POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Let D V. Sicv. 11 CENA 10 DIN Ureja urediti šk' tdbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 6I5-T-145 - Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik- Uhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 20. marca 1354 tudijska knjižnica iilana Janca p.iiovo mesto nncgtfeuiF#/ rUuUfillllfSu Mi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO V nedeljo, dne 21. marca, bo j vodnje in širiti ter jačati gospo-v Brežicah v Domu .TLA šesta j darsko moč zadruge in njenih konferenca Zveze komunistov ! članov. okraja Krško v okviru priprav j okrajna konferenca bo ana-za IB. kongres Zveze komuni- ubrala tudi vse ostale proble-stov Slovenije. Ta konferenca j mc> kakor stanje ljudske pro-bo prva po VI kongresu ZKJ, svete in kulture, vzgojo naše kj bo podala kritično oceno ide- mladine in sprejela konkretne oleško političnega deia organi- zaključke za nadaljevanje še racij ZK v okraju in razprav- j uspešnejšega dela. Ijaia o konkretizaciji zaključ- I Prav tako pa bo razpravljala kov zadttjih dveh plenumov tudi Q negatiVnih primerih, po-ZKJ in ZKS. ki temeljijo na; sebno §e v pogledu pasivizfci-sltiepih kongresa ZKJ. Konfe- , »c jn s!abe(,a dela nekaterih or-rer.ca bo razpravljala o vpra- j ganjzarjj SZDL. ki še vedno ni-šanjlh, kako so sc osnovne or- so pristopile h konkretnosti, ko ganizacije ZKS znašle v novih na en- ^rani posamezni člani pogojih dela. v pogojih družbe- nega upravljanja, ki zahteva močno politično aktivnost slehernega komunista. Porazgo- vprašnjejo za svojimi vaškimi odbori, na drugi strani se pa nekateri odbori pritožujejo, da ---- -- , ... ne morejo zbrati članstva na vorili se bomo, .tako komunisti j sestanek, na katerem bi se mo-raiunicmo V.'nivo socialistične i gjj pogovoriti o vseh vprašanjih, demokracije, Itako se borimo k- in mule vajo našega de- S seje Okrajnega odbora SZDL Pereče vprašanje vzgoje mladine noi se pogostej e šeg« ogromen splošni naprede* obravnava na sestankih množičnih organizacij pri ustvarjanju resničnih socia- Uudska prosveta je vzgojno sredstvo za širše plasti ljudskih množic, nika-stvarnosti, o tem je obsežio kor pa ne tržno blago — Krški okraj ima okrog 70 kvalificiranih mladin- xrv brezposelnih — SZ je dolžna predvsem skrbeti za partizanske sirote na- govoril in razpravljal že kongres ZKJ. O tem bo razpravljala tudi okrajna konferenca ZK in bo z ozirom na naš. t okraj sprejela konkretne sk!e- i ^aja iz dneva v danbo’ji pe za bodoče delo naših organi- ; družbe. Težke gospodarske racij, in kako nuditi še uspeš- i ’0gef 80 dosedanja leta mnogo-nejšo pomoč ostrlim družbenim 1 ^rat preprečile da bl se sirš! , i bene S&STS&ifS: Nasi delovni ljudje zbrani v^e s tem vprašanjem. Z vzgoj-v SZDL. v kmehjskih zadrn- j nimi problemi so se doslej gah. v sindikatih itd., se dobro ukvarjali predvsem prosvetni zavedajo ogromne vloge ZK v delavci, pionirska in mladinska borbi ra dosego vseh dosedanjih , organjzacjja jn mnogokje zelo zmag na pennscu gospodarske- i ozek krog prijateljev mladine. razvoja in socialistična družba kot celota proti ostankom birokratskega sistema in škodljivih pojavov v našem družbenem in gospodarskem upravljanju in življenj«. Nadalje bo konferenca prikazala tudi analizo naših uspehov in neuspehov v pogledu akti-vizzeije naših delovnih množic v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, kot najširše politične organizacije. Ko so izvajale osnovne organizacije ZKS volitve sