Posamezna številka 10 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI LETO Vin. — Štev. 7 &efi TRBOVLJE, 16. FEBRUARJA 1955 On izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovutb ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredmiki odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarni v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski vestnik«, Trbovlje I, uprava rudnika — Telefon štev 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredr — Letna naročnina 400 din, polletna ?00 din. četrtletna 100, assečna 34 din — Posamezna številka 10 dir. - Rokopisi morajo biti v uredništvu oajkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračajo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Obsavska skupnost komun od Save do Brežic V soboto je bilo v Trbovljah na skupni seji okrajnih komitejev ZKS in SZDL Trbovlje in Krško izbrano enotno politično vodstvo obsavske skupnosti komun — Posvetovanja se je udeležila tudi tov. Vida Tomšičeva, organizacijski sekretar CK ZKS — Za sekretarja komiteja ZKS obsavske skupnosti komun je bil izvoljen tov. Viktor Kovač Število onih, ki mislijo tako 1 kot m;, je vedno ves;e V soboto, 12. februarja, so bil. pa sestavljata skupaj okrajni postavljeni v Partijskem domu kcmite obsavske skupnosti ZKS. v Trbovljah na skupni seji obeh Tudi oba dosedanja okrajna od-okrajnih vodstev ZK in SZDL bora SZDL sestavljata sedaj okrajev Trbovlje in Krško te- j skupni okrajni odbor SZDL ob-meljj bodoče obsavske skupno- j savske skupnosti komun. V listi komun. Izvoljeno je bilo člansko predsedstvo so bili iz- skupno politično vodstvo — temu važnemu posvetovanju pa je prisostvovala tudi tov. Vida Tomšičeva, org. sekretar CK ZKS. Posvetovanje je obravnavalo v glavnem politična vprašanja, ki so nastala ob združitvi obeh okrajev in v zvezi z ustanavljanjem komun. Po poročilih obeh predsednikov okrajnih odborov SZDL in sekretarjev ZKS tev. Viktorja Kovača in Franca Kolarja, ki sta očrtala dosedanje organizacijske in politične priprave za ustanovitev komun in za združitev obeh okrajev Trbovlje in Krško v skupnost obsavskih komun, katere sedež bo v Trbovljah, je prišla tudi v diskusiji do izraza tista enotnost, kj so jo pokazali že na političnih sestankih in zborih volivcev, ki so obravnavali vprašanje ustanavljanja komun. Obsavska skupnost komun bo štela osem komun, in sicer: voljeni: za predsednika Viktor Kovač, za podpredsednika Franc Kclar, za sekretarja Janez Jesenšek — ostal,- člani predsedstva pa so: Franc Ludoviko, Ferči Miler, Dušan Povše, Jože j drugim važnost delavskega sa-Klanjšek, Lojze Colarič, Mimi moupravljanja, da se je treba v Zupančič, Stane Nunčič in Niko našem demokratičnem razvoju Pečnik. j nenehno boriti ter z močnim Po Izvolitvi obeh vodstev je prepričevanjem in utemeljeva-posegla v besedo tudi tov. Vida j njem dokazovati pravilno pot Tomšičeva, ki je posebno opo- socializma. Ljudem je treba pri. zorila na vlogo članov ZKS in kazati, da ie njihov življenjski SZDL v sedanjem družbenem interes socializem. — Ob koncu razvoju in ob ustanavljanju ko- ! je tov. Vida Tomšičeva govorila mun. katerih vloga bo pa še še o zunanjepolitičnih vpraša-bolj porastla. Poudarila je med njih. -ar. Industrijska podjetja so izpolni a cbveze do drubenega plana (Z zasedanja okrajnega Ij udskega odbora) V dvorani OLO Trbovlje sta se sešla preteki; petek oba zbora okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah k skupnemu zasedanju. Zborovanje se je pričelo ob 8,30 ped predsedstvom tov. Martina Gosaka, predsednika OLO Trbovlje. Glavna točka dnevnega reda je bilo poročilo o izpolnitvi obveznosti industr. podjetij našega okraja do lanskoletnega Brežice, Krško, Senovo. Sevnica,; družbenega plana. Poročilo o Radeče, Hrastnik, Trbovlje in | tem je podal ljudski odbornik Zagorje. Ta obsavskj okraj bo štel približno 117 tisoč prebivalcev. Ta združitev bo nekako prirodno povezala zasavsko ru- tov. Drago Dolinšek. Razveseljivo je, da so vsa naša podjetja zadostila zahtevam našega družbenega načrta in jih celo darsko industrijo s posavskim presegla ter ustvarila večji na-kmetijstvem — ln kar je tudi rodna dohodek, kot je bilo pred-važno: prišlo bo do tiste resnič- i videno. Za tc se je zahvalit; zla-ne povezave, zaradi katere se 1 sti dvigu storilnosti pri rudniku tudi komune ustanavljajo — še Trbovlje-Hrastnik in rudniku zn tesnejšo povezavo med delav- i Zagorje, nadalje izboljšanju stvom in kmeti. j kvalitete in sortimenta izdel- Ker so vse dosedanje prtpra- j kov (Steklarna v Hrastn ku in ve za ustanovitev komun in tu- j Papirnica v Radečah! in še dru-di za dokončno združitev obeh Sim momentom. Podjetje TGM v okrajev že dozorele, so na Radečah in podjetje -»Peta« isto-skupni seji v soboto izvolili no- ; lam Pa nista mogli -zpolrrti svo. vo politično vodstvo — torej jih družbenih obveznosti prav skupno politično vodstvo SZDL j tako ie bilo delno pasivno Sploš-ln skupno vodstvo ZKS za ob- i no str. mizarstvo v Trbovljah, savsko komunalno skupnost. to p« predvsem iz opravičliivih V sekretariat skupnega okraj- urokov, ker so se surovine v nega komiteja ZKS je bil izvo- ! zadniem času močno podrazi.e ijen kot sekretar Viktor Kovač, to tudi razmere na trgu n,ro nadMto Martin Gosak, Tone Zu- ’« ta podietja povsem ugodne, panfič. Janez Jesenšek, Franc Odibomitoj so živo spremljali Kolar, Lojze Ribič, Rozika Bo- izvajanja s stvarno diskusijo, hinc, Franc Kralj in Karel Ster- Sprejet je bil nadalje načrt pro-ban — oba dosedanja komiteja računa za prv0 četrtletje 1955 Člani SZDL — poskrbimo, da pride v sleherno hišo naše glasilo ..Zasavski veštnik“! S tem bomo počastili tudi jubilejno leto — 10-letnico našega osvobojenja. Rudarski kulturnoprosvetni festival „Sv?obod“ v rudarskih centrih Sindikat rudarskih delavcev Jugoslavije bo Izvedel v spomladanskih mesecih rudarsko kulturnoprosvctno revijo v vseh rudarskih središčih Jugoslavije Da je nosilec kulture delavski razred — tega se dobro zaveda tudi vodstvo sindikata rudarskih delavcev v Jugoslaviji, ki dela in teži za tem, da v vse delavske vrste čim globlje prodre resnična delavska kultura. Centralni odbor Zve-xe rudarjev Jugoslavije v Beogradu s; je zadal nalogo, da bo v letošnjih spomladanskih mesecih izvedel veliko kultu rno-prosvetno revijo vseh delav-skjh prosvetnih društev, ki delujejo v rudarskih centrih. Republiški odbor Zveze rudarjev Slovenije je razpravljal o sklepu Centralnega odbora rudarjev Jugoslavije in tudi že napravil konkretne zaključke. Tako je že ^»stavljena posebna organizacijsko-tehnična sija, ki bo to kulturno tekmovale v zveznem merilu v Krek; v Bosni. V poštev za ta nastop pridejo godbe na pihala, dramske družine, pevski zbori in orkestri. Zanimivo je, da morejo delavske dramske družine nastopati s poljubno izbranimi gledališkimi deli. Medtem ko se bodo uprizoritve gledaliških družin ocenjevale posamezno v času od 1. do 17. aprila 1955, bodo nastope vseh ostalih kulturnih skupin ocenili na Rudarskem festivalu, ki bo v nedeljo, 17. aprila t. 1. v Velenju. V Velenju bodo nastopile tudi naj boljše gledališke skupine. Načrt te velike kulturne revije »Svobod« naših rudarskih komi- j središč je vzbudil razumljivo revUiO že doslej veliko zanimanje med Po od mo ni je več ljudskih odbornikov predložilo zboroma več osnutkov odlokov. Te osnutke so odborniki pretresli in jih sprejeli. Tako je bila med drugim z odlokom ustanovljena tržna inšpekcija, sprejet je bil odlok o regulacij; stanovanjske tarife. prav tako so bila sprejeta in potrjena pravila nekaterih gospodarski podjetij. Osnovala se bo tudi finančna inšpekcija, katere zaradi pomanjkanja strokovnjakov doslej nismo imeli. Konstituiral se je odbor iz predstavnikov raznih organizacij, ki bo ustanovil in vodil Center za lzvenarmadno vzgojo pri OLO Trbovlje. Tako se bodo vsi vojni obvezniki strokovno izobraževa. li s čimer se bo krepila obrambna sposobnost naše JLA. — Nekatera podjetja, ki so se pred nedavnim osnovala oz. poslujejo že dalj časa. ter potrebujejo za razS'ritev in povečanje obratnih sredstev kredit pri NB. so prosila OLO za poroštvo Po obšim; debati so bila prosilcem ta poroštva z odločbo zagotovljena. Vse zdravstvene ustanove v Zagorju se ločijo od Okrajnega zdravstvenega doma ter se formira tamkaj krajevni Zdravstveni dom. Ta se bo samostojno finansiral in dobi svoj upravni odbor. Diskutanti so opozorili na resen položaj v našem zdravstvu. Tako potrebuje tudi Hrastnik zdravstveni dom in vsaj rentgenski aparat, Zagorje pa elek-trokardiograf Naš okraj je prvi v Sloveniji glede števila tuberkuloznih obolenj Zato je dobil naš okraj z Golnika resen nasvet, da si preskrbimo svoj fluorografski