Mostnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 31. 9 26. JULIJA 1957 • LETO XVI. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! f T*N an vstaje smo po l! JLz V6el Sloveniji sve-I Sano proslavili. Ob slovenskem narodih nem prazniku je tovariš Tito poslal predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku naslednjo brzojavko: »Tovariš predsednik, Vam in vsemu ljudstvu Slovenije pošiljam svoje tople pozdrave in prisrčne čestitke ob proslavi Dneva ljudske vstaje. Kakor ostali zgodovinski datumi naše ljudske revolucije bo tudi 22. julij tako sedanjim kot bodočim generacijam vedno v spomin na nepozabno leto 1941, ko je slovenski narod odločno in pogumno, skupaj z vsemi našimi narodi, začel osvobodilni boj proti fašističnim za-sužnjevaleem in narodnim izdajalcem. Naši narodi ne bodo nikdar pozabili teh velikih dni. Nikoli ne bodo v slovenskem in ostalih jugoslovanskih narodih obledeli spomini na žrtve, ki so padle v tem herojskem boju. Tudi letos naj bo zato proslava ljudske vstaje v Sloveniji spodbuda za nove napore v izgradnji, za novo prizadevnost v boju za stalni napredek in čimbolj vsestranski razvoj ljudske republike Slovenije in vse naše socialistične skupnosti.« In tako kot pravi tovariš Tito, je proslava Dneva vstaje bila res spodbuda za nove napore v izgradnji socializma, hkrati pa tudi praznovanje mnogih doseženih delovnih uspehov. Tako so na primer v Pivki odprli prenovljeno in povečano tovarno vezanih plošč in furnirja »Javor« in lahko rečemo, da je ta delovna zmaga dala obeležje vsemu praznovanju v pivški občini. V Mengšu so izročili svojemu namenu novo prosvetno dvorano, v velikolaški občini so slavili elektrifikacijo karlovške doline, v Šmihelu nad Mozirjem so na ta dan zaključili elektrifikacijo okraja in okolice, v Solčavi so odprli nov zadružni dom, kmetijsko gospodarstvo Grkove! pri Mariboru je izročilo svojemu namenu moderna gospodarska poslopja, v Radomljah so odprli nov most itd. itd. Naš praznik smo praznovali tudi s številnimi akademijami In drugimi svečanostmi. Osrednja proslava je bila pred dnevom vstaje v Ljubljani. Ob lepem vremenu se je zbralo okrog tri tisoč ljudi pri Treh žebljih, kakih 1100 metrov visoko na Pohorju. Na Sar-hovi domačiji na Pohorju so odkrili spominsko ploščo padlemu narodnemu heroju Alfonzu Sarhu. Pod Šmarno goro so odkrili spomenik na tistem mestu, kjer je padel prvi strel. Ob dnevu vstaje na Slovenskem so ljudske množice odhajale na prizorišča najtežjih dni naše domovine. Ob spomenikih širom po domovini pa smo se pomudili pri tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za našo svobodo, ter se poklonili njihovemu spominu. (Detajl spomenika padlih borcev v Cerknem — delo kiparja Marjana Keršiča), misije na prvem sestanku ugotovili določene pomanjkljivosti. Ugotovili so jih na osnovi -razgovorov z deiavcl in sindikalnimi odborniki iz nekaterih podjetij -in obiskov posameznih tovarn. Razen drugih, manjših pomanjkljivosti. je moč za sedaj ugotoviti 'troje precejšnjih pomanjkljivosti, in sicer: 1. da s-o se popisa in opisa delovnih mest marsikje lotili preveč administrativno in formalistično; 2. da kolektivi! ni&o dov-olj se-z-nain j eni s smislom analitske ocene delovnih mest; 3. da se marsikje komisije iz različnih razlogov boje objaviti podatke, do katerih so -prišle ob popisu in opisu delovnih mest. Razčlenimo te stvari nekoliko podrobneje. Kot rečeno, so se marsikje popisa im opisa delovnih mest lotili 'preveč administrativno in formalistično. Komisije v številnih podjetjih s-o začele popisovati in -opisovati delovna mesta, ne da bi istočasno proučite organizacijsko shemo gospodar- Bb predlogih za dvojne tarifne postavke v novih tarifnih pravilnikih trgovskih organizacij celjskega okraja Na račun potrošnika ni izpeljana -tako kot bi morala biti, da bi lahko marsikaj izboljšali, drugače porazdelili delo, drugače razmestili delavce, jih zappsiovali manj, kot jih zaposlujejo itd. S 'takšnim načinom dela, to je. s popisom in opisom delovnih mest iz obstoječih tarifnih pravilnikov komisije -opravičujejo vse dosedanje slabosti v -organizaciji proizvodnje in tarifni poiltiki podjetja. Velika -pomanjkljivost pri delu na analitični oceni delovnih mest, kot smo v našem listu že pisali im je ta sestanek našo ugotovitev znova potrdil, pa je vsekakor v tem, da delovnim kolektivom smisel te ocene in te-ga dela ni družbeno ekonomsko dovolj razjasnjen, da kolektivi v tem pogledu nis-o družbeno dovolj jasno orientirani. V številnih podjetjih so začele komisije popisovati in opisovati delovna mesta brez sodelovanja izvrševalcev posameznih opravil —: delavcev. Zato tudi anketa, ki naj bi jo izpolnjeval; vsi zaposleni pred opisom del. ni dosegla svojega namena. Ker so bil; delavci premalo seznanjeni s smotri -ankete, s popisom in Te dn! se mudi pri nas petčlanska sindikalna delegacija iz Leningrada, ki s tem vrača obisk delegaciji Litostroja, ki je lani obisala Leningrad | (na sliki: člani delegacije v Litostroju). Pri nas pa se te dni mudi tudi delegacija Zveze sindikatov madžarskih rudarjev kot gost naše Zveze rudarjev. to vili. da se komisije marsikje boje i-z različnih razlogov objaviti podatke, do katerih so prišle ob p-opisu in opisu delovnih mest. Komisije so marst-kje odkrile vrsto -pomanjkljivosti v - organizaciji dela. odkrile neizkoriščene rezerve in sicer, d| ponekod zaposlujejo več delavcev kot jih -terja določen tehnološki proces dela oziroma določen obseg nalog. Odkrile so neupravičeno slabe delovne pogoje. ki bi jih lahko -odprav-ili z -manjšimi ukrepi in investicijami. Vendar komisije teh ugotovitev ne objavljajo, o tem ne razpravljajo dovolijkajti, menijo ponekod, to nam lahko škoduj e pri bodočem urejanju tarifne politike. Ta pojav pa nas Večina trgovskih podjetij v Celju je v svojih novih tarifnih pravilnikih, ki so jih predložili v potrditev okrajnemu sindikalnemu svetu, predvidela dve tarifni postavki Novo »navadno« in pa novo »izredno«. Slednjo bi izplačevala, ko bi ustvarili večji promet in večji dobiček. Na prvi pogled nič nenavadnega. Toda če natančneje pogledamo zakaj gre, se bomo začudili, kako more Tajništvo za delo Okrajnega ljudskega odbora Celje sploh to odobravati in celo podpirati. Proti takemu tarifnemu pravilniku je bil Okrajni sindikalni svet, ker je pač ugotovil, da celjski ni v redu. Poglejmo tarifne postavke. Na primer, direktor »Elektro-radiocentra«, ki ima po prvi postavki 19.000 dinarjev plače, tbi -imel po drugi 30.000. Šef komerciale istega podjetja, ki ima po prvi 14.000, bi imel po drugi 22.500 dinarjev. Šef računovodstva bi imel po drugi postavki 10.000 dinarjev več, prodajalec s petletno prakso pa 5.000 dOnarjev več. V tem podjetju je le 13 zaposlenih. Še bolj izrazit in kričeč primer je tarifni pravilnik trgovine »Usnje«, ki ima letno 280 milijonov dinarjev prometa in Čas dopustov čas oddiha... Da, Sas dopustov Je, Vsakdo sl poišče svojim razmeram primeren kraj in način, da se odpočije in osveži. Z malimi pa je križ. Tja gor v planine bi radi, kjer je tako lepo in skrivnostno. Le počakajte, ko postanete veliki, pojdemo na Triglav. Tam je še sneg in morda, morda bomo srečali Zlatoroga. Pa kaj bi; tudi tu v dolini je toliko svetlega sonca in razigranega veselja, seveda če ga ne zakrijejo oblaki in nas pusti dež ne nažene pod streho. : e : e • : : 18 uslužbencev. Plače so predvidene takšnele: za direktorja od 17.200 na 30.000 dinarjev, šefa komerciale od 15.000 na 24.000 dinarjev, šefa računovodstva od 15.200 na 27.000 in prodajalca s petletno prakso od 10.000 na 14.000 dinarjev. N-aj nas ne utruja naštevanje. Poglejmo še ostale trgovine, »Ljudski magazin« ima 64 zaposlenih in 570 milijonov dinarjev prometa. Tu- bi bile razlike naslednje: pri direktorju od 22.000 na 32.000 dinarjev, pri,šefu komerciale od 16.000 na 24.000 dinarjev in pri šefu računovodstva od 20.000 na 28.000 dinarjev. V »Jugo-tehniki«, ki ima za 150 milijonov dinarjev prometa, bi imel direktor po novi postavki 29 tisoč dinarjev, šef komerciale 22.000, šef računovodstva 23 tisoč 490 dinarjev. Pri podjetju »Tkanina-galanteri j a« so predvideli v . p-rvi postavki 22.500 dinarjev plače za direktorja, v drugi pa 35.000. Šefu komerciale-v prvi 19.000, a v drugi postavki 29.000 dinarjev itd. itd. Nd odveč poudariti, da so razlike med prvo in drugo postavko pri prodajalcih samih zdaleč manjše. Vprašanje je, na kakšen način 'nameravajo predlagatelji takšnega plačilnega sistema priti do sredstev potrebnih za tolikšno povišanje plač. Sodimo, da imamo odgovor že v rokah. Danes vemo, da se je v celjskih trgovinah že podražila paprika, pecilni pfrašek in vrsta drugih drobnih predmetov, kjer skok cen ni takoj opazen in kjer gre le za prav »malenkostno« podražitev. Motili - bi se seveda, če bi mislili, da bi ostalo le pri dosedanji »nepomembni« podražitvi ne-pomemb-niih drobnih stvari. Očitek celjskemu sindikalnemu svetu, češ da »reže kruh« je docela neutemeljen. Saj je dolžan zaščititi potrošnika, proizvajalca in boriti se dosledno ža prave odnose. Pač pa naj dobro razmislijo tovariši iz celjske okrajne trgovinske zbornice, kam lahko privedejo nepremišljena navodila. V tezah za ocenitev delovnih mest v trgovini objavljenih v biltenu Trgovinske zbornice za okraj Celje beremo tudi to: »Sredstva za plače trgovskih podjetij In trgovin je mogoče deliti na 1. plače po tarifnem pravilniku; 2, premile; 3. plače nad tarifno postavko; 4. sklad za nagrajevanje. Za podelitev nagrad je treba določiti posebne kriterije.« Kriteriji za razdelitev nagrad naj bi bili n a' p r i m e r takšni, ocenjevanje pa bi se vršilo s točkovanjem morda takole: 1. Kvaliteta potrošnikov: 7 do 1(1 točk za i/rodno spretnost v poslovanju s potrošniki, ko so vse stranke zadovoljne in D do 6 točk za spretnost v poslovanju s potrošniki — stranke zadovoljne. 2. Poznavanje kupcev po imenu (kar bi naj veljalo predvsem za podeželske trgovine ter v trgovinah z živili in gospodinjskimi potrebščinami) 4 do G točk, za poznavanje vseh stalnih potrošnikov po imenu in # do 3 točke za delno poznavanje stalnih potrošnikov po imenu. Se trudi, da hi ta obseg povečal. 3. Sodelovanje s tovariši pri delu: 7—10 točk — iz lastne volje pomaga tovarišem pri delu ter spretno usmerja kupce za nakupovanje tudi v drugih oddelkih. S tovariši je zelo korekten. In 0—6 toč — dobro sodelovanje s tovariši in pomoč sodelavcem pri prodaji. 4. Podpiranje vodstva pri izvrševanju važnejših del: 7—11 točk — redno poroča vodstvu o izložbah pri konkurenci, redno predlaga izboljšave v postrežbi in reklami, vedno je aktiven za interes podjetja. Redno skrbi za prodajo starih zalog ter za nabavo novih, dobro idočih predmetov; 0—6 točk — večkrat poroča o izložbah pri konkurenci in predlaga razne izboljšave. Skrbi za prodajo starih zalog in nabavo novih predmetov. 5. Vodstvo personala (za vodilno osebje) — uslužbenci priznavajo njegove sposobnosti od 7—10 točk za a) pohvale sodelavcev, če je z njimi zadovoljen; d) sodelavci vedo, kaj o njih misli; c) pravočasno obvešča sodelavce o vsem, kar jih poslovno zanima; d) težje odločitve pravilno premisli; e) ima razumevanje za različne položaje v življenju svojih sodelavcev; f) ravna tovariško s svojimi sodelavci; g) ustvarja svoje lastno objektivno , mnenje; h) sodeluje s kolektivom pri odločanju; i) skrbi za strokovno izpopolnjevanje podrejenih sodelavcev. 6. Vodstva oddelkov (samo za vodilno osebje) 8—15 točk — nima izgub s skladišči, zelo dobro kaikulira, drži strog red v skladiščih, ima nadpovprečen smisel za dvig prometa. Redno organizira svoje oddelke po jtovih uspešnih zamislih; ukrepe svojih nadrejenih zna pravilno in hitro uveljavljati. In od (l—7 točk: V posameznih primerih nastopajo izgube v skladiščih, dobro kaikulira. povečuje promet in vodi svoj oddelek ,v redu, 7. Koeficient na podlagi prometa in števila postreženih strank. 8. Neopravičeni izostanki (za vsak dan neopravičenega izostanka se odšteje polovica doseženih točk.) 9. Sodelovanje z organi delavskega upravljanja; 8—15 točk. Aktivno sodeluje v komisijah oziroma v odborih. Organizacijsko in vsebinsko utrjuje sistem delavskega- upravljanja. Daje sprejemljive predloge, ki se izvajajo. 0—7 točk: aktivno sodeluje v organih delavskega upravljanja. 10. Do 8 točk — organizacijsko in vsebinsko sodeluje pri delu potrošniških svetov. Ob podelitvi nagrade naj bi upravni odbor izročil vsakemu na. grajencu tudi pismeno pojasnilo zd določitev nagrade ...« 'Po vsem tem se vprašamo — kaj je sploh dolžnost zaposlenih v trgovskih podjetjih? Ali morda res samo to, kot je pripomnila naša strojepiska, ki je to pisala, da »vlečejo plačo le za to, ker sploh hodijo v službo.« Vsak komentar je odveč, , če je beseda o nagrajevanju. Te »teze« pa bi se naj nanašale nn to, kakšen bi prodajalec oziroma osebje v trgovskih podjetjih sploh bilo. D. D. Kje so osnovne slabosti v dosedanjem ocenjevanju delovnih mest TROJE UGOTOVITEV Na pobudo tajništva Republiškega sveta sindikatov Slovenije so republiški odbori strokovnih sindikatov osnovali potrebne delovne skupine, ki naj skupno s komisijo za proizvodnjo in delovna razmerja pri Republiškem svetu sindikatov Slovenije spremljalo dela na analitični oceni delovnih me st in naj opozarjajo vodstva na posamezne probleme, ki se pri delu pojavljajo. Predstavniki teh delovnih skupin in člani komisije so se prvič sestali dne 19. junija. čeprav delovne skupine še nimajo v pokah analiz o oprav-: Ijenem delu, to je o popiku delovnih mest kot prv-e faze opravil za analitično ocen-o delov-1 nifa mest, sestavljenih na osnovi podatkov, s katerimi razpolagajo sekretariati za delo, so vendar predstavniki skupin in ko- ške organizacije, tehnološki proces dela in organizacijo dela. V mnogih primerih s-o komisije popisovale delovna mesta iz obstoječega tarifnega pravilnika, na osnovi obstoječega organizacijskega stanja v podjetju, čeprav je zna-no, da -organizacija de,a v marsikaterem -podjetju še opisom' delovnih mest in del, skra-tka, z analitično oceno del sploh, so le-ti marsikje v anketne liste vpisovali predvsem svoje znanje, ne pa vsa opravka -na svo-Lem delovnem mestu, ne. vsega, kar delajo, če bi delavcem pojasnili pomen ankete in pomen analitične ocene dela sploh, potem bi ti nedvomno v anketnih listih opozorili na vrst-o pomanjkljivosti tako tehnološkega procesa dela kot tudi organizacije dela in komisije ter tehnično vo-dst-vo pod-jetjo bi lahko iz -teh odgovorov črpale bogate izkušnje tako za izboljšanje -organizacije dela kot tudi izboljšanje delovnih pogojev. Predstavniki delovnih skupin so n-a svojem sestanku tudi ugo- opozarja na glavno slabost, ki jo je bilo moč doslej opaziti pri praktičnem opisu delovnih mest. to je, da marsikje pojmujejo ocen-o delovnih mest zelo ozko in sicer samo kot zadevo, ki se tiče -le plačne politike. Nobenega dvoma ni, da je analitična ocena deiovmih mest eden j zmed važnih činiteljev, 'ki bo, če bo uspešno opravljena, ugodno vplivala ne uveljavljanje načela nagrajevanja -po deiu. Toda analitična ocena delovnih mest je tesno povezama z organizacijo dela, če pravilno popišemo in opišemo delovna mesta, potem dobim.o vrsto dragocenih podatkov tako na smotrno zaposlovanje delavcev, izboljšanje delovnih pogojev, podatke-, kako naj v bodoče izobražujemo delavce itd. Na to pa marsikje pozabljajo. Predstavniki delovnih skupin in komisije za proizvodnjo i-n delovna razmerja pri Republiškem svetu sindikatov Slovenije so med drugim predlagali, naj b; s« povsod tam znova lotili opisa in popisa delovnih mest, kjer je -bil le-ta Slabo opravljen in bi mogoče ogrožal analitično oceno delovnih most. »DELAVSKA ENOTNOST« IZ NAŠIH ORGANIZACIJ 26. JULIJA 1957 © ST. Sl KI mmmm S seje predsedstva Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev Slovenije <>AA.\.*. ■ Po sklepu občinskega sindikalnega sveta v Rušah so te dni po vseh večjih delovnih kolektivih sestanki delavskih svetov, na katerih delegati prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije poročajo o njegovem delu. Sestankom prisostvujejo tudi člani upravnih odborov in sindikalni odborniki. G.G. H Dan vstaje, 22. julij, so nadvse svečano proslavili v vseh krajih ruške komune. Poleg svečanih akademij so v Rušah na Dan vstaje odkrili spominsko ploščo 8. januarja 1943 padlemu narodnemu heroju Alfonzu Šarhu. G. G. ■ Pred kratkim je sindikalna podružnica tovarne Tobi iz Bistrice pri Rušah obiskala odkrite radioaktivne toplice v Harinzlakah ob Sotli. Obiska so se udeležili predvsem tisti člani delovnega kolektiva, ki bo-lujejo na raznih boleznih in ki so se želeli v tej radioaktivni vodi okopati. Kakor nekateri izjavljajo je kopanje v tej vodi marsikateremu pomagalo, da si je ozdravil revmo, išijas in podobne bolezni, Kazalo bi, da bi pristojni organi čimprej ukrenili vse potrebno, da Harinzlake preuredijo v sodobnejše termalno zdravilišče. G. G. ■ V konjiški občini bodo v kratkem pričeli skle- pati kolektivne pogodbe z zasebnimi delodajalci. Sindikalni svet je osnoval komisijo in pripravil potrebno gradivo, tako da bodo Konjice lahko čimprej začele z delom. y V.L. ■ Gozdni delavci iz Slovenskih Konjic so prire- dili izlet v Videm-Krško. Ogledali so si tovarno papirja, spotoma pa še lesni obrat Savinja v Celju. Izlet sta jim omogočili uprava podjetja in sindikalna organizacija. L. V. ■ Občinškl sindikalni svet Žiri nam je dostavil zapisnik seje predsedstva od 2. do 12. julija 1957, iz katerega je razvidno, da je prišlo med podružnico in upravo podjetja »Alpina« Žiri do medsebojnih trenj glede tarifnega pravilnika. Vzrok spora je: Uprava podjetja obtožuje sindikalno podružnico in ObSS, da sta kriva, da je podjetje moralo po nalogu okrajne tarifne komisije popraviti tarifni pravilnik, ki je vseboval poleg ostalega povišanja povišico pet odstotkov za usnjarje. H Okrajni sindikalni svet Celje je imel 10, julija letos posvetovanje s predstavniki podjetij, Zavoda za napredek gospodinjstva, Trgovske zbornice in OORKS, na katerem so razpravljali o pomenu in udeležbi podjetij celjskega' okraja na »Revialni razstavi družine in gospodinjstva« v letu 1957, ki se bo vršila v Zagrebu od 7, do 22. septembra pod pokroviteljstvom Pepce Kardeljeve. ■ Repub. odbor lesnih delavcev je imel 2. julija. sejo predsedstva, na kateri so razpravljali o priključitvi gozdnih delavcev v Republiški odbor lesnih. Priključitev se bo predvidoma izvršila v času od 1. julija do 1. oktobra 1957. Glavni problem pri gozdnih delavcih je vprašanje strokovne vzgoje članov, njih preskrba in stanovanjsko vprašanje ter mehanizacija dela. Več prizad Pretekli teden je bila seja predsedstva Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev Slovenije. Na seji so Obravnavali naloge delovnih kolektivov kmetijskih posestev in zadrug z ozirom na resolucijo Zvezne skupščine o pospeševanju kmetijstva in zadružništva ter izvajanje sklepov kongresa delavskih svetov. Ko so člani predsedstva razpravljali o razvoju našega kmetijstva in zadružništva so menili, da so posestva v zadnjiih dveh letih dokaj izboljšala svoje gospodarjenje, da pa obstaja še vrsta slabosti. K tem nedvomno spadajo slabosti v organizaciji proizvodnje, v izkoriščanju mehanizacije, v razporeditvi in zmanjšanju števila d e lav- PISMO mlademu rudarju Naj ga prebero tudi starejši Dragi rudar! Večkrat slišiš: Dvigniti moramo Storilnost dela, hkrati pa mora biti delo varno. Toda pustili smo te pri miru in te nismo poučevali. Pa bi te morali! Misliš, da samo ti poznaš nevarnosti, kj ogrožajo tvoje zdravje, ker Sl dan za dnem na istem svojem delovnem mestu. Kaj bi te poučevali! Prepričan si, da je storilnost dela odvisna le od tvoje moči. Saj imaš mogoče prav, vendar