni. Ali tudi tukaj so mu napivali radostni pivci. In tako je obiskal vse pivske hiše ter iskal ljudi, o katerih je predobro vedel, da jih ne bo dobil. Končno pa se je povračal domov — „malo trd" in slabotnih kolen. Ali to ni bilo nič slabegal Slaba lastnost pa je bila, da France Kalan, vina pijan, ni puščal ljudi pri miru ter jih je rad podregal s hudobnim svojim jezikom. Nekdaj spomladi, v nedeljo popolne, je šel takisto vina sit iz gostilne domov. Na prostoru sredi vasi je stalo nekaj ,.mladih" in se z žejnim srcem oziralo po oknih pivske hiše. Radi bi bili pili, ali denarjev niso imeli. Strupenih misli poln je prišel Kalan mimo in si pri tej priložnosti ni mogel kaj, da bi zbadal teh mladih otrok brez denarja.
„Vi ste otroci," je zakričal, „pa še slabi otroci 1 Kdo se vas pa boji? Še stare babe ne!"
In smeje je hotel oditi. Ali ..mladina" ga je v hipu napadla in s kolči tako dobro natepla, da je krvav obležal na tleh.
Ko pa se je vriše začul iz vasi, je spet M*" ruša Repulja hitela od hiše do hiše in kričala: „Hitttel Hitite! Na vasi se tepo! Jaz tako rada gledam, ko se pretepajo!"
Prisopihala je na vas, da bi gledala lep6 pretepe. Dobila pa je v krvi svojega moža ' in zakričala tako grdo in tako srdito, da j6 mladina plašno pobegnila in pometala koke od sebe.
Kalana pa so morali nesti na dom in dejal* so ga v posteljo, kjer je potem prestokal in preječal vso noč.
Drugo jutro pa je poklical ženo k sebi in dejal: ..Marušiča, bolan sem!"
In Marušiča je pričela jokati, videč, da j® tako reve.
„Maruša,“ je govoril s slabim glasom, »k®! dobrega skuhaj 1“
In hitela je in kupila belega kruha ter ga nru oparila in z maslom polila, da se je delala luža v skledi. Z veselim srcem je prinesla jed bol" niku. Francetu Kalanu pa se je vnel ogenj v očeh in s slabptno roko je prijel za žlico.
„Ko sc naješ, pa boš spet zdrav, France, ga je tolažila ona ter ga podprla z blazinami v postelji, da bi bolj pripravno jedel.
In vzel je žlico in — zajel, ali jed mu ni šla iz ust. Ogenj v očeh pa je hipoma ugasnil, žalostno je položil žlico od sebe in iz srca vzdihnil: ..Marušiča — ne morem! Joj, sedaj pa vidim, da bom moral umreti!"
To pa je bil drugi primeljaj, da Kalanov France ni hotel jesti.
In res je umrl za tistim pretepom in nikdar več se ni veselil dobre jedi.
One pa, ki so mu tako lahkomiselno preti* gaJi življenje, so za nekaj mesecev zaprli 1° dobro je bilo.
Trepalnice mi padajo težko na trudne oči, no* ge se mi šibe in omahujejo.
A jaz jo čutim, nebeško lepoto svoje duš®-Kadar sem omagal in ležal polmrtev od trn* da, takrat je šla tiho in hitro mimo polzatB* njenih oči. In dvigniti sem se hotel, s silo >® jo objeti s tresočimi rokami, in napiti se nj®* ne lepote, in umreti v njenem poljubu... A razstrte roke so omahnile in pred menoj se j® režal osiveli sovražni obraz njegov.
Kdaj jo vidim, kdaj jo dosežem? — Nikdar.
Kri mi zastaja v žilah; moje ustnice so sube in trde; pred upadlimi, rdeče obrobljeni®® očmi spaja se jasno nebo z daljnimi, tem ufl® gorami in z ljudmi In poslopji pred menoj v sivo migljajočo meglo; na obrazu mi leži *ei' ka, mrzla skorja; vse telo je bolno in izjedeno.
Izginilo je upanje iz mojega srca in osta 0 je samo še mučno, boleče hrepenenje po oj** — krasni in nepoznani.
In z mučnim hrepenjem v srcu čakam, kdaj pride trenutek, da se zgrudim s povešenim* rokami in zatisnjenimi očmi v naročje njegov®-Krepko me oklene, tedaj s suhimi, železnim* prsti in na mrtvi obraz me poljubi z ledenim*, tenkimi ustnami — glad, — moj sovražnik *® rešitelj...
Butalski jež
Iz starih časov so se Butalcem ohranili sikateri spomini, morebiti so resnični, morebit* niso.
Med take spomine spada tudi butalski j®/j'
Pravijo, v davnih, dneh da so Butale vsak® leto priredile pitanega ježa. O svetem Mard' nu so ga zaklali in mast in meso prodali in ie bil dobiček tolikšen, da jim je zalegel za vS° cerkvene potrebe.
Razdevali so ježa v koritu, to korito so P°" tem izplaknili s kropom in je imelo vesolj®0 mesto mastno juho ves teden vse mesne d®*-Kot od pleča pa so prihranili za pustni čas 111 so jo tedaj vtikale v lonce vsak dan druga g0-spodinja, da je dobil ričet žlahtnejši okus. T®' likšen je bil butalski jež!
Neko leto, pravijo, je bil jež tako nemar®0 debel, da jim je masti še čuda ostalo. Naso®1' so jo in jo dali v zvonik. Nad zvonovi j® obok, takoj nad obok so jo spravili, tam sej*®' ni bilo bati drznih tolovajev in požreš®' tatov.
Toda je bilo preveč masti in je bila Pret®f ka. Predrla je obok nad zvonovi in je poru*1* še drugi obok pod zvonovi in bi bila km*1 predrla še tretji obok in porušila kor. P® jc bila nad tretjim obokom pajčevina — hv® ^ bogu, da Je mežnar ni bil ometel. V to p®)ce vino se je mast srečno ujela in je v njej ®® sela, da sta bila tretji obok in kor obvarovan® od razdejanja.
Včasi je le prav, če mežnarji puste v n® kako pajčevino.	F. M i 1 5 i ® s
I. CANKAR:
GLAD
Urednik profesor Hladnik, je sedel pred svojo pisalno mizo in brskal po predalu, do vrha napolnjenim z različnimi razmetanimi papirji. Na precej vsakdanjem obrazu, rdečem in potnem, okrog in okrog poraščenem s sve-tlorjavo, ščetinasto brado, poznala se je slaba volja in utrujenost.
„Padamo, padamo! Stari mojstri umirajo ali molče, mladih ni od nikoder. Kakšen zarod je to, prosim vas! Nič trdnega, nič jasnega in določnega. Vse raztreseno, razbito. Ideje blodijo po zraku, pa ni je roke, da bi segla po njih s krepko voljo, da bi jih vlila v mojstrska dela. Nekateri čutijo sapo njihovih peruti, od daleč vidijo lepoto v megleni luči, v srcu jim polje nekaj nerazumljivega, negotovega... a to ni dovolj! Kar hoče biti umotvor, stati mora pred teboj svetlo in jasno, kakor na dlani, vsaka poteza premišljena in skrbno izklesana. A tu vam kdo odgrne svoje nepokojno, razkosano dušo, in pred vami se premikajo črne, nejasne postave v poltemi, širi se brezmejno, prazno polje, tu in tam posrebreno od mesečnega svita, dvigajo se temni gozdi, kakor dra-perije ob mrtvaškem odru, — toda življenja ne čutite nobenega, samo zdaj pa zdaj vas strese posamezno nervozno vzkipevanje umirajoče duše... To je slabo, slabo. Nikakršne moči, nikakršne — omejenosti...
Prej smo peli drugače. Vsaka rima je stala na svojem mestu, kakor pribita, verz za verzom vam je padal na uho, pravilno in odmerjeno, kakor tiktakanje stenske ure; vodilna misel jasno in natančno izražena, da vas je sko-ro udarili v obraz ... Zdaj pa poglejte recimo tale, umotvor ... stvar je pisana precej malomarno ... in povejte mi, koliko je v njem poezije ... Ali morem priobčiti tako zmedeno jecljanje? Da, — padamo, padamo .. .1
Ko sem prečital, drobne, z bledo, vodeno tinto pisane vrstice, zamislil sem se za trenutek, in opazoval profesorjeve debele brke z velikim spoštovanjem. On si je prižgal ugaslo pipo in brskal dalje po predalu.
„In pot je še tako dolga. Tako dolga je pot do moje dušel Blešči se mi od daleč; a moje oči so motne, da je ne vidijo, in moja ko’ena se tresejo; leno mi vise navzdol utrujene roke; brezbarvna koža se grba na kosteh, kakor ohlapna, mokra cunja.
On,pa me žge v obraz s svojimi žarečimi, zlobnimi očmi; nad ostrimi ribjimi zobmi, prevlečenimi s sivim, suhim mesom, vijejo se tenke, izsesane ustnice; izza črne halje steza proti meni poraščene, koščene roke.
Nebo je gorko, temnosinje, kakor plašč Ma-donin. Po zemlji je razlito raztopljeno zlato; kakor morje leži na širokem polju; v kapljah se blešči na snežnih vrhovih, na zelenih listih in v čaša cvetic. In kaplje trepečejo in pada-
jo na vlažna tla, in drevje šumi, in na zlatem morju se dvigajo valovi; iz Italije je zapihal opojen veter in objel zemljo s svojim toplini, mehkim razkošjem in legel na srca; — moje srce pa je ostalo mrzlo in prazno.
Na vseh obrazih sreča, v vseh očeh navdušenost. Kdor je začutil sladko hrepenenje in iskal svojo dušo, prišla mu je naproti. In veselil se je, kakor otrok svetle igrače, In kaže jo vsemu svetu. Služi ji z vročo ljubeznijo; z bleščečim diademom ji krona nebeško čelo, in ovija jo z najsvetlejšimi sončnimi žarki.
Od vseh strani romajo k njemu. Prihajajo mladi ljudje z ženialno zavozlanimi kravatami, z mehkimi, širokimi klobuki, in ogrnjeni v svetle suknje, tu in tam zašite in ogoljene. Od občudovanja in svetega strahu jim zastanejo besede na ustnicah. V večni lepoti vidijo samo večno lepoto, z Venerinim obrazom ne iščejo mokrega, s krvjo napojenega mesa, ne ostrih trdih kosti, ne hrustanca in mozga ... Zato je ne sodijo in ne secirajo, temveč ji napijaio s kipečimi kozarci..
Pred njo obstane profesor s čmernim obrazom in z naočniki na nosu. Iz fraka vzame rdeč robec, usekne se in pljune v stran.
„Kjc je ostala simetrija... hm! In kakšna prostost, kakšna zanikrnostl Lasje ji vihrajo v vetru; čemu si jih ne splete in ne zaveže z rdečim ali zelenim trakom? — Pentlja bi se lahko napravila prav primerna ... Tudi obleka je malo ... hm, čudna! Leva roka je čisto naga, in prsi so le za največjo silo zakrite. Čemu si ne kupi — srajce ali vsaj kakšne pelerine ali kaj takega ...?
Nekateri so obstopili gospoda profesorja; poslušali so ga in se čudili njegovi učenosti. Da bi pokrili svojo nevednost, zabavljali so še huje... Grabili so blato s ceste in ga metali nanjo; ali pesnikova duša se je bleščala še svetleje v svoji lepoti, njihove roke pa so ostale umazane.
Še svetleje se je bleščala pesnikova duša v svoji lepoti. V podlih srcih se je vzbudila zavist. Na vseh koncih in krajih so začeli iskati enako krasne boginje; — ta je našel kravjo deklo, oni mestno vlačugo. Svet pa je odpiral usta, čudil se in padal pred njo na kolena...
Kako je krasno to življenje, z vso podlostjo in plemenitostjo, z vso svetlobo in umazanostjo! A jaz stojim sredi njega slab in utrujen, in moje srce je temno in razjeden od muke je moj obraz. Ah, — in pot je še tako dolga, dolga! Tako dolga je pot do moje duše.
On pa me žge v obraz s svojimi žarečimi, zlobnimi očmi; izza črne halje steze proti meni poraščene, koščene roke. Kako se ga ubranim, kako mu ubežim? V ledenem puhu njegovih ust gosti se mi kri, in leze po žilah leno | in počasi, kakor smradljivo in zgoščeno olje.
iiaSBBHHBII
Sobota, 5. julij: Ciril in Metod Nedelja, 6. julij: Izaija, prerok Ponedeljek, 7. julij: Villilbald forek, 8. julij: Elizabeta
SPOMINSKI DNEVI
”• 1843 Izšle Bleiweisove ..Kmetijske in rokodelske novice" — 1944 Partizani napadli orožniško postajo na Djdkšalr, zaplenili vse orožje im živila.
“■ *• 1835 — Utoniiil v Savi pri Tomačevem Prešernov prijatelj Matija Čop — 1845 Rojen v Zavrhu pri Smledniku platni-_	nec iu glasbenik Jakob Aljaž.
'• *• 1935 — Umil svetovnoznani sadjar Ivam .	Vkdinrarovič Mi Čurin.
“• 7. 1809 — Rojen v Krapini narodni buditelj in književnik Ljudevit Gaj, sestavljalec „gajice" —	1944 Borba z Nemci v
Zgornjih Lilbučah pri Pliberku.
SPOROČILO SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Sporočamo, da imamo v okviru naše akcije *a pomoč kmetom pri poletnem delu, še nekaj Praktikantov na razpolago. Člani SKZ, ki so Ptvj rok za prijavo zamudili in oni, ki s strani občinskih odborov o naši akciji niso bili obveščeni in želijo dobiti praktikanta, naj to Osebno ali telefonično takoj prijavijo direktno Sekretariatu SKZ, Celovec, VVulfangasse 15, telefon 35-38 in sicer do najpozneje 8. julija.
Pri praktikantih gre za fante in dekleta, ki s® šolajo v kmetijstvu na kmetijski visoki in o® kmetijski srednji šoli in ki morajo del počitnic delati praktično na kmetih. Praktikanti 80 vešči kmečkega dela. Z njihovim prihodom ie računati okoli 10. julija t. 1. Točnejše informacije dajejo predsedniki obč. odb. SKZ in Sekretariat SKZ v Celovcu.
KOTMARA VES
Sončen in vroč poletni dan je bil v nedeljo, dne 26. junija t. 1. V dopoldanskih urah so se *®čeli zbirati številni občani ob spomeniku *rtvam prve svetovne vojne, ki je bil ves v ze-tenju in cvetju. Ta dan je bilo odkritje spominske plošče vsem žrtvam pretekle svetovne y°jne. Okoli 10. ure je načelnik domače polarne brambe pozdravil vse navzoče in otvoril Proslavo. Nato je govoril zastopnik občine in te vsem ki so kakor koli pripomagali, da so mogli ploščo nabaviti, iskreno zahvalil. Sledil ie govor gospoda župnika o pomenu spominke plošče in jo je nato blagoslovil. Potem 8te zapela oba zbora slovensko in nemško, Ner je slovenski zbor nad vse dobro podal ža-°stinko.
, Učitelj gospod Schwaz je prebral imena 82 Jrtev, ki jih je zahtevala pretekla svetovna v°jna. Dve od teh sta bili ubiti v kacetu in ^cer Rožanc in njegova žena. V tej številki P* še niso vključene vse žrtve, ker jih je še Več, ki jih pogrešajo.
Spomenk z vklesanimi imeni žrtev, prijate-tev ali sovražnikov, naj bo glasen klicar vsem, *a prizadevanje za ohranitev miru v svetu, Vsem, ki so dobre volje.
Ciril in
Danes je imendan Cirila in Metoda, tako imenovanih slovanskih blagovestnikov. Od nekdaj so Slovenci ta dan praznovali in prižigali na predvečer godu številne kresove v hribih in dolinah kot simbol, da sta solunska brata užgala iskro slovanske pisane besede in začetek rasti Slovanov med kulturne narode.
Iz dobe Cirila in Metoda izvirajo zametki političnega strnjevanja slovanskih ljudstev. Ciril bi Metod sta sestavila prevode potrebnih odlomkov cerkvenih knjig in s tem utemeljila slovanski književni jezik, ki je prej kot pri katerih koli ostalih evropskih narodnih skupinah ustvaril dokajšnjo povezanost slovanskih ljudstev tedanje Evrope. Fevdalna družba je takrat rasla iz ruševin sužnje — posestniške družabne zgradbe in iz razkrojene patriarhalnosti germanskih in slovanskih plemen ter je kot taka sprejela sveže barbarske sile z antično kulturo, ki jo je posredovalo krščanstvo. Pisana beseda je mnogo prispevala k poglabljanju znanja graditeljev novih družabnih temeljev. Vsem Slovanom sta pomenila Ciril in Metod ideološko obrambo njihovega svobodnega razvoja v srednjem veku.
Rastislav, knez velike Moravske, ki se je povzpela v Srednjem Podonavju do samostojne politične dejavnosti, je zaprosil leta 862 bizan- : tinskega cesarja za misijonarje, ki bi učili nje- |
Metod
govo ljudstvo v razumljivem jeziku krščanske vere. Bizantinci so mu poslali brata Konstantina (Cirila) in Metoda, po rodu Grka, ki spočetka v svojem delu nista žela uspeha in sta se zategadelj hotela vrniti v Bizanc. Na poti domov ju je dosegel poziiv papeža Nikolaja I., da naj prideta v Rim, kjer so se odločili, da bodo v borbi s frankovskim kraljem uporabili Cirila in Metoda za svoje namene. Leta 869, ko je Ciril v Rimu umrl, pride Metod v Spodnjo Panonijo k slovenskemu knezu Koclju, načelniku frankovske mejne marke, odkoder je izrinil s slovenskimi cerkvenimi knjigami in slovanskim bogoslužjem nemške duhovnike ter je v Rimu še istega leta izposloval prvo samostojno slovansko nadškofijo. Zaradi uveljavljanja slovanskih cekvenih knjig in slovanskega bogoslužja so začeli Metoda preganjati in so ga nedolgo potem pahnili zastopniki nemški duhovščine, katere vplivi so zaradi delovanja Cirila in Metoda kopneli, na nekem cerkvenem zborovanju v ječo, kjer je prebil tri leta. Po vrnitvi na svobodo je odšel Metod na Moravsko in tamkaj leta 885 umrl.
Lik slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ki sega v dolga stoletja nazaj, žari kot svetilnik v temi ob zori slovanske pisane besede, ki i je bila pogoj za razvoj slovenske literature do današnje visoke ravni v mozaiku kulture ev-| ropskih narodov.
Ogrožena krompirišča
V zadnjih dneh je prejel Oddelek za zaščito rastlin Kmetijske zlrornice vrsto novih prijav o pojavili in žariščih krompirjevca. Njegovo razširjenost naj ponazori naslednji pregled po krompirjevcu okuženih vasi (stanje od 2. julija 1952):
Okraj Šmohor: Kotschach, Kircbbach, R' i-sach, Šmohor, Limarče, Velika ves, Brdo, Mele, Potoče, Modrinja ves, Zgornja in Spodnja Bela, Pazerje, Radnja ves;
Okraj Beljak:	Cajna, Smerčc, Št. Lenart,
Podklošter, Zagpriče, Sovce, Rute, Megvanje, v Dolah, Ločilo, Ziljica, Spodnji breg, Brnca Gogrje, Dvorče, Malošče, Šteben, Beljak, Veljka ves. Dole, Skočidol. Zgornje in Spodil,c Borovlje, Št. Jakob v. R., Loga ves. Gumrne n. Aichach, Fcffernitz. St. Ulrirh. Oberdorf.
Okraj Spittal: Steinfeld, Greifenburg, Puch-reit, Innerfragant, Obertiveng;
Okraj Celovec: Bistrica v Rožu, Svetna ves, Suha pri škofičah, Dražnja ves, Zrelec, Grab-štanj. Trdna ves. St. Gcorgen am Sandhof; v ekspozituri Feldkircben pa RoUendorf, Lei-nig. Fasching, Unterhof, Altossiach;
Okraj Velikovec: Tinje. Dobrla ves, Jeriše Encelna ves pri Galiciji, Libeliče;
Okraj Št. Vid: Feistritz-Pulst, Blintendorl;
Okraj Volšperk: Sv. Georgen, St. Stefan.
Neprenehno nadziranje in obvezni tedenski pregled (ob sredah) krompirišč je danes zapoved časa v korist našega kmeiistva. Vsi dosedanji primeri, kjer gre za žarišča krompir*
| jcvca, namreč potrjujejo, da se je škodljivec posamič že lani vgnezdil na naših krompi-j riščih in da moramo računati s tem, da se lahko nahaja na vsaki njivi.
Nevarnost krompirjevca si bomo lažje predstavljali, če bomo upoštevali, da ena posamezna samica v teku enega polletja razplodi 2—3 : generacije in da sama živi tudi do 2 leti. Samica namreč zaleže do 80 jajčec, iz katerih se v 6 tednih razvije 80 novih hroščev. Ce vzamemo, da so polovica hroščev samice, potem moramo v drugi generaciji računati z 3280 hrošči, v tretji generaciji — torej med časom od maja do septembra — pa z okoli 134.000 hrošči, ki lahko uničijo krompirišča maniše | kmečke vasi. Ce bi torej škodljivca sproti ne zatirali in ga pustili samo dve leti nemoteno uničevati krompirišča, bi v jeseni drugega leta j od ene same samice prišli na okroglo 15.5 mi*
J bard potomcev. Kaj to število pomeni, razvi-dimo na naslednjem primeru: Ce bi hrošče razdelili na vsa krompirišča Koroške (12.196 ha) bi prišlo na vsak hektar okoli 1.800.000 | hroščev. In to od ene samice po dveh letih.
Zato je razumljivo, da je oblast predvidela I proti malomarnosti in površnosti pri pregledih i krompirišč tako stroge ukrepe.
! Jutri, ko je nedelja, poglejmo na krompiri-šča, če le ni na posameznih mestih krompirni-ca obgrizena. V sredo pa je spet obvezni pregled krompirišč.
Sekretariat Slov. kmečke zveze
lUŠ KOZAK:
Beli mecesen
12
Martin ni molil. Poleg matere je ugledal >zo. Preden je minila maša. je zapustil cer-ev in izginil po stezi.
. Zaman se je ozirala mati za njim, ko je sta* 4 Pred cerkvijo.
Dopoldne se je v mestu menil z delavci.
, e|; Jih je našel. Nato se je napotil domov, ka-0r je dejal, pod Mokrico, kjer je spal pri pa-Stiri'»- Na cesti se je srečal z bratom, ki je Prihajal z nevesto od maše.
če od daleč jo je spoznal. Rožnata lica so I eslela od zadovoljstva. Cim bliže je prihaja-, ’ tem bolj izzivajoče so ga gledale velike izmene oči brez obrvi. Na polno oprsje je pričkala Tonetovo roko.
. ”Ta je rojena za motiko. Pa kokoči krade," ie dejal Martin.
č« se je pripravil, da ju prijazno pozdravi, da v tistem hipu je natančno razločil, kako c Potegnila brata s seboj na stranpot.
"Ko bo nosila zidano obleko, se mo bo še Prei izognila," je pomislil Martin grenko ter *av>l proti Stranjam.
Martin je sedel pred kolibo, ki jo je zgra-na jasi sredi visokih smrek. Tako se je do-
menil z Gržino. Koča za drvarje pa je stala i pod steno, skrita v globini gozda.
Delo je opravil. Odmetal je sneg izpred koče in utiral gaz. Jasni vrbovi so škr’atno goreli. Oster dih je prihajal v globel Neprodir-ni molk je spal med vejami.
,Jutri večer pridejo!" je ponvslii Martin. ..Dokler ne zapade drugi, bomo lahko sekali."
Sede je razmišljal v tišini padajoče noči. ,.Tam zunaj se bodo ženili. Zdaj le obletavajo." Piker smehljaj se mu je vzdramil na ustnicah. »Med menoj in Lizo so gozdovi in pa moje življenje. Ona ima grunt, jaz pa tele skale. Zanje ni rojena. Ubijala se bo od jutra do večera za krompir in pogačo Kakor moj stari. Kadar se ta pravda za košček zemlje, bi jo menda najrajši pogoltnil."