aparat — Nadalje je veliko pomanjkanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Vozni park naših reševalnih postaj je Izrabljen in ga bo treba obnoviti z novimi, vozili. — Ustanovi se odbor, ki bo upravljal novoosnovani Sklad za varstvo otrok. Skupno z okraji Celje, Šoštanj in Krško se je ustanovila elektroenergetska inšpekcija s sedežem v Celju — Likvidacijski komisiji Trgovskega podjetja kmetijskih zadrug in okrajne menze v Trbovljah sta predložili poročili, po katerih sta obe podjetji končal; svoje poslovanje z izgubo. Ker za terjatev upnikov ni drugih sredstev, naj bi primanjkljaj poravnal OLO Trbovlje. Odborniki pa so se temu uprli in zahtevali, da sodišče razišče poslovanje obeh podjetij in malomarne uslužbence teh podjetij kaznuje. — Odborniki so sprejeli še nekaj drugih odlokov. Ker je svetom pri OLO Trbovlje mandat potekel, so bili njihovi člani razrešeni svojih dolžnosti. Odborniki so izvolili nove svete in predsednike. Zasedanje je bilo zaključeno ob 14. uri. -t. Po vrnitvi v domovino: predse dnik republ ke z Ivanom G očnjakom in Vladom Bakaričem Po povratku predsednika Jugoslavije maršala Tita iz Indije in Burme, ki je bil ogromnega pomena za stvar miru in mednarodnega sodelovanja, je priredilo jugoslovansko ljudstvo predsedniku prisrčen sprejem, kjer mu je izražalo prepričanje, da se je njegov obisk končal s popolnim uspehom. Sto in sto tisočglave množice so ga pričakovale tako na Reki, kjer se je po 72 dneh zopet izkrcal, v Zagrebu in v Beogradu in mu prirejale ovacije z navdušenimi klici »Heroj Tito« in »Dobrodošel«. To je pozdrav s katerim ljudstvo iz vseh naših kraj zv izraža zadovoljstvo, da se je naš predsednik vrnil po uspešnem potovanju iz daljnih dežel. Tito je bil odposlanec miru, je tvorec sreče, ne samo za nas, temveč za ves svet, zato je bila z veseljem in toplino pozdravljena vsaka njegova beseda, ki jo je spregovoril ob svojem povratku, saj so z njimi izpisane nove strani v zgodovini miru, sodelovanja in prijateljstva. Predsednik Tito je vlil vsemu našemu ljudstvu novo vero, da bo mir očuvan in naši ljudje bodo širom po naši domovini zopet prijeli za delo z novimi močmi. To bo tudi največje jamstvo za uresničenje naporov, ki j;h je tov. Tito vložil na svojem dolgem in uspeha polnem potovanju v blaginjo ne samo narodov Jugoslavije, temveč vsega človeštva. Prva seja odbora SZDL komune Hrastnik Pred nedavnim je bila prva seja novoizvoljenega odbora SZDL bodoče komune Hrastnik. Odbor je na tej seji ponovno izvolil za predsednika tov. Jožeta Klanska in za sekretarja tov. Vezoviškovo, ki sta že do sedaj uspešno vodila delo SZDL. Na seji je bilo sprejetih nekaj važnih sklepov, ki naj člane SZDL bodoče komune organizacijsko trdno povežejo in dajo tudi boljšo vsebino dela zlasti vaškim odborom. V prihodnje bodo na seje odborov SZDL vabljeni tudi nadzorni odbori, ki naj ne samo ob koncu leta, temveč tudi med letom pazljivo slede delu organizacij ter tudi pomagajo, če delo zastane. Ker še vedno ugotavljamo, da je del volilnih upravičencev izven SZDL, naj bo prva naloga vseh odborov, da tiste volivce, ki imajo zato vse pogoje, zajamejo in jih s konkretnimi nalogami zainteresirajo za delo v SZDL. Teh volivcev je v Hrastniku še vedno okoli sto, na terenu Dola pa še več Posebno pozornost bosta terenska odbora v Hrastniku posvetila v Hrastnik doseljenim delavcem v samskih domovih rudnika in steklarne, ki so mnog; že člani SZDL od doma, a jih nikdo ne vključi v delo na terenu. Ravno ti delavci pa tvorijo za naše kulturno življenje velik problem, ker prav radi obsede v gostilnah in se potem pretepajo in kalijo nočni mir ter delajo škodo. Odborniki so pohvalili dejavnost pobiralcev članarine in sklenili, da jih skličejo na poseben sestanek in se z njimi pomenijo o problematiki dela v odborih SZDL, saj ti pobiralci članarine mnogokrat ustvarjajo ali pravilno vplivajo na javno mnenje naših ljudi. Odbor je dal pobudo, da se zaradi zvišanja pleč po terenskih odborih sprejme sklep o prostovoljnem povišanju članarine. < Govor je bil nadalje o tečajih in predavanjih, ki da jih je še vedno premalo. Tu naj člani, predvsem odbori SZDL, več pomagajo »Svobodam«. Na tem področju so bili okoliški vaški odbori aktivnejši kot v Hrastniku samem. Da bi delo SZDL in odborov prišlo tučtt drugače do večjega izraza, je odbor komune sprejel sklep, da si vsi terenski in vaški odbori takoj urede uradne prostore, kjer bodo člani SZDL lahko našli odgovorne funkcionarje in se z njimi pogovorili o perečih problemih dela. Končnp je bilo ugotovljeno, da nekateri bivši sodelavci okupatorja in nasprotniki socialistične družbene ureditve prav predrzno dvigajo glave in izkoriščajo našo demokratično ureditev. Take primere je treba brezobzirno prikazati članstvu SZDL in ljudi, ki so se morda vtihotapili v našo organizacijo z razdiralnimi nameni, izključiti. Proslava ob obletnici organizirala v merilu naše re- vsem prebivalstvom. Delavska Publike. Zaključno tekmovanje kulturna društva okraja Trbov-naših delavskih kulturnih dru- Ije »o se že začela pripravljati štev »Svoboda« bo v Velenju, na to pomembno kulturno ma-hajboljie s^ut^e pa bodo nato nifefitacijo delavskega razreda. V dvorani TVD »Paitizana« je bila v torek. 8. t m., slovesna spominska proslava S’®vnostni govor je imel ravnatelj nižje gimnazije prof. 2nidar Recitacije so izvajale dijakinje III. in IV. razreda nižje gimnazije in članici »Svobode I«, ter kot gost tov. Rohoček iz Ljubljane. Moški pevski zbor, moški pevski kvartet in mešan; pevski zbor članov Svobode II so nastopili s pesmimi Prešerna in drugih. Sodelovali so tudi predavatelji tukajšnje Glasbene šole z violinskim; točkami ter kvartet te šole. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev, ki so iz uvodnega govora in vzorno podanih reeitacil lahko spoznali veličino Prešerna — pesnika to smrti pesnika F. Prešerna visokega duha njegovih del, v katerih je napovedal Slovencem lepšo, svobodno bodočnost in jih pozval v boroo za svobodo ter končno k mirnemu sožitju z vsemi narodi sveta Množica poslušalcev je ocenila proslavo za odlično uspelo. J. K. V polastitev Prešernovega spomina v Trbovljah Gimnazija v Trbovljah Je v torek dopoldne v Domu »Svobode« II. priredila v počastitev obletnice Prešernove smrti slovesno proslavo. Sestošolka Berta Zičkar Je seznanila dijake z delom in življenjem velikega ustvarjalca in svobodomisleca, Obsoicsmo! Zakaj so se podražili nekateri nalašč na trg manj živine, ho-kmet jski in drugi pridelki? Cu- teč s tem izsiliti višjo ceno? dno! Vse doslej so bile cene! Prvo drži! Res. prišli so naku-kmetijskih in drugih prehram- povalci iz drugih okrajev, ki so benih predmetov kolikor toliko ponudili višjo ceno. Seveda so in vseskozi na primerni isti višini. Vse do januarja. Zdaj pa spet ugotavljamo, da so se podražili meso, koruza, krompir in sadje. Kje so vzroki? Vse kaže, da so se spet pojavili prekupčevalci in brezvestni nakupovalci, ki so izrabili trenutno pomanjkanje določenih predmetov. Znano je, da je nedavno Okrajni ljudski odbor v Trbovljah izdal koristen odlok o obveznem odkupu živine na sejmih. Ta korak so pozdravili vsi potrošniki. Vedeli so, da bodo odslej cene mesa stabilne. Zal ni bilo tako. Kar naenkrat se je podražilo meso za dvajset dinarjev. Mesarska podjetju so podražitev utemeljevala, da so bile na odkupnih mestih višje odkupne cene in da je bilo le malo ponujene živine. Ali ne tiči za tem nekaj več? Prvič: prišli so — kdo ve od kod — nakupovalci, ki so umetno dvigali ceno. In drugič: ali niso nekateri kmetje izrabili to priložnost in prignali nato je sledil pester kulturni program, v katerem so sodelovali gojenci šole z deklamacijami, petjem in igranjem. Lepi spominski slovesnosti sta imeli, nekateri tudi obe ljah. ljudski šoli v Trbov- j Tokrat 'čilo. kmetje prodali tistemu, ki Je več nudi'. To bi napravil vsakdo. Toda ali ne bi bila dolžnost naših odkupovalcev, da bi te brezvestne nakupovalce naznanili oblastem, saj menda dobro vedo, da so se vsa podjetja dogovorila s Trgovinsko zbornico o skupnih cenah prehrambenega blaga oziroma odkupa pridelkov. To bi bilo najmanj, kar bi lahko storila. Zakaj niso? Morda je bilo res enostavneje pomakniti ceno nekoliko navzgor. misleč, saj potrošnik lahko plačal Toda vse kaže, da bo odslej tudi takim nakupovalcem odklenkalo. Pravkar so v Zvezni Trgovinski zbornici sprejeli učinkovit sklep, ki bo menda pomagal. Vsa taka podjetja, ki so dvigala cene, bodo naznanili Narodni banki, ki jim ho prenehala izdajati kredite. Se več! Taka podjetja bodo enostavno izključili iz Zbornice, kar bo pomenilo likvidacijo tistega podjetja, ker bo po vsej verjetnosti sprejet sklep, da je članstvo v zbornici obvezno. Ta ukrep J« vsekakor oster. Toda praktično zelo dragocen V teh bližnjih spomladanskih mesecih bo pridelkov še manj. In spet bodo skušali dvigati cen«. p« se Jim ne bo posre- Močan sindikat - močno samouoravlianiel^ Liti>e i« okoli« —..