pa puščaš važne stvari vnemar. Dosti, da te enkrat poučim, toda tako, da ti opišem tvoj slab dan. Na primer: imaš dopoldanski šiht, toda rad bi počival, kdaj si šel spat? Dolžnost na delo te pa kliče in ti ostaneš še par minut v postelji. Misliš, da boš to kratko zamudo nadoknadil. Med oblačenjem na hitro popiješ svojo kavo (to je slabo, tporal bi v miru zajtrkovati). Mudi se ti, postajaš nervozen. Jeziš se, da sam ne veš zakaj. Na poti v službo se ti zdi. da drviš s kolesom vse prepočasi. Pohitiš, ne zaviraš po klancu in se, spet smiola, prekucneš. Slo pa je zaenkrat (samo majhna praska na nogi in raztrgane hlačnice) še kar Po sreči.,. Kljub temu prideš prepozno do rudnika in delavski Vlak je že odpeljal v jamo. Brez pomisleka skočiš v prazni voziček vlaka in si komaj ušel ponovni nezgodi. Lahko bi te stisnilo ob steno. Ko prideš na svoje delovišče še nisi prav »pri sebi«. . Misliš samo, kako bi izgubljeni čas nadoknadil dn bi ipri delu dohitel tovariBe. Smola pa te i ne pusti, poči tj guma na od- klopnem kladivu, na hitro jo zakrpaš in ne zapaziš, da je prekratka. Zrnanjšal si pritisk zraka in se jeziš, da je premog trši in odkopno kladivo zanič. Medtem čutiš tudi bolečino v kolenu. Bliža se čas malice, vedno bolj hitiš, a vendar nimaš časa, da bi mirno pojedel kruh, ker si pri delu zaostal za svojim tovarišem. Nimaš časa obtrkovati stropa in postaviti potrebne, stojke, misliš si, da bo fcrovni-na vzdržala toliko časa, da izdelaš delovišče. Medtem ti pade kos krovnine na roko. Zdravnik ite obveže in današnji šiht si končal, svojega dela pa nisi opravil. Jeziš se na svojo usodo, na godrnjanje nadzornika, na vse. Posledica vsega je nekaj dni ali tednov bolovanja in manjši zaslužek. Mogoče se tudi ne zavedaš, da nisi izgubil samo ti kot pasameznik, temveč tudi skupnost. Kaj sklepaš iz tega primera? Morda je ta pouk zadosten: tudi tvoje razpoloženje vpliva na tvoje delo in na tvojo varnost. Lep pozdravi cev. Kljub temu, da so posestva v proizvodnji in hektarskem do. benih posestev. Mnogo so na tej seji. razpravljali o zadružništvu in krepitvi ekonomske osnove kmetijskih zadrug, preko katerih se morajo uveljavljati v širšem smislu socialistič. nosu že daleč pred zasebnimi kmetovalci, pa se ne morejo pohvaliti z istočasno pocenitvijo proizvodnih stroškov- Pocenitev proizvodnje in dosledno izkoriščanje vseh razpoložljivih sredstev za povečanje proizvodnje bodo še bolj utrdili ugled družni .družbeni odnosi na vasi. Člani so menili, da zaposleni delavci in uslužbenci v kmetijskih zadrugah lahko s svojim delom in pojasnjevanjem naše poti v socializacijo vasi ter večjim sodelovanjem z upravnimi odbori kmetijskih zadrug in družbenih posestev veliko store ter naj dobro nrouče resolucijo zvezne ljudske skupščine in pri tem ocenijo dosedanje delo, kaj je bilo do sedaj dobro in kaj bodo mo. ’ rali v smislu resolucije popraviti in kako pospešiti svojo dejavnost. Sindikalne organizacij e na posestvih in v zadrugah si želi'o tudi več nemoči od vseh občinskih, političnih in gospodarskih forumov, predvsem pa tudi od občinskih sindikalnih svetov. Predsedstvo Republiškega -odbora bo v tem smislu poslalo vsem svojim sindikalnim organizacijam in vsem občinskim sindikalnim vodstvom posebno pismo. Glede sklepov I. kongresa delavskih svetov so na seji sklenili, da bodo pozvali vse sindikalne organizacije in kolektive, da skličejo odprta zasedanja delavskih svetov, na katerih naj bi proučili resolucijo kongresa in jo primerjali s svojim delom ter na podlagi tega sprejeli do- ločene smernice za bodoče delo. Na množične sestanke, na katerih bi delegati pripovedovati.. svoje vtise in poročal; o delu kongresa, pa naj bi povabili .tudi ostale vaščane. Ob koncu so še razpravljali o tekmovanju za visoke donose v kmetijstvu in ugotovili, da tekmovanje uspešno poteka, čeravno so bili smotri tekmovanja po mnenju članov predsedstva premalo pojasnjeni delovnim kolektivom. fm. NOVA GOBICA čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu vstaje slovenskega naroda. TOVARIŠ O. S. IZ KAMNIKA VPRAŠUJE Kjer ne upravlja kolektiv Delavnica železniških vozil M1HIB0B ČESTITA ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda vsemu delovnepm ljudstvu naše domovine. Srečam prijatelja. Delavec je v nekem turističnem kraju. Sram ga je. Prikriti hoče solze, ki mu silijo v oči. In kakor da se hoče skriti pred ljudmi, se zateče k meni. »Upravnik me je nagnal. Pravi, da me ni treba več. Sinoči sem delal in ribal do dveh ponoči, on pa pravi, da nič ne delam«. Zopet mu solze zalijejo oči tn počasi s prekinitvami izpoveduje stvari, ki ga itežijo, a ne najde izhoda, ker se boji uprave. »15 ur dnevno delam. Prostega dneva nimam. Upravnik in knjigovodja pravita, da nam ne pripada, če hočemo prejeti plačo. Njihovo geslo je: Če komu ni všeč, lahko gre! Mene so prisilili, da sem zapustil sobo v prostorih podjetja, čeprav ostali še stanujejo v prostorih, ki so uporabni za tujske sobe. A moja soba je neuporabna. To je ugotovila sanitarna inšpekcija. Kadar prejmem plačo, moram plačati podjetju prav toliko, kolikor ostali, ki imajo v podjetju vso oskrbo In uporabljajo gostilniško perilo. Poleg vsega moram plačevati še sobo, ki sem jo najel v trgu!«' Prenehal je. Naslonil je glavo v roke, sam pa sem sedel poleg njega in razmišljal. Poznam te. Mehak si. Juitri boš zopet delal vse, kar ti bodo ukazali in kolikor bodo zahtevali. Vedo, da se ne boš upiral in zato pometajo s teboj. A kako je z upravo? Kdo odreja delovni čas dn kdo plače? Kdo nastavlja, zamenjuje in odpušča uslužbence v podjetju, kjer je zaposlenih vsega 5 ljudi? Kje je družbeno upravljanje v tem podjetju? Ali se zaposleni sestajajo in razpravljajo o delovnih uspehih, dolžnostih i.n pravicah? Kje Je njihova sindikalna organizacija in končno, kaj Je s sanitarno inšpekcijo? Misel mi sama preskoči na ljudi. Saj je bil upravnik v borbi. Saj ve, kaj je skrb o ljudeh. Menda n; pozabil svetle vloge, ki jo je v borbi odigral človek in tovarištvo. Ta delavec je uslužbenec podjetja in ne njegov. Nihče nima pravice govoriti s človekom na tak način, da ga neupravičeno žali. On dela več kot bi smel in naj , mu ne krati tega, kar mu pripada. čez nekai d n,; sem spet srečal prijatelja. Odločil se je. Ob prvi priliki, ki se enu ponudi, bo odšel drugam. K. L. • • e Koliko časa je lahko gospodarska organizacija pod prisilne upravo? Prisilna uprava je strogo izjemno stanje, ki se sme uporabiti samo v primerih, ki jih posamezne uredbe določajo. To izjemno stanje pa, ki mora biti odrejeno s pismeno in obrazloženo odločbo, lahko traja največ eno leto. Občinski ljudski odbor, ki bi vzdržal tako izjemno stanje preko enega leta, bi ne ravnal samo protizakonito, temveč bi bilo njegovo ravnanje protiustavno. Ali sme prisilna uprava sama sestaviti tarifni pravilniki ne da bi ga razobesili na vpogled kolektivu? Na prisilnega upravitelja preidejo sicer kompetence organov delavske uprave. To pa še ne pomeni, da se ni dolžan ravnati po zakonitih predpisih. Noben tarifni pravilnik ni zakonit in torej ni veljaven, če ni bil njegov predlog poprej v javni razpravi na razpolago celotnemu kolektivu, če je tofej prisilni upravitelj sam predpisal tarifni pravilnik, je ravnal nezakonito. Sicer pa je več kot vprašljivo, ali je sploh mogoče v času prisilne uprave izdati nov tarifni pravilnik, kajti to je akt, ki ga lahko izda izključno organ delavske uprave. Kakšna sme biti razlika med najnižjo plačo in plačo direktorja? Kakšen je dovoljeni razpon plač? Nikjer ni predpisano, kakšen razpon je dovoljen, kakšen naj bo maksimalen in kakšen minimalen razpon. Ponekod, kjer so na podlagi analitične -ocenitve delovnih mest že izdelali tudi profile delovnih mest, kjer so grafično in relativno prikazani odnosi med posameznimi elementi delovnega mesta, so ugotovili, da bi objektivnim pogojem in zahtevam ustrezal razpon 1:8. To pa je seveda maksimalen razpon, ki je rezultat objektivnih ocen. ne glede na konkretne razmere in zlasti ne glede na subjektivne činitelje. Glede na vse to in pa še posebej upoštevaje raven tarifnih postavk, pa so izdelali tarifni pravilnik z razponom 1:4 do 5, ponekod v naših največjih podjetjih pa že tudi v prej opisanem okviru. Seveda pa bi bili toliki razponi za majhna podjetja vse prej kot koristni in tudi utemeljiti bi jih ne bilo lahko. Ali pripada 100®/o dodatek ali 50"/o dodatek za izvršeno službo ob državnih praznikih in za izvršeno' službo nad 8 ur v teh dnevih čuvajem in vratarjem? Nikomur ta dodatek ne pripada, ker delo na dan državnih praznikov ni nadurno delo. Treba je vedeti, da po novem zakonu o državnih praznikih, praznovanje le-teh ne more pasti na dan tedenskega počitka. Če pade državni praznik na nedeljo, potem se praznuje naslednji dan, to je na delavnik. Ali pripada čuvajem in vratarjem dodatek za nočno službo? Koliko procentov in od kdaj? Od katere do katere ure? — Koliko časa je za nazaj izterljivo? — Ali se smatrajo za nadure vse ure, ki so bile izvršene nad 8 ur, tudi če nima čuvaj že dopolnjenih 288 oziroma 216 ur mesečno? — Ali lahko podjetje obračuna čuvaju kot navadne ure, ko je vršil službo na državne praznike, če ni imel dovolj obveznih 208 oziroma 216 ur? — Ali je plačati čuvajem in vratarjem ob nedeljah 50°/o dodatka tudi če še nt opravil obveznih 208 oziroma 216 ur? Ali se dodatek za nedeljsko službo sploh plača? Delo vratarjev in čuvajev je tipično tisto delo, na katerega misli uredba o plačah delavcev gospodarskih organizacij v drugem odstavku 72. člena. Za tako delo se lahko uvede mesečni pavšalni znesek. Je pa treba upoštevati še neko drugo za službo vratarjev in čuvajev značilno okoliščino. Težišče njihovega dela je na prisotnosti, značilnost pa — nenormiran delovni čas, ki je v različnih gospodarskih organizacijah zelo različno urejen. Skoraj povsod pa to značilnost upoštevajo pri določitvi tarifne postavke. Tisti njen del, kjer se upošteva zahtevana strokovnost je praviloma nizek, kajti kakšne posebne strokovnosti to delo ne terja. Za višino tarifne postavke odločilno merilo je prav — delovni čas, kjer pravzaprav ni mogoče govoriti o nadurnem in nočnem delu, ker je sam značaj dela tak, da zahteva drugačen delovni čas. Zato je praviloma že v tarifni postavki zajeta odmera za to okoliščino. Seveda, kjer pa v tarifnem pravilniku niso upoštevali vsega tega in niso na ta način določili tarifnih postavk vratarjem in čuvajem, potem nastajajo vprašanja, kot so našteta. OB PORU 0 O G O D i O V Majni in no 0 vzrokih, posledicah in izkušnjah zadnjih dogodkov v Sovjetski zvezi Z LETNE KONFERENCE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ POTROŠNIŠKE tudi pri mesarakih Občinski sindikalni svet je imel dne 16. julija svojo letno konferenco. Iz poročil je bilo razvidno, da si je občinski sindikalni svet zelo prizadeval uresničevati naloge, ki so pred sindikati. Rečeno jr bilo, da si bo moral občinski sindikalni svet predvsem prizadevati, da bodo člani delavskih svetov temeljito seznanjeni z gospodarskimi vprašanji, da se ‘bodo izobraževali. Ker se delavski sveti ponekod premalo ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji svojega podjetja in prepuščajo reševanje posameznih stvari največkrat direktorjem (to se dogaja predvsem v obrtništvu in kmetijstvu), bi se morale sindikalne podružnice po mnenju občinskega sindikalnega sveta prizadevati, da so zasedanja bolje pripravljene). Člani delavskih svetov, r.aj bi ie nekaj dni vnaprej dobili gradivo za zasedanje, tako recimo kakor v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. SVETE podjetjih v Občinski sindikalni svet je na tej konferenci tudi sklenil, da bodo sklicana zborovanja, kjer bodo delegati za prvi kongres delavskih svetov obrazložili volivcem, o -čam vse je kongres razpravljal. Ob zaključku so odborniki sklenili svetovati občinskemu ljudskemu odboru v Ptuju, naj bi volili potrošniške svete tudi pri mesarskih podjetjih. Potrošniški sveti v trgovin; so se namreč že precej uveljavili s svojim delom. Mesec dni je minilo, odkar je v Moskvi zasedal plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je odvzel politične in državniške funkcije Molotovu, Malenkovu, Kaganoviču in šepilovu, svetovna javnost pa še vedno z veliko živahnostjo ocenjuje ta pomemben dogodek in ugiba, kakšne bodo njegove posledice. Danes, ko je minilo mesec dni od junijskega plenuma, je že številnim ljudem na svetu popolnoma jasno, da niso imeli prav tisti, ki so trdili, da gre le za zakulisna trenja v sovjetskem vodstvu, ki jih povzroča boj za oblast. Takšne ocene so se pokazale kot povsem nesmiselne, ker temelje na nepoznavanju sovjetske stvarnosti in na sovražnem odnosu do socializma. Jasno je tudi, da so se hudo zmotili tisti, ki so se po junijskem plenumu razveselili, češ: Sovjetska zveza je slaba, notranje neenotna, sedaj je čas, da pritisnemo nanjo. Moskovski dogodki niso oslahilj Sovjetske zveze; nasprotno, še bolj so jo utrdili in okrepili. Med komentarje v svetovnem tisku, ki niso v skladu z realnostjo, lahko prištevamo tudi napovedi o nekakšnih korenitih spremembah v sovjetski zunanji politiki, « občutnem popuščanju Sovjetske zveze zahodnim velesilam na vseh področjih mednarodnega življenja. Ocene, ki niso ničesar prispevale k razjasnitvi globljih vzrokov teh dogodkov pa na žalost zasledimo tud! v nekaterih socialističnih državah (izvzeti sta Poljska in Kitajska) in v komuni-nističnih partijah na Zahodu, ki le po- navljajo in pozdravljajo vse, kar je bilo v Moskvi rečenega, nekateri pa celo skušajo pojasniti vso zadevo le z bojem proti frakcionaštvu. Danes je povsem jasno, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da so odločitve zadnjega plenuma Centralnega komiteja sovjetske partije le logičen korak v sodobnem razvoju Centralnega komiteja sovjteske ptrtlje Ie logičen korak v sodobnem razvoju Sovjetske zveze in socializma na svetu, da so le ukrep, ki ga je terjal socialistični razvoj in ki bo nujno pripomogel h krepitvi pozitivnih teženj na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja v Sovjetski zvezi, obenem pa tudi koristno vplival na krepitev in uveljavljanje socialističnih sil na svetu. Junijski plenum je odstranil vrh tistih sil v sovjetski družbi, ki so ovirale in preprečevale uresničevanje ukrepov za odpravo stalinističnih zablod. Ukrepov, ki so z reorganizacijo upravljanja sovjetskega gospodarstva in pritegovanjem širšega kroga ljudi v upravljanje začeli rušiti temelje stalinističnega sistema. Ko trezno in realno ocenjujemo vzroke odstranitve Molotova, Kaganoviča, Ma-lenkova In drugih z visokih partijskih in državniških položajev, ugotavljamo, da so bile takšne — nage in tuje — ocene pravilne. V preteklem mesecu so bile v Sovjetski zvezi številne konference, na katerih «n vodilni sovjetski tovariši, na čelu s Hruščevim, pojasnjevali ljudstvu, zakaj Je prišlo do zadnjega plenuma Centralnega komiteja in kaj so Molotov, Kaga-novič, Malenkov in Šepiiov hoteli doseči s svojim delovanjem. Sovjetski voditelji so večinoma ponavljali že znane ugotovitve, ki jih našteva resolucija plenuma, omenili pa so tudi nekaj novih dejstev. Tovariš Žukov je na primer v svojem govoru delavcem tovarne »Boljševik« v Leningradu med drugim dejal: »Protipartijska skupina je nastopila proti razširitvi političnih, gospodarskih in zakonodajnih pravic zveznih republik, očitno zato, ker se ni hotela odreči pravic, ki jih je držala v svojih rokah kakih trideset let. Ker niso poznali razmer na terenu, niso verjeli, da lahko naše bratske republike brez njihovega »modrega vodstva« pravilno rešujejo svoje notranje zadeve. To se je zgodilo kot rezultat njihove ločitve od resničnosti. Spregledali so, da so voditelji partij in vlad v republikah politično in kulturno dozoreli, in ker tega niso videli, niso zaupali V njihovo moč, življenje pa je dokazalo, da so le sodelavci protipartljske skupine zaostali za razvojem, da so se ločiti od ljudstva in izgubiti pravico do vodilnih položajev v Partiji in celo do članstva v naši veliki Komunistični partiji. Protipartijska skupina je ogorčeno nasprotovala ukrepom Partije za odpravo posledic kulta osebnosti, zlasti pa ukrepom za razkrivanje in pozivanje na odgovornost glavnih krivcev, ki so nekoč dovolil* kršitve zakonitosti. Sedaj, ko je razkrito njihovo delovanje, ki je daleč od tega« da h) bilo partijsko, je postalo jasno, zakaj so nasprotovati razkrivanju storjene nezakonitosti. Bali so se odgovornosti pred Partijo in pred ljudstvom zaradi zlorabe svojih pravic in zaradi svojih nezakonitih del-« Tako je Žukov pred dnevi prikaza« »frakcionaško, protipartijsko in protidr-žavno« dejavnost Molotova, Kaganovič* 86. JULIJA 1-957 A ST. Sl 17 M A č E n A 7 1 \/ 1 I F <11 A -»DELAVSKA ENOTNOST« 0 Se dobro, da sem zdrav! BESEDA BRALCEV | Da, dobro da sem zdrav, sicer no bi zmogel vseh teh poti zaradi dveij zdravstvenih izvidov. Le kako more biti bolnim! Drugim tegobam lahko pridajo še živčno bolezen! Pa pojdimo k stvari. Motorizacija osvaja svet. In tudi jaz sem se odločil, da opravim šoferski izpit. Motor, na katerem sem se vadil in na katerem bom. šel pred komisijo, imam. Toda potrebna so še potrdila okulista in nevrologa, da sem sposoben upravljati motor. Povsem pravilno. V ponedeljek sem se napotil v sektorsko ambulant^ v Moste ln res, brez zamudnega čakanja — tudi zdravnik dr. Kri špar je bil zelo' prijazen — sem dobil napotnico za okulista in nevrologa. Moral sem na polikliniko na Miklošičevo cesto. Sam sem odločil, da grem na »okrožni urad« in ne k zasebnemu zdravniku. Saj sem zavarovanec ln čenrav bom tokrat samoplačnik, ker za izvide, potrebne za šoferski izpit, razumljivo ne more plačati socialno zavarovanje, grem raje v Zdravstveni dom. Saj zdravstveni domovi nudijo tudi takšne usluge. Je razlog, ki ga mlad človek ne more prezreti: ceneje Je tako. Namesto 500 din zasebnemu zdravniku bom v zdravstvenem domu plačal le 150 din ... Pozanimal sem se, kdaj in kije ordinirata moja zdravnika, istočasno pa so mi pri »Informacijah« pojasnili ves postopek: vsak drugi dan dajejo tam številke, ki označujejo vrstni red pacientov. Potrebno je le zgodaj vstati... Naslednji dan sem bil že iob pel šestih v vrstd pred vratarjem ;n kmalu sem dobil številko za okulista (še isto dopoldne sem dobil tudi potrebni izvid). Toda moral sem še k nevrologu, »Za nevrologa ni številk, pridite pojutrišnjem!« Prišel se,m »pojutrišnjem«, se postavil v vrsto in se kmalu znašel iz oči v oči z vratarjem, ki je delil številke.' Tedaj sem spoznal njegovo važnost, pomembnost in vsemogočnost. Odslej prav dobro razumem, kaj se pravi letati od Ptociija do Pilata, če se izrazim z besedami neke »sotrpinke«, ki jih Je pred tistim okencem izrekla solznih oči, ne vem ali od jeze ali od obupa... Ni se znašla v vseh poteh . . »To ni nujen primer, Bi številk! Naslednji! Odstranite se, tovariš, no, no!« Bil sem presenečen. Verjemite! »Ni številke za te primere. Pojdite v bolnišnico«. Šel sem v bolnišnico. Gneča na hodnikih in v čakalnici, večina ljudi _ stoji, ker ni dovolj stolov (zakai neki v vseh čakalnicah ljubljanskih bolnišnic primanjkuje stolov in klopi?) ' Tam so me zavrnili: »Tovariš, to ni naša zadeva, pojdite nazaj na »okrožni urad«. Kaj sem hotel! Spet sem stal pred vratarjem poliklinike na Miklošičevi cesti. »Sem va.m že povedal! Tovariš, ne bodite sitni!" Pojdite k zasebnemu zdravniku!« Vzelo mi je sapo. Kaj ta mož dela reklamo za zasebne zdravnik, ali kaj? Naslednji dan nisem mogel na Zavod in pripravil sem mater, katere pot jo je zanesla tam mimo, da dvigne številko. Kako je šele njo odpravil! Po skrajšanem postopku. S trikratnim igiromovitim Nimamo! Nimamo! Nimamo! in pri tem razprostrl roke. »Zakaj?« »Ker nimamo!« Šla je nazaj v sektorsko ambulanto. Če je bilo že toliko ča- kanja in letanja, zakaj bi na koncu popustili. Saj če je ze pri hiši motor, to - ne pomeni, da je pri hiši toliko denarja..? Sicer pa je vseeno, ne pišem zaradi tega, pišem zaradi tega, da bi ugotovil, ali imajo samoplačniki dostop v javni zdravstveni dom ali pa so vezani zgolj na zasebno zdravniško službo. V sektorski ambulanti so ji to zanikali. Vsaj prijazno so se pogovorili z njo. Tako so ji povedali: t »Vsak človek se lahko v vsaki zadevi obrne na zdravstveni dom, če je samoplačnik ali če plača socialno zavarovanje. Žarni no razumemo, saj to je ven- kaj vratar tako postopa, tudi dar proti vsemu našemu prizadevanju — razširiti javno zdravstveno službo in j° izboljšati.— Naj gre vaš sin kar sam naravnost v ordinacijo specialista dr. Žvoklja ...» Šel sem. Razen drugih sem v ordinaciji srečal nekega tovariša iz Kopra, s katerim se je dogajalo vse enako kot z menoj. In zaradi tega, ker ga je vratar odkloni), je moral čez noč ostati v Ljubljani in izigu-biti še en delovni dan. No, ne bom več zavlačeval. Pregledali so me... Šoferski izpit pa sem že opravil. Mislim, da bi lahko to storil že prvi dan, če ... Da. če ... m SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKEGA SVETA MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE , * V Mariborski tekstilni tovarni je zaposleno 4.000 delavcev. Odgovornost delavskega Sveta podjetja torej ni majhna. Vsak član sveta mora vedeti kar največ, da lahko odloča o važnih stvareh. Pri nas v tovarni se zavedamo, kako potrebna je vzgoja članov delavskega sveta. In zato so pred nedavnim postali novi člani delavskega sveta — šolarji. Seminar je trajal pet dni. Člani delavskega sveta so bili v. dneh seminarja oproščeni rednega dela, saj so poslušali pre. davanja od 7. do 12. ure. Dnevno smo obravnavali dve temi. Začeli smo z našo gospodarsko politiko in seveda ob tem tudi govorili o zunanji politiki in zaključili prvo predavanje z obrazložitvijo družbenega plana in narodnega dohodka. Po tej uvodni temi smo se drugi dan pomenili o osnovah našega druiž. benega sistema. Tretji dan sm.o poslušali predavanja o produktivnosti. Predavatelja sta nam razložila, kaj razumemo pod proizvodnjo 1n produktivnostjo K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU kolektiv tovarne »TELfi« LJUBLJANA in kako je- s produktivnostjo ln proizvodnjo iz ekonomskih vidikov, kakšne uspehe dosegamo mi in kakšne v drugih državah. Reče moram, da narti je ta tema zelo koristila, člani delavskega sveta sm0 spoznali vrsto stvari, ki vplivajo ma produktivnost, ■ spoznali smo, o čem premalo govorimo in sklepamo. Četrti dan sm-o se pomenili najprej o materialnem ih potem finančnem poslovanju podjetja. Spoznali smo potek proizvodnje od surovine do prodaje, se pomenili ,0 notranji ln zunanji trgovini, o tem, kako nastajajo finančna sredstva, kako cene, kaj je z deviznim poslovanjem, z investicijami in podobno. Kot dopolnilo k temu predavanju pa je predavatelj spregovoril še o organizacijski shemi podjetja, Q' evidenci in kontroli družbenega plana, o perspektivnem razvoju proizvodnje, investicijski politiki rekonstrukcije in podobnem, člani delavskega sveta smo se seznanili s sedanjim stanjem podjetju in zvedeli tudi, kako naj bi gospodarili v bodoče. Ob zaključku seminarja simo se pomenili še p tekočih zadevah. Pomenili smo se, kaj je v podjetju dobro in kaj slabo ,in končno, kolikšno odgovornost prevzema delavski svet s tem, ko prevz'ame delo od starega delavskega sveta. j K. N. Preživeti svoj dopust pod platneno streho, to hi modna kaprica. Čeprav so nas sprva prisilile k temu hotelske - cene v naših letoviščih, se tudi zdaj, veliki in mali, radi odločimo za taborjenje, saj je to najbolj zdrav, vesel, doživetij poln, primeren za na morje ali hribe in — končno — še vedno najcenejši način letovanja. RAZGOVOR VVIAKU Jutranji potniški vlak, ki'pelje iz Celja prati Mariboru je vedno poln. Pa le nekaj postaj. V Grobelnem se precej izprazni, saj je med potniki mnogo delavcev iz celjskih tovarn pa tudi železničarjev, ki delajo na celjskem kolodvoru. Tu v Grobelnem se napolni »rogatčan«, »mariborčan« pa se malo oddahne. Vsak v svojo smer odpeljeta. »Mariborčan« ž neko »eleganco«, »regatčan« pa se ne zmeni ne za sebe ne za potnike. Tako lepo enakomerno ropota, da ko sedež nanj, misliš, da 'si prišel v drugo deželo. Domačini pa tega niti ne opaziijo. Vozijo se z njim dan za dnem in veseli so, če najdejo družbo, da čas hitreje mine. Tokrat so bili železničarji gostje oddelka, kjer sem sedel. Najprej so si ogledali sopotnike in ker med nami n;i bilj) znancev so se pogovarjali po svoje. Visok, postaven mož, je premaknil kapo, potegnil cigarelo iz žepa in pritaknil pri sosedu. Ko je vdihnil prvi dim se je naslonil na kolena. »Ne gre več tako... ! Še očesa nisem zatisnil«, je dejal ln spet močno potegnil. In Malenkova ter njene vzroke, ln ugotoviti moramo, da je v svoji oceni šel nekoliko dlje kot ostali sovjetski voditelji. Ko prebiramo zadnje govore sovjet-skih voditeljev in z zadovoljstvom pozdravljamo njihove ukrepe, ki obetajo hitrejše in doslednejše odpravljanje starega, stalinističnega, in uveljavljanje novega, resnično socialističnega, se kot socialisti, komunisti in marksisti sprašujemo: Zakaj je do vsega tega sploh prišlo? Kako to, da se je v deželi, ki že štirideset let gradi socializem, razcepilo najvišje partijsko vodstvo (prezidij CK) v dva dela, ki sta se tako hudo spopadla, da ni bilo druge rešitve kot izključitev? Kje so vzroki vsega tistega, kar v Sovjetski zvezi imenujejo kult osebnosti, čigar zagovorniki so bili izključeni voditelji? Tega ne vprašujemo zaradi radovednost,- ali zaradi česarkoli drugega, ampak sato, ker moramo kot komunisti, socialisti marksistično ocenjevati pojave sodobnega razvoja socializma in Se učiti iz teh ocen, ker moramo kot komunisti, socialisti zelo jasno videti lastne napake, vse zablode v našem gibanju, da bj jih lahko temeljito odpravili povsod, kjer se pojavljajo, da bi omogočili socializmu hitrejši in pravilnejši razvoj. To je naša dolžnost, življenjska nujnost našega gibanja. Kdor le Ponavlja, kar je nekje rečenega, in tisto, bar je do včeraj proglaševal za belo, brez kakršnegakoli razmišljanja danes proglasi za črno — in pri tem trdi, da je to nje-gov dolg proletarskemu internacionaliz-mu — je podoben papagaju; s takšno dejavnostjo le škoduje stvari socializma v lastni deželi in svetovnemu delavskemu gibanju. Spor z Jugoslavijo in jugoslovanske Izkušnje, 20. kongres, pokongresni razvoj v Sovjetski zvezi in zadnji dogodki v tej deželi so vzpodbudili k razmišljanju številne komuniste marksiste po vsem svetu. Stalinistični okovi, ki so oklepali roke in možgane mnogih komunistov, odpadajo in ustvarjalna marksistična miselnost doživlja nov polet. Zlasti 20, kongres je povzročil živahno aktivnost v mednarodnem delavskem gibanju, iskanje vzrokov stalinističnih zablod in iskanje novih poti, ki odgovarjajo družbenim pogojem, v katerih delujejo posamezne komunistične in delavske partije. Ta kongres je bil eden najpomembnejših dogodkov v vsej zgodovini delavskega gibanja v Sovjetski zvezi. — Najpomembnejši zato, ker je pomenil korenit prelom z dotedanjo stalinistično prakso v Sovjetski zvezi, v ostalih socialističnih državah jn v svetovnem delavskem gibanju, ker je ostro obsodil to prakso in sprožil proces odpravljanja napak, ki je sčasoma postal tako širok in radikalen, da so se mu nosilci stalinističnega sistema, obremenjeni s tako politično dediščino kot je stalinizem, nujno moral; upreti. Najpomembnejši zato, ker je sprožil proces krepitve progresivnih sil v sovjetski Partiji in v vsej sovjetski dnužbi. in jih okrepil tako močno, da so bile sposobne upreti se nosilcem stalinističnega sistema v najvišjem partijskem in državnem vodstvu, jih odstraniti in politično onemogočiti. In vendar 20. kongres ter dogodki v Sovjetski zvezi, ki so mu sledili, niso odgovorili na vsa vprašanja, ki se postavljajo v mednarodnem delavskem gibanju, zlasti ne na glavno vprašanje: Kje so družbeni vzroki teh zablod? Kritiziranje kulta osebnosti in njegovih posledic (kot v Sovjetski zvezi imenujejo vse, kar se je negativnega nabralo Po Stalinovo vladavino) ni dovolj. Razvoj socializma zahteva marksistično oceno družbenih vzrokov, ki so privedli do tako hudih zablod kot je bila Stalinova diktatura, do mučenja in ubijanja socializmu zvestih tovarišev, do zastoja in nepravilnosti na vseh področjih družbe- nega življenja v Sovjetski zvezi, do tako hudih napak v odnosih do drugih socialističnih držav in sploh v vsej sovjetski mednarodni politiki. In končno vzrokov, ki so privedli do »frakcionaškega proti-partijskega in protidržavnega« delovanja Molotova, Kaganoviča, Malenkova in Še-pilova — štirideset let po zmagi revolucije v Sovjetski zvezi. » Sovjetska zveza je po 20. kongresu zelo napredovala. Proces, ki ga je sprožil 20. kongres, je postal zelo širok in odločen. Vendar bi bil ta proces lahko še širšj in še bolj odločen, in bil bi tu<« mnogo lažji, če bi sovjetski tovariši že uspeli temeljitejše, markistično oceniti vzroke tako imenovanega kulta osebnosti, se pravi birokratskega popačenja socializma. Naše Izkušnje in izkušnje delavskih gibanj v drugih državah (in tudi v Sovjetski zvezi) nas uče, da birokratizma ni moč uničitj z direktivami iz centra. Birokratizem lahko uniči le zavestna akcija milijonov proizvajalcev, ki dobro vedo, kaj hočejo in kje so korenine birokratizma, proizvajalcev, ki v interesu socializma iztrgajo iz rok administrativnega aparata upravo nad proizvodnjo in vsem javnim življenjem, postanejo sami upravljavci in s tem spodrežejo korenine birokratizmu, ki je zrasel iz zaostalosti in centralizi-' ranega administrativnega upravljanja gospodarstva, spočetka nujnega, kasneje pa vedno bolj škodljivega. Temeljita marksistična ocena kulta osebnbsti, njegovih vzrokov in posledic, bi prav gotovo povzročila temeljitejše in še hitrejše odpravljanje ostankov starega v miselnosti nekaterih sovjetskih tovarišev. Obenem Pa bi tud; ogromno koristila mednarodnemu delavskemu gibanju, v katerem se kljub konservativnim težnjam nekaterih voditeljev Stalinovega kova močno krepe progresivne sile, ki markistično ocenjujejo prehojeno pot in pogumno zro v prihodnost. Tudi ostala dva železničarja sla si prižgala cigareto in vlekla dim za dimom. »Koliko pa si jih nocoj udu-šil?« Vprašani je najprej pogledal v cigareto, krepko povlekel, potem pa malce rniže dodal: »Ja, takole 40 do 45 sem jih pa že!« »Kaj, toliko?« je dejal prvi. »Pri meni tri škatlice niso varne'... Ce ne bi imel čika V ustih bi stoje zaspal!« »Ja. prav res, nič več ni lepo na železnici... Se spomniš 48 leta? Dva vlaka, pa mirna Bosna!« »Res, to so bili časi! Zdaj pa ne utegneš niti malicati. Oh, ja«, je vzdihnil dolgi železničar in spet potegnil. »Včasih smo vagone postavili na velenjsko progo, pa je bil vso noč mir. Pa zijaj naredi to ... !« Spet se je sklonil in kakor v obtožbo vsemu dodal. »Vlak za vlakom, nobenega miru ni več... « Vlak je .zaviral in se trzaje Ustavil. Bili smo vŠentvidu. Železničar, ki je sedel ob oknu, je jjst.al. prijel staro aktovko in pogledal na uro. — »čez pol ure bom spal kot top... « In odšel je, ne da bi še kaj rekel. Druga dva pa sta Se spet sklonila in se dalje pogovarjala o velikem prometu in nočeh b’-?7 spanja. Ko je »dolgi« pogledal na ono je ugotovil, da bo šele ob sedmih doma. »Uh, al’ se bom zleknil... « »Jaz pa ne, vreme se- šmenta-no obrača, pa_ pšenico imam $e zunaj. Za nobeno ceno ne morem dobiti žgnsk. 'da bi »ožele«, je dejal in gledal v sklonjenega soseda. V Stran ju sta izstopila. Prvi je zavil 0b prosi navzgor, drugi pa se je izgubil na stezi sredi pn’i-ošen;h travnikov. Rogatčan nas j€ ropotale od-pojial od njiju, utrujenih od nočnega dela... doma na jih le čakalo rtidrda še težje delo. Kdo ve? SM H!TI MALOMARNOST ALI KORISTOLJUBJE? Od tedaj, k« je bivši upravnik menze na Duplici pri Kamniku prevzel vodstvo, ni bilo v njej pravega re‘da. Abonenti so se pritoževali zaradi premajhne snažnosti in slabe hrane. Toda, ker si abonenti niso mogli prebirati gostinskih obratov, so morali biti zadovoljni s tistim, kar so jim nudili. Grajati niso smeli ničesar, kajti upravnik jim je grozil, da ne bodo dobili hrane, če bodo kritizirali. Toda tudi temu samovladju je odklenkalo, ko so nekemu abonentu servirali črvivo pečenko. Sanitarna inšpekcija je teda j 'odkrila v kuhinji in kleti takšen nered, da je upravičeno odločila, naj menzo zaprejo. To so res preselili v bližnjo gostilno Ribič, vse uslužbence z upravnikom vred pa odpustili. Toda vprašajmo se, ali je dovolj, če so ti brezvestni ljudje samo odpuščeni? Najbjiže se bodo prav kmalu znašli v drugih gostinskih obratih in nadaljevali s tako malomarnim delom. Ali ne zasluži jo, da bi pred sodiščem odgovarjali za svoja dejanja. Po njihovi krivdi je marsikateri delavec obolel. Če‘je kaznovan tisti, ki v pretepu poškoduje človeka, mar ni kazni še bolj vreden tisti, ki postopoma zastruplja delovne ljudi in zato zahteva še plačilo. O. Š. Radomlje. NA RAČUN DRUGIH JE LAHKO GOSPODARITI »Delavska enotnost« je v številki 23 objavila tta prvi strani članek »Na račun drugih je lahko gospodariti« — napisan na osnovi pomanjkljivih navedb v zapisniku sindikalnega sestanka podjetja »Planinat v Cflju. V omenjenem članku so hude netočnosti. Zato dovolite, da v kratkih obrisih pojasnim nekatere netočne navedbe. Pisec članka »Na, račun drugih je lahko gospodariti« je nedvomno bil spodbujen k pisanju takega članka s tistim delom zapisnika, kjer je govora o dobičku. Prav tu se je vrinila netočnost. Tistih 4,296.957 dinarjev ni dobiček, marveč bruto dohodek dosežen v lanskem letu. Opazke glede tega, da so potrošniki ustvarili »dobiček« so netočne, če upoštevamo, da je celjsko mesarsko podjetje »Planina« v preteklem letu prodajalo meso potrošnikom ceneje kot tovrstna podjetja v drugih slovenskih mestih. Tudi sedaj so cene mesa v Celju nižje kot drugje. Mar ni to dovolj zgovoren dokaz za to, da si kolektiv »Planina« vsestransko prizadeva čim bolj ustreči potrošnikom. Sicer pa, konec koncev kolektiv niti ni zainteresiran na ustvarjanju dobička. Tu naj tudi povemo, da v podjetju doslej še nihče ni prejel premije. Nekdanji uslužbenec H. G. dolguje 900 tisoč dinarjev. Ta dolg je nastal kmalu po razdelitvi matičnega mesarskega podjetja in sicer že pred leti. Da bo podjetje dolg izterjalo sodnim potom, pisec članka ni zapisal in torej podjetja dolžnik ni »okrog prinesel«. Nepoučen bralec bi utegnil tudi sklepati, da gre za veliko količino pokvarjenega mesa, kot to piše pisec v članku. Hkrati pa to tudi povezuje z »dobičkom«, ki je »kljub takim izgubam nastal«. No, resnici na ljubo naj povemo, da se je v oddaljeni podeželski mesnici pokvarilo meso v skupni vrednosti 6 tisoč dinarjev. In naj pristavimo svoje še k navedbam v članku o kraji konjskih repov in grive. Take stvari na sestankih sindikalne podružnice obravnavamo z željo, da prikažemo pojav — dasi je na videz manj pomemben — in način, kako se zoper to boriti. Podobno se dogaja tudi drugod in so za to organi, ki to raziskujejo in sodijo. Mesarsko podjetje »Planina« v Celju dela v razmeroma težkih delovnih pogojih (neurejena predelava, skladišča in podobno, kar je podjetje »podedovalo« v starih zgradbah). Sanitarni organi seveda sproti opozarjajo na pomanjkljivosti in le-te podjetje tudi rešuje, če je le mogoče. ■ Sedaj je v gradnji nov obrat — predvsem za meso, ki bo po svoji zmogljivosti zadostil potrebam mesta in okolice. Nedvomno se bodo s tem še povečale možnosti izdelovanja mesnih izdelkov najboljše kakovosti. Potrošniki v Celju in okolici bodo tako v marsičem še bolj zadovoljni. Torej teh nekaj podrobnosti smo navedli z željo, da bodo bralci »Delavske enotnosti« pravilno obveščeni o delu kolektiva »Planine« v Celju. Opomba uredništva: Gornji popravek smo razumljivo objavili, zato da stvari postavimo na pravo mesto. Naš članek je bil napisan na osnovi zapisnika, za katerega smo bili prepričani, da predstavlja verodostojen dokument. Saj je podpisan od zato določenih tovarišev. To opozarja naše organizacije, da morajo biti pazljive pri sestavljanju zapisnikov. SLABO IN DOBRO V POSTREŽBI Večkrat govorimo in pišemo o dobri, hitri in kulturni postrežbi. Zal se človek marsikdaj razočara. Ce na primer kje »hitro« dobiš pivo, ga dobiš največkrat le polovico vrčka, drugo so pene, cena je kajpada »solidna« kot da je vrček polno natočen. Ali je to privlačno? Cene, da cene. Te so različne. V gostinskih obratih v sosedni llrvatski dobiš pollitrski vrček piva za 55 dinarjev, v Ptuju stane takšen vrček piva »samo* 7V dinarjev. Le od kje tolikšna razlika? • V Rogaški Slatini si potnik brez denarja ne more pogasiti žeje z mineralno vodo. Mineralna voda iz vrelcev je na razpolago le do 18. ure. Pozneje je pri enem izvirku takšen naval, da človek, ki se mu mudi, ne pride na vrsto. Čudna reklama za zdraviliški kraj. Privlačnejša pa je tamkajšnja mlečna restavracija. S čašo oranžade ti postrežejo in zanjo plačaš samo 10 dinarjev. To je vredno posnemanja. J. D. Ptuj KJE JE SANITARNA INŠPEKCIJA? Potrošniki, ki na ptujskem živilskem trgu kupujejo razne pridelke, se upravičeno vprašujejo, kje je sanitarna inšpekcija. Zadnji čas je naš trg slabo založen in cene naraščajo. To je še nekako razumljivo. Nepravilno in neodpustljivo pa je, prodajati nezrelo ali črvivo sadje. Kaj pravi na to sanitarna inšpekcija? Ptujski potrošnik ♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m: »DELAVSKA ENOTNOST« SOCIALNA POLITIKA 26. JULIJA 1957 £ ST. 31 j PLAČEVANJE R. F. Ribnica na P.: Gradbeno podjetje D. zaradi mraza ni 8va meseca delalo, obljubilo pa je delavcem, da bo plačalo 60% plač. čeprav je poteklo že nekaj mesecev, vendar še do danes niso ničesar izplačali. — Odgovor: Če je res, da so vas poslali domov z obljubo in zavezo, da vam bodo za čas prekinitve dela zaradi mraza plačevali 60%> tarifno postavko, potem je podjetja dolžno obljubo izpolniti. Izpolnitev lahko iztožite seveda, če dokažete, da se je podjetje zavezalo zaradi prekinitve plačevati na omenjeni, način. Podjetje je lahko tudi odškodninsko odgovorno, če vas je s takim izgovorom poslalo na tako imenovani »brezplačni dopust«. Tako ravnanje je namreč nezakonito, ker je delavec s takim pošiljanjem prizadet. Če ni dela, naj podjetje delavcu odpove, da mu na ta način zagotovi pravice, ki so dane državljanoma za čas, ki niso v delovnem razmerju brez svoje krivde. Lahko torej uveljavljate napram podjetju odškodninski zahtevek, če dokažete, da izpolnjujete pogoje za pravice za čas nezaposlenosti. Za zaključek pa je potrebno tudi Vam postaviti vprašanje, in sicer: ali poznate svoj tarifni pravilnik? V njem je — oziroma moih biti urejeno tudi plačevanje v primeru prekinitve dela. Če bi dobro poznali tarifni pravilnik in njegov predpis o tem vprašanju, potem bi ne mogli nasesti obljubi, kajti o takem vprašanju se.ne dajejo obljube, temveč se odloča v tarifnih pravilnikih. To je še posebno važno za gradbena podjetja in takrat, ko je predlog tarifnega pravilnika razgrnjen, da o njem razpravlja delovni kolektiv, bi bilo treba načeti to vprašanje, če ga morda predlog ni imel. Torej nimate povsem prav, ko vso krivdo valite na »podjetje«. V njem ste zaposleni, Ete član delovnega kolektiva in sodelujete pri upravljanju oziroma imate pravico do sodelovanja pri upravljanju. O. D. Ljubljana: Iz katerega sklada naj' plača gospodarska organizacija izreden dopust udeležencem letošnjih športnih grafičnih iger in kako plačujejo take dopuste »ustanove«? — Odgovor: Sredstva za plačila takih izrednih dopustov lahko gospodarska organizacija črpa samo iz tistega dela dobička, ki je namenjen za plače. Glede »ustanov« pa je vaše vprašanje močno neopredeljeno, ker ni mogoče razbrati, • kaj pod tem pojmom mislite. Če gre za »ustanovo«, ki posluje na podlagi proračuna in se plače obračunavajo po predpisih, ki veljajo za državne uslužbence, potem se morajo gibati v okviru odobrenih proračunskih sredstev za osebne izdatke. Pri tem je upoštevati, da ima starešina pravico v letu priznati največ sedem dni izrednega plačanega dopusta in če ga prizna za take namene, potem lahko krije plače za tak izreden dopust iz proračunskih sredstev za osebne izdatke. Kajpak pa je delavec oz. uslužbenec, izgubil možnost, dobiti še kakšen dan izrednega plačanega dopusta, če je izkoristil vseh sedem možnih dni. NADOMESTILO PLAČE OB BOLEZNI L. S. Železniki: Ves čas bolezni prejemate nadomestilo plače vendar v tako različnih zneskih, da ne'veste več, koliko Vam pripada. — Odgovor: Za prvih sedem dni ste prejeli 80°/» nadomestilo, odtlej naprej pa stalno 90%. Osnova se v vsem tem času ni mogla spremeniti. Ta osnova je povprečje plač, ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem ste zboleli. V času, ko ste se zdravili v bolnišnici, ste morali prejemati delno nadomestilo, ki znaša 50% od pripadajočega nadomestila. Po povratku iz bolnišnice in okrevališča pa imate pravico do nadomestila v višini 90"/» od omenjene osnove. DELOVNA DOBA Ljubljana: V 18. letu starosti ste stopili v uk, da bi se izučili za trgovskega pomočnika. Ko pa je bilo treba v vajensko šolo, se je trgovec branil plačati vpisnino in šolnino In ker tega tudi starši niso zmogli, je učenje prenehalo. Zaposlili ste se v tovarni. Toda tu Vas niso hoteli prijaviti v socialno zavarovanje in sedaj imate težave za priznanje vse te delovne dobe. — Odgovor: Cas učenja Vam zaenkrat ne morejo všteti v delovno dobo. Cas zaposlitve v tovarni pa spada v delovno dobo. Za to priznanje ni potreben dokaz, da je bil nekdo socialno zavarovan. Odločilno je samo, ali je obstajalo redno delovno razmerje. To pa je bilo kot je mogoče razbrati iz vašega pisma. PLAČEVANJE V. M. Maribor: V podjetju za PTT promet plačujejo nočno delo tako, da povišajo za 12,5% A-tarifno postavko na uro? — Odgovor: Nočno delo se plačuje tako, da se tarifna postavka poviša za 12,5% za ure nočnega dela. Napaka v postopku pri podjetju PTT pa je, da poviša samo A-tarifno postavko. Kot je znano, je v tamkajšnjem podjetju tarifna postavka sestavljena iz treh delov tako, da vsi trije deli skupaj tvorijo — enotno tarifno postavko. Nemogoče je obračunavati nočno ali nadurno delo tako, da se vzame sanio del tarifne postavke. Tako lahko ravnajo samo tisti, ki B in C del tarifne postavke izenačujejo z nekdanjimi raznimi dodatki, njen A del pa smatrajo za nekdanjo temeljno plačo. Razčlenitev tarifne postavke na omenjene tri dele pa ima namen, da jo je mogoče bolj prilagoditi objektivnim in subjektivnim elementom in okoliščinam. Sicer pa kot povedano je tarifna postavka enotna in ni dopustno jemati samo en del, druge pa zanemariti. Tak postopek je tudi nezakonit: je nasproten tarifnemu pravilniku in uredbi o plačah. Tovarna steklenih izdelkov: Imate zaposleno delavko, ki je zaradi zmanjšane delovne sposobnosti zaposlena samo štiri ure dnevno. Nameravate deliti plače iz dobička, pa ne veste, po kakšni osnovi bi izračunali to plačo tej delavki. — Odgovor: Plače iz dobička se dele po doseženih uspehih pri delu. Najpogostejši način, ki ga uporabljajo gospodarske organizacije, je določanje teh plač po doseženih plačah, obračunanih po času in učinku. Zgrešena je praksa nekaterih, da plače iz dobička dele v razmerju napram — tarifnim postavkam, dočim je kar opravičljiv prej omenjeni način. Ce tudi vi delite plače iz dobička po doseženih plačah, potem boste tudi tej delavki priznali plačo iz dobička v sorazmerju s plačo, ki jo je dosegla v svojem delovnem času. Seveda pa ni dosežena plača edino merilo za priznanje plač iz dobička, kajti načelo je, da se upošteva doseženi uspeh pri delu. Ako je ta delavka kljub svoji zmanjšani delovni sposobnosti uspešna pri svojem delu, potem bi bilo kar prav, da se plača iz dobička prizna v večjem znesku kot pa bi jo dobila, če' bi se ji določala samo po plači. Ako pa delite plače iz dobička po tarifnih postavkah, potem pa moremo reči samo to, da je tak način nepravilen, ker omogoča mnogo večje plače iz dobička tistim, ki imajo visoke tarifne postavke, dočim so občutno prizadeti najboljši delavci, ki so plačani po svojem do-•eženem učinku. S. J. Črnci: O vsem, kar pišete v svojem pismu, je že odgovorjeno v 27. številki našega lista, ki jo sami omenjate. Dopolnjujemo ta odgovor samo z opozorilom, da tisti, ki so plačani mesečno, za dneve državnih praznikov ne dobijo nobenega »doplačila«. Nadomestilo za državne praznike dobe samo delavci, ki so plačani na uro in ki bi sicer ne prejeli ničesar, ker so državni prazniki dela prosti dnevi. Ce pa vam poleg čuvajske službe določijo še kakšna druga dela, ki ne spadajo v delokrog čuvaja, potem morajo seveda taka dela plačati posebej, ali pa spremeniti tarifno postavko, če se delokrog vašega delovnega mesta spremeni in poveča. Tovarna usnja Slovenj Gradec: Zaradi uvedbe disciplinskega postopka, je bil osumljeni delavec suspendiran. Po končanem postopku pa mu je bilo delovno razmerje odpovedano in sicer tako, da ste mu dali odpoved 5. februarja z enomesečnim odpovednim rokom, ki je začel teči z dnem, ko je bil izrečen suspenz. Vprašujete, ali ste pravilno izdali odpovedno odločbo, ker ste v odpovedni rok všteli tudi čas suspenza. — Odgovor: Ce smo pravilno razumeli Vaše pismo, je odpoved posledica disciplinske obsodbe. Odpoved ste torej uporabili kot kazen. No, kljub temu, če je dal delavec povod za odpoved, odpoved ni nikdar kazen, temveč je način za redno prenehanje delovnega razmerja. Zato ste bili dolžni pri tej odpovedi upoštevati vse predpise, ki urejajo ta način prenehanja delovnega razmerja. Ce ste dali delavcu odpoved 5. februarja, je začel odpovedni rok teči šele e 1. marcem tako, da je odpovedni rok iztekel z 31. marcem. Za veljavnost te odpovedi je tudi potrebno, da ste v odpovedni odločbi delavca poučili o tem, da ima možnost pritožbe na občinsko arbitražo za odločanje o odpovedi. Končno je pripomniti, da ste morali odpoved prijaviti posredovalnici dela. Torej ste nepravilno ravnali, ko ste v odpovedni odločbi odredili, da teče odpovedni rok z dnem, ko je bil delavec suspendiran. Očitno niste upoštevali, da s suspenzom ne preneha delovno razmerje in da se čas suspenza šteje v redno delovno dobo. Se nekaj ni možno razbrati iz vašega pisma. Domnevamo, da je odpoved sklenilo disciplinsko sodišče. Za tak sklep disciplinsko , sodišče nima nobenega pooblastila in je torej nezakonit. Odpoved daje samo direktor podjetja, disciplinsko sodišče pa izreka disciplinske kazni, ne more pa se posluževati oblik in načinov za prenehanje delovnega razmerja. Ce so bili izpolnjeni vsi pogoji' za izrek disciplinske kazni odpusta, potem bi lahko sodišče izreklo odpust, kar pa seveda nima prav nič skupnega z odpovedjo. Uh, kako je mrzla savska vodal Nedolgo tega smo prejela iz Herpelj pismo, ki ga je poslal tovariš Karel Resinovič. Dotaknil se je perečega problema, o katerem smo v našem ristu že pisali in o katerem je še vedno veliko govora, saj vzbuja večkrat negodovanja in upravičene pritožbe. Poglejmo, če zares upravičene? Tovariš Resinovič se sklicuje na članek, objavljen v 41. številki »Delavske enotnosti« iz preteklega leta in v katerem smo poročali o oktobrski seji Izvršnega odbora Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Ze takrat so namreč razpravljali o učinku -nove Uredbe o otroških dodatkih in ugotovili, da je še nekaj stvari, ki bj jih kazalo urediti. Nova uredba določa znatno ostrejši In tudi strožji imovinski cenzus, kar je marsikoga prizadelo. Zelo strogo določa davčni cenzus in na ta način uvršča upravičence v različne kategorije. Dogaja pa se, da je včasih dohodek od kmetijstva obdavčen z nekaj par več, kot je predpisano za višjo skupino in — upravičenec je uvrščen v nižjo skupino, otroški dodatki, ki- jih sprejema pa so znatno nižji. ~ Tovariš Resinovič v svojem pismu citira tale stavek poročila: »Nadalje so predlagali, naj bi izdali uredbo, po kateri bi bili okrajni zavodi pooblaščeni, da sami odločajo o pravici na otroške • dodatke, kadar davek za kakšen dinar preseže maksimalno vsoto, pri kateri se zmanjšajo otroške doklade.« Potem nas tovariš Resinovič vprašuje,, če je ta uredba že izšla, kajti tudi v njegovem primeru je tako, da je njegov davčni cenzus za 40 para previsok in je tako na temelju 50 dinarjev in 40 para uvrščen v B skupino. To odločbo mu je izdala podružnica okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Sežani, nakar se je on pritožil prvič okrajnemu zavodu, nato še 'republiškemu, citiral gornji primer, toda zaman. Njegovo pritožbo so zavrnili kot neutemeljeno. Odločil se je. da nam piše in ml smo Sli po sledi njegovega pisma, na — Republiški Torej vidimo, razlika je precejšnja. Naj S© tu navedemo pojasnilo, posebne okrožnice Re- za vod za socialno zavarovanje v Ljubljani. Tam smo poiskali njegov spis in nam pojasnili: Tovariš se res lahko upravičeno razburja, toda njegova pritožba je vendarle neupravičena, kajti tudi mi ne moremo ničesar ukrepati mimo uredbe. Videli boste, da je zavrnitev njegove pritožbe popolnoma zakonita. V Uradnem listu štev. 1-56 . je sprememba 35. člena Uredbe o otroških dodatkih (Uradni Ust 36-55) in sicer se sprememba glasi: »Ce Ima upravičenec dohodek od kmetijstva, se mu odmeri dodatek, ki mu pripada po številu otrok in cenzusni skupini, v katero j e razvrščen v smislu 4. odstavka pod a) 34. člena te Uredbe, po naslednji lestvici: pubiiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki pojasnjuje tolmačenje zgoraj navedene spremembe Uredbe o otroških dodatkih: Po število otrok za katere pripada dodatek Ce znaša davčni cenzus temeljne dohodnine od kmetijstva do 50 dinarjev letno na družinskega člana: Ce znaša davčni cenzus temeljne dohodnine od kmetijstva nad 56 — 150 dinarjev letno na družinskega člana: za 1 otroka 2.438 dinarjev 1.820 dinarjev za 2 otroka 4.486 dinarjev 2.990 dinarjev za 3 otroke 8.16$ dinarjev 4.U0 dinarjev za 4 otroke 7.470 dinarjev 4.990 dinarjev za 5 otrok 8.408 dinarjev 5.600 dinarjev za vsakega nadaljnjega 830 dinarjev 620 dinarjev Ob uspeli anketi ljubljanskih Kliničnih bolnišnic Predvsem pohvale TODA GRA JE JE PRECEJ Približno 45.000 bolnikov se letno zdravi v ljubljanskih Kliničnih bolnišnicah. Velika večina, 35.000 od teh, je socialne zavarovanih. Kdo ve kako se je vsak od njih počutil v bolni,š,-nici? Zato, da bo dobil odgovor na to vprašanje, je Upravni od_ bor ljubljanskih Kliničnih bolnišnic izvedel anketo med bolniki, ki so se v letošnjem marcu zdravili in zapustili eno od ljubljanskih klinik. Družbeni organi zdravstvenih ustanov so se doslej pečali predvsem s finančnimi vprašanji in čeprav jim na tem področju še ne bo zmanjkalo dela, so vendar pone_ kod uvideli, dia je njih dolžnost tudi neposredna srb za bolnike »n bolmilko-vo počutje v bolnišnicah. Tako kiot pred časom v Murski Soboti, so izvedli anketo tudi v Ljubljani. Predsednik upravnega odbora Kliničnih bolnišnic Jože Jurač, ravnatelj Koračin, predsednik sindikalne podružnice Potočnik in zdravnik dr. Kairo, so razgrnili pred nas rezultate ankete. Anketne lističe so poslali 936 bolnikom na dom, s frankirano kuverto za odigovoir, in kmalu so prejeli 796 odgovorov. Posebna komisija je odpirala kuverte, strokovnjaki Zavoda za statistiko pa so anketo razčlenili. Predvsem so ločili štiri osnovne skupine .vprašanj, ki so obravnavala: prvič, odnose zdravstvenega osebja do bolnih; drugič, kakšna je bila hrana; tretjič, kakšen je bil postopek pri sprejemu in odpustu in četrtič, ali zavarovanec ve, kdo je plačnik in koliko stane zdravljenje. Na ta vprašanj a ao ’ odgovarjali delavci, uslužbenci, upokojenci, kmeitije, gospodinje in študentje, bolniki, ki so ležali od enega do več tednov ali mesecev v bolnišnici. Njihovi odgovori veliko povedo in so vredni razmišljanj. Velika večina je pohvalno odgovori,la na vsa prva tri vprašanja, medtem ko je bil presenetljivo, na četrto vpraša, nje, kdo je plačnik, odgovor nepričakovano slab. Skoraj polovica bolnih ni vedela odgovoriti na to vprašanje. Ustavimo s-e pri tem: to izpričuje izredno, kar premajhno zanimanje naših državljanov za socialno zavarovanje, oziroma da se mnogi ne zavedajo, kaj jiiim le-to sploh nudi. Res pa je tudi, da je marsikdo odgovoril ta_ k,o tudi zato, ker nam je,- če se tako izrazimo, prišlo že v kri, da je to pravica, k:i jo vsem de. lovnim ljudem naše domovine, zagotavlja naša socialistična skupnost in se zaradi tega ne vprašuje, kdo plača zdravila, bolnišnico itd. Hrana, ugotavljajo zavarovanci, je dobra, čeprav je veliko pripomb na to, da dobivajo hrano hladno. V bolnišnici stoje stavbe v paviljoosikem sistemu in zato ni čudno, da se jim hrana ne bi ohladila med prenašanjem iz centralne (tudi premajhne) kuhinje do posameznih paviljonov. No, zdaij so naročili novo posodo iz Francije. Tudi pripomb glede perila za bolnike je bilo dovolj in tako smo tudi tokrat v razgovoru s tov. Juračem In Kanačinom zašli na finančno področje. Perilo kupujejo iz amortizacije. Glavna sestra * zahteva perilo, zdravniki instrumente, šefi adaptacije... sredstev je malo in — perila tudi. Večina anketirancev je odgovorila, dia ata odnos zdravstvenega osebja dio bolnikov im način zdravljenja dobei-, postopek: pri sprejiemu in odpustu pa pravilen. Značilno je, dia smo našli v odgovorih bolnikov, ki so ležali na onkološki kliniki same pohvale in zahvale zdrav. stvemeimu osebju, kar je nedvomno zasluga zares toplega in požrtvovalnega ravnanja osebja z boliniki. Več pritožb je bilo na primer v mapi porodniške klinike, čeprav v glavnem le na račun kakšne drobne neprijetnosti iaili najmanjšega dela osebja. Ti odgovori tudi 'kažejo, da pacienti razumejo objektivne težave: da ni prostorov, dia ni kadrov,itd. Na ljubljanskih klinikah je namreč 130 sistematiziranih mest nezasedenih in sicer predvsem zaradi nizke nagrade in zares napornega dela. Zato niti ni čudno, če neka LABORANTKINJA niše: »Zdii se ml, da .le bilo strežno osebje preobremenjeno, zato ni moglo biti vse delo kljub prizadevnosti brezhibno opravljeno, čeprav je bilo opaziti tu in tam nedopustno površnost. Na primer, da se ne izvrši to kar naroči zdravnik.« GOSTINSKA DELAVKA pa pravi: »Pri sprejemu in odpustu nisem opazila nič nepravilnega. Morda bii morala ostati še nekaj dni v porodnišnici, pa ni bilo prostorov, ker so čakale na postelje nove nosečnice. Vse fb sem razumela. — P. s.: Mnogi kramarji zaslužijo danes več kot zdravniki — tega ne morem razumeti.« Prebrali pa smo tudi takšne odgovore: NAMEŠCENKA: »Preveč selitve iz sobe v sobo in mnogo čakanja na posteljo.« In spet DRUGA GOSPODINJA: »Nekatere pa sploh niso za ta poklic. Prosila sem je za nočno posodo. pa ml pravi, če si se toliko potrudila, da si rodila, se boš le toliko, da boš šla na stran.« STROJEPISKA: »Zdravniki sijajni in prijazni. Nekatero strežnice pa so imele de nas slab odnos. Takšno Je bilo splošno mnenje naše sobe.« To ,so naj ostrejše pripombe, kj smo jih lahko prebrali, vse ostalo pa šo pohvale Kliničnim bolnišnicam, tz odgovorov veje pravo razumevanje zp objektivne težave in želja, naj bi odlpraiviili vise subjektivne težave. Upravni odbor ljubljanskih Kliničnih bolnišnic je dobili vsekakor še eno sliko svoje ustanove, prepričan; pa smo. da bo znal odstraniti tudi navedene pomanjkljivosti. Prav bi bilo, če bi izvedel anketo tudi o tem, kaj mislijo starši o zdravljenju otrok. D. D. »Zaokroževanje zneska -nad 0,50 izpod 0,50 dinarjev je nedopustno in se mora uporabiti navedena lestvica, čim presega davek ba člana 5,01 dinarjev na davčni cenzus.« Z drugimi besedami, tudi 1 para je dovolj, da se prosilcu za otroški dodatek odmeri ta Po drugi cenzusni ekupimi. Tako, tovariš Resinovič vidite, da je Republiški zavod ipostopai zakonito. Drugo vprašanje je, ali je to tudi najbolj pravično. Še vedno se da razpravljati o omenjeni uredbi in čeprav ne zanikamo, da meja mora biti, bi vendarle kazalo spremeniti Uredbo v toliko, da b; dovoljevali zaokroževanje že tako kot je bilo rečeno v članku, oz. na omenjeni seji, kar tudi tovariš Resinovič -navaja. Na Republiškem zavodu so nas opozorili, češ, če dovolimo zaokroževanje do 50 para, bo zopet prizadet tisti, čigar davčni cenzus znaša na primer 51 par nad določenih 50 dinarjev. Rekli so — morda Pa davčna odmera n; pravilna; mogoče bi kazalo v takem primeru popraviti davčno odmero, mi. Zavod ne moremo nič. Zdi se, da to ni rešitev, in da je zaokroževanje nekaj par navzdol boljša in bolj pravična rešitev, D. D. Ob štiridesetletnici Velikega oktobra Velike demonstracije julija 1917 v Petrogradu so popolnoma podprle gesla boljševikov: »Nikakršnega zaupa- nja začasni vladi! Vsa oblast sovjetom!« Revolucionarno razpoloženje ljudstva je bilo vedno večje. Odpor delavcev, kmetov in vojakov na fronti proti Začasni vladi se je krepil zaradi tega, ker vlada (v kateri so bili predstavniki ruske burioazije, eserji in manjševiki) ni rešila niti enega problema; ni zagotovila miru, ni dalu ljudstvu kruha in svobode. V industriji so bile razmere zelo težavne. V maju je bilo zaprtih 108 tovarn, v katerih je prej delalo 8.700 delavcev. V juliju pa je bilo zaprtih že 206 tovarn, v katerih je delalo 47.754 delavcev. ■Lakota se je selila v deželo. O njej so govorili celo kapitalisti. »Koščena roka lakote in bede bo zgrabila za vrat ljudske tovariše, člane komitejev in sovjetov« — so upali veliki tovarnarji in storili vse, da bi bila beda čim večja. Zapiranje tovarn je izzvalo val stavk. V pokrajini Nižega Novgoroda je stavkalo dvajset tisoč delavcev. Tudi na vaseh je vzplamtelo revolucionarno razpoloženje množic. V začetku julija se je kmečka vstaja razširila v 43 gubernijah. Vse to je vplivalo na vojake. Bežali so s fronte, ker niso vedeli za kaj se vojskujejo. V mesta je prišlo deset tisoč ubeglih vojakov. Na fronti so razpadali celotni ' polki. Komanda je spet uvedla smrtne kazni. ; - Revolucionarni val je zajel zlasti Petrograd. Po majskih demonstracijah se je večina tovarn pridružila boljše-vikom. Na njihovi strani so bile tudi tri vojaške enote. Boljševiki so zahtevali: »Odstranimo staro vlado, vrzimo Kerenskega!« Armada je zgubila zaupanje v Začasno vlado, toda v vojaških komite- jih so bili eserji in manjševiki, ki so nasprotovali revoluciji. Boljševiška partija je spočetka nasprotovala julijskim demonstracijam, ker je bila prepričana, da bi jih bur-žoazija rada izkoristila in v krvi zadušila ljudsko gibanje. Toda poziv pe-trograjskega komiteja boljševikov, naj proletariat ne gre na ulice, ni mnogo pomagal. Delavci in vojaki so napolnili petrograjske ulice in zahtevali: »Nikakršnega separatnega miru z Nemčijo! Nočemo nikakršnih razgovorov s kapi-. t »tisti/* Boljševiki, ki so se pokoravali sklepu Partije in se niso pridružili demonstrantom, so če sto slišali, kako šo delavci govorili: »Če jih ne bi osebno poznali, bi jih odvrgli kot manjševike.« Zaradi takšnega razpoloženja množic je boljševiška partija sklenila prevzeti vodstvo demonstracij. Na konferenci v Petrogradu so boljševiki sklenili, da bodo 17. julija organizirali mirne demonstracije delavcev m vojakov z geslom: »Vsa oblast sovjetom!• Lenin je poudaril: »Geslo: Vsa oblast sovjetom! — mora zmagati in zmagalo bo!« V mirni demonstraciji je 17. julija sodelovalo kakih pol milijona ljudi Zbrali so se pred Centralnim izvršnim komitejem sovjetov in zahtevali, naj komite prevzame oblast. Toda Izvršni komite je okleval. In ko je revolucionarna množica pričakovala odločne ukrepe Izvršnega komiteja sovjetov delavskih in vojaških odposlancev, je Začasna vlada privedla v Petrograd vojaške okrepitve. Vojaštvo je začelo streljati na mirne in goloroke demonstrante. Ulice je pordečila kri delavcev in vojakov. Junkerji in drugi kontrarevolucio-narji so 18. julija napadli redakcijo »Pravde« ir* tiskarno »Rad«. Izvršni komite sovjetov delavskih in vojaških odposlancev ni podprl demonstrantov. Delegaciji revolucionarnih kronštadskih mornarjev je celo priporočil, naj mornarji odlože orožje. Dne 20. julija je Začasna vlada izdala nalog za aretacijo Lenina in zahtevala, naj ga sodi posebno sodišče. Istega dne je Začasna vlada razpustila vse vojaške enote, ki sO sodelovale z boljševiki. Razpustila je tudi Izvršni komite sovjeta baltiških mornarjev, ki je bil na strani demonstrantov. Uvedla je smrtno kazen za vojake in : Pirnarje, ki so sodelovali v demonstracijah. Buržoazija je histerično zahtevala: »Oblast mora biti oblast! Oblast je treba postaviti na svoje mesto in razpustiti sovjete delavskih in vojaških odposlancev/« Tako so bile demonstracije razbite. Partija boljševikov je prešla 'v ilegalo. Pomen julijskih demonstracij je ogromen. Boljševiška partija se je še tesneje povezala z delovnimi ljudmi. Z lic eserjev in manjševikov so demonstracije vrgle lažno masko in pokazale, da so se v resnici povezali z buržoazi jo. Julijske demonstracije so odgovorile na osnovno vprašanje vsakega revolucionarnega gibanja, na vprašanje: V čigavih rokah je oblast? Odkrile so obličje Začasne vlade in. dokazale, da je buržoazna in protiljudska. To so spoznali tudi tisti številni ljudje, ki so pred demonstracijami še simpatizirali z manjševiki in eserji Lenin je tedaj pisal, da je bilo gibanje v juliju zadnji poskus, da bi s pomočjo manifestacij omogočili sovjetom prevzem oblasti. »Od tega dogodka so sovjeti, to je eserji in manjševiki, ki so imeli v njih glavno besedo, dejansko predali oblast kontrarevoluciji, na čelu katere so kadeti, ki jih podpiram eserji in manjševiki. Sedaj v Rusiji ni več mogoč miren razvoj revolucije, zgodovinsko gledano se vprašanje 'daj postavlja takole: Ali popolna zmaga kontrarevolucije ali nova revolucija?« Delavci, vniaki. kmetie in mornarji so se odločili za revolucijo. (Iz »Glasa Rada«) 28. JULIJA 1957 A ŠT. 31 NAŠE GOSPODARSTVO »DELAVSKA ENOTNOST. Ob popisu in opisu delovnih mest v tovarni koles »Rog« v Ljubljani Brez ali s sodelovanjem kolektiva t V tovarni koles »Rog« v Ljub. Lani je popis in opis delovnih mest, kot ena izmed najvažnejših priprav za analitično oceno, sovpadel prav v čas, ko je v Podjetju v teku določena reorganizacija. V »Rogu« so namreč v letošnjem prvem polletju začeli prehajati na serijsko proizvodnjo koles. Prehod iz dosedanjega načina proizvodnje, ko so razen koles izdelovali tudi dobršen del sestavnih delov, na serijsko proizvodnjo, je seveda terja! vrsto ukrepov tako iz administrativno kolt tud; tehničnih vidikov. Cilji, ki jih hočejo doseči z reorganizacijo, s prehodom na serijsko protevodntio, so: pospešiti rast proizvodnje ln produktivnosti ter znižati lastno ceno proizvodu, -o pa je moč uresničiti z crg.aniziran.jem dela na sodoben industrijski način. V podjetju so že lani med drugim osnovali organizacijski oddelek z namenom, da le-ta skrbi za racionalizacijo dela in poslovanja, svetuje vpeljavo boljših oblik dela, skrbi, da so Izdani predpisi v skladu z odgovornostjo in organizacijsko shemo podjetja, da posamezniki uresničujejo Izdane predpise itd. Organizacijski oddelek je v sedanji reorganizaciji pravzaprav pogonska sila. Prejšnji planski oddelek so reorganiziral; v ‘tehnično-gospodarski sektor s planersko in kalkulacijsko službo ter obračunom dela na eni strani, in na drogi strani s službo tehnologov, normircev in oddelkom študija gibov in časa. Proučevanje tehnološkega procesa proizvodnje v posameznih oddelkih, oziroma v podjetju kot celoti, proučevanja o Izkoriščanju časa in materiala, nadzor in smotrnejše spremljanje stroškov preko delovnih nalogov oziroma spremljanje stroškov na vsakem delovnem mestu in podobno so vodstvo pod- ' jetja opozorila, da mora v marsičem spremeniti organizacijo dela, oziroma, da mora dela in delovna mesta v nekaterih oddelkih drugače organizirati. (V lakirnici na primer, kjer je bilo v bistvu enako opravilo, to je lakiranje, porazdeljeno na dve delovni mesti in med štiri delavce, so y dve opravili združili v eno delovno mesto; pri Prejšnji razporeditvi dela, — ki Je trenutno še v. veljavi, določen pa je že rok, da ga morajo spremeniti — ni bil delovni' čas zaposlenih smotrno izkoriščen, če pa so ga polno izkorišča1!)!.’ So ga izkoriščali marsikdaj -na račun kakovosti 'izdelka; pri brizganju okvirjev so n.a primer ugotovili, da kabine niso niti polovico izkoriščene, zato kor je kvalificirani delavec izgubljal čas s pripravljalnimi deli in zato s0 mu dodali nekvalificirano pomožno moč, ki mu pripravlja dele koles za brizganje; v grupni montaži so z določenimi izboljšavami, na katere jih je opozoril študij gibov in časa, povečali učinek dela za 20 odstotkov; v iteku pa je reorganizacija dela v montaži — tok montaže bo tekel v obratni smeri kot sedaj, zato da blodo racionalneje izkoristili majhen Prostor.) Pirehod lz posamične na serijski način proizvodnje, reorganizacija iz administrativno-Upravnih. in tehničnih vidikov le torej terjala drugačno organizacijsko shemo podjetja, drugače porazdeljene pristojnosti. Prav to pa je varovalo komisijo za analitično oceno delovnih mest oziroma za sedanji popis in opis delovnih mest pred shematičnim prepisovanjem tarifnega pravilnika, kot so marsikje storili. Komisija za opis Jn popis delovnih mest je namreč morala upoštevati način bodoče proizvodnje. S prehodom iz posamične na OB DNEVU VSTAJE Čestitamo koroško GOZDARSKO PODJETJE SLOVENJ GRADEC serijsko proizvodnjo so morali v podjetju1 skrbno proučiti proces proizvodnje iin organizacije dela in zato se niso smeli naslanjati' na obstoječi tarifni pravilnik oziroma na dosedanjo razporeditev delovnih mest, • opisano v tarifnem pravilniku. Popis in opis delovnih mesit kot prva faza analitične ocene dela Pa je s svoje strani nedvomno ugodno vplival na še skrbnejše proučevanje-delovnih mest,-če ne drugače, vsaj Iz vidika, da je delo na določenem prostoru zdravju škodljivo ali ne, kakšno znanje oziroma izobrazbo terja in podobno. Z administrativno -formalne Strani so v »Rogu« sicer uspešno zaključili popis in opis delovnih mest. Vendar, če uspešnost te akcije ocenjujemo s stališča, ali je kolektiv kot celota dovolj seznanjen s ' smislom analitične ocene dela, potem bi skoraj smeli zapisati, da so opravili le polovico naloge, da so šele na pol poti. Zakaj trdim to? Izvršni odbor sindikalne podružnice in delavski svet podjetja nista na primer doslej na nobeni svoji sej.; posebej razpravljala o smislu analitične ocene delovnih mest, oziroma o poteku dosedanjega popisa in opisa delovnih mest, oziroma ali je le-ta pravilno potekal. Delavski svet je sicer razpravljal o analitični oceni toda le tedaj, ko so izšli predpisi o popisu in opisu delovnih mest. Več se je s tem ukvarjal upravni odbor podjetja. Izvršni odbor sindikata pa — nič. Iz razgovorov z nekaterimi sindikalnimi odborniki je moč razbrati, da sl tudi sami pravzaprav niso čisto na jasnem o smislu in pomenu analitične ocene. Pravijo, da so dobili v tej smeri tudi premalo pomoči od višjih sindikalnih vodstev, ki so bliže izvoru informacij. (Namen izvršnega odbora pa je, da bo te dni na razširjeni seji razpravljal <> nalogah v drugem polletju in tudi 0 analitični oceni dela.) Iz teh razlogov sindikalna podružnica tudi ni sklicala sestankov članstva in na njih razjasnila, kaj s,; obetamo od analitične ocene, kakšna stališča mora zavzemati sindikat in kako naj delo potega. Zato sindikalna podružnica tudi ni bila dovolj pozorna na to. da so anketne .liste izpolnjevali samo uslužbenci podjetja, mojstri in preddelavci, ne pa tudi vsi delavci. Iz razgovorov s posamezniki v »Rogu« je moč razbrati, da so v podjetju pozabili na sodelovanje kolektiva pri; tako važnem opravilu, posamezniki pa da so ga morda celo podcenjevali. Kako naj si sicer človek razlaga tele trditve: delavec, ki dela v akordu, lahko vendar v anketni list zapiše samo to, kar mora delat;; in nič drugega ... Nekateri delavci se komaj znajo podpisati, teh stvari ne razumejo, opis dela je vendar stvar tehnologov... Res, če sindikalna organizacija oziroma člani delavskega sveta in upravnega odbora oziroma upravno vodstvo podjetja o tem z delavci ne razpravlja, če jim nobeden ne pojasni smisla analitične ocene delovnih mest, potem res ni moč pričakovati tistega sodelovanja vsega kolektiva pri tako važnem opravilu kot je nujno zaželeno. Takšno ravnanje pa je slabo in to je velika pomanjkljivost. Delavec, ki sicer dela v akordu in opravlja določeno naročeno delo. lahko ob izpolnjevanju anketnih listov opozori na določene pomanjkljivosti, na to, da je recimo ta.ali oni sivo) napak postavljen, da ne dob; prav; čas materiala in podobno, skratka, da bi lahko delo na njegovem delovnem mestu ali oddelku drugače organizirali. Nedvomno So tehnologi in strokovnjaki poklicani proučevati tehnološki proces proizvodnje in organizacijo dela. kajti za to So plačani. Toda v dobršni meri lahko store to tudi delavci, če jih opozorimo na določene koristi, k; jih bodo imeli sami, oziroma podjetje kot celota. S stališča plačne politike namreč ni mogoče pričakovati koristnih sadov, če pri analitični oceni delovnih mest ne bi proučili organizacije dela." ugotovili vrednost dela na posameznem delovnem mestu, če ne. bi za to 'zainteresirali prav vsakega člana kolektiva. Zato zapišimo še enkrat to, kar smo že zapisali v našem listu: »Temeljno opravilo sindikatov je v tem, da temeljito in vsestransko razjasnijo delovnim kolektivom smisel analitične ocene delovnih mest in da j'ih orientirajo na poznavanje ključnih problemov okrog tega dela. tako da bodo znali uspešneje sodelovati pri delu in da bod-o zmogli družbeno vrednotiti opravljeno delo. Obeti sindikalnih odbornikov, da bodo na posebni sej; razpravljali o analitični oce.nl delovnih mest, o njenem smislu, o dosedanjem poteku popisa in opisa delovnih mest, pa nam zagotavljajo, da bodo v »Rogu« to zamujeno nadomestili in za analitično oceno dela zainteresirali ves kolektiv. Peter Dornik ZAPISKI O DELU KOLEKTIVA TEKSTILNE TOVARNE V AJDOVŠČINI Nad povprečjem štiri ure sem bil med kolektivom Tekstilne tovarne v Ajdovščini., Iskreno smo se pomenkovali o uspehih kolektiva in tudi o pomanjkljivostih. Današnja Tekstilna tovarna v Ajdovščini je majhna, vendar je njen prispevek h gospodarstvu precejšen. Letni brutto produkt znaša 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Ustanovitev tovarne je pomemben prispevek h gospodarski moči vse naše skupnosti, še pomembnejši pa je za industrializacijo teh krajev, Iti doslej skorajda niso po. znali industrije.. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1948. Stroje, znesene iz vseh vetrov, ki so jih odstopile druge tekstilne tovarne so namestim v poslopjih bivše predilnice, ki so jo Italijani že leta 1932 opustili. Stroje, ki so jih draga podjetja izločila, so tu sami popravili in pod veščimi rokami pridnih tkalk tečejo kot da bi bili novi. Tekstilna tovarna v Ajdovščini ima, kot smo dejali, stare stroje. Todia glede notranje ureditve in proizvodnih uspehov je enakovredna dobršnemu delu velikih podjetij pri nas. 2e v začetku smo povedali, kakšne uspehe je 'kolektiv dosegel v teh nekaj letih glede izkorišča^ nja strojev. Svoj obstoj je s tem nedvomno opravičil Razen tega, da je uspel kolektiv izdelati iz leta v leto več blaga in boljo izkoriščati stroje, je tudi izboljšal kakovost svojih izdelkov. Od tujih kupcev, kii jim pošilja blago, dolbiva pohvale. Za v bodoče mislijo — seveda če bodo dobili investicijsko posojilo — zgraditi še predilnico. Računajo, da bi imela nova predilnica zmogljivost 18.000 vreten in da bi letno izdelali 2.030 ton česane in standčne .preje, ki je naš trg talko hudo pogreša. Ce bodo ta načrt uresničili bo spet 250 Kraševcev dobilo delo Tokrat smo združili dva posnetka iz montažnega oddelka tovarne »Rog« v Ljubljani. Na prvem vidite monterja Šinkovca, ki je nravkar pritrdil okvi- 54.000 kolesa na voziček z?, vpenjanje. Usmerjevalec Ambrožič je tedaj od nekje iz pisarne prinesel lepo izpisan letak in ga pritrdil na ogrodje. Šinkovcu je bil malo napoti, vendar... Če bi objavili še ostale posnetke montaže, bi nastal kar cel filmski trak. Zato si poglejte na spodnji sliki Zinko Zivicevo, ki je pravkar namestila sedež in za nameček kolo še takole okrasila. Dslovni praznik kolektiva tovarne koles »Roga 50.1)00 kolo na montažni, cesti V montažnem oddelku tovarne koles »Rog« v Ljubljani je "bito v soboto zjutraj tako kakor po 'navadi, vsaj navidezno tako. Delavci in delavke so hiteli sestavljat kolesa, hiteli kot vsak drugi dan. Ni šala, sestaviti iz' deset in deset delov 100 do 130 koles v osmih urah, toliko kot jih sestavljajo ite dni. Pra- vim, da je bilo v montažnem oddelku v soboto zjutraj skoraj tako kot, po navadi ali vsaj navidezno tako. Sem ali ,tja Se je kdo ozrl pod strop, kjer je viselo zeleno obarvano ogrodje kolesa, na njem pa kairton z izpisanimi besedami; »50.000 — končna montaža«. Delavci montažnega oddelka, F R o I Z.V O P N J A ■: v ■: j VET U . NOTRANJITRANSPORT je mogoče izboljšati tudi v starih tovarnah (Nadaljevanje in konec) V 24. številki z dne 7. junija 1957 smo objavili prvi del teg3 sestavka. Zavoljo pomanjkanja prostora objavljamo nadaljevanje v tej številki. Proučimo sedaj resnične pomanjkljivosti starih poslopij. Horizontalni transport preprečujejo tele stvari: Prostor med podpornimi stebri je preozek in zato je prehod težji. Vrata so večinoma ozka, delavnice so ločene s številnimi predelnimi zidovi. Vertikalni transport je otežkočen zavoljo tega, ker dvigala počasi delujejo, ker je njihova nosilnost majhna ali ker niso pravilno razporejena. Izkoriščanje gornjih nadstropij je otežkočeno tudi zavoljo tega, ker je nosilnost tal premajhna. Dohodi za sprejem ali razpošiljanje blaga so slabo razporejeni in zavoljo tega je tu gneča reden pojav. Omenjene težave nastajajo dostikrat zaradi nesmotrnega izkoriščanja prostorov. NE ODLAŠAJTE Z UKREPI Neko podjetje je za svoje pisarne in osrednje skladišče uporabljalo stara poslopja, ki so jih nekdaj zgradili za skladišča. Pritličje je bilo visoko 6 metrov in torej prav pripravno za skladišče in tudi za pisarniške prostore. Podjetje je sklenilo zgraditi nova poslopja, toda ko -o proučili, kako so izkoriščeni prostori in kako naj bi uredili transport po sodobnih metodah, so ugotovili, da ni treba zidati novih poslopij, temveč da lahko celo opustijo nekatere lokale, ki so jih prej vzeli v najem zaradi splošnega pomanjkanja pisarniških' in drugih prostorov. Tesen prostor za nalaganje in razlaganje materiala je prav tako težaven problem. Toda če upoštevamo, da so številna podjetja zmanj-. šala svoje zaloge v skladiščih. in da so podrla zidove do dohodov, potlej so našla takoj boljšo rešitev za nalaganje in razlaganje materiala. Marsikdaj je notranji transport otežkočen zaradi nepotrebnih naprav, ki stoje tamkaj brez haska, na primerov zaradi kotlov, dvigal in podobnega. Položaj tal je prav tako lahko prepreka za boljši transport. Če bi jih obložili z litimi železnimi ali jeklenimi ploščami, smo s tem že omogočili prevoz materiala s sodobnejšimi prevoznimi sredstvi. Cenejše je, prebiti nekaj odprtin v zidu, kot da povečamo dolžino transportne poti s tem, da vozimo material skozi vrsto vrat. Transport med nadstropji lahko moderniziramo z dvigali, kar nas malo stane in sicer ne samo z na-* menom, da povečamo njegovo zmogljivost, temveč, da uvedemo tudi avtomatično delo in sicer s tem, da ljudje ne »spremljajo« tovorov. S tem prihranimo izdatke za transportne delavce v prostorih, kjer prej nismo imeli dvigal. XXX V vsakem primeru in v vsakem poslopju so različne možnosti za izboljšanje transporta. Rešitve so različne, vendar ima vodstvo podjetja pri vsem tem zadnjo besedo. Omeniti velja še nekaj stvari v zvezi s koordinacijo proizvodnih operacij in celovitostjo notranjega transporta. Neenak utrip posameznih strojev nujno zahteva posredne rezerve in zavoljo tega izgubljamo čes in prostor. Velika oddaljenost delovnih mest podaljšuje transport in vpliva na to, da so delavnice prenatrpane z raznovrstnim materialom. V takšnih primerih se morajo o rešitvi pomeniti skupno vsi tisti, ki so odgovorni za proizvodnjo in notranji transport. TEŽAV NE REŠUJEMO Z NAKUPOM MODERNE OPREME Zgrešeno je mnenje, da bomo lahko vse' težave, ki nastajajo pri notranjem transportu odstranili, če bomo kupili zanj moderno opremo. Tudi najbolj sodobne naprave ne morejo odstraniti slabosti, ki nastajajo zaradi slabe razporeditve prostorov, slabe organizacije in premajhne strokovnosti osebja, ki je pri transportu zaposleno. Neumnost je torej nered reševati z mehanizacijo. Potrebno je le sistematično delo; na osnovi analiz in načrtov za nov sistem se lahko odločimo za zmogljivost, posebnosti in velikost. Ge vas kdo prepričuje, da kupite opremo za transport in šele po odločitvi razmišljate, kako jo boste najbolje izkoristili, ste storili napak in že takoj spočetka ste se sami odpovedali možnosti, da bi transport modernizirali. Mi ne podcenjujemo slabosti starih poslopij, toda spoznavanje osnovnih načel notranjega transporta, podrobna razčlenitev delovnih operacij, upoštevanje metodičnega in sistematičnega dela kot tudi iznajdljivost, vse to nam omogoča, da dosežemo cilj, ki ga želimo. Nikar ne trdite, da je stanj"e vaših prostorov vzrok za slab notranji transport. Sprijaznite se s tem, kar imate, vendar izkoriščajte prostore na učinkovitejši način. TD. Dagallier, »Manutention«, Pariz 27 — 1956) Krajša pot — večji uspeh Primer preurejene razporeditve neke verige pakiranja, ki ga tokrat objavljamo, nam kaže, kakšne koristi lahko dosežemo z majhnimi spremembami v starih prostorih, ki nas niti ne stanejo veliko. Ob razporeditvi »prve izmene« (slika 1) so etikete, karton in končni proizvodi prihajali po transportnem traku do mesta, kjer so jih delavci uporabljali za etikiranje in pakiranje in polne škatle pošiljali po drugem transportnem traku v skladišče. Kartonirano embalažo so prinašali iz zelo oddaljenega prostora, etikete pa je trak prenašal še iz 'l-SLIKA /KLANCE K,SATOM M TAVLJEVE JMTUICE ni 1' IMG ?» * ^ \ ŽLEBU DELAVCU,KI TOL/Vl. / j . X 'VfftIBA tTiMCTIAAVjA. 