Vzbudilo se mu je čudno vprašanje. Iz grobne tišine je seglo vanj, da je za hip onemel. „Kaj pa ti, Martin?" Gledal je predse, tako se je začudi! nad to mislijo.
Zarja je ugasnila. V deviški čistoti so se gore zmaknile v nebo.
„Kdo ve?" Skomignil je z rameni in vstal, j
„Po postavali in zapovedih žive ljudje tam zunaj, kjer je zame pretesno. Vraga da se nc naveličajo in da jih ni sram? Pred oltarjem, pred sodnijo se goljufajo, poleti se boje boga. pozimi hudiča, samo. da bi mirno živeli. Kaj j bi? Kdor ima zemljo, mora imeti postave."
Odšel je v kočo, kjer je gorel ogenj. Pod-netil je, da mu je zažarelo obličje. Širil se je sladki vonj sušečega sc lesa.
„Revež išče, česar še ni bilo in je. Rad ga imam. Svet posluša, to mi je všeč. — Ampak, Balant mi je zmeraj pred očmi. Kako je že dejal Revež? Tunški hrib in cerkvica na njem. V hribu pa se je hudič zganil."
Zunaj se je stemnilo. Martin se je sklonil pod postelj, odprl skrivni pokrov in izvlekel puško. Rahlo so jo božale roke. ..Nocoj prise-žemo!" Pogasil je ogenj. Ze je hotel odpreti vrata, ko so zaškripali koraki pred kočo.
Martin je previdno odprl vrata Zagledal ja mladega gozdarja in obenem lovca. Radovedno so se ozirale po koči iztakljive oči.
„Palačo si zgradil, Martini"
„Sem, z božjo pomočjo."
..Bližnji sosedi bomo."
,,Ce bog da."
»Podirali boste?"
»Ce bodo nebesa milostna."
„Pobožen si postal, Martin."
„Adventni čas, kaj hočeš?"
»Martin, si že videl starega gošarja gori v steni?"
..Davi se mi e zdelo, da je ležal zunaj na pragu."
Ostro je pogledal gozdar in šepetaje govoril: »Martin, če si pameten, naša služba ni težka. Tebe bodo z obema rokama pozdravili."
Martin se je zasmejal ter potrepljal onega po rami: ..Ko boš ti umrl, se bomo zmenili."
Gozdar se je neprijetno zganil. Besede so bile izrečene tja v en dan, a Martin je tako
Počitniška akcija za otroke
Objavljamo, da je sprejemanje otrok v počitniško kolonijo za letos zaključeno in istočasno sporočamo, da gre prva skupina v ponedeljek, dne 14. julija t. I. na morje. Otroci iz občin velikovškega okraja, ter otroci iz občin Svetna ves, Bistrica v Rožu, Kotmara ves, Hodiše, Škofiče, Bilčovs in iz Celovca gredo s to 1. skupino. Ostali otroci potujejo z drugo skupino, dne 5. avgusta in se v toliko spremeni naša zadnja objava, to se pravi: otroci iz beljaškega okraja in iz boroveljske okolice gredo šele z drugo skupino. Otroci iz Bilčovsa. Kotmare vesi, Škofič, Hodiš in iz Celovca ter iz Podjune naj bodo ob 13. uri v Celovcu na postaji, odkoder se odpeljejo z vlakom v Pod-roščico. Otroci iz Svetne vesi in Bistrice v R. se naj priključijo na postajah.
Zveza slovenskih žena
Divje svinje v Labudski dolini. Lovski paznik Alojz Jobstl iz Thurna pri Volšperku je v torek zvečer zasledil šest divjih svinj od katerih je eno 80 kg težko ustrelil. Divje svinje so povzročile na krompiriščih in drugih njivah že precejšnjo škodo. Lov za ostalimi divjimi svinjami nadaljujejo. Mogoče zanima ta lov tudi naše lovce, ki slovijo po izkušnjah v kočevskih gozdovih in bi morda hiteli »lofento-larjem" na pomoč.
Na Dunaju so odkrili spomenik znanstveniku Nikoli Tesli
V tehničnem muzeju na Dunaju so dne 29. pr. m. odkrili spomenik jugoslovanskemu znanstveniku Nikoli Tesli, »očetu radia", kakor pravijo v znanstvenih krogih. Ta spomenik, ki je delo kiparja Ivana Meštroviča, je podarila tehničnemu muzeju jugoslovanska vlada. Na tiskovni konferenci je direktor tehničnega muzeja dr. Jožef Nagler izrazil priznanje velikemu jugoslovanskemu znanstveniku in obudil spomine na bivanje Tesle na Dunaju. Leta 1908 je bil Nikola Tesla promoviran za častnega doktorja dunajske tehniške fakultete. Spomenik, doprsni kip, je odkril v imenu jugoslovanske vlade minister Sava Ko-sanovič. Slavnost je bila združena z lepo kul-tuno prireditvijo. Tehnični muzej na Dunaju pripravlja za prihodnje leto prvi mednarodni tehnični kongres »Nikola Tesla", ki bo na dan desete obletnice njegove smrti.
Ivan Meštrovič je bil osebni Teslov prijatelj. Nedavno je postal častni član dunajske Akademije upodabljajočih umetnosti. Teslov doprsni kip je izdelal v alabastrskem mavcu. Njegovo umetnino so odkrili na zagrebški Akademiji. Meštovič je hotel s tem prispevati svoj delež h kongresu, ki bo v počastitev Teslovega spomina prihodnjega leta na Dunaju.
Svečanosti so prisostvovali razen jugoslovanskega ministra Save Kosanoviča, avstrijski trgovinski minister Bock Greissau, predsednik Avstrijsko-ameriškega društva, zastopnik ameriškega poslaništva na Dunaju, ravnatelj Tehničnega muzeja dr. Nagler in predstavniki dunajskih znanstvenih krogov. V Smiljanu, Teslovem rojstnem kraju, pa so odkrili spominsko ploščo na Teslovi rojstni hiši.
svetlo pogledal, da se je oni hitro poslovil. , Kakor hočeš," je mrmral.