- ■ - -... .... Športniki in telovadci bodo delali složno UDcm z«or smdlka a rndarjiV man Ha Zagoriei ljah sploh ne dela) Storilnost v rudniku se je sicer že zv šala kepo pa deluje rutinska stndi* kalna knjižnica Polemika se je razvila nadalje okrog stanovanjskega problema, kako s« del jo nova stanovanja itd Ustanovi naj se komisija, ki bo pravšno deli- V dvoranic: Počitniškega doma sprejet brez sodelovanja sindika- rudarjev na Izlakah je v nedeljo, ta in so ga rudarji sprejeli z ob- _ 6. februarja, zaseda! občni zbor širno d skusijo Do sprejetja no- na lepo višino, potreben pa bo la nova stanovanja, 'in sicer samo —■- ■*----* vega tarifnega prav lnika pa ^ii 1 ‘ 1 prišlo. Ko bodo leto- spet pričeli sestavljati nov tarifni prav lnik, bo nujno najtesnejše sodelovanje delavskega samoupravljanja s sindikatom n komuno Na vprašanje tarifnega pravilnika so se vsi diskutant. spet in spet po- ga odbora tov Avgust Zupančič, vračali Z različn mi predlogi so delavski svet prišl: res najboljši Prisotn delegati n gostje pa so že začrtali, kakšen naj bi po nji- rudarji. sindikata rudn ka Zagorje Obč nemu zboru so prisostvovali: zastopnika CORS Jugoslavije in RO rudarjev, predsedn.k LOMO Zagorje tov Alojz Lukač ter še mestn in okrajni funkc onarji. O delu »ndikata je podal poročilo bivši predsednik smdikalne- še večj strokovni dvig rudarjev ter dotok novih kadrov Predlagano je bilo podaljšanje mandatne dobe č'anom delavskega sveta, tako da bi v-ako leto volil, samo U3 novih članov S tem bi se delavsko samoupravljanje okrepilo, zlasti še, če bodo v ga nato v diskusiji dopolnili. Pregledali so sodobno politično situacijo po svetu ter našo notra- hovem mnenju bil, Delegat so se dalj časa ustavili tudi pri novem zakonu o so- njo in zunanjo politiko Na zad- calnem zavarovanju. Bili so ne-njem občnem zboru je b i j deljenega mnenja, da naj bo pri Posebno pozornost so na občnem zboru posvetili kulturno-prosvetn; dejavnosti v Zagorju. Ob tej priložnosti so diskutanti omen 1, slabe, stare Instrumente najpotrebnejšim. Denar k ga daje rudnik, bi bilo mogoče bolje lje izkoristiti za gradnjo hiš v oblik stanovanjskih zadrug in brezobrestnega posojila posameznim članom kolektiva. — Podano je bilo še* poročilo o Počitniškem domu na Izlakah, ki je bil močno pasiven n ima mnogo dolga na račun novogradenj. Gostišče je bilo kljub slabi sezoni rentabilno Letos mislijo pričeti grad ti nov bazen. Na koncu občnega rbora je V zadnjem času se vrstijo let- j kem na 200, ker bodo vključili m občni zbori domala v vseh naših društvenih organizacijah. Kronist večjega kraja, kakor je Litija z mnogimj društvenimi enotami, niti ne dospe, da bi poročal prav o vseh občnih zborih. Pa nič zato! Bomo pa tem društvom v teku leta posvetili več pozornosti. Vsekakor pa mo. ramo omeni tj litijsko Športno društvo, ker so tam napravili sklep za složno sodelovanje med športniki in telovadci že v letošnjem letu. V litijskem športnem društvu deluje pet sekcij: atletska, košarkarska, namiznoteniška, nogometna in tudi smučarska. V vseh teh sekcijah deluje sedaj okoli 180 aktivnih športnikov Vse kaže, da bo šte- govor o vlogi slnd kata v siste- upokojitvi rudarjev odločilen de- rudarske godbe, zaradi katerih ta bil po precej hudi debati izvoljen vTo članov naraslo že v krat- mu nove gospodarske pol tike. Odbor je ime! jasno začrtano pot, po kateri naj bi vodil svoje člane. Najvažnejša naloga *:ndl-kata lansko leto je b la brez dvoma realno postaviti nov tarifni pravilnik Sindikalni funkcionar! so sode'ovaH pri izdelavi tega pravilnika. Pr šlo pa je do deljenih mnenj z administrativam aparatom, zate so se Iz komisije umaknili. Osnutek je bil lovn staž z doseženo kvalifikacijo. ne pa zadnji delovni položaj. Diskutirali so tudi c tem, kako naj se skrajša rudarjem delovna doba. — Veliko pozornost so nadalje posvetili tudi boln škemu zavarovanju, poškodbam, smrtnim primerom v rudniku in higensko-tehnlčni zaščiti rudarjev Pozdravil- so sklep o nedeljenem dopustu in o prosti nedelji (rudnik Zagorje v nede- ne more dosegati večjih uspehov, nov odbor. Letni obračun podružnice rudar ev v Trbovljah Več sodelovanja, pa bodo uspslii belili! (Z občnega zbora sindikata v Cementarni Trbovlje) Delovni kolektiv trboveljske cementarne je preteklo leto častno izvršil svojo nalogo v pogledu proizvodnje in izpolnitve družbenega plana, ako-ravno je tovarna delno v popravilu. Delovna zavest tega kolektiva je znatno pripomog a k doseženi proizvodnji, saj je bilo v tem podjetju lansko leto le 235 neupravičenih izostankov ali 0,14°/o, kar je res pohvale vredno. Za izboljšanje higiensko-tehnične zaščite delavcev je vodstvo tovarne prispevalo 8 milijonov dinarjev, vendar je vzlic temu potrebna še vse večja pazljivost pri strojnih napravah tovarne, sad je delo na mnogih krajih izredno težavno. — Premalo pa je sindikalna organizacija skrbela za politično-ideolo-ški dvig članstva, kar bi njeni odgovorni činitelji lahko storili s prirejanjem potrebnih članskih sestankov in pojasnjevanjem ter obrazlaganjem raznih problemov, izdanih zakonskih bila odločbo o uvedbi četrte delovne izmene v tovarni, h ka- Po uspelo zaključenih občnih zborih obratn 'h odborov s ndika ta rudarjev je bil prejšnjo nedeljo občni zbor sind.kalne podružnice rudarjev, zastopanem po 233 delegatih. Po otvoritv zbora je dosedanji predsednik upravnega odbora tov Franci S.pek poleg delegatov pozdravil še navzoče goste, med njimi pred-stavn ka Centralnega odbora sindikatov Jugoslavije, tajn ka republiškega zbora rudarjev Slovenije, pred ednika OLO Trbovlje, predsednika LOMO Trbovlje, se- je promet v Počitniškem domu rudarjev na Partizanskem vrhu v drug polovici prejšnjega leta močno dvignil. Ta pojav je razveseljiv glede na to, da so rudar- tudi storilnost na odkopih proti letu 1953 od 4,80 na 5,30 ton/moža. V imenu republiškega odbora rudarjev Sloven je je občni zbor ji ponovno pričeli obiskovati to pozdravil tov Jože Piki. V svo teri naj bi občni zbor zavzel kretarja mestnega komiteja ZK, svoje stališče, vendar do tega ni prišlo ter bodo to vprašanje rešili na posebnem širšem članskem sestanku V sindikalni podružnici je organizirano 96°/» članov kolektiva. Njen odbor je med letom skrbel za to da so člani izkoristili svoj letni dopust ter je organizacija pretežnemu delu dopustnikov pomagala v tem predsedn ka delavskega sveta m pomočnika direktorja rudn ka. Po izvolitvi delovnega predsedstva in sprejetju dnevnega reda, je tainik podTužn ce podal ob-š mo poroč lo. v katerem se je uvodoma dotaknil 10. obletnice ustanovitve svobodnih sindikatov Jugoslavje, njih razvoja in delovanja š rom po naši domovini in mednarodnih stikov todelovanja priljubljeno plan-nsko postojanko. Po poročilih se je razvila živahna diskusija. Referent za so-c alno skrbstvo pri podružn ci je obširno govoril o podporah članov za časa bolezni, o zdravstveni službi, novem zakonu o zdravstvu in o delu zdravn ške komisije — Predsedn k podružnice se je dotaknil na splošno dela podružnice glede sodelovanja sindikata pr: sestav: pravil podjetja, tarifnega prav lnika. o delu delavskega sveta in upravnega odbora ter higlenfko-tehnične zaščite dela Posebno pažnjo je posvet'! analizi obratn h nezgod in pri tem poudaril, da se ponesrečenci vse preveč bremenijo gle- dopustnikov pomagala V rem ■ uiuunar™..,,. aiiauv -uue.ovanja de odclovornost M poškodbe. pogledu s primernimi prtepev-, v vseh ^gospodarski, družbenih Poudari, je da 9.ndikat za,topa k- j dejavnost 'h, vse do de'avskega Med letom so člani napravili j samoupravljanja v podjetjih. Iz več izletov da pobliže spoznajo 1 poročila je nadalje razvidno, da še razne druge kraje naše do- ; je bilo delo podružn ce v prete-movine — V razprav; so člani klem letu uspešno n da je uprav- ponovno načeli vprašanje nedeljskega dela v tovarni Doslej je kolektiv z nedeljskim delom znatno pripomogel podjetju k njegovim uspehom v proizvodnji, kar je razumljivo prišlo do izraza tudi pr- delavskih prejemkih — z uvedbo delovne tretjine »skakačev« pa bi to svoje naloge IzvršT. stališče, naj se proglas kot za ščitno sredstvo tudi uporaba usnjenih škornjev s trdim obodi, saj bo potem gotovo manj nezgod. Glede sodelovanja »ud:ka-ta na kulturnoprosvetnem pod* uredb, predpisov in podobno. I delo v tovarn-; z izjemo nujno Prav gotovo bi bili lahko na- potrebnih remontnih del na to- dalje ob večji brig* organizacije materialni