'X DELAVSKA ENOTNOST« PRIRODA IN TEHNIKA 26. JULIJA 1957 ® ST. 31 Ali že veste? Stari in novi stoli Doma ste našli star stol, ki ga ne morete rabiti, ker je sedež že preveč izrabljen. Toda tudi tak stol boste zlahka popravili. Sedež lahko napravite iz deske ali pa namesto deske vzamete ustrezajoč okvir, preko katerega pribijete konopljine trakove. Pri delu boste razen konopljenih trakov potrebovali še žeblje, s katerimi boste trakove pribili na okvir. jlUŠtiCI Tepi svinčniki Prav gotevo ste se že večkrat jezili, ko ste nenadoma opazili, da vam je svinčnik top. Pri roki nimate noža, da bi ga priostrili. Posebno ostrilo (glej sliko) vam bo v takih primerih zelo dobrodošlo. Napravite si ga lahko sami doma iz tanke deščice, na katero pritr- te k rja. pitja, čopič zn britje Čopič za britje spada med tiste predmete, ki jih rabimo vsak dan. Kadar pa je čopič nov, se kaj redno zgodi, da se posamezne ščetine preveč razprostrejo in začnejo odpadati. To lahko preprečimo. Vzamemo kos tanke vrvice in čopič na spodnji strani (v dolžini 2 do 3 cm) močno ovijemo. Naj povemo še to: tako si pomagajo tudi sobosli-karji. Zakaj jih torej ne bi posnemali. V % , sj -J Sredi meseca julija Je priplul v koprsko pristanišče sesalni bager Peter Klepec, ki je začel poglabljati morsko obalo, kjer bodo lahko pristajale prekooceanske ladje z 10.000 tonami nosilnosti. Na sliki vidite del koprske obale. Ob zgodnjem poletnem jutru stojijo ob bregovih naše vijugaste in mirne Ljubljanice ribiči in namakajo svoje trnke v vodo. Trdno upajo, »da bo kaj prijelo«. Med njimi je tudi mar. sikak »črni ribič«, ki skrije ribiško vrvico v travo, ko koga zasliši. Odpeljali smo se s Špice, iz čolnarne, v lahnih tihih kajakih proti Podpeči. Nikamor se nam ne mudi. Počasi plujemo, srečujemo rane nedeljske izletnike, sprehajalce v še meglenem jutru, se veselimo .množice vodnih ptic. Vidimo vse od čaplje pa do smešnih regeljcov, ki se prevračajo po vodi. Nad mostom pri Preserju se malo odpočijemo, nato pa odplujemo naprej proti Vrhniki. Pod mostom prenesemo čolne preko plitvine in zavijemo v Malo Ljubljanico. Ustavimo se M a »videnje, H%vave e Sonce se je nagnilo čez poldan. Ob majhni gozdni poseki, tik ob novozgrajeni cesti, so udarjali krampi in iiopate. Ni se več poznalo, da so tod še pred dobrim tednom ras*a drevesa. Gozdna poseka je naglo spreminjala svoje lice. Oznojeni delavci so za trenutek prenehali delati, se ozirati navzgor v hrib, kjer so še včeraj ras,e košate smreke. Danes jih ni več. Posekali so jih. Ne samo smreke, vse drevje, prav vse, kar jim- je prišlo pod |oko. vse so posekali. Morati so. Kako bi sicer drugače napravil; traso za bodočo žičnico na Krvavec. Po strmi cesti je prisopihal starejši moški. Poiskal s; je košček sence, se vsede, in začel pogovor: »Doma nisem vzdržal. Na vsak način sem hotel videti, kaj je z novo cesto. ,Menda jo vendarle niso nalivi poškodovali’ sem dejal ženi, preden sem odkolovratil z dotna. No, pa je kar dobro prestala naliv.« S palico je dvakrat potrkal po zaprašenih čevljih, nato pa nadaljeval: »Pa ste jo res hitro zgradili. Kdo hi si mislil, da bomo namesto kozje steze imeli zdaj tako lepo cesto. Ko bo žičnica stekra, potem šele...« Vajenci letujejo Letos bo v Ankaranu in Valdoltri letovalo okoli 100 vajencev iz vajenskih šot Zagorja. Trbovelj, Sevnice, Brežic ter učenci Trgovske šole iz Novega mesta, ki delajo, oziroma so doma v okraju Trbovlje. Tudi za vajence iz Videm-Krškega so poskrbeli. Tako bodo organizirali letovanje v MaJem Lošinju, kjer bo preživelo letni oddih 712 vajencev iz občin Krško in Senovo. Predvidevajo, da bo letos letovalo 168 vajencev. Bazen itega bodo vajenci odšli v letovališča, ki so jih organizirale uprave šol ali pa podjetja. Tako letuje na Braču že 150 učencev inefu-strijsko-rudarske šole iz Zagorja in 165 učencev industrijsko -rudarske šole iz Trbovelj. Medtem ko je 160 vajencev Industrijsko- kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje že v Crikvenicl, 40 vajencev »Mehanike« že letuje v Crikvenicl. Kakor kaže bo letos preživelo na morju letni oddih 703 vajencev. V industrijskih šolah so za ta letovanja poskrbeli denarna sredstva tako, da so vajenci za letovanje štedili skozi vse leto, del sredstev Pa 50 prlspevaBe uprave šol ali podjetja. Največ O TEBI, TVOJEM DELU, > TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE • DELAVSKA S ENOTNOST sredstev je prispeval Okrajni zavod za socialno zavarovanje iz sklada za preventivo, Okrajna zveza prijateljev mladine, Okrajna trgovinska zbornica in nekatera podjetja. Razen teh letovanj bodo nekateri vajenci preživeli letni oddih tudi v le-tovališčih, ki so jih organizirala podjetja, v katerih so vajenci zaposleni. A.K. Beseda mu je zastala v grlu. Vstal je in se odpravljal nazaj v vas. Marsikaj mu je tokrat rojilo po glavi. Ko je koraka*' po lepi, novozgrajeni in speljani cesti, je venomer na Sla# mrmral. »To pa, žičnica pa!« 2e sedaj gre skozi te vasi veliko 'turistovi Največ pozimi. Smučarjev. Peljejo se s kolesi, motorji, avtomobili. Potem pa na Krvavec. Pot je dolga. Kar krepko moraš stopiti, če hočeš, da ne zapraviš večine izaeta samo za hojo. Utrujen prideš na vrh. Zaželiš $i čaja. Kaj čaja, prostora, da se odpočiij eš! Ne ho ni£, prijatelj. Dom je poln. Prepozno si prišel. O, pač, tamle je nekdo vstal. Kot bi te nevihta podita, »e zapodiš proti stolu in se vsedeš, nato pa spet čak a š... Zdaj tega ne bo več. Izletniki ge bodo pripeljali do izhodiščne točke, nato pa z žičnico na Krvavec. Tam gori pa »muči na noge in že gremo na veliki Zvon. Toda v Cerkljah bomo morali misliti na marsikaj. Ne bi bilo napak, če bi ceste temeljito ’ popravili in jih asfaltirali, si zgradili v Gradu hotel, saj primerno zgradbo že imamo. O, seveda promet bo posta* vse večji. (Menda bomo morali celo • kmalu, morda še misliti na enosmerni promet.) V ve? hribe bodo začeli hoditi tudi starejši ljudje, tudi tisti, ki le s težavo stopijo višje, kot je kakšna »krtina«. Modrovanja nj-bito ne konca ne kraja. Morda bi naš znanec zgrešil domov, da ga hi opomnil starejši vnuk, ki mu je veselo zaklical: »Ja, oče, kam pa greste?« Cerkljani že vedo. da se bo z žičnico marsikaj spremenilo. Skozi njihovo vas bodo prihajali nov.i in novi turisti. Odpreti bo treba nova gostišča in us*už-nostne delavnice, kjer bodo vešče roke kos vsakršnim okvaram, na avtomobilih, motorjih in ne nazadnje na kolesih (saj bo teh prevoznih sredstev prav gotovo največ.) In prijatelji prirode? Krvavec je tik pred Ljubljano. Okol; 25 kilometrov, koiikor so Cerklje oddaljene od Ljubljane, lahko prevozi poprečen kolesar v eni uri in po*. Lepa cesta je brez večjih vzponov, prijetno je speljana med prijaznimi gozdiči. Tistim ljubiteljem naših gora, ki pa jim »sapa« ali »srce« ne pustita hoje navkreber, pa bo prav gotovo ustregel graditelj žičnice, SAP-Turist biro. Žičnica na Krvavec zdaj ni več prazno govoričenje. Planine bomo približali delovnim ljudem in upajmo, da bo to prav letos. Kdo pri izviru, pri Velikem Močilniku, še lepše pa je, če se pripeljemo v Retovlje. Razpnemo šotor, skuhamo si večerjo in posedimo ob ognju. Premišljujemo o naši znanki Ljubljanici. Kako dolgo pot je napravila ta reka, preden se je pojavila v teh značilnih izvirih? Odkod se stekajo vse te vodne množine in kaj vse je ustvarila ta voda v podzemlju, kajti Ljubljanica je šolski primer kraške reke-ponikalnice — Ljubljanica ima troje povirij. Izvira na treh krajih precej oddaljenih drug od drugega. Prvi izvir je jugozahodno od Loškega Snežnika in pod Nanosom. .V preteklih geoloških dobah si je ta voda izdelala tako mogočno Postojnsko jamo. Vodi, ki ponika tod so jamarji sledili že precej daleč v podzemlje. Pivka se pokaže na dan spet na Planinskem polju pod Gradom, zdaj kot Unica. Drugo povirje je — na severni strani Loškega Snežnika nad Prezidom in na Loškem polju, kjer Trbuhovica .in Obrh zbirata vode, ki poniknejo v manjšo a zanimivo jamo Globino. Ta voda izvira kot Obrh Stržena na Cerkniškem polju oziroma Cerkniški dolini. -(Ostali kraški izviri dovajajo vode s kraške Bloške planote. Te vode teko tudi skozi prelepo Križno jamo). Sredi doline izgine del vode in si verjetno izbere kar najkrajšo pot na Barje, proti izvirom hladne Bistre. Drugi del vode pa si hoče ogledati še podzemlje v jami Kariovici in se poka. že na svetlo kak kilometer proč v Zelških jamah. Kot Škocjanska voda teče preko prelepe kotline Škocjan. Tkalca jama to vodo pogoltne in jo usmeri na Planinsko polje, kje.'- jo srečamo kot del Unice v jami pod Gradom, del pa kot Malenščico v izvirih v Malnih, nedaleč proč od jame. Lenobna Unica se nato vije preko Planinskega polja, Izginja v rešetaš tem obrobju in na kraju v ponorih P-od stenami. Lahko jo vidite le še v globoki jami Gradaščici pri Logatcu in kot Ljubljanico v izvirih od Ljubije, Retovlja do Močilnika. Pri Logatcu se podzemnim vo- dam pridruži še Logaščica, ki ponikne v ponoru Jaški. Kot tretje izvirno področje pa lahko smatramo povirje zanimive Ho-tenke pri Hotedršci, in potokov pri Rovtah in Petkovcu. Slednji teko v Hribski potok na Vrhniki. Izkazalo se je, da teče ta voda tudi v izvire Ljubljanice na Vrhniki. Ta voda teče ob visokih vodnih stanjih na Planinsko polje in izvira v severno zapad-nem kotu pri Grčarevcu ter ponikne skupaj z Unico Pod stenami. Ob nižjih vodostajih pa se pod zemljo priključi Unici in teče z njo na Barje. Tako zopet smo pri naših izvirih. Videli smo od kod vse ta voda, kje potuje. N. Takle je pa rotor parne turbine 'i »SVK — 150«. .Nikoli ne bi dopustovala' če bi v ljubljanski Karto-nažni tovarni vprašali delavke a K bi lahko šle na dopust, če ne bi tovarna imela svojega počitniškega doma, tedaj bi dobili odgovor: ne! Kajti le težko bi letovale ob morju za 250 dinarjev, kolikor pravza-. prav stane celotna oskrba v domu v Fiesi. V sami zgradbi, M so jo temeljito preuredili s prostovoljnim delom je zdaj 7 sob, v vsaki sobj' pa 6 postelj. Saj je njihov’ delovni kolektiv številen in marsikdo bi se rad spočil ob morska obali. Na terasi za domom bodo že letos postavili deset šotorov in tako povečALi zmogljivost letpvališ-ča. V načrtu pa imajo, da bedo že v prihodnjem letu napravili betonsko ploščo in zgradili praktične lesene kabine, ki jim bodo služile kot spalnice. Polno imajo še dela, napeljati je treba vodovod, urediti greznico in napraviti cesto do doma, da bodo lahko tudi s kamionom prišli do doma. Sezona se je že začela, 54 delavcev, tolika je namreč zdaj’ zmogljivost doma, željno pričakuje sonca in morja. DALEČ PROČ OD SKRBI Tajnika Sindikata Ni še dolgo tega, ko smo ugibali, kje je voda najprimernejša za kopanje, zdaj pa naše oči zaman iščejo košček , modrega neba. Nekateri že modrujejo — s poletjem je konec — drugi — počakajte še bo lepo vreme. Vremenarji pa trdijo spet svoje. Kaj bi ugibali, vsi si želimo sonca in kopanja ob Sori, Savi, prav tako kot tale kopalka na naši sliki. Republiškega odbora kmetijskih delavcev Slovenije sem našel sredi živahnega telefonskega pogovora. Vneto je pozvedoval, kSe bi se še dalo dobiti . kakšen prostorček za letni oddih v vročem juliju. Ko je končal pogovor, mi je na vprašanje, kako bodo kmetijski delavci letos dopustovali, med drugim povedal tole. Pri nas je glede tega zelo težko. V poletnih mesecih, ko si vsi ljudje v tovarnah in uradih žele na morje, je za kmetijskega delavca obilica dela Seveda vinogradniki, ali pa tisti, ki delajo na posestvih, kjer se pečajo tudi z živinorejo, bodo zdaj raje odšli na dopust kot pa jeseni, ko se bo začelo glavno delo v vinogradih. Nekatera podjetja, oziroma posestva že imajo letovišča: tako Agroobnova v Selcah in Bohinju, Zadružna zveza v Medveji in Portorožu. Živimo v dobi elektrifikacije. Tega se za vedamo zlasti vsakega prvega v mesecu, ko nas obišče prijazni blagajnik mestnih elektrarn. Pa še nekaj drugega je, kar nas nenehno spominja na pospešeno delovanje elektrike — kratek stik. Torej: živimo v dobi elektrifikacije in kratkih stikov. Lahko gremo celo dalje in če nekoliko hudomušno pretiravamo, lahko zapišemo: živimo v dobi, ko kratki stiki prevladujejo nad elektrifikacijo. V poslednjem tednu so nas obiskali trije kratki stiki. Od teh je bil prvi kratek stik kratek, o drugem bi lahko dejali, da je bil podaljšano kratek, poslednjega pa bi lahko že prištevali v večno temo amen. Jaz, za svojo osebo, sem upokojenec. Moja žena tega sicer ne priznava, pravi, da bi si mimogrede lahko dobil kakšno donosno službico: šel bi lahko na primer za čuvaja koles, kjer bi lahko zaslužil kosmate denarce. Enega takega čuvaja pozna, mi zatrjuje žena vsak dan, ta si je pri. kolesih toliko opomogel, da si je sezidal hišo. Ce lahko on. §|zakaj ne bi še .ti, to je pridiga, ki jo čujem vsak dan od svoje družice, in njen namen je prozoren: ona se me hoče doma znebiti, vse k-aže, d>a sem ji v napoto. Na živce ji hodim, tako toži vsak dan. Jaz, za svojo osebo, pa sem upokojenec. Tak je moj načrt in pri njem vztrajam. Odpočiti se hočem na stara leta, to je vse, kar želim. In če mimogrede pokadim pipico tobaka, menim, da tudi ni taka reč, da bi se zavoljo nje žena imela vzrok razburjati. Zaklepetal sem se. Nameraval sem govoriti o kratkih stikih. No, poslednji kratki stik, ki nas je obiskal, je naložil na moja pleča zvrhan koš .težav in nevšečnosti. Z ženo sva bila v kuhinji. Jaz sem bral v tedniku poglavje o skopljencih, žena pa je pomivala posodo. Ravnokar sem ji razlagal, da se mi zdi poglavje o skopljencih v nekaterih primerih kar aktualno, kajti poznam nekega uradnika v neki ustanovi, ki slovi zaradi svojega mojstrskega birokratizma in temu bi človek prisodil precejšnjo mero skopljenstva. Toda — glej šmenta — te svoje duhovite misli nisem utegnil izreči do kraja — že jo je prekinil kratki stik. Dejal sem ženi, ki me zelo rada posluša: »Tako, vidiš, si ostala v temi nevednosti.« Štel sem glasno do šestdeset, toda kakor je kazalo, se je kratki stik izvolil šaliti še naprej. Tedaj je presekal temo dramatični alt moje žene: »Zgani se no, šleva! Ukreni kaj! Zdaj pokaži, kaj znaš! Vsak gospodar v hiši se spozna na elektriko, razen tebe, ki prebiraš raje poglavja o skopljencih!« To so bile hude obdolžitve. Moral sem jih ovreči: »Kdo pravi, da se ne spoznam na elektriko. Malenkost! Takoj bomo ukrenili vse potrebno. Kratek stik, to je tehnična šala. čez minuto bo luč tu. Prižgi svečo!« Žena je prižgala svečo, ki jo je hranila še iz rane mladosti — in pričel sem s pripravami. Iz škatle za orodje, ki je bila na balkonu, sem vzel sekiro, kladivo, klešče, dleto in nekaj velikih in debelih žebljev. Ob tej priložnosti sem po nerodnosti sunil na dvorišče dva lončka z rožami, ki sta se razletela na drobne kosce. Zena je omedlevala: »Vsi svetniki, kaj počenjaš!« »Popravljam kratki stik,« sem ji mimo odgovoril. Ko sem prenašal orodje skozi balkonska vrata, se mi je toporišče sekire zadelo v steklo, ki se je zdrobilo. Zena je zavpila: »Ali je to tudi popravljanje kratkega stika?« Njene pripombe me niso zmotile, kajti zavedal sem se velikega poslanstva svojega početja. Dejal sem ji: »Ne cmeri se, bitje v temi! Prinesi mi raje stol, Potrebujem ga za podstavek. Pregledal bom števec na hodniku!« S solzami v očeh (objokovala je rože ir* steklo) je prinesla žena stol. Naslonil sem sekiro ob zid, vzel kladivo v - eno, klešče v drugo roko (ostalo orodje in žeblje sem pustil na tleh) in stopil na stol. Stopil sem tako nesrečno, da mi je zmanjkalo ravnotežja in sem telebnil na tla. Pri tem sem zadel s kladivom ženino roko, v kateri je držala svečo. Začul sem grozen krik in sveča je ugasnila. Nastal je drugi kratki stik v tem večeru. Nekaj hipov je bilo vse tiho. »Si še živa?« sem previdno in sočutno vprašal v temo. Odgovorilo ml je ducat razjarjenih glasov iz enega grla: »Neroda zabita! Zlobnost brez primere! Ženo bi ubil mimogrede!« »Oprosti, ampak tega nisem imel v načrtu. Zgodilo se je slučajno!« Tedaj sta se nenadoma prižgali žarnici v kuhinji in na hodniku. Zagledal sem ženo, kako se je pobirala s tal. Prijela je sekiro in ko se le prizibala mimo mene. mi jo je pomolila pod nos -s škodoželjnim posmehom: »In s tem si mislil narediti luč!« Bil sem na tleh: moralno in telesno. I” vse to — zaradi kratkega stika. *6. JULIJA 1957 © ST. 31 KULTURNI RAZGLEDI .DELAVSKA ENOTNOST« e Sistem proizvodnje Osrednji problem našega filma "Vsi pogovori o našem filmu se končajo Pri ugotovitvi, da nekaj v naši filmski Produkciji ne teče tako, kakor bi vsi želeli. Te ugotovitve smo slišali na III. kongresu jugoslovanskih filmskih delavcev, o lem beremo lahko pogosto v naših časopisih. Sicer pa ta »nekaj« ni samo naš Problem. Morebiti na nekoliko drugačen način so se z njim srečali in spoprijeli na ^oljskem, na Češkem, v Vzhodni Nemčiji, sUšimo da celo v Sovjetski zvezi, in po-hekod na Zahodu. Ko človek prebira obširne analize, obstane pred vprašanjem hiar je res dosedanji sistem filmske produkcije zastarel in nesposoben izpolniti haloge, ki jih prinaša v filmskem ustvarjanju novi čas. Francoski režiser m teore-t!k Rene Clair je nedavno govoril o tem. On je mnenja, da. se filmsko ustvarjanje Po svojih organizacijskih oblikah vedno °°lj približuje v nekem smislu gledališču. Tudi ^ v umetniški ravni sta si prišli gledališče in film zelo blizu in je izmenjava Izkustev zelo pomembna'in plodna. Prvo vprašanje, ki se zastavlja, če raz-/Tšljamo o sistemu naše proizvodnje, je ,lez dvoma: ali je sedanji sistem produkcije še na ravni umetniškega ustvarjanja in iskanja novih, boljših poti? V o-stvu smo pri nas uvedli (kakor marsikje drugod, kjer je prišlo do ustvarjanja nacionalnega filma šele po drugi svetovni vojai) sistem, ki srno ga povzeli po filmski organizaciji kapitalističnih dežel. Bistvena Značilnost teh sistemov pa je, da neprespano škilijo z enim očesom na tako imenovano komercialnost filma in da morebiti neto nehote uklepajo fimsko ustvarjalnost tisto »ekonomiko«, ki je zatrjevala, da r®1 Velikih umetniških kvalitet niso ^komercialni«, zato pa mnogo bolj serijski, Povprečni ali celo podpovprečni izdelki, ki naj gledalcu nudijo dve uri umetno skonstruirane zabave, razvedrila, pozabe Vsakdanjih težav in življenjske stvarnosti. ~ruga tipična značilnost teh sistemov je birokratsko organizirana proizvodnja, v kateri živi lepo število administrativnega ^Parata naših filmskih produkcij. V semnjem sistemu je tudi značilno močno Poudarjanje na besedi »filmska industrija«, i odklanja misel, da je film najprej Mustri j a, pač pa poudarja, da je film Predvsem in najprej ustvarjalno delo, a -Mustri j a le služi temu ustvarjalnemu ®£esu. Končna konsekvenca prakse sitoma filmske proizvodnje pri nas pa je aravnost smešna: kolikor so na razpolago h°batki doslej ni administrativni kader as‘h filmskih podjetij nikjer prejemal 80 us.otnih plač, če niso zaradi takšnih ali ^iugačnih razlogov ustvarili vsaj minimal-tofa delovnega načrta, medtem pa je vrsta '• inskih ustvarjalcev — torej direktnih in Pomembnejših filmskih kadrov — po-devt0 os*;aia^a tubi več kot leto dni brez ^ to, brez zaslužka in predvsem brez mož-°sti za kontinuirani razvoj. Nobenega ^ orna ni, da posledice, ki jih prinaša tak-j n sistem zaradi vseh svojih značilnosti lotPredvsem antagonizmov do našega ce-st. e8a družbenega sistema ne more biti toiulativen na ravni umetniškega na-Ptodka in razvoja našega filma. _ .Sistem, ki ga imamo sedaj v naši film-1 Proizvodnji, pa postavlja vprašanje ho t-0Ve Oportunosti in življenjske sposob-sti tudi na ravni umetniškega vodstva bsega filma, kakor tudi na ravni umet-^•tega razvoja filmske ustvarjalnosti. Do-jr^Mja praksa je namreč pokazala, da ve-umetniških sektorjev filmskih pro-v naši državi ni bila sposobna pri-filmskim ustvarjalcem dovolj zre-Sc ’ Umetniško in družbeno sprejemljivih ].®nartiev ali celo sinopsisov. Že nekaj v 1 uismo doživeli, da bi ali ob festivalu tieTu-*ju (ki je nekakšen zaključek delov-ttim3 leta in začetek novega v našem fil-Pri Pred začetkom novega leta (ko se ^.