Martin je dolgo čakal. »Pasji je. Vohal"
Šele, ko je v temni noči zamrl poslednji dih zemlje, je Martin zaprl kočo in se napotil po prtini proti lovski kolibi. Znotraj so sc oglašali glasovi. Potrkal je dvakrat. Vrata so se odprla, okoli ognja so sedeli fantje in možje iz tuhinjske in tuniške doline.
»Čakamo te, Martin!"
»Lovski pes se je zatekel k meni!"
Zasmejali so se. Posedli so krog ognja. »Martin, tebe smo izbrali!"
»Letos bo šlo trdo, vse je proti nam," je dejal.
»Tako smo sklenili."
Martin je vstal. Držal je puško v rokah in jih resno motril.
»Zoper postave in zakone!" Molče so pritrjevali.
»V življenju pomoč, po smrti spomin!" Mlajšim je bilo tesno pri srcu.
»Kjer koli pade eden izmed nas ali če mu je smrt namenjena v skalah, tam mu bo znamenje na grobu 1“
Nato so vstali vsi in ponavljali besede za Martinom. »Jezik je skala, srce je orel, pogled je blisk, želja je plaz!"
»še znamenje nam daj, Martin!"
Pomislil je in se spomnil samotnega drevesa gori na planoti.
»Mecesnova veja naj bo! Lanska za spomin, letošnja za grob!"
O nenavadnih poletjih in zimah
Če nastopi prav huda zima, vroče poletje, veliko deževje ali izredna suša, smo kaj hitro pripravljeni reči, da kaj takega ljudje še niso doživeli. Toda zgodovinski podatki davnih in različnih dob, kronika vasi in mest na preperelih papirjih nam povedo, da so že bili abnormalni časi ,ki so napravili velikansko škodo; ljudje so umirali od vročine in mraza, od lakote in kužnih bolezni.
Vroča poletja niso tako redka, toda leta 1132 je bila tako velika vročina, da je dobila zemlja široke in globoke razpoke in ljudje so obupavali. Celo tako mogočne reke kot je Ren, so se posušile. Leta 1152 je zavladala tako silna vročina, da so v poletnih mesecih lahko kuhali v pesku jajca. Poleti leta 1303 in 1304 so usehnili vsi potoki in reke, posušila so se vsa močvirja in čez struge Donave so hodili ljudje peš. Leta 1556 je bila v vsej Evropi velikanska suša, ki je povzročila veliko lakoto in draginjo. Leta 1718 od aprila do oktobra sploh ni deževalo. Žito je takrat na poljih zgorelo in vsa setev je bila uničena. Leta 1842 je bilo tako vroče, da niso imeli nobene krme za živino in so jo prodajali za vsako ceno.
Zgodovina pa nam ne pripoveduje samo o suhih in vročih poletjih, ampak tudi o prav milih zimah. Tako je bila zima leta 1186 brez vsakega mraza in ptiči so imeli že decembra meseca mlade. Januarja je že cvetelo sadno drevje in februarja so bila na jablanah že drobna jabolka. Koncem maja so želi in prve dni avgusta je bila trgatev. Toda tako mila zima ni imela samo prijetne strani, prinesla je tudi strašno kugo, ki je pokosila mnogo ljudi. Bila je potem dolga vrsta let, ko so bili zimski meseci brez pravega mraza, da so cvetele vijolice, rože in slive, leta 1720 pa češnje skoraj vso zimo.
Statistika nam pripoveduje tudi o prav mrzlih zimah. Najhujša zima je bila menda leta
NA DUNAJSKEM JESENSKEM VELESEJMU
ki bo od 7. do 14. septembra 1952, bodo zastopane naslednje države: Bolgarija, Češkoslovaška, Anglija, Italija, Jugoslavija, Rumunija, Madžarska in Sovjetska zveza.
PROMETNE NEZGODE V JUNIJU
Meseca junija se je pripetilo na Koroškem 417 prometnih nesreč. Samo v 106 primerih niso nastale tudi osebne ijrtve, pač pa znatna stvarna škoda. Število ubitih žrtev prometnih nezgod pa znaša v tem mesecu rekordno število, ki je doseglo 10 smrtno ponesrečenih. 79 oseb je bilo težko, 143 lahko in 13 nedognane stopnje poškodovanih.
V petih primerih so vozniki pobegnili, ne da bi se zanimali za žrtve ter da bi se odtegnili odgovornosti. Štiri od teh so že izsledili. Varnostni organi so v Istem času naložili 6460 kazni zaradi prestopkov prometnih predpisov.
1740, ko je bilo v Srednji Evropi 75 stopinj pod ničlo. Ljudem so zamrznile nosnice na ulici, slina se je spremenila v led, preden je padla na zemljo. Zemlja je zmrznila tako globoko, da niso mogli pokopavati mrličev. Bili
so že prvi majski dnevi, njive pa so bile še zamrzle. Vse tekoče vode so do dna zamrznile, da se je na kupe rib zadušilo. Posledice takih hudih zim so bile bolezni, draginja in lakota.
R ADIO-PROGR AM
RADIO CELOVEC
Sobota, 5. julij:
8.45 Znanilci luči: Anton Aškerc — 9.05 Kar J šporamiika zanima — 10.30 Godba na pihala — 11.00 Veder dopoldne —	11.45 Za podeželsko !
ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.30 Zeli si kaj! — 16.15 Filmski magacin — 18.30 Solistična ura — 20.15 Športna poročila — 22.30 „Taiko nikdar več ne bo ...!“
Nedelja, 6. julij:
7.15 Duhovni nagovor. Glasbeni spored — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Godba na piliiaila — 10.00 t Maša — 11.15 Lepe melodije — 12.45 Kulturno zrcalo tedna — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 ! Pozdrav za mesto in deželo — 16.15 „Bodi' pozdravljena Avstrija!" — 19.00 Šport in glasba — 20.15 -Športna poročila — 21.20 Mali radijski oder.
Ponedeljek, 7. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 13.00 Slavni pevci pojo operne arije — 14.10 Od ineloduije do melodije —	15.10 Zabavna glasba — 18.30
Umetne in narodne pesmi poje moški Zbor . .France Prešeren" iz Kranja — 19.15 Filmska j alasba — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Iz sodobne srbske proze — 20.20 Simfonični koncert.