prihranki v tovarni večji, kot so dejansko bili Tudi ne bi prišlo v podjetju do raznih nesporazumov, če bi sindikalna podružnica — kot smo že rekli — v danih primerih sklicevala članske sestanke ter delavcem pojasnila nove zakonske uredbe. Zato občni zbor tudi ni obravnaval novega plačnega sistema ter vprašanja organizacije četrte Izmene v tovarni ki jo zahteva republiška inšpekcija. Uprava podjetja je namreč do- Občni zbor ..Proletarca" Obveščamo vse aktivne in podporne člane ŠD ->Proletarca« iz Zagorja, da bo VI. redni občni zbor društva v petek 18. februarja, ob 16 uri v kinu »Triglav« v Zagorju. Po občnem zboru bo na sporedu celovečerni film: Anglija-Jugoslavija. Vabljeni' varniških napravah odpadlo. Glede novega plačnega sistema bi pripomnili da jo zgrajen na T>ovsem pravilnem načelu, da bo tisti de'avec ki bo več napravil za skupnost za svoj trud tudi več dobil. Po izvolitvi novega upravnega odbora podružnice je občni zbor sprejel sklepe za nadaljnje delo organizacije Tu bi poudarili, da hoče sindikalna podružnica posvečati večio pažnjo vprašanju obveščavanja članstva o raznih novih predpisih ln zakonskih uredbah, prav tako hoče organizacija posvetit: vso skrb mladim delavcem V tem pogledu se bo sindikalna podružnica v večji mer) povezala z DPD »Svoboda« tei skupno z njim delala pri reševanju njegovih vzgojnih in kulturnih nalog. Skupno delo s »Svobodo« organizacijo ZK delavskm svetom in upravnim odborom podjetja bo gotovo rodilo boljše uspehe -ar ni odbor Član no — -u,,* ... ,'Vtvijo DPD »Svobod« odpade di- seie kakor tudi na seje 'azmh ! , ’ . . ... f . kom sij form rane v zvez z de- «khio poseganj smrkata, v to javnostjo rudn ka ali sindikata. Z dobrim orgamzac ‘jsk'm prijemom je ucpelo or dobiti članstvo na sestanke in konference, na kafer h se je razpravljalo c delu VI plenuma Centralnega odbora rudarjev Jugortavije o splošni ta-r fni poetiki, h giensko-tehn čni zaščiti dela i-n ostalih nujn‘h vprašanjih na rudniku Posebno skrb je odbor posvetil pritegn tv: še preostalih članov kolekt va v sindikalno organizacijo. Le neznatno štev lo rudarjev je ostalo neorgan ziranih le-t: pa bodo prej a'i slej spoznali, da je njih mesto v sindikatu Posebno bri-go ie upravn odbor podružmee po'veti1 h giensko-tehnični zašč' ti dela. za katera je uprava rudnika v preteklem letu vložila nad 19 m l ionov dinarjev Iz blagajniškega poročila je razvdno, da je upravni odbor tudi v finančnem pogledu uspešno rtosoodari1, sa* je kljub izdat-n- denanv pomoči raznim dnr štvom, članom v času bolezni n na odd!hu v noč:tniških domovih na Partizanskem vrhu in Bledu nahataiočh se rudarjev, izkazal preceišen Prihranek Iz poročila predsednika gospodarskega odhora je videt' da se dejavnost, vendar je dolžnost sindikalnih organ'zac' j, da pomagajo pri izobrazb držav'janov finančno in moralno Dotakn'1 se je predvidene reorganizacije sindikatov pri čemer je pojasnil stalšče dosedanjega upravnega odhora podružnice, t. j. da naj strokovna linija obstala v sedanji obl:ki še nadalie To pa zlasti glede na specifičnost rudarskega dela Priporoča, da se ori bodoč- komuni urtanov' smdlka'-n: forum ki bo povezoval vse smd!ka1ne organizacije na področju komune. V imenu uprave rudnika je občni zbor pozdravil tov inž. šarlah, k: je poročal o razvoju in poslovanju rudn ka v preteklem letu ter perspektivah v tekočem letu. Poleg osta'ega je poročal o številu nezgod na rudniku in poklical s ndikalno orga-n -zacjo. da tudi v bodoče pomaga pri reševanju tega važnega vprašanja K diskusiji Se je oqla«11 tudi glavni nžent rudnika tov Preželi, k je poudaril, da se pri vseh novih metodah pr dobivanja premoga upošteva večja varnost dela Vzporedno s tem ee je dv gnila v Športno društvo tudi kegljaško sekcijo, ki deluje sedaj pod okriljem kultumoprosvetnega društva »Svoboda«. O delu posameznih sekcij smo poročali že večkrat med letom, ko so dosegal; razne uspehe. Na občnem zboru so obravnaval} tu. di nekatere pomanjkljivosti. Sedanje nogometno igrišče jim ne ustreza. Tudi nimajo primernih garderob. Tekač; si želijo steze za treninge. Občni zbor je pooblastil nov; odbor, da sestavi perspektivni delovni program za prihodnja leta. Na občnem zboru so bili tudi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, tako tud; predstavnik vojaških vojnih invalidov. Zborovanja litijskih športnikov se je udelež&o tudi nekaj gostov iz LjuhTane. med nfimi tov. Leopold Kr-e^e. rred-^dTiik Zveze športnh društev Slovenije, m tainik tov. Likovnik. Pri volitvah je bil izvoljen povečini dosedanji društveni odbor z agdniim predsednikom tov. Jožetom Eltrimom na čelu. Na pobudo predsednika TVD Partizan bodo telovadci in športniki Vskladil; svoje delo in se vsestransko podpirali. Ta sklep je prav gotovo pohvale vreden. Štirifi ?>ani UP7 iz Ptijske okolice Te dni se je vrnil Učiteliski pevski zbor s turneje iz Beograda in Vojvodine. UPZ je do- jem govoru se je dotaknil poročil uprave podružn ce, tar fne po'itike, novega plačnega sistema v gospodarstvu, štor lnosti dela, stanovanjskega problema, kulturno-prosvetne dejavnosti in kadrske politke na rudnikih Slovenije. Se se je diskutiralo o marš:- &rSel s svojim programom pro-čem, vendar vse premalo o čisto d°ren uspeh. Predstavnike zbo-rudarskih vprašanjih. r* v ReooraA„ tl,rH ra sta sprejela V Beogradu tudii tov. Edvard Kardelj in tov. Rodoljub Čolakovič V Učteliskem pevskem zboru delujejo učitelji in profesorji iz vse Slovenije. V UPZ so tudi štirje prosvetni delavci iz naše okolice, in sicer Republiškega odbora prof. Jože Košorok z litrske g:mnazije, tov. France Gruden, Po poročilu nadzornega odbora je občn zbor zglasova! razrešnr co staremu upravnemu odboru, nato pa so delegati prešli na vo litve novega upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za skupščino rudarjev Na splošno je bil potek občne- j šolski upravitelj v Šmartnem ga zbora uspešen, iz sprejet h pr; Litiji, okrajni šolski inšpek-sklepov pa ie razv dno, da bo ; tor Ivan Tome iz Kresnic, in imel nov upravni odbor podruž- : tov. Miha Vahen. šolski upravi-nice v tekočem letu dosti dela, ; telj v Jevnici. V pom'adn; sete jih hoče realiz Tati S. G. j zoni bo UPZ začel s turnejo po —-------- - . I večjih krajih našega podeželja- Proslava desetletnice sindikatov Litijski krajevni sindikalni ne. Za svoja lepa izvajanja je svet je priredil za desetletnico bil deležen aplavza. Kultum; del obstoja Enotnih sindikatov Ju- proslave so izvedli člani liitij>ske goslavije slovesno akademijo. »Svobode«, tako recitatorji in Slavnostno besedo o borbi de- pevci, pa tudj godba na pihala, lovnih ljudi in o pomenu sin- ' Celotna prireditev je vsebinsko dikatov je spregovoril tovariš lepo izpadla, grajati pa je treba Jože Jurač, član Glavnega odbo- j pičlo udeležbo, ra Zveze sindikatov iz Ljubija- ' Živin°rejci se posvetujejo V našem listu smo že večkrat poudarili potrebo strokovne izobrazbe naših kmetov. Danes z veseljem ugotavljamo, da je Predavanje za rezervne oficirje Pododbor Združenja rez. ofi- prvo kmetijsko predavanje v tej sezoni privabilo v Litijo tudi precej kmetov iz okolice. Sestanek je bil na pobudo marljive litijske Kmetijske zadruge. Predaval je znanj živinorejski strokovnjak tov. Inž. Simončič Iz Ljubljane, ki je na poljuden način obrazloži zbranim živinorejcem temeljna na- cirjev v Trbovljah poziva vse čela pravilne živinoreje. Led je rezervne oficirje mesta, da se j prebit, in naše Kmetijske za-polnoštevilno udeležijo preda- j druge naj nadaljujejo s po- vanja »ATOMSKO 0R02JE IN OSEBNA OBRAMBA«. Predavatelj Inž. Franc Jenčič bo v tem predavanju nadaljeval svoja Izvajanja ln na poljuden na- dobn'm,i predavanji. Po njem se je razvila živahna debata. Gospodarji živinorejci so izrekli med drugim tudi željo, nai bi začela č'mprej delovati ljub- čln poskusil pojasniti možnosti j ljaneika tovarna močnih krmil. osebne obrambe proti nevarne- mu atomskemu orožju. Predavanje bo v petek, 18. februarja. ob 17. uri' v klubskih prostorih. Odbor. f' pozab te: vsak naročnik „Zasavskeqa vestnika" je zavarovan rtbrnotiva megla /# uita-iala nad morjem. Z južne strani Pacific Polisa-'—deta, majhnega hal lot• n jskega mesteca, je v oranžno-zlati barvi pravkar pokukalo izza obzorja meh ško sonce Ocean ie bil tth n miren — le kdaj pa kdaj je bilo sl Sati, kako is riba udarila po vod s tvojo tanku plavutjo Nikjer ni b lo videli no- ' benega purnlka: Se majhen otok San Jošt se je skril v megli Patly Mariner /e Uho stopala j po cesti mimo udobno urejenih weekend h šic, ki jih je b lo na kalifornijski obali v okolic* San- j la Ane, Santa Monice m Los An- j gelesa vse polno V narod/u je ne'la svojega malega fantka ki je — ne meneč