•Pravljajo republiški in zvezni proraču-v katerih je vedno tudi postavka o pomoči našemu filmu) bile naše lebr 6 Proizvodnje sposobne objaviti svoj fijj* klovni načrt. Kolikokrat so naše Vato*6 kiše v svojih napovedih pretiranem’ kolikokrat trdovratno molčale! Si-Uthet adm®totrativnega vodstva tudi na bok ni^kem sektorju je dovolj zgovorno da da ie skrajno destimulativen in as' le od situacije do situacije luknje. (j0 di tega je prišlo v zadnjih letih lahko kako emaaj'a dolge vrste slabih filmov, »p_, r 50 n. pr. »Osumljen«, »Slepi tir«, »qv, btki s Splendida«, »Jubilej g. Ikla«, Peka hkrati pa so filmske produkcije tiokl noma zanemarile- kratki, predvsem petami film, ki se je v veliki meri Jnt na raven reklamnega filmanja. Vzbu- tak° bi lahko nizali misli, ki jih dal-ip3 bsša sedanja filmska praksa, še. Or>0z„ "oda bolje bi bilo v tem kratkem -1 u na verjetno najbolj pereč pro-Mšega filma omeniti nekaj misli o ukrepih, ki bi jih kazalo podvzeti, da poskusimo rešiti to vprašanje. Mislim, da bo treba težišče filmskega ustvarjanja prenesti z administrativnega aparata na direktne filmske ustvarjalce. Tega prenosa pa ne gre uresničevati z ustanavljanjem novih filmskih produkcij (ki so se itak pri nas že množile kakor gobe po dežju, saj jih pri povprečni letni proizvodnji 12 celovečernih filmov imamo kar 15), temveč vidim pot v snovanju tako imenovanih ustvarjalnih skupin. Tudi teh ni mogoče. administrativno postavljati z dekretom, temveč morajo organsko zrasti, a sistem filmske proizvodnje mora njih rast podpirati in. stimulirati. Ustvarjalno skupino morejo namreč sestavljati le (če tako rečem) na isto struno ubrani filmski ustvarjalci (režiserji, scenaristi, dramaturgi, snemalci, scenografi, pisatelji, kritiki), se pravi ljudje, ki imajo enake ali vsaj slične poglede na filmsko umetnost, ki nagibajo k tej ali oni zvrsti filmskega ustvarjanja (komedija, drama, sodobna tematika, dokumentaristi, zgodovinska tematika itd.). Predvsem bi kazalo prenesti na takšne skupine odgovornost za kvaliteto dela, kar bi končno vendarle uvedlo v naše filmsko ustvarjanje tisto še tako redko, a neobhodno potrebno pripravljalno fazo dela, v kateri se dejansko oblikuje podoba filma, predvsem pa bi verjetno premaknilo z mrtve točke neprestano akutni problem scenarija. Skupine filmskih ustvarjalcev naj bi končno oblikovale podobo scenarija, ki ga žele realizirati, medtem ko naj bi naše filmske hiše le koordinirale delo teh skupin, filmski sveti pa naj bi imeli končno besedo o realizaciji posameznih načrtov. Ko govorimo vedno znova o selekciji kadra filmskih delavcev in vzgoji novih, ne vidimo bolj uspešne in konkretne poti, kakor so ravno ustvarjalne skupine. Če razpravljamo o znižanju proizvodnih stroškov, se mi zopet vsiljuje misel, da vodi pot k temu cilju skozi skupine filmskih ustvarjalcev. Večina naših tehničnih baz je zelo skromno izrabljena. Skupine filmskih ustvarjalcev, ki se naj izoblikujejo, ki naj vsaka posebej pripravljajo filme v plemenitem medsebojnem tekmovanju na ravnim kvalitete, aktualnosti in umetniških teženj — bodo lahko dale našim tehničnim bazam polne roke dela, kajti prepričan sem, da ob kvalitetnih scenarijih ne bo nikoli problem denar, kajti dobro vem, da bi bila družba prav gotovo, predvsem pa večina naših filmskih distribucij, pripravljena vložiti lepa sredstva v uresničitev dobrih del. To je le nekaj misli o vprašanju, ki je že lep čas aktualno, kadar razpravljamo o našem filmu. Le nekaj misli! Treba bo še marsikaj osvetliti, pretehtati in povedati. Toda vkljub temu sem po rezultatih naše filmske prakse zadnjih let prepričan,. da je sistem osrednji problem našega filma. Vitko Musek OB ZAKLJUČKU V. LJUBLJANSKEGA FESTIVALA © © © Lepše, boljše kot lani © e © © © © s Ljubljana se seveda z obiljem in lepotami arhitektonskih spomenikov ne more meriti z nekaterimi mesti zahodne Evrope, ki sto praivii muzeji stsire in prastare kulture ter prav zato tako privlačni zia turiste iz vseh delov sveta. V našem mestu niso nikoli prebijali mogočni knezi in kraljii, tudi cerkveni hlerarhi ne, da bi s svojim iz ljudstva izžetim bogastvom dali tiste mo. numentame oblike razkošja, kakor jiih vidimo drugod. Zato pa je Ljubljana s 8vofo skromno lepoto tem bolj mikavna. Na pisarno ovnatno ruto naše bele Ljublj ane pa je velik umetnik kot svojo predsmrtno darilo pripel krasno zaponko. Podaril ji je Križanke. Vsekakor si je genialni profesor , Plečnik s prenovitvijo Krilžamk postavil enega majleip-ših spomenikov, nam pa daroval arhitektonsko umetnino, ki jo s ponosom razkazujemo doi mačiim in tujim obiskovalcem. Harmonična ‘lepota klasičnih stavbarskih efememtov, ki jih poživlja barvitost ornamentov, je tako smotrno spoj ena z monumentalno arhitekturo starega samostana, da očara estetsko še tako razvajeno oko. Zlasti pa ze-bleiste Križanke v svoji lepoti zvečer, kadar se v preddverju nevidni zvoki spajajo s svetlobnimi efekti nevidno nameščenih svetlobnih teles v eno samo razkošno skladnost umetniškega doživetja. O.b nekem koncertu je neki obiskovalec dejal: »Tako se mi zdi, ko da muzika prihaja z zvezd.« Te in takšne Križanke so že tretje leto glavno torišče ljubljanskih fesuvatov, teh naših največ j lih vsakoletnih kulturnih manifestacij. Ljubljanski festivali eo s svojimi dosedanjimi uspehi v politi meri dokazati svojo upravičenost. Iz pobude, ki. jo je pred leti dalo Turistično društvo Ljubljana, sio se po sestavi in kvaliteti tako (razvili lin med našim občinstvom tako zakoreninili, da so mu postali že kulturna potreba. To je zlasti dokazal letošnji festival. Prireditve so do zadnjega mesta napolnile avditorij velikega letnega gledališča. Na druži pred- stavi »Prodane , neveste« nekaj sto ljudi ni moglo več dobiti vstopnic; dasi jih je bilo prodanih nad 1800. Letošnji, to je V. ljubljanski festival je trajal od 29.-junija do 21. julija. V tem obdobju so se večer za večerom vrstire prireditve s področja instrumentalne in vokalne glasbe, baleta in folklornega plesa. Prireditve so biie na velikem letnem gledališču v Križankah, njenem monumentalnem preddverju, pod arkadami rotovškega dvorišča in v Viteški dvorani. Pisan, bogat spored je zbranemu občinstvu res posredoval najboljši izbor slovenske in jugoslovanske umetniške ustvarjalnosti. Od gostov je nastopilo zagrebško narodno .gledališče z dvema predstavama Bonodinove opere »Knez Igor«, en večer -pa z baleti Stravinskega, Sangueta in Vidalija. Obe operni predstavi, zlasti pa balet sta znova potrdila visoko umetniško raven zagrebške Opere, ki je tudi v tujini dosegla že velike uspehe. Kakor vedno je tudi letos beograjsko »Kolo« s svojimi folklornimi plesi navdušilo gledalce, ki so dva večera zapored napolnili veliko letno gledališče. Po umetniških gostovanjih v evropskih, azijskih iin ameriških deželah si je »Kolo« -pridobilo sloves enega najboljših ansamblov te vrste na svetu sploh. Tržaški trio »Ars nova«. Zagrebški kvartet in kvartet »Coi-le-gium musieum«. ki je tudi iz Zagreba, so s svojo komorno glasbo nudili pravo doživetje zlasti muzikalno izobraženim poslušalcem. Posebno topio pa so bili sprejeti in pozdravljeni1, naši zamejmi bratje s Koroškega in Trsta., ki so nam čustveno in lepo zapeli svoje pesmi. Med gosti pa naj posebn-o .poudarimo nastop naše priljubljene domačinke, sedia-j v beograjski Operi angažirane "sopranistke Valerije Heybailove in prvaka prav te opere, -mladega baritonista Krste Krstiča. S svojim tehnično in glasovno res ne-presegljivim petjem ste občinstvo tako prevzela, da z odo-. bravanjem in praskanjem kar ni mogla prenehati. Od domačih umetniških an- samblov so poleg Opere nastopali -še akademska folklorna presna skupina »France Marolt«, Slovenska filharmonija in Ansambel slovenskih solistov. Slovenska filharmonija nam je dara dva izredno lepa koncerta. Značilnost prvega je bila. da ga je vodil slavni dirigent Lovro Matačič. drugi je pa bil zgodovinski dogodek v naši glasbeni kuti uri. Na njem so namreč prvič javno izvajali tri izvirna glasbena dela Marjana Lipovška, Vasilija Mirka in Blaža Arniča. Prav tako je bi« izreden dogodek prvi javni koncert komornega orkestra Slovenskih solistov. Ta skupina godbenikov, samih mojstrov na svojih inštrumentih, se je pod vodstvom profesorja Karla Rupla zares odlično afirmirala. Že danes se more v umetniškem izvajanju meriti z najboljšimi jugoslovanskimi ansambli te vrste. Se zlasti pa je ta glasbeni večer poživila prvaki, nj-a naše Opere Vilma Bukovčeva. Težišče vsega letošnjega festivalnega programa pa je bilo vsekakor na ljubljanski Operi. Saj je izpolnila nad eno tretjino prireditvenih večerov, »Ohridska legenda«, ki jo poznamo že iz številnih predstav v Operi, je kakor vedno tudi tokrat v pr-irodnem okolju Križank znova oživela. Prav tako je 'balet »Labodje jezero« s svojo pravljično vsebino šele- v pravljičnem okolju prišel do prave veljave, »Prodana nevesta« še nikoli doslej ni pri nas dosegia take-ga uspeha, kakor na letošnje,m festivalu. Vse to so priče visoke vrednosti naše Opere. Na tem ničesar ne spremeni. da sta poleg našega Korošca privlačila kot gosta Valerija Hleyiba!iOva in- Rudolf Franci, saj sta tudi ta dva odlična pevca, prva kot drugi," tudi naše gore list. ■ Velika - novost V. ljubljanskega festivala je .pa bila uprizoritev množične zborovske opere »Hlapec Jernej«. Nobeno Cankarjevo delo ni doživelo take popularnosti, kakor njegov »Hlapec Jernej in njegova pravica«. V njem je veliki pesnik v pretresljivi umet- niško oblikovani zgodbi prikazal boj izkoriščanega človeka za osnovne življenjske pravice. To je mogočna obtožba delovnega ljudstva,. naperjena proti krivični družbeni ureditvi, ki jo podpirata posvetna in cerkvena oblast. To je uporni krik zatiranih množic, koprnečih po svobodi in socialni pravičnosti. To revolucionarno delo. ki je danes prevedeno že na nešteto jezikov, je zdramatiziral Ferdo Delak. V dramatični obliki ga je prvič uprizorilo leta 1930 v Delakovi režiji proletarsko amatersko gledališče na Dunaju. Pozneje je »Hlapca Jerneja« t Delakovi dramatizaciji uprizarjala ljubljanska »Svoboda« v Ljubljani, Mariboru. Celju, Zagrebu, Beogradu, Sisku in drugod. In še bi ga bili uprizarjali, da ni policija pre-povedaia. delavski oder »Svobode« pa razgnala. Delak je pozneje besedilo priredil v libreto za zborno opero, pravzaprav nekak oratorij, ki ga je uglasbil Matija Bravničar. V taki obliki je bil v sezoni leta 1939-40 uprizorjen v ljubljanski Operi. Za uprizoritev v Kirižanka-h pa je . bil® to delo znova predelano — zbor ni več statičen, -marveč razgiban i-n predstavlja ljudstvo, ki ga Jernej vod,; v boj za -pravice. V tej obliki ,ie »Hiapca Jerneja«« n-a festivalnem odru tri večere uprizarjala ljubljanska Opera. Njen orkester i-n zbor sta bila -pomnožena z orkestrom in zborom Siovenslke filharmonije. N-a odru je hkrati nastopalo nad dve sto oseb. Mogočno scenarije so poživljale projeci--rane slike. Jerneja je pel Lupša. druge solistične partije pa Lipušček. Korošec. Dermota in Mrij-ak Režiral je Delak, dirigiral pa Simoniti. Vse tri uprizoritve so uspele nad vse pričakovanje. Občinstvo, ki je vsakokrat napolnilo veliki avditorij, je z zanimanjem In velikim razumevanjem siedilo predstavi, revolucionarni tako po tematiki kak-o-r tudi po načinu uprizarjanja. Tvegana novost se je v-seskozi posrečila. Sodimo, da festival ni mogel lepše zaključiti svojega letošnjega umetniškega sporeda. MiMjg ^ - ''St. Drago GERVAIS, nrvatski pisatelj in dramatik, je letos 1. julija umrl v ljubljanski bolnišnici, kamor so -ga pripeljali iz Sežane, kjer je nesrečno padel. Književnik Gervais je bil rojen 1994 v Opatiji od koder se je po aneksiji Istre 1818 preselil v Jugoslavijo. Nato je služboval kot advokat in se bavil s književnostjo. Po osvoboditvi je opravljal razne dolžnosti v političnem in kulturnem življenju, zlasti je bil ploden kot pisatelj. Napisal je večje število pesmi in povesti o narodnoosvobodilni vojni v Istri. Napisal je tudi nekaj komedij: »Reakcionarji«, »Ladja je odplula, »Duhovi«, »Za stanovanje gre« in drugih, ki so jih z uspehom uprizarjali v jugoslovanskih gledališčih. Pred nesrečno smrtjo je pil upravnik reškega gledališča. Objavljamo prevod ene izmed njegovih humoresk v spomin nanj i-n njegovo delo. Ni kaj -reči, -nekam zelo so se vznemirili -ti prečastiti -gospodje duhovniki, aktm-zirali so se, iznašli niove oblike dela, kakor da -je ponovno prišel sveti duh in jim postavil nove ma-roge. ■ Pravijo, da je v tej in tej vasj prečastiti duhovnik odprl plesno šol-o. -odšel je za plesnega mojstra, organizira plesne venčke, -preše ž mladino, uči jo valček in polko ter druge moralne plese, pravi da se tudi s plesom lahko pride v nebesa, če se pleše -pod okriljem svete matere cerkve. Tudi lokal je zasedel, najel muzikanta harmonikarja in sploh organiziral stvar po predpisih. Samo, pravijo, pristop je omejen, ne more vsa-k na -pies, kd-o-r bi si zaželel, -temveč siifio tisti, ki prizha zakrament svetega zakona in pristane, da ga zvežejo v cerkvi g svetim -blagoslovom tega prečastitega gospoda plesnega mojstra. A vsem Tistim, ki ne priznavajo zakramenta svetega zakona in se nočejo poročiti v.cerkvi ter se kakor živina registri-rajo tam pri nekih oblasteh, tem so rajska vrata zaprta, to je vrata plesne šoie, in se ne bodo brez-božniki nasitili plesa božjega. 'Nek drug; duhovnik zopet v neki drugi vasi je odšei k nogometašem! Resnično, športno društvo je to sveto lice osnovalo, k nogometašem se prestavilo. žogo nabaviio. suknjo dvignilo, pa se sedaj podi s fantalini p-o trati, centrira in pa-sira. ljubko ga je pogledati in če bi ga videl sveti Peter, bi se petkrat obrnil v grobu in od besa skoči] v avt. A ta duhovnik, znano je, ni tako neumen. kot se vidi. Misli pač, mogoče jim bom s podajanjem im centriranjem privedel v cerkev, če drugače ne- gre. Takole se -nam je razgibala, vznemirila i-n aftotivteinala ta prečastita gospoda duhovščina, izmišlja si vse mogoče načine, kako bi zaibiodelo. čredo pri-' vedla v hlev; nove oblike dela izumlja — v tem j e stvar! Pravzaprav sem hotel razloži*! neki konkreten primer, to je, kako- |e hoteia prečastita gospoda rešiti zablodelo ovco, ki je po poklicu mizar. Ta nesrečna ovca pripoveduje takole: »Grem torej, bratec, po cesti, ničesa-r ne slutim, sobota je, namenil sem se v gostilno, da spijem kozarec vina in se pogovorim s tovariši. Naenkrat stopi pred mene neka žensk-a. vsa v črnem kot neka pošast. Zunaj je bit že mra-to in da nisem, kar. sem. bogami, prestrašil -bi se. Zenska pride čisto k meni in zašepeče: »Prečastiti gospod kaplan želijo govoriti z vami.« »Bogati,« se začudim, »a zakaj?« »Boste že slišali,« pravi tajin-stve-no ženska in me odpelje s seboj. »Pa pojdiva,« si mislim. »Grem, da vidim to čudo; če je ženska tako skrivnostna, je prav gotovo kak v-rag zraven.« Resnično, ženska me pripelje pred župnišče, odpre ena vrata, odpre druga, nekje nekaj zazvoni, nekje nekaj zasušti, odpre tretja vrata, a tisto za njimi je kaplan, bled, lesen, koščen jn oglat, ženska zgine, jaz pa ostanem s kaplanom sam. »Hvaljen Jezus!« mi pravi; vtiče glas 'ima tenak, očesci motni — se pač hrani z molitvami, »Pozdravljeni,« m-u pravim, »kaj je novega?« »Neko sveto delo je treba napraviti,« pravi kaplan; »jutri je nedelja, dan. božji, popoldne imatmo veliko procesijo, toda križ nem je razpadel na dva dela. Potrebno @a je -popraviti.* »In zato ste poslali ono žensko pome?« pravim. »Zato,« pravi kaplan. »Ah veste vi, sveti oče,« mu rečem, »da -je j-utri -nedelja la da se v nedeljo ne dela?« »Vem, krščanska duša. kako ne bi veder,« pravi kaplan; »pobožno in bogu dopadljivo je, da se držite cerkvenih in božjih zapovedi, ali ker je to nujno i-n sveto delo, je prav gotovo, da vam bo prečastiti -gospod župnik podelil odpuščanje.« »Kakšno vražje odpuščanje?« se čudim,-saj me poznaš, pojma nimam o te-h njihovih cerkvenih pravilih. »Dovolil vam bo, da lahko jutri delate, ne da bi padel greh na vašo dušo.« »Bogati,« se čudim, »to lahko napravi, a? Ali to potem drži, a? I-n takšna oblast mu je dana?« »Vsaka oblast je od Boga!« mrmra kaplan in pobožno obrača oči. »Fino,« pravim, m-o-goče mi bo odpuščanje potrebno, kadar bom koga namrati-1. zaenkrat m; ni potrebno nikakršno odpuščanje, temveč v nedeljo ne delam, počivam ~• v tem je stvar.« »To ne nasprotuje dogmi,« Pravi kaplan, »ker je tud; bog počival sedmi d-an. potem k-o je v šestih delovnih dneh ustvaril svet, a to je. sin moj. izjemen slučaj in bogu dopadljivo delo. Tudi kristjan ste ... Ali mogoče niste krščeni, ali morda niti ne pripadate materi cerkvi?« »Ka-r se krsta tiče,« pravim, »pojma nimam, niti opazil nisem. pravij-o pa, da se je nekaj takega zgodilo z menoj. Na vsak način, me ni nihče zato vprašal. Nepravilno je to, tovariš kaplan, ne morete vi mene vpisati v neko vašo cerkev in me še zato niti vprašali niste. Človeška volja je svobodna. Ne bi -smeli tako hiteti, ampak potrpet; do m-o-je polnoletnosti i‘n Potem bi se pogovoriti'. A tako, vidite, se kupili mačka v Žaklju.« »Strašno!« pravi kaplan in pozeleni kot limona. Prestra- šim se, zdaj zdaj. se bo poslovil od zemlje in odletel naravnost v nebesa. »Razen tega,« rečem, »ste se obrnili na napačen naslov, hišno številko ste zgrešili, zame ni prostora med vami, zavrgli ste me, nesrečneža kot staro cunjo, na večne muke obsodili, rajsko veselje mi vzeli in sploh ste me eks-ko-municirati. za garjavo ovco proglasili in ...«, vse mogoče sem mu naštel,- besen sem bil, bratec, kot ris. Izpred gostilne so me odvleklii, a ti veš kako je, če č»ovek deta ves teden kot konj in potem pride nekakšna pobožna baba v črnem pa te odvleče k takšnemu nekakšnemu kaplanu, tja v nekakšno župnišče. Ravno sredi diskusije pride prečastiti gospod župnik in z njim mežnar s polomij enim križem. Ni kaj reči. brate; so se dogovorili. Sedaij si zamisli zgodbo: gledam ta križ in se spomnim: moj oče ga je napravil-. Veš. tudi moj oče je bil mizar in sploh, mizarstvo je v naši družini nekakšna dedna bolezen. Ne morem molčati, pa zinem: »Bogati, ta križ je napravil moj stari1!« »Vidite duša krščanska,« takoj zagrabi župnik, kako že pravimo, za moje izjave, »to je prst božji nedvomno in sploh, »Bratec, to n; noben božji migljaj, niti vražji,« se jezim, »to je preprosto politična ekonomija, Oče je bil mizar, tudi jaz sem mizar in ne morem menda popravi-jati loncevNobenega drugega migljaja ni tu zraven.« »Vi ste brezbožnež! Kako morete živeti brez boga?« zajavka kaplan. ' »Do konca meseca še nekako vzd-rži-m,« mu pravim. »Toda kljub temu se boste nekega dne vrnili h križu in veri,« je rekel žuipni-k, »mnogo mizarskih del je še potrebno napraviti v cerkvi, mnog-o je poškodovanega«. »Kar se vere in križa tiče,« mu pravim, »mnogi so ga nosili in pi kaj reči, tudi prosiavill so ga. mnogo heretikov so iztrebili. hiš zažgali, odpeljali ljudi v taborišča, žive zažigali in tako, slava bogu na višavah in mir ljudem, ki so dobre volje.« »Eh,« prgvi ponižno prečastiti in, obrača oči. »v vsakem hlevu se najde kakšna gairjeva ovca.« »Tako je, bratec,« mu pravi-m. »ali pri vas je prav gotovo epidemija. Nekam veliko se jih je nabralo.« »Ven!« zakriči župnik. »Ven!« sikne kaplan. »Amen,« zamrmra mežnar. »Tako sem. bratec,« je končal svojo pripoved mizar, »povsem zamudil priliko, da bi se ponovno vrnii v okrilje svete-matere cerkve.