Torek, 8. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 6.10 Gospodinjski nasveti — 12,00 Igra Orkester Radia Ljubljana — 12.40 Zabavna glasba — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar — 14.40 Koncertni valčki — 15.10 Zabavna glasba _ 18.30 Zabavni zvoki — 19.00 Notranjepolitična oddaja —	20.00 Radijska univerza
21.00	Iž kulturne problematike Bele Krajine.
Ponedeljek, 7. julij:
7.15 Pestre melodije — 8.30 Pozdrav zate —
| 10.30 Mali koncert — 11.00 Artisti, živali, senzacije — 11.15 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 Glas mladine — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Teden in mi — 14.45 Okoli tekočega dela v kmečkem gospodarstvu — 16.00 Pevska ura — 17.10 Popoldanski koncert
—	20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo.
Torek, 8. julij:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30	Pozdrav zate — 10.30 Mali koncert — 11.45
Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Zdravniški vedež —	14.45 Kaj je novega po
svetu? — 15.00 30 minut z Ediler-tnio — 15.30 Za ženo in družino — 16.50 ..Nobenega strahu pred žabami" — pripovedka — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Izgubil sem prijatelja. Orkestralna glasba —	18.45 Kmečka oddaja —
19.15	Španska glasba — 20.15 Operete — 22.15 Športniki pred mikrofonom — 22.30 ..Poznano
—	priljubljeno!"
RADIO LJUBLJANA
\
Sobota, 5. julij:
5.00	Pester glasbeni sporeči — 12.00 Pojo so-j listi Ljubljanske opere — 12.40 Zabavna glasba i — 13.00 Zdravstveni nasveti — 13.10 Igra Sveč-j ko Dražili s svojim ansamblom — 13.30 Zabavne j melodije — 14.00 Hrvatska narodna glasba —
15.30	Mali koncert — 16.09 Po naši lepi deželi | — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta
—	18.30 Slovenske narodne pesmi — 19.00 Okno
! v svet — 20.00 Radijske beležke — 20.30	45
j veselih minut.
Nedelja, 6. julij:
6.00	Pester glasbami spored — 8.15 Za dobro | voiljo — 9.40 Nekaj klavirskih skladb — 11.00 Od ( pravljioe do pravljice — 11.40 Lahka glasba — ! 12.15 Sloven ke narodne pesmi — 13.10 Želeli i ste — poslušajte! — 15.30 Za naše kmetovalec —
17.15	Promenadni koncert — 18.15 Delovne in
I borbene pesmi —	22,20 Mdodlije in ritmi za
I lahko noč.
ELEKTRONSKI MOŽGANI
Že danes opravljajo najrazličnejši elektron-J s ki instrumenti zelo zamotane dolžnosti v in-i dustriji in znanosti; znanstveniki menijo, da j so ti aparati hrbtenica robotov, ki bodo v pri-hodnjosti še bolj kot danes zamenjali delo ljudi.	1
Po drugi svetovni vojni so izdelali mnogo elektronskih avtomatov, ki opravljajo posle, za katere so mislili, da jim ne bo kos ne človek niti stroj; danes imajo Amerikanci v svoji industriji že več kot tisoč takih robotov — j ..elektronskih možgan".
Elektronski možgani delajo n. pr. plačilne spiske za vso tovarno ali račun telefonske centrale za vse mesto. Ameriška mornarica uporablja elektronskega ..krmarja", ki usmer-ja pot letalonosilk in „opazuje“ smer vetra. Temu krmarju dajejo s palube preko radia celo ukaze.
Avtomatski računski stroj Standard Wes-tern Automatic Computer (poznan s kratico S. W. A. C.) lahko istočasno rešuje 150 alge-brskih enačb ali pa opravi štiri milijone ra- j čunskih operacij v štirih urah.
Največ pa pričakujejo znanstveniki od robota, čigar konstrukcija je izdelana po aparatu, ki je dajal v drugi svetovni vojni protiletalskemu topništvu podatke za merjenje in streljanje. Ta elektronska naprava, ki jo danes uporabljajo pri poizkusih z izstrelki brez pilota, bo postala v bodočnosti nad vse važna: vodila bo, ali pa vsaj pomagala voditi ladje vlake na železnicah in letala na njihovih poteh, poleg tega pa bo bdela nad serijsko izdelavo v tovarnah.
KINO = PREDSTAVE
CELOVEC
C ari n thia:
Od 8. do 10. julija:
Die blauen Schwerter
Peterhof
Od 8. do 10, julija:
UntenvcU
KRIVA VRBA
5. tn 6. julija:
Die groase Kurtisane
VELIKOVEC
5.	in 6. julija:
Endstation Mond
6.	julija pravljična film:
Prinzessin Aschenbrodel
7.	in 8. julija:
SOS — Feuer an Bord
Sveče. Južno od Sveč je v torek zjutraj nastal v Lichtensteinovih gozdovih požar, fo-žar so mogli pogasiti šele proti večeru.
Rožek. V poseki gozdne uprave je izbruhj nil požar, ki je verjetno nastal zaradi pr0° vrženega tlečega cigaretnega ostanka. Ogenj .je povzročil znatno škodo. Gasilno moštvo pod vodstvom gozdarja Krappingerja je pla* men končno udušilo.
^/#•4»«/»e**
Drahtgeurebe. roh und verzinkt, ..Stabil"-Gitter. die neuartige Gitter* feldabfriedung mit gesciraeiBter Filllung und saulenloser Feld* verbindung
HUTTER 8« SCHRRHTZ
KLAGENFURT, SIR1USSTRASSE 3
TELEFON 4646. 4647, FERNSCMREIBER 034/18
Posedli so in se menili.
..Prvi strel je tvoj, Martin!"
Pozno v noč so se razšli in vez je bila sklenjena. Martin je bil izbran za stražarja in vodnika pod pečinami.
To noč ni spal. Srce mu ni daio miru. Zalesketalo se je na vrhovih, ko je pogledal skozi nizko okence. Gozd je sanjal jutranje sanje.