se za materino skrb — sladko spal. z glav co naslonlen na levo materino ra- , mo. Črnka Paltv se le trudna bil- ; iala Santa Monici. Mimo nje to po aladki asfalt rani ceri! i»*e pogoste/e švigale eleaanlne I rmitl- j ne v vseh mogočih barvah Hlfe ! so bfle vse poaosteie In knro v vsakem vrtu je rorio nekal po- j marnnčmh ah cUronovlh dreves, j Zdela se 'e ho da sla ce”la In 1 zrak od fa ttena r draaocenlm rožnim nlfem ki hhaodelno vnli- 1 va na člnvekn tn na dela bolj sprotč^neaa Hnahnera Tud' črno Poliv le kdai no kdaf snrele- j tel 'o ohdutek a le zn malo ča- ’ fnlrnf lo le rnir-fonifo notirf- 1 ba misel, ki ji je nenehno šepe- tala na uho- »Patty, kamr /Ve do-vol Joeju do bi po tujih vrtovih pobiral pomaranče Če jih ne plačaš. Uh r.e smeš lesti ne ti ne mali Joels Palty le več let služila pri Franku Santinu k je najel velk sadovnjak od amer škega kralja tiska Pandolpha Hearsta Med iabolka-mi to ji enolično tekla leta Jeseni, ko so tabolka dozorevala, je njen gospodar najel mnogo sezonskih delavcev da so mu jabolka obrali jih vlagal o gajbice po petindvajset kilogramov, nato pa //h odpravliali k bogatemu trgovcu s sadjem v Santa Monici Pred nekaj leti je eden od teh vročekrvnih delavcev k so prhajali iz Mehike, omamil Patty, da mu /e obliubtla, da ga bo po večerji počakalo v gospodarjevem seniku Iz le nepremišljene, kratke 1/ubezn , ki ie razen enega ramega trenutka ni bilo nikoli se le rod'lo dete — lep lanlek bronastega obraza, kodrav kakor jagnle-. nfennvl mali očesci »to se nedolžno smehhall kadar sta videl mater, kaka lehno ga čaka s svojim' razprostrtim- rokami, da b j ga vrela n naročle in ga ljubeznivo polhih la. Joelu je bilo dve jeli In vol Pnstalal ie Oto bali živ In včasih ie ušel tudi na sosedov vrl. zn tn Pa le b't seveda lenen če ra ie ulovila mati Po so dozorel-- no r—nm—ča se jo mat tae — ko poleg njega ni bilo mate- re — splazil v sosedov vrt. Pod drevesom le pobral sadež ki zanj ni vedel, če je jabolko ali pomarančo, samo ko je začel gristi s svojimi mal mi zobki, *e mu je zdel ‘adei grenak — Spustil ga je na prašno stezo tn ga trklja/ pred sebor kakor žogo Toda gorjeI Nenadoma ga zgrabi tež- »Moliti« s« /* zadrl nad njo sosed »Če bi ga ne našel pri kraji danes, bi ga pa kdaj pozneje. Vsi ste enaki, otroc, hlapci in deklet Lepo sl ga začela uitli — toda po mojem vrtu It in ta tvoj paglavec ne bosta več Iskala pomaranči Izgubi se mi zpred oči, da te nikoli več ne vtdiml« Tone Zagorc: Zaradi grenke pomaranče. ka, raskava moška roka, ga ugo-gne tez koleno m mu našteje neka/ krepkih po zadnji plati Ko je Palty sl šalo jokali malega Joefa, je brž prihitela, da bi videla, ka) se je zgoddo, da njen sinček joče Ko le zagledala soseda, kako neusmiljeno mlati malega Joeja, In na tleh pred njim debelo pomarančo, k je bila komaj načeta, je Patty takoj uganila, zakaj sosed pretepa otroka •Gospod Nuck.t je boječe, z oprav člj/vlm glasom delala Pal-ty, »ne zamerile otroku: saj ni vedel, čigave so pomaranče. Ušel m' le Izpred oč In nisem vedela, da le v va*nm vrtu Go"pnd, pustile ga saj vam bom plačala pomarančo1 Patty je postalo težko In začela je jokati Malega Joeja je vzela v naročje In odšla z n/ m nazaj na delo. Ves dan ni imela miru pred neko vsiljivo strašno mislijo, da jo bo gospodar kaznoval zaradi tega otrokovega dejanja In ko se je začelo mraiit , je gospodar res prišel v njeno sobo In talsl: •Palty, ali vel, ha] je storil Joe danes na sosedovem vrlufs •Gospod, samo eno pomarančo le otrok pobral, ko me ni bilo zraven. Saj jo bom plačala sosedu/ Takoj grem tla. da mu nesem denar, in ie vel mu bom dala, kakor je vredno pomaranča Otrok nt vedel .« »JVo — In imnš svoj denar za ta meseci Jutri da se ne vidimo več v tej hišil Ne trpim, da bi ml dekla delala sramoto pri ljudeh! Sl razumela?« •Toda, gospod, Joe ni mislil krast ■ .« Gospodar pa je namesto odgovora zaloputnil z vrati in odšel. Patty je vedela, da je gospodarja sedaj nemogoče pregovoriti in da svojega sklepa ne bo spremen/l Sedela je za majhno mizico in gledala otroka, kako brezskrbno sed na podnicah poleg nfenih nog •Joe zakaj si vzel pomarančo na sosedovem vrtu?* je iznenada vprašala svojega sinčka, ki pa ji nt odgovoril: samo prikupno, otroško sladko se ii je nasmeha I. Palty je zabolel ta brezskrben otrošk' nasmeh, toda tepsti fantka ni hotela ker ji je bilo jasno, da otrok n/ vedel, dn krade in da tega ne sme storiti. Ss preden se je začelo daniti, je spravila v vet k kovček svojo In otrokovo obleko, potem pa je zbudila Joeja; oblekla ga le v lepo sralčko, kratke plave hlačke, a ker je bilo zelo vroče tiste dni, ga je pustila kar bosega. Do pol osmih zlutrai sta Patty ‘n mali Joe prehodla že precej poti Ko sta se bližala predmestju Santa Monice, kier se obalna kalllorntieka železnica nalboll približa glavni cesti, nfa „e usfa-v la, da bi se odpočila Vlaki tn mifomni'111 so š”‘aat: mimo n/*’’!, a nihče ju ni vprašal, kod tn kam. Kje najti spel delo — samo to je skrbelo črno Patty; če b bila sama, bi bilo laže, z malim Joejem pa jo bo vsak nerad sprejel v delo. Ko je sedela na svojem kovčku, si je z rokami podprla glavo in razmišljala: »Če bi Sanlinova Sally pobrala pomarančo na Nuckovem vrtu, bi j sosed zanesljivo n česar ne rekel; dal hi ji še eno pomarančo m jo ‘meje pobožal po njenih kodrastih laseh. Midva z Joejem pa nimava sreče...« V daliav je Patty zaslišala žvižg lokomotive. Zgtabla je otroka, ga posadila na tračnico In mu dejala- »Joe, tu sedi in počakaj, da ti prinesem pomarančo. C sto pri m. Josip Brinar; PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanje) J ttmmma 7. Lisica se pobotri z volkom Volk Lakotnik Je kolovratil kobacala na noge in se docela* 1 2 3 4 Po gozdu; kar naenkrat se je zdrznil, kajti pred seboj Je za- I vzdramila iz otrplosti; nato se Je otresla, kakor ščene, ki pri- gledal Zvitorepko. Po dolgem Je kobaca tz vode, in je sprego- ležala iztegnjena na tleh pred luknjo ter se ni ganila, moleč vse Štiri od sebe. »Oj joj, sestrana!« zatuli žalostno volk, »kaj te je doletelo? V svojih najboljših letih si bila, pa te je že smrt zalotila! O joh, to bo jok in stok, ko zvedo o tvoji nezgodi' nedorastli mladiči Rjavce, Bučman, 9trko-Un in drugi!« Ko je volk tako vzdihoval ob iztegnjeni svoji sestrani, tedaj mu je nenadoma šinilo v glavo: »Kaj bi po nepotrebnem pretakal solze; kar je, pa je. Izku-Pila je pravzaprav ta predrzna rjavka le to, kar je iskala! Sicer pa bi ne bil napačen zalogaj, ako bi se lotil tegale mesa. Kar domov jo ponesem; bova vsaj imela s svojo starko po dolgih, lačnih dneh tečno večerjo!« Zgrabil Je torej lisico za mehki kožuh ter se odpravil z bremenom proti svojemu brlogu. Med potjo pa se je Zvitorepka zaradi silnih sunkov 1« neprestan« stresanji zbudila iz nezavesti. Debelo je pogledala sopihajočega volka in globoko vzdihnila. Lakotnik je osupel spustil svoje breme na tla; ves prestrašen je strmel v oživljeno lisico, ln misleč, da je to kakšno hudobno delo, jo je že hotel pobrisati čez dm in stm. Zvltoreoka pa se je nočasi tz- RESlTEV NAGRAiDNE SKRIVALNICE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Na besedno uganko v zadnji številki našega tednika, ki je bila pravzaprav težka, so nam baše pionirke in pionirji poslali lepo število pravilnih rešitev, za katere se vsem zahvaljujemo. Rešitev besedne skrivalnice se glasi: Po slabi tovarišiji rada glava boli! vorila: »Da te hentaj, kje pa sem? Kako sem prišla v vašo druščino, stric Lakotnik?« »Našel sem te onemoglo in bolno, sestrana, pa sem te hotel zanesti k svoji milosrčni ženki, Pohlastavki. da bi te ozdravila in tj obvezala rane!« »Dragi striček,« odvrne lisica, »zdaj šele vidim, kako dobrega srca ste, a vendar vas hudobni svet tako obrekuje in vlači p« zobeh. Vedno bom hvaležna vam in vašj gospe Pohlastavki; zvesto vama bom služila, ako me le hočeta za svojega pomočnika. Glejte. Jaz sem zvita kakor kozji rog. a vi ste močni kakor silni tur; dajte, skleniva zvezo ter se bojujva odštel z ramo ob rami proti sovražnikom; ni šment. da ne bi bila vsem najinim obrekovalcem kos!« Volku je bil ta nasvet povše-W; toda povprašati ,1e hotel še poprej za svet svojo ženo in je zaradi tega hitel nekoliko naprej v svojo kočo, stoječo za duplom. Ko je bil volkul ji vse natanko razložil, mu Je Pnhla-stavka odvrnila: »Res, Zvito- repka Je nama sorodna v najbližjem kolenu, a poleg tega je tudi ostrega uma ln pa pretkana, da ji ni vrste; koristiti in pomagati nama utegne kakor malokdo. Da pa bo naša zveza tembolj prisrčna, hočemo Zvitorepko naprositi, da bo botrovala najinemu najmlajšemu sinku Redkobradu, ki dobi na ta način tudi veljavno zaščltnico ln umno učiteljico za vsakojake umetnosti!« Tako je govorila volkulja, a volk se Je vrnil vabit lisioo na svoj dom. Ponižno Je Zvitorepka prestopila prag v volčji hram ter se je sladkala: »Dobrotljiva tetka, najiskrenejša vam hvala na vaši ljudomili gostoljubnosti! Obetam vam slovesno, da se bom trudila, kolikor bom mogla, da vam osladim življenje ln latšam vaše trpljenje.« In lisica je ostala v volkovem domu. kjer so takoj tisti dan obhajali botrino, veseleč se vrlega volčeta Redkobrada. Drugo Jutro pa pravi Zvitorepka: »Vesta kaj. Huba mola, spodobi se, da povabimo čez nek«! tednov *udl droge živali v botrino: tak vrli sfnko, kakor Je Redkobrad, Je pač vreden, da mn botrujejo tudi drugi mogočnež' širom po gozdu.« »Prav govoriš sestrana,« potrdi Pohlastavka; »povabimo vse veljake; še stari Miško. 6a-st"tt jfvt n*aoec mci medvedi, mor« priti. Kaj meniš tl, dragi mož?« (Konec prihodnjič) Jz Hrastnika ZakPuček I. pollet a na šofah v Hrastniku Naša mladina se v šolah pripravlja za bodoče življenje, ko bo v tovarnah, rudnikih in drugod prevzela nase odgovornost za naš nadaljnji gospodarski ln družbeni razvoj. Zato je prav, da danes kritično pregledamo uspehe v prvi polovici šolskega leta 1954155. Na pomožni šoli, ki vzgaja in izobražuje duševno slabše razvite otroke ter jih tudi kot take uspešno pripravlja za življenje, je od 18 gojencev izdelalo uspešno 10 učencev. Opažamo tudi, da se starši duševno manj razvitih otrok več ne branijo dati le-te v pouk v pomožno šolo. ker so spoznali, da se tu tii učenci uspešno uče, medtem ko bi na osnovni šoli ne mogli napredovati. Osnovna šola je imela v prvem polletju 604 učencev in učenk. Od teh je izdelalo 444 učencev in učenk, kar predstavlja 73,5 odst. Doseženi uspeh je prav dober, zlasti če upoštevamo. da smo imeli na šoli tri četrte razrede s 54 učenci, ter kam za učenje doma odmerjeno le malo časa, saj so v šoli od 7. do 17. ure, zato je treba vse delo vršiti resno in z veseljem. Končno nas zanima še uspeh na Glasbeni šola. Ta vključuje 126 otrok, ki se žele priučiti tega ali onega instrumenta. V Hrastniku ima glasbena vzgoja in izobrazba že tradicijo in smo z doseženim uspehom (izdelalo je pouk 114 gojencev) lahko zadovoljni. H koncu poročila želimo vsem učencem in učenkam ter predavateljem ob zaključku šolskega leta še večjih uspehov. * Izobraževalni tečaji. — V Hrastniku se vrše razni izobraževali tečaji, ki jih prireja »Društvo prijateljev mladine«. Tako vodita v Sp. .Hrastniku tovarišic Vatovec in Pogačnik dva šiviliska in pletilka teč-ja — v Zg. Hrastniku oa obiskujejo dekleta in mlade žene kuharski, šiviljski in pletilski tečaj, v katerih ponču1e'o tovarišice Malovrh, Ostrožnik in Benedik. V«p tečaie ohifikuie okrog sto ženske mlad’ne. Hvale vredno je med drugim tudi to. da se * J”, « ZJ ukvarjalo v tečajih za ročna pet razredov z nad 45 učenci.. . , , Mes'no »le^aiišže v Radečah skrbi za strokovno izobrazbo svojih Članov Mestno gledališče v Radečah je letos začelo razvijat; živahno dejavnost, zvesto svojim težnjam in tradiciji, ki jo razvija že od vsega začetka in ki postavlja na prvo mesto kvaliteto uprizoritev, k; jih daje na odru. Že nekaj časa se v Radečah redno vrše vsak drugi petek debatni večeri pod vodstvom prof. Janeza Pešca, za katere vlada med igralci dokaj živo nagrajdo%iSr1Ki'prakHčnnoe &NruSh-v^arki s i srta u^F£nir ms; j -sr uar ss knjižno darilo. NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE 1. A A A A A 2. A C E E I 3. 1 I I J K 4. K L I. P P 5 R R T T T Pionirji' — Uredite črke tako, da boste dobili iz njih besede sledečega pomena: 1. pri nas znani češki pisatelj; 2. hunski vladar: 3. ruda; 4. prerok; 5. bolezen. Bo naloga pretežka? Poskusite io vseeno! deti in znati, prav tako so ob tej priložnosti predavanja in razgovori o zgodovini, namenu in vlogi gleda’išča v družbenem razvoiu in kulturnem dvigu ljudstva Da so ti debatni večeri res koristni in tud potrebni da pa so tud| pravilno voden; '-n usmerjeni ter zanimivi dokazuje najbolj to da 1e obiskovalcev vedno več Želeti pa 1e. da b; jih obiskovali vsi. ki pri gledališču sodelujejo in nastopajo na odru v svojo in občo korist. Enako, če ne še bolj zanimiv pa je maskerski tečaj ki se je ga prav pridno obiskujejo člani dramskih družin Papirnice, Vrhovega ln Svibna. Prepričan' smo. da bo to delo tud; uspešno zaključeno in rodilo pričakovan v. usoehe ter popeljalo naše gledališče na višjo raven Za pusta pa pripravlja Mestno gledališče v Radečah svoj prvi »Veseli večer« ki ga Radečam seveda nestrpno priča-ku'eio Prepričani smo da bo tudi ta — kot vse prireditve gledališča — dosegel svoi namen in uspeh V M. 0 delu TVD „Partizana“ v Radečah v preteklem letu Rešitve nam prinesite a’j pa pričel prejšnji teden in ga vodi Pošljite po pošti do nedelje, 20. masker Narodnega gledališča ‘z februarja, opoldne Izžrebani Ljubljane Namenjen pa seveda Pionir bo seveda tudi tokrat I ni sam0 radeškemu gledališču, dobil od nas lepo knjigo v spo- ampak vsem gledališkim sku-mln I pinam rad»škfga nndročis 'n Pred kratkim ie TVD »Partizan« v Radečah na svojem letnem občnem zboru pregledal in ocenil svoje delo in uspehe v preteklem letu Z zadovo jstvom lahko ugotovimo, da je bilo minulo leto eno izmed najuspešnejših v njegovem obstoju Lanskoletno delo društva pa n' bilo posvečeno zunanjemu videzu kar je Cesto !e navidezen uspeh, pač pa notranji ureditvi svojih vrst sistematičnemu va-denju in vzgoj svodh članov od na'mlaiših do najstarejših, ki aktivno sodelujejo v njegovih vrstah Predvsem moramo poudariti da je društvo Vlagalo ire-lkv, nonorov za iznouolmtev | deta navedene predavateljice z gimnazijskim diiakinjami, ki letos na šol! zaradi pomanjkanja učnih moči n!Tnai0 nobenega pouka v ročnih delih Pa tud; petnajst mladink v Bobnu noče zaostati za hrast-niškimi Te imajo sedaj šiviljski, ki mu bo sledil še kuharski tečaj. Želijo pa Imet; tudi predavanja o higieni. Tečaj o prvi pomoči, ki ga vodi hrastnišk' Rdeči križ pa obiskuie 35 deklet in mladih žena. Končno imaio še mladi šofer}; in avtomehaniki svoje strokovne tečaje k; jih z vso rednostjo obiskujejo Naša mladina se torej zanima za nadaljnjo izobrazbo. * Hrastniški savski most je temeljito popravljen. — Tam. kjer stoji danes savski most v Hrastniku so se prevažali Savčani in prebivalci kumskih vasi več sto let s čolni čez Savo. V drugi polovici 19 stoletja Je bil na tem mestu savski brod in staro Drnovškovo gostilno so imenovali »oštarijo na brodu«. Šele leta 1943 so zgradili tu 82 m dolgi leseni most čez Savo, čez katerega drži cesta Trbovlje— Zidani most V letih 1944-45 je narasla voda dvakrat odnesla drug; mostni podpornik (joho) ob desnem bregu Save Obakrat so postavili drugega a most se je na tem mestu znižal skoraj za 1 meter; postal je vijugast. Okupator se je trudil izravnati ta ukrivljeni most, a zatnan. Kar se ni posrečilo Nemcem, so v zadnjih treh mesecih sedaj napravili delavci repub iškega podjetja »Tes,ar« iz Ljubljane pod strokovnim vodstvom tov. Alojza Majeriča To popravilo mostu je bilo kajpak nujno ker je po pregledu strokovnjakov Uprave za sposoben vaditeljski in vzgojni ceste LRS hilo lansko leto ugo-kader, vključiti v svoje vrste tovljeno, da je zaradi poškodb vso našo mladino, to so bde, na mostu ogrožena varnost pro-glavne smernice društvene meta, Ker so delavci »Tesarja« uprave in vseh članov Želeti ugotovili da ležijo piloti obje, da bj društvo po teh smer- novljenega podpornika na čvrsti nicah delalo še naprej, da bo skali, so jih pustili in so spod-lahko uspešno vršilo svojo na-; nji del podpornika založili z ve-logo in v vzgoji naše mladine j likimi betonskim; bloki V sami odigralo tisto važno vlogo, ki reki so postavil; na pilotih poje bila »Partizanu« v naši druž- i možn; oder. Znižani, 40 m dolbem uredi tv zaupana V M Bi del mostne konstrukcije so Še vedno manjkata dve učni moči in tudi prostori v stari cenovni šoli ne ustrezajo potrebam sodobnega pouka. Obide pouka je zlasti motila epidemija mumpsa, saj je v novembru manjkalo dnevno do 25"/« otrok. Na roditeljskih sestankih so starši pokazali vso pripravljenost. da pomagajo šoli, da bi skupno dosegli čim boljše vzgojne in učne uspehe. Nižja gimnazija ima všolanih v 9 oddelkih 307 dijakov in dijakinj. Od teh Je razred izdelalo 168 dijakov, kar predstavlja 53,7 Vo. Zaradi pomanjkanja učnih moči je b'l pouk nereden in bo v bodočih mesecih treba mnogo truda, da se stanje izboljša. Zlasti važen je uspeh četrtega razreda, te katerega odhaiajo dijaki in d:ia-kinje v poklice in v strokovne šole. Na gospodinjski šoli je od 25 gojenk uspešno končalo prvo polletje 15 golenk. Ta številka nam nazorno kaže. da je tudi na tej šoli delo resno in odgovorno in da šola ne predstavlja neke socialne ustanove, ki naj dekletom zagotovi prejemanje otroških dodatkov še za eno leto. Starši in goienke morajo upoštevati obšimost učne snovi, od deljen ost stanovani nekaterih učenk šole in to, da je gojen- telovadnice in svojega letnega telovadišča, zlasti pa zajeti v svoje vrste vso tisto našo mladino. ki še stoji ob strani in ne najde poti v našo pravo socialistično družbo Dvigniti kvaliteto svojega dela vzgojiti tehnično Sestanek invalidov in vdov na Izlakah Prejšnjo nedeljo so se sešii v Počitniškem domu rudarjev na Izlakah vsi Člani in članice, ki jih ščiti naš invalidski zakon. Sestanek je bil v glavnem namenjen vprašanju priključitve krajevnega odbora Zveze invalidov na Izlakah mestnemu odboru Zveze invalidov v Zagorju. Predsednik organizacije invalidov v Zagorju je najprej pojasnil vsem zbranim, kakšni razlogi so narekovali združitev obeh organizacij Bistvenih sore-memb zaradi te združitve seveda ne bo. ker bo poverjeništvo organizacije ostalo na Izlakah še v nadalje, prav tako je dosedanji predsednik izlaške organizacije kooptiran v odbor Zveze invalidov mesta Zagorje, ki bo držal zvezo s člani. — Na sestanku so nadalje sklenili, da bodo tudi člani na Tzla'-_ah sodelovali pri »Invalidskem tednu«, ki ga bo organiziral mestni odbor Zveze invalidov v Zagorju s pisanim kulturnim in športnim programom. Pred zaključkom je zastopnik Zveze invalidov okraja Trbovlje obširno govoril o novih predlogih in dopolnitvah Zakona o invalidih Govornik je ob tej priložnost-; opozoril vse Sane, naj čimbolj pazljivo berejo »Invalidski vestnik«, ki prinaša med drugim vsa prehodna določi’a zakonskih uredb o invalidih. Ob koncu je predsednik izlaške inva’ids,ke organizacije prosil za podporo vseh članov. Navzoči so ob tej priložnosti izrekli željo, nai bi bili podobni sestanki bolj pogosti. Sklenili so, da bodo članski sestanki v bodoče vsak mesec. J. Z. Poverjeniki Prešernove družbe! Sporočite nam stanje članstva na dan 20. februarja in pohitite z vpisovanjem članov! Prešernova družba Razpis službe PD »Kum« v Trbovljah razpisuje mesto oskrbnika za svojo planinsko postojanko na Kumu (1219 m) Nastop službe 1 aprila 1955 Ponudbe pošljite na Planinsko društvo »Kum« v Trbovljah. dvigali z ameriškimi dvigali — sproti so pa podlagali in vezali nove lesne dele nosilne konstrukcije ped voziščem, dokler n; bilo v pravilni legi. Delo je bilo zelo težavno in odgovorno, z’iasti pri povodnji v mesecu decembru Kolektiv 25 pridnih in spretnih delavcev je imel dosti dela tri mesece. Cestišče ima sedaj na obeh straneh mostu dvignjena hodnika. Pod enim sta položeni in pred mrazom zavarovani dve vodovodni cev; novega hrastni-škega vodovoda. Izravnani most, ki bo v bodoče tudi razsvetljen, ima sedaj tud; novo, impregnirano in zadosti visoko ograjo na obeh straneh Dva srednja podpornika mostu sta tudi zavarovana z ledobranoma. Vsa dela na mostu so skončana razen asfaltne prevleke vozišča, k; jo bodo napravili v suhem in toplem vremenu poleti K jub temu je most že odprt za promet in tako je spet odorta zasavska cesta Zagorje—Hrastnik, kar pozdravljajo vsi zasavski vozniki in potniki — Vsem delavcem podjetla »Tesar«, ki so opravili to kočljivo delo tako hitro, je treba izreči zasluženo priznanje L H. Mira Pucova: TIHA Romar Nenadoma se je obrn la s hi* "!°> vročo kretnjo, ki je bila analna zanjo. Planila je po stopnicah, spotikajoč se v naglici nad robom svojega krila Ju'ljus je ®tai se vedno sredi trgov.ne in le bežal od nje s pogledom Toda ona ga je pr jela za ra- 1 mena in je podvila svoj obraz Ppd njegov obraz in končno mu h> Preostalo drugega, kakor da jo te pogledal. Obraz ji je bil ze'o droban had preprostim izrezom črne žal-“e obleke in mala trdna bradica t’ ie zdaj trmasto silila naprej £daj spet š bko zadrgetala kakor zaPuSčenega otroka. Pod skaženim krojem te črne obleke ji bila videt’ ramena upadla, u Mus pa se je 'pomnil, kako čvrsta, kako tolažilna in trdna »o bna njena ramena tedaj ko se |e t sto strašno dopoldne vra n ? Mlak 'n 9a Je podprla H la je neustrašena in zvesta. a je čista kakor studenčnica, Preproua je bila kakor ta rahli eter kj veje na(j zabukovško °J;ho, in dobra kakor žito na P? "h Spr čo nje se je ta trenu-ek počutil neizmerno zavržene-9° n bednega in silno si te ra-, , da bi jo mogel vzljubiti lak°, kakor je ljubil Agato. »Reci, da ni res, Julijin,« je moledovala in tako nemočno je bilo trzanje okol' njenih ustnic, tako malo podobno Francki ki jo je poznal, da je občutek krivde v njem narasel »Zmešala te je dobro vem. da te je zmeša'a! Toda naveličala se te bo, kakor se ie naveličala svojega moža in tedaj se boš povrnil k meni. Zato reci, da si se prenaglil, ko si dejal, da se ne bova vzela Reci .« To je bilo prestrašno — tanjen proseč glas. »Premisli! si bom še, Francka,« je zamrmral, v resnici pa je dobro vedel, da za njega ni več poti nazaj. Vse ga ie še bolelo od poželenja po Agati. Samo da bi se že znebil teqa položaja, ko se mu Francka privija v naročje! Jutri bo Že nekako Nikoli ga n| 'krhaš« kai bo jutri. Vse se je vedno samo po sebi uredijo. In čemu ni Francka hotela razumeti da je ne ljubi več? Kaj pa ie mogel on zato? Rahla razdraženost ga ie iela spreletavati. Toda s Francko n'si mogel biti surov Nisi moqel zaklat', naj se pobere, ko pa je tako mafhna, da bi te bilo sram, storiti H kat žalega »Dat m' tisto rožol« je nenadoma vzrojila. »Ne!« Njena krotkost s« je nepričakovano spremenilo v divjanje tn mora! se le bran ti pred nlo kakor pred besno mačko, ko mu je hotela Agatino vrtnico iztrgati te rok. Šestnajsto poglavje I Vsa zad’hana je Agata sedela v vozu Nekaj časa ni mogla mj" šiiti Skozi drdranje kočije Je »H-šala Juljusov glas. ki ji ie ponavljali Ne bom se poročil s Francko — nikoli... Jul j us njen Julljus se je bil izjavil zanjo! Spričo te gotovosti se ji je vse ostalo pogrezalo v praznoto. Kočija se je že bližala Mlakam, ko se je Agata zavedela, da bo kmalu spet doma. Morda jo bo čaka' Fel ks že na pragu ln jo bo potlej zaklenil v nteno sobo ali pa jo bo pretepel. ker je brez njegove vednosti naročila koč’jo in se odpeliala v vas, ko le on bil zdoma. Morda bo še izvedel da je govorila z Julijusom kliub obljubi ki mu jo ie bila dala sinoči ko sta se spravila tn navdafalo io je z veseljem da se tena ni več bala Jn da ji ie bi'a malenkost, prelomiti besedo, prav kakor ji je bila malenkost, ravnati prot! ukazom moža, k! mu ie bila obljubila pokorščino do »mrti N'č ni bilo važno — nič, razen te temne «>le v niej, k-‘ 10 ie btta privedla že onstran reke, kjer la- godno teko človeške čednosti, obziri in razlogi razuma Stala je na samotnem divjem bregu in je v viharju svojega srca čut la, da je svobodna in da zmore vse kar hoče Upirala se je v strmino, plezala je po strahotni skalnati poti ln nikoli več ne bo verjela, da je pot v nebo trnova, pot v pekel pa š Toka in zložna Hoditi po izhojeni poti kreposti se ji je zdelo mnogo udobneje — kajti po tej poti, koder je hodila ona, se ji je sleherni korak z ostrimi bolečinami rezal v dušo Toda dvignila je glavo, vedno više jo je dvigala Glej ko bo prestopila vrh strmine, ko bo storila, kar je morala storiti bo končno uzrla pred seboj kratek, cvetoč pas obljubljene dežele! Kaj jj je mar, če čaka za cvetjem te dežele nanjo dališa pot, k| drži v pogubljenje! Dala je tvojo dušo za to temno cvetje, da b’ si g« natrgala zvrhano naročje. Vedela je to in ie bila pripravljena plačati kupnino Dala J« svojo dušo in se je skušala prepričati da bi bil tudi JuIMus ttorii tako toda njena ljubezen te je radovala. da mu le moqla prhraniti to strašno ceno »Ali 'te že kdai pomislili kako bs bilo, če bi živeli z Jultj«-som kje na tuiem? Ali ste nomi-*'ili, da n« bi nikoli mogli posta, ti njegova prava žena in da bi bilo to »tanje zaradi katereoa bi oba trpela, in da je moški prvi. ki ae trpllenla naveliča?« Sedela ie neeribno kakor ‘z-klesana, in uitnice so se ji na- kodrale v nasmešku, ko so ji spet prišle na um botrove besede. ki so io še včerai -koro tirale v blaznost Zdaj pa se ji ie zde'o. da je medtem s popolno hladnostjo premotrile položaj. Uvidela je, kako nespametno je bilo, ker ie nameravala pobegnit z Julijusom ko sta vendar oba brez sredstev Tudi na to je že pomislila kako napačno bi bilo, če b’ bote a udušib njuno bubezen v pomanjkanju, v mučnih skrivalnicah negotovega položaja in če bi v naoornem vsakdani em delu ugonabliala svojo 'epoto, ki je enakovredna temu česar ona nima: Juliiusov- mladosti Priprla je oči Zdaj je videla botra pred seboj natanko takšnega. kakršen le bi’ tedai ko ga ni znala zavrniti Zbegano in otročje jo je gledal, ko mu Je v mislih govorila: »Da. morda 'mate prav Juliju« ljubice ne bi spoštoval —• po vašem Toda iaz mu bom žena. Dovolj premožna bom, da mu bo ž'vlienje ob moji strani kakor 'epa igra Odšla bova od tod da dragi boter Odšla bova, ko bom prodala hišo in vnovč'la tudi vse ostalo m dvicnrl« denar ki oa 'ma Feliks v banki Ah. odšla bova kamor koli s bo no-želelo nieoovo srce ki se radgie pe'trostl spremembe in 'ahkot-nih vFsov Tn 'leherni dan bo nov zanj — a prebud'1 se bo z olavo ob moii plavi Opla bom. Veko bo radoslnn rasonpl !az bom prva, ki bom uzrla svit nje- govih oči, ko se odpro. Držala bom njegov obraz med svojimi dlanmi kakor požirek vina. ki ga bom izpila In tedai bom vedela, čemu sem to storila .« Topli veter ji je plat v obraz in je skal njenih priprtih ustnic. Poigraval se je z njeno zavzetostjo kakor z njenim lasmi Hitro je sopla »Pravite boter Žgajnar, da ne morem biti sigurna tega, da me ljubi? Zato sem danes priš'a v trgovino in sem vse stavTa na kocko kljubovala sem vam in cel| vasi in vsem neprihkam, ki me zaradi tega utegnejo zadeti. On pa ie rekel, da me ljub' tako, da b: zarad mene lahko ubil tudi človeka! Kako bi se tedaj še smela obotavljati in odlašati z dejanjem, ki bo imelo za posledico vso srečo ki nama pripada?« Boter Žgajnar je strmel vanjo brez besed brada se mu je tresla Nj bil več trpek opom n, bil je poražena prikazen, ki se je razblinja in bežala pred njeno odločnostjo, kakor beži meglena krpa pred žarki sonca In ko ie Aciata sprevidela, da je ugnala Žgajnarja in z njim svojo vest, se je pomir la dasn se je spričo tega miru v sebi zgrozila sam« nad seboj Toda vse to je bilo zelo preorosto — čemu potem ta groza? Vendar pa je groza vztrajala na dnu njenega bistva in vede'a je, da je ne bo nikoli več od tod pregnala (Dalje prihodnjič) V zadnjifi dnefi v revirjifi Trbovlje Zlata poroka — Prejšnjo soboto sta obhajala v s avnostni dvorani Trbovlje ugledna za~ konca Virgil Krasnik :n njegova zakonska družica Marija zlato poroko — Obema zakoncema želimo k lepemu življenjskemu prazniku še mnogo srečnih in zadovoljnih let! »Vozel« v Sp. Trbovljah. — Dramska družina »Svobode-Za-savje« v Trbovljah je pretek i torek ponovila v svojem Domu veseloigro »Vozel«, prav iako je prejšnji teden ponovil gledališki kolektiv »Svobode II« v Zgor. Trbovljah dramo »Pot do zločina« — gledališče »Svobode-Center« v Trbovljah pa pripravlja v režiji Francija Jar.a Tie-meyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem« Za to kvalitetno odrsko delo ki ga bo gledališče uprizorilo v soboto 26 t. m., zvečer v Delavskem domu, vlada v revirjih razumljivo veliko zanimanje. Prešernov teden v okraju Trbovlje. — Po vseh šolah in gimnazijah so priredili v okviru Prešernovega tedna spominske slovesnosti ob 106 obletnici smrt; našega največjega pesnika in narodnega buditelja. Močno pa smo začudeni, da ni pripravila tega spominskega slavja nobena trboveljska »Svoboda«! Predavanje — Socialistična zveza Trbovlje-Center je priredila v petek v dvorani Delavskega doma predavanje »Organizacija združenih narodov in človečanske pravice«. Predaval je dr Franc Juhart iz Trbovelj. Razstava o varnosti dela. — V petek so odprli v dvorani hotela »Turist« na Trgu revolucije v Trbovljah razstavo o higien-eko-tehničnj zaščiti dela. — Za razstavo, ki bo odprta do 19. t. m., je opaziti posebno zanimanje med rudarji, prav gotovo pa si jo bodo ogledali tudi vsi ostali delavski kolektiv; iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika Kolektiv SSM v Trbovljah. — Ob stoodstota udeležbi je polagala pretek o soboto popoldne v Domu TVD »Partizana« obračun svojega dela sindikalna podružnica marljivega kolektiva Splošnega strojnega mizarstva v Trbovljah — Iz poročil na občnem zboru smo povzeli, da se to podjetje ki se je pred 3 let; osamosvojilo in zgradilo ob izredni požrtvovalnosti svojega kolektiva že prvo leto lastne tovarniške prostore, lepo razvija. Akoravno ima tudi to podjetje težave s preskrbo potrebnih surovin, se tovarni ob prizadevnosti njenega vodstva odpirajo ugodne perspektive in z njimi zanesljiva eksistenca kolektiva, ki je narastel v zadnjem času že čez 100 mož — V tovarni pa je vsekakor potrebna še vse večja pazljivost pri delu. ki jo terjajo od vsakega posameznika izredno nevarni rezilni stroji. Na občnem zboru smo nadalje z zadovoljstvom sliša’i, da si člani kolektiva želijo predavanj o komunah, delavskem samoupravljanju itd — Marljivemu kolektivu tovarne želimo mnogo nadaljnjih uspehov, ki jih lahko pričakuje če bo tudi v bodoče tako požrtvova'en in enoten, kot je bil doslej. Zagorje Prešernova proslava. — Pretekli torek so proslavili učitelji zagorskih šol 106 obletnico smrt; pesnika dr. Franceta Prešerna z akademijo, na kateri je poleg recitatorjev nastopil Se gimnazijski pevski zbor. O pomenu pesnika dr Franceta Prešerna je spregovorila prof. Pra-protnikova Čudimo se le, da nj bilo take proslave za ostalo prebivalstvo Zagorja. TVD »Partizan« v Zagorju je v sredo organizira! v svojem Domu predavanje »O razvoju NOV« — v petek pa je bilo v okviru Ljudske univerze v kinu »Triglav« predavanje v novem plačnem sistemu. Govoril je tov Roman Albreht iz Ljubljane. Občni zbor Foto kluba. — V hotelu »Kum« so v soboto zvečer polagali obračun dela č ani zagorskega Foto kluba — v nedeljo zjutraj ie bil v rudniški čitalnici letni občni zbor KSS Zagorje, popoldne je TVD »Partizan« organiziral uspelo mladinsko maškarado, zvečer pa je dramska družina »Svobode-Toplice« ponovila veseloigro hura« Hrastnik Rdeči križ. — Občni zbor RK v Hrastniku je bil dobro obiskan preteklo sredo. Poročilo o njem prihodnjič! FIZSCULTURA IN ŠPORT Oba hrastniška kinematografa sta privabila te dni veliko obiskovalcev iz Hrastnika in okolice. Predvajala sta namreč film »V vrtncu«^ . lektiva »Rudarja« v desetletni Okraden je bil. - Samskega dobi ' so ^ rudarja Janeza Tomazina je v trden temelj v letu 1954. soboto popoldne nekdo okra- y teklem letu se je doteda. del v rudniškem Samskem do- nj/osnovna skrb 2a materialne mu nad Logom v Hrastniku V; pogoje preusmerila na skrbno kovčku, ki je bil shranjen n Zgrad tev društvene organizacije, omar, v spalnici, je imel pnza- * utrjevanje sekc:j, opremo 2a det; rudar 21.000 dm — neznani dolgoprstaež pa mu je težko prihranjen denar odnesel. Ljudska milica se trudi najti tega nepridiprava Zbor volivcev za območje hra*tn’ške StaVlame bo danes. v sredo, ob 17. uri v grajski dvorani Vabljeni vsi volivci tega terena! Smrtna kosa. — Na Dunaju je nedavno umrl inž. Friderik Drolc, bivši ravnatelj hrastni-škega rudnika. Z Dunaja pišejo, da je bilo na pogrebu s sorodniki vred 'e sedem ljudi — biv-š; ravnatelj hrasta iške Kemične tovarne Albert Prohaska. ki je UP"'! pred. devetim* leti v Hrastniku, in je bil simpatizer part'L zanov, je oa imel prav lep pogreb. — Kronist. Pred občnim zborom SD ,fRudara" Uspehi dela društvenega ko- I športu samo zato, da dobe denar, 1r*-----1-1 _ -- J-I Seminar o novem zakonu socia nega zavarovan a Pred nami je nov Zakon o socialnem zavarovanju. Nov korak v naši zakonodaji. Njegova določila se precej razločujejo od prejšnjega zakona Včasih — to bodo vedel; najstarejši rudarji — ni bilo delavca, ki bi ne poznal pravice, ki mu jih je dajal zakon o socialnem zavarovanju. Kako ne7 Saj so se morali dolga leta boriri zanj In tako je tudi sedaj potrebno, da se naš; rudarji spoznajo z novim zakonom, da prouče vsa določila in se tako seznanijo, kaj jim zakon nudi in kaj jim nalaga Na nekaterih občnih zborih sindikalnih podružnic so rudarji protestiral- proti tistemu členu novega zakona, kj je govoril o odprav člana sindikata pri zdravniških komisijah, in dejali, da bo odslej s pošiljanjem delavcev na zdravljenje še slabše. Toda nihče ni pomislil, da so zdravniške komisije kljub prisostvovanju tega člana po svojih uvidevnosti in da tak član sindikata ni mogel dosti spreminjati zdravniške odredbe. Zakaj? Enostavno zato. ker je bil laik ker ni poznal bolezni zavarovanca Ali pa smo morda sploh kdaj sliša’i, da je kak član predstavnik te komisije, protestiral proti zdravniškim določbam? N:' Tn snet enostavno zato, ker ni mogel, ker ni bil vešč tega posla Zdaj, ko je izšla nova odločba pa bodo sindikalne podružnice lahko opozorile komisije, ta delavec je res- Cigarete z vitamini Neka švicarska tovarna je spravila v promet cigarete z vitamini Vitamini so sestavina živalske in rastlinske stanice kj imajo dušik v ob iki aminov. Vitamini v cigaretah naj zaustavijo strupitev. kj jo povzroča nikotin K strupu istočasno dodat; protistrup 1e nenavadna ideja. Posebn; zavodi v Ameriki se že ubadajo z vprašanjem, kako odvzeti alkoholnim pijačam s posebnim postopkom njihovo škodljivost. Led pevs'