« na vas se je razlita milost božja. Samo to je, oče je napravil križ. vam je dano, d-a ga popravite. O, kako so čudežna pota gospodova,« je vzdihnil prečastiti in pogledal v nebo, to je na strop, kakor da se na njem križajo gospodo-va pota. »T-o je božji migljaj,« doda kapi-an in. tako obrne oči. da sem pomislil, izpadle mu bodo ali — figo — preveč je treniran. »DELAVSKA ENOTNOST* IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 26. JULIJA 1957 ® ST. 31 j Kako Britanci upravljajo Tanganjiko \iim pulup kolonializma PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V ZAH. NEMČIJI- TANGANJIKA JE NAJ VEČJE SKRBNIŠKO OZEMLJE OZN, OBENEM PA ENA NAJMANJ ZNANIH AFRIŠKIH DEŽEL. UPRAVLJAJ O JO BRITANCI. NJIHOVA UPRAVA V TANGANJIKI SE BISTVENO NE RAZLIKUJE OD UPRAV V OSTALIH BRITANSKIH KOLONIALNIH DEŽELAH. NJEN CILJ JE: OSTATI ČIM DALJŠO DOBO, OSTATI IN VLADATI. Protestno zborovanje na Japonskem proti poizkusnim eksplozijam jedrskega orožja. Tanganjika se razprostira med Kenijo in Ugando (obe britanski 'koloniji). Belgijskim Kongom, britansko Sredino eafrrško federacijo in p-ortugaisko kolonijo Mocam;bique; na vzhodu jo obliva Indijski ocean. Meri 939.362 kvadratnih kilometrov (štirikrat toliko' kot Jugoslavija) in ima 8 milijonov prebivalcev — črncev. Evropejcev je bilo ieta 1948 le 16.299, Azijcev (predvsem Indijcev) pa 46.500. Glavno mesto je Dar es Saala.m. Tanganjika je bila do 1918. leta nemška kolonija. Med obema ' vojnama je bila britansko mandatno ozemlje, po zadnji vojni Pa je postaia skrbniško ozemlje Združenih narodov. Skrbniški mandat je 'bil 1945. leta zaupan Britancem s tem, da Tanganjiko čimprej usposobijo za samostojno življenje. Po kongresu Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov Mi minula imMn KONGRES MEDNARODNE KONFEDERACIJE SVOBODNIH SINDIKATOV (MKSS), KI JE BIL OD 5. DO 13. JULIJA V TUNIZIJI, SE JE ZAČEL IN KONČAL TAKO, KOT JE BILO PREDVIDENO: BREZ SPREMEMB. NIČESAR NOVEGA NI PRINESEL, PRAV NIC NI SiORIL, DA BI TA VELIKA MEDNARODNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA ODVRGLA BLOKOVSKI BALAST IN POSTALA TRDNJAVA MEDNARODNEGA SPORAZUMEVANJA, MIRU IN NAPREDKA. In vendar ne moremo trditi, siprotlja, ki. povzročajo hudo kri da v Mednarodni konfederaciji . na vseh zasedanjih MKSS. Zgto- evobiodinih sindikatov mi sil, ki se zaivize;miajo za odpravo zastarelih pogledov na svet in jim protikomunistična hajka ni začetek iin konec vsega njihovega mednarodnega udejstvovanja. Te sile so, in niso tako slabe kot se zdi na prvi pcgied. Za me dnairodno spicrazumevanj e, cd-pravo nasprotij med Vzhodom in Zahodom in plodno sodeilo-vanje vseh dellavsikih sindikatov, se vedmo bolj odločno zavzemajo številni člani MKSS, toda zaradi odpora ameriških sindikalnih voditeljev (bolj točno rečeno, zaradi blokovske zaslepljenosti 1 nekaterih voidiite-tLjeiv . bivše Ameriške federacije dela (AFL), ki se je pred . poldrugim tetam združila s Kongresom industrijskih organizacij (CIO), se te napredne težnje še. ne morejo dovolj močno uveljaviti. Britanski last »Times« je objavil zanimiv članek o razmerah v tej' medmiairoidinit sindikalni centrali. Pisec tega članka trdi, da so v MKSS huda nasprotja, za katera so v glavnem odgovorni nekateri voditeljli bivše AFL, ki delujejo, sedaj v združeni ameriški , sindikalni centrali AFL-cIO. Ti voditelji že vas čas, odkar 'Obstoja MKSS, skušajo zavladati v mijej, hočejo ji vsiliti svioj e 'blofcovsike poglede, svojo histerično protikomunistično gonijo. Voditelji briitiainsfciih in drugih sindikatov pa bolj realno gledajo na svet; za njih komunizem mi talko črn, čeprav niso njegovi prijatelji. Njihova teza je: Le konstruktivno prizadevanje za razširitev in okrepitev »svobodnih sindikatov« po vsem svetu lahko priieilii komunizem k umiku. Rezultat nasprotij okrog politike so tudi kadrovska ra- di se, da se v znamenju teh nasprotij odvija vse delo konference ali »kongresa. Za vsako vodilno mesto v MCKSS' se bije bolj, ki slabi to organizacijo. Za preteklo obdobje je značilno, da so bili britanski. im drugi sindikati zelo popustljivi in so bili izvoljeni mnogi kandidati AFL. Ker pa le-tj maso mogli učinka vito delovati, če niso upoštevali tudi mnenj, s katerimi se AFL ni strinjala, so navadno kmalu postali nezaželeni. Predstavniki AFL sio na primer uspeli zagotoviti izvolitev svojega kandidata Oldenibrueka za generalnega sekretarja, ko P>a je ta v svojem delovanju nekajkrat upošteval tudi nasprotna mnenja, so ga jeli napadati, čeprav je zagrizen sovražnik komunizma. In talko so najprej podprli potem pa ogoirčeino1 napadli tudi organizacijskega direktorja MKSS Charlesa Miliair-da. tiritainstoi In drugi, sindikati so se do konea 1955. leta umikali pred napadi AFL, keir so se bali, da bi s protinapadom škodovali prizadevanju za združitev AFL iin CIO. Laini pa so začeli bolj odločno zagovarjat; svioija stališča im zahtevali, naj bivši voditelji AFL lojalno sodelujejo v MKSS, tako kot bivši voditelji CIO iin ostalih sindikatov. Novembra lani qp predstavniki fconsieirvatiivnega krila v AFL-CIO obtožili voditelje MKSS, da so pmtiameirišfco usmerjeni, da ne napadajo dovolj odločno komunizma. m Dežela je pokrita z gostimi gozdovi, neobdelana in divja. Le ozek obmorski pas je -gospodarsko aktiven. Tu je doma najboljša juta na svetu, ki jo izvozijo kakih 150.000 ton letno. Plantaže jute so last 5.000 družin belih priseljencev. Obdelane zemlje je le 2,6%. Razen plantaž jute imajo beli priseljenci tudi rudnike diamantov, zlata, kositra, premoga jn svinca. Industrije ni, in tudi ni predvideno, da bj jo gradili. Kakih pol milijona domačinov dela na plantažah jute in v rudnikih. Ostali pa žive v plemenskih skupnostih. Tanganjika zavzema v britanskem kolonialnem carstvu posebno mesto. Črnska Gana je dosegla neodvisnost, ker v njej mi veliko evropskih kolonizatorjev. Bivši koloniji Južnoafriška unija m Srednljeafriška federacija sta postaii hglj ali manj samostojni v okviru Britanske skupnosti narodov, ker je v teh deželah veliko belcev, ki so uveljavili krut rasizem. V Tanganjiki pa ni dovolj belcev, da bi lahko šla po poti Sred-njeafriške federacije, ima pa jih toliko, da po britanskem mnenju ne more slediti Gani.. Zanjo so britanski kolonizatorji našli tretjo pot. k; jo imenujejo »večrasna politika«. Ta politika se po besedah zavzema za sodelovanje med rasami (Evropejci, Azijci in Afričani) v praksi P'a je rasistična. Njen cilj je enako predstavništvo vseh treh ras v upravi dežele. V vladi in parlamentu, ki ga nameravajo izvoliti 1958. ali 1959. leta, naj bi imeli Afričani, ki jih je 8 milijonov, enako število mest kot nekaj tisoč Evropejcev ali Azijcev. Da bi dosegel ta cilj, je britanski guverner ustanovil Enotno stranko Tanganjike, ki je edina poli tič- • na stranka v deželi, črnci pa nočejo sodelovat; v tej stranki, ker ne zaupajo britanskim načrtom. Celo Azijci odklanjajo sodelovanje v njej. Afričani se zavedajo, da hočejo Britanci s svojo »večrasmo politiko« le ohraniti ekonomske in politične pozicije belih priseljencev. Zato je ta politika naletela na ogromne težave. Nemogoče je namreč dopovedati črncu, k; so mu beli priseljenci vzeli zemljo, in sedaj dela na •plantažah ali v rudniku, naj prijateljsko sodeluje s svojim belim gospodarjem, k.1 ga brezobzirno izkorišča. KOMUNISTIČNA PARTIJA ZAHODNE NEMČIJE, KI SO JO ADENAUERJEVE OBLASTI LANI PREPOVEDALE 'IN SEDAJ DELUJE ILEGALNO, JE POZVALA NEMŠKE VOLIVCE, NAJ SEPTEMBRA VOLIJO SOCIALNE DEMOKRATE. V pozivu KP Zahodne Nemčije, ki ga je objavil »Neiues Deutschland«, ■ je rečeno, da Adenaueirjeva politika nasprotuje osnovnim koristim nemškega naroda. Zahodnonemški komunisti zahtevajo odstranitev atomskega orožja z -nemškega mmemmam C Poljska tiskovna agencija FAP sporoča, da so v vseh vejah poljske industrije že ustanovili delavske svete. V posameznih industrijskih vejah, kot so rudarstvo, ladjedel-niska industrija itd., so delavske svete ustanovili v vseh podjetjih. V 463 podjetjih težke industrije so delavske svete ustanovili v 40(1 podjetjih. — Najmanj delavskih svetov deluje v prehrambeni in drobni industriji (le v 30% tovarn). V celoti vzeto delujejo delavski sveti v 60 do 70 “/• podjetih vseh industrijskih vej na Poljskem. 6 Vodja britanskih laburistov Gaitskell je pretekli teden izjavil, da bodo novi laburistični načrti za povečanje kontrole nad zasebno industrijo — če bodo sprejeti na konferenci stranke — bolj pomembni, kot vsi prejšnji laburistični sklepi o nacionalizaciji, Te načrte so objavili kot službeni dokument in o njih bo sklepala jesenska konferenca laburistične stranke. ® Stavkovno gibanje v Franciji se je začelo s splošno stavko nad 100.000 bančnih uslužbencev, je zajelo nove urade in nacionalizirana podjetja. Nameščenci državne Nacionalne banke so se pridružili stavki. Na poziv treh največjih sindikalnih central so se stavki pridružili tudi delavci v rudnikih in uslužbenci nacionaliziranih električnih in plinskih central v vsej Franciji. Sindikati bančnih uslužbencev zahtevajo, naj jim vlada poveča minimalne mezde za 7.000 frankov na. mesec in uvede petdnevni delovni teden. • Ravnateljstvo ameriške letalske družbe v Los Angelesu je odpustilo 6.305 delavcev. Ta družba namerava odpustiti skupno 15.600 delavcev. ® Minuli teden so francoska sodišča obsodila na smrt nad J5 Alžircev. V mestu Alžiru sta bili dve dekleti obsojeni na smrt z giljotiniranjem. Hkrati $o obsodili 20 ljudi na več let prisilnega dela in ječe. V vojaških zaporih je sedaj več kot 750 obsojencev, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni. • Pristaniški delavci v Buenos Airesu in Rosariu (Argentina) so pretekli petek izvedli dveurno stavko. Stavkajoči so zahtevali zvišanje mezd. ozemlja, zavrnitev uporabe atomskega orožja, ukinitev vojaške obveznosti, prenehanje militarizacije dežele, izstop Zahodne Nemčije iz Atlantskega pakta, vzpostavitev demokratičnih pravic ljudstva in izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi. Komunistična partija Zahodne Nemčije opozarja v svojem pozivu na potrebo po uveljavljanju politike miru, ki naj prispeva k popuščanju mednarodne napetosti. Predlaga tudi pogajanja z vzhodnonemško vlado, na katerih ndj bi se Vzhodna in Zahodna Nemčija odrekli atomskemu "orožju, dosegli zbli-žanje obeh držav in tako olajšali združitev dežele. Komunistična partija poziva socialnodemokratsko stranko ih sindikate k skupnemu boju, volivce pa, naj na septembrskih parlamentarnih volitvah volijo socialne demokrate. Zveza sindikatov Danske ima 705.000 članov v V zvezo sindikatov Danske, ki je pod vplivom socialdemokratske stranke, je včlanjenih že 71 Strokovnih sindikatov. Zveza sindikatov ima skupno 705.000 članov, od tega 560.000 moških im 145.000 žensk. Tunizija bo republika Izravali so posišeoo drevo MINULI TEDEN JE BIL ZA TUNIZIJO, MLADO SEVERNOAFRIŠKO DEŽELO, IZREDNO POMEMBEN. V TEM TEDNU SO SE TUNIZIJCI ODLOČILI, DA BODO ODPRAVILI MONARHIJO LAMINA BEJA IN OKLICALI REPUBLIKO. Voditelji Neo Desturja, vladajoče stranke v Tuniziji, ki jo vodi predsednik vlade Burgitoa, se nikoli niso odpovedali svojemu republikanskemu prepričanju, čeprav dobro leto dni (od- kar je Tunizija dobila neodvisnost) niso preveč vznemirjali beja in njegovih ljudi. Stališče Neo Desturja je bilo: Počakajmo, čas dela za nas; pripravimo vse potrebno in potem bomo oklicali republiko. V preteklem tednu pa sta se pripetila dva pomembna dogodka: tunizijska Ustavodajna skupščina, ki so jo izvolili lani, je začela razpravljati o ustavni ureditvi in skoro vsi njeni člani so se izjavili za republiko. Istega dne, ko se je sestala Ustavodajna skupščina, je policija zaprte princa Salaj edina, naijm-iajšega bejevega sina, ker je skušal ubiti nekega policijskega inšpektorja. Policija je ugotovila, da je princ Salaj edin šef velike bande trgovcev z mamili. Hotela ga je zapreti, princ pa je skušal ubit; policijskega inšpektorje, ki je vodil preiskavo Ta dogodek j .e hudo razburi! tunizijsko ljudstvo, časopisi so javno napadali beja in njegove sinove (dva druga bejeva sinova sta bha pred nedavnim obtožena. da sta tihotapila valuto, zlato in opij, obsojena pa nista bila, ker je bej posredo- Pekinško jutro ... Prebivalci Pekinga odhajajo v tovarne, val) ter zahtevali odpravo monarhije in proglasitev republike. Položaj je dozorel. Sestalo se je vodstvo Neo Desturja in predlagalo Ustavodajni skupščini, naj proglasi Tunizijo za republiko. Monarhija Lamina beja je bila za Neo Destur velika ovira. Bej se je kot predstavnik fevdalnih krogov upiral agrarni reformi, organizaciji oblastnih organov, gospodarskim in socialnim ■ ukrepom vlade. Hudo je zameril vladi, ker je omejila njegovo oblast in njegove finance. Ker doma ni imel veliko pristašev, se je povezal s tujimi kolonialnimi krogi in spletkaril proti vladi Habiba Burgibe. S proglasitvijo republike bodo Tunizijci odstranili enega naj večjih nasprotnikov napredka v svoji deželi. »Actiion«, tednik stranke Neo Destur, piše, da bo Ustavodajna skupščina že ob koncu tega tedna proglasila republiko. O dinastiji govori kot o posušenem drevesu, ki 8a bo 'tunizijsko ljudstvo izruvalo s koreninami vred. Nekateri tunizijski in francoski listi sodijo, da bo proglasitev republike v Tuniziji koristila prizadevanjem zei ustvaritev federacije severno-afriških dežel: Tunizije, Maroka, Aižira in Sahare. Kot glavnega _ kandidata za predsednika republike omenjajo Habiba Burgdbo, dosedanjega predsednika vlade in voditelja stranke Neo Destur. Iiiiiili kosom iiit svojo ul V Indiji zadnji čas zelo živahno razpravljajo o Kongresni stranki, o njenem položaju in razmerah v njenih vrstah in vodstvu, o neposrednih in nadaljnjih nalogah, pred katerimi je ta najvplivnejša politična organizacija Indije. O vsem tem pišejo indijski 'časopisi, med katerimi je »National Herald«,' ki izhaja v Lu'knowu lja stališča premij era Nehruja. Ta razprava poteka celo v najvišjem' vodstvu Kongresne stranke. Daljši sestanek najvišjegia vodstva Kongresa je bil tninuli mesec. In čeprav javnost .ob tem ni bila obveščena o vseh stvareh, je bilo ob tej priložnosti rečeno in potrjeno, da so premier Nehru in številni voditelji podčrtali potrebo, da se Kongres na nekakšen način, reorganizira in preporodi/ zato, da bi lahko v izpremenjenih pogojih v političnem življenju Indije odigral isto vlogo, kot jo je imel v času boja za neodvisnost in neposredno po tem. Neposreden povod za ta razmišljanja o Indiji so bile zadnje parlamentarne volitve. Iz njih je' izšel Kongres kot pričakovani zmagovalec, toda istočasno zabeležen pod določenim vplivom njegovih kandidatov (nekateri od njih so bili premagani — tudi v boju za mesta v centralnem parlamentu in v boju za sedeže v narodnih skupščinah posameznih držav Indijske unije). Država Kerala, v kateri so dobili komunisti večino in kjer so osnovali svojo vlado, je najbolj zaskrbela voditelje Kongresa. Zadnje volitve so vzpodbudile vodstvo Kongresa k samokritiki, k iskanju napak, samozadovoljstvu, nediscipliniranosti, h karierizmu in korupciji v vrstah stranke. Volitve so namreč pokazale, da obstoje velike slabosti znotraj Kongresne stranke in so naplavile številne kronične bolezni, ki že zdavnaj načenjajo njen organizem. Opozarja s.e na primer na čezmerno težnjo za popularizacijo posameznih članov Kongresa in prizadevanje, da se obdrži oblasit, namesto, da le-ta služi ljudstvu. To je, po mišljenju številnih, glavni razlog, da Kongres kot politična stranka ne priteguje najboljših iz vrst indijske mladine, čeprav je Nehru že zdavnaj zahteval »novo kri« in težil za tem, da mladince čimbolj vpeljejo v vodstvo Kongresa. V Kongresu se še vedno občuti" bogat vpliv bogatašev, ki finansirajo stranko in se upirajo plačevanju davka. Kritiki, ki se pojavljajo po volitvah, pravijo, da Kongres v resnici nima trdno izgrajene ideologije in da se zaradi tega v njegovih vrstah pogostokrat zadržujejo ljudje s popolnoma nasprotnimi političnimi cilji. Obstdji tudi mišljenje, da bo socialistični element v Kongresu, »rep, ki giblje psa« • vse do tedaj, dokler se ne razčisti idejna zmeda, ki trenutno vlada v organizaciji. Po tem mišljenju mora Kongres krmariti skozi to zmedo idej in se odločiti, ali bo ali ne bo v resnici socialistična stranka. — Ce bo to postal, potem bodo vsi tisti, ki se s tem strinjajo, morali postati socialisti ter se strinjati ali zapustiti Kongres. To lahko sicer pomeni izgubo manjšega števila glasov, toda to bo zagotovilo homogenost in spremenilo Kongres v stranko akcije. Državna administracija je eden izmed prvih objektov kritike v tej razpravi, predvsem glede položaja Kongresa in njegove politične prakse. Poudarek je predvsem na tem, da se ne upošteva 'zahtev in potreb ljudstva. Po mišljenju omenjenega Nehmjevega lista bi se lahko degeneraciji izognili. »National Herald« po dobro poznanem indijskem načinu modro in lepo opozarja, da je,potrebno opraviti. objektivno in skladno analizo in takoj uporabiti pravo zdravilo, prej kot bo pre-kasno: Organizacije kakor tudi človeška bitja imajo svoje zakone življenja. Te rastejo, zore in venejo. Te rastejo in zore tedaj ko predstavljajo te težnje ljudstva in izpolnjujejo potrebe časa. Te kažejo znake upadanja in smrti tedaj, ko se ločujejo od naroda. V najboljšem primeru lahko organizacije v času padanja določen čas trpe v tišini, vendar to ne more biti primer z veliko organizacijo kot je Kongres. Razen ostre kritike se poudarja, da bo Kongresna stranka lahko prebrodila sedanjo krizo in v novih pogojih dorasla položaju, kot se je to pogostokrat dogajalo, v vsej njeni minulosti. Vodstvo Kongresa je pred nedavnim organiziralo .posebni komite z nalogo, da poišče poti in sredstva za to, da b'i Kongres znova postal dina-mičnejši in bolj življenjski. Toda prav tisti, ki žele Kongresu dobro, opozarjajo, da trenuten položaj prerašča raven prejšnjega formiranega komiteja in da zahteva temeljitejše organizacijske spremembe in idejno prečiščenje, ki bi odgovarjalo odlokom in težnjam izgraditve socialistične družbene ureditve. V razpravi, ki poteka v indijski javnosti, vznikajo konkretni predlogi, ne glede na to, kdj pripravlja vodstvo Kongresa. Obstoji na primer mišljenje, da bi morali spremeniti statut organizacije in določiti pogoj za minimalne kvalifikacije tistih, ki hočejo postati člani Kongresne, stranke. Zahteva se, da so stari in novi člani na idejno višji ravni in da Kongres ustanovi forum za svoje kadre, forum, v katerem bi »svobodno in iskreno razpravljali o problemih, ki bi se postavljali pred stranko in vlado z namenom, da bi ideološka razprava prispevala k splošni ozdravitvi organizacije.« . Pojavljajo se težnje za reorganizacijo administrativnega aparata, ki je pod vpli- vom lokalnih voditeljev stranke. Pojavljajo se težnje, da bi bil ta aparat enostavnejši in dostopnejši ljudstvu in da bi bilj nižji politični kadri primer za to, namesto da se birokratizirajo. Izraža se na primer strah, da so birokratične tendence do sedaj zmagovale in se krepile in da ima birokracija mogoče večjo oblast kot kdajkoli doslej. Opozarja se na potrebo, da bi v vlade posameznih indijskih držav prišli ljudje po zaslugah in političnem prepričanju in ne na temelju verskih in regionalnih sorodnosti. Reorganizacijo Kongresa bi lahko uresničili — kot se poudarja v razpravi — tisti, ki so v najvišjem vodstvu stranke, kajti ti ljudje so tudi do sedaj vodili Kongres skozi vse izkušnje. Pozitivno je to, ker prav ti ljudje čutijo potrebo za takšno reorganizacijo in si prizadevajo, da bi pravi čas ukrenili vse tisto, • kar je potrebno. »Vsi tisti, ki" verujejo, da lahko Kongres stori to — naj stare skupno, da bi zgradili socialistično Indijo«, vzklika »National Herald«. Demokracija in socializem sta dva izraza, ki nenehno spremljata razpravo o reorganizaciji indijske stranke Kongresa ne glede na to, kdo je v njej do sedaj sodeloval. V tej razpravi je dober znak to, 'ker se nobeden ne upa zamolčati socialistične poti razvoja. To je dokaz spoznanja Indije — njenega ljudstva, da brez socializma ne more rešiti problemov, s katerimi se bori,- (Jugopres) >00COXXXXX)C*X)0CXXX300XX)00(XXXXXX300CXX)0C»00000000 XXXX300°°d Glas.o Sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik France Boštjančič - Tisk Casoplsno-zaiošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva In apra^ Ljubljana. Čufarjeva ulica 3. - Dom sindikatov. Telefon uredništva in uprave 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046. - Poštni predal 284. - Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221 - List Izhaja vsak peteK. Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.