Vstal je in vzel puško. Za skalo pod steno je izginil. Izbrisal je sled ter jo zmešal kot štreno. Kmalu je vstajala njegova podoba nad belimi robovi. Sneg je bil trda skorja, po kateri se je hitro vzpenjal. Vedel je za gošarje-vo pot. Pod robom strmega grebena ga je čakal.
Dolina se je kopala v megli, zemlja je molčala. Nad snegom je plesalo sonce, da je omamljalo vid.
Po ozki stezi je prihajal gošar. Med njim in Martinom je zijala globel. Škrlatno je zažarelo Martinu v očeh. Počasi je hodil starec, nosnice so napeto lovile veter, ki pa dihnil.
Tam pod Zcleniškimi Špicami se je pasla čreda. Mladi gamzi so se igrali za materami. Hudomušno so si nagajali in se škropili s snegom. Postavni samci so iskali ljubezni. Hodili so ponosno in modro. Ljubezen je bila neusmiljena.
Tja gori se je namenil gošar, stari, izkušeni gamz. Porogljivo je pogledal čredo.
Martina je zapeklo. Po snegu par skokov in zopet je počenil za pečino. Žival ga ni slutila. Oči so sledile sleherni kretnji. Že se je
čreda obrnila kvišku, ko se je pojavil gošar na stezi.
Par močnih samcev se je ozrlo. Vsi so obstali. Samice so gledale in se pritajeno ter zapeljivo ozirale proti staremu izobčencu. Divje je utripalo Martinu srce.
Gošarju se je naježila brada in povesil je glavo. Sonce mu je oblivalo močni tilnik, prša so se mu širila.
Martin se ni smel več ganiti. Napel je petelina in čakal. Oko je sodilo razdaljo.
Mlad samec, ljubljenec najlepše med samicami, se je obrnil proti gošarju. Zasmehljivo se je bližal gošar, glava mu je skoraj rila po snegu.
Ko so lesketali vsi vrhovi v ščemeči luči, sta planila. Rogovi so se zagozdili. Mladega je vžigala ljubezen, starega obuk in zasmeh. Oboževana samica je iskala pod snegom, zdaj pa zdaj je okrenila ljubko glavico.
Trdo sta se prijemala. Stari gošar se je umikal in mladi je naskakoval, pijan od veselja. Tedaj je začutil stari pod seboj trdo skalo. Z močnimi zadnjimi nogami se je uprl ter nagnil glavo. Ta hip je izbral njegov sovražnik.
Napeto sta se zopet zgrabila. V bok mu je nameril mladi sovražne roge. Kakor bi trenil, je stari naskočil, se izognil sunku, in že so se zasadili rogovi do temena nasprotniku v trebuh. Visoko Sc je vzpela plemenita žival, pogledala v sonce in oči so osteklenele. Zdrsela je v globino.
Ponosno je planil gošar z okrvavljenimi ro-
govi proti samici. Ples ljubezni ga je zvabil. Deviško sramežljivo se mu je umikala. On pa je zbesnel. Prskal je, da je beli sneg škropil vanjo. V sladkem pričakovanju ga je vabila s seboj. Čreda se je plašno umikala višje.
Martinu je zastalo srce. Sredi mameče beline se je dvoje bitij borilo za slast pozabljenja, za uteho vročega srca.
Približala sta se skali, za katero je prežala Martinova puška. Gošar je bil slep za svet. Zadnje noge so mu drhtele od strasti.
Martin je prislonil. Skok na levo, gošar se je razgalil. Bliskale so se mu oči, iz nosnic mu jc pršelo. Kakor bi že slutil. Sredi snega je obstal in sunkoma dvignil glavo. Toda smrt je bila nevidna. Izza skale se je posvetilo, planil je kvišku ter obležal pred samico. Jezik mu je visel iz gobca, kakor bi lizal sneg.
Samica ga niti pogledala ni. S silnimi skoki se je pognala v globino, kamor so bežali drugi.
Stari gošar je ležal nepremično. V srditih očeh so lesketali sončni žarki, kakor da ni še — ugasnila ljubezen. Pod njim je krvavel sneg.
Martin je čakal. V bližini ni bilo nikogar. Spustil se je po snegu do sedla. Celec ga je dobro držal. Pokleknil je in mu obrnil glavo.
„Dve leti sva se gledala, moj stari." Klecal je sredi belega snega, nad katerim je plavalo sonce. „Težko mi je zate, pogrešal te bom." Bilo mu je hudo kakor bi bil ustrelil dragega znanca. ,,Ce bi se srečala tam spodaj, bi se ti
nič žalega ne zgodilo. Tu gori ne pozna srce usmiljenja."	,
Ni se mogel ločiti od njega. Stal je pre° njim, uprt na puško, ter mu še dolgo zrl v mrtve oči.
„Zveoer te vzamem s seboj." Zavlekel ga )e daleč stran od kraja smrti ter ga na visoke*11’ varnem mestu zakopal v sneg.
Nato je vzel puško in krenil čez snežo° odejo. Pod nogami jc čutil, da je sneg že <** jenjal. Vedno hitreje se je izpreminjal v be* čorbo, globlje in globlje se mu je udiralo. He dil je po nevarnem grebenu, daleč je paoal, senca za njim. Živo bitje ni dihnilo na be odeji, ne pod sinjim nebom. Spustil se je P°° greben, kjer je poiskal tiho mesto pod gol'1111’ navpičnimi skalami.
Pod krčevitimi grebeni nasprotnih sten je usipalo po pobočju. Kmalu je zagrmelo v gori in beli plaz je zajemal krog sebe.
Martin je zaverovano strmel v mogočo0 krohotanje velikanov. V prepadih je vr y Nad dolino se je vlačila prozorna meglo-ozračju je daleč naokoli pršel zlati prah-
Sedel je sredi pošastnega rjovenja, prihojo jočega iz kotlov. Vešče oko je iskalo gainz°v‘ Zagledal jih je. V smrtni nevarnosti so P‘aVj! li preko snežišča. Zadaj in spredaj pred nl mi oblaki sneženega prahu in pokončanje vS® ga prahu in pokončanje vsega živega. Mar '. je zamižal. Ko je odprl oči, se je zasin®)'' ‘ Skakali so preko strme pečine in izg:n:^’ varni tokavi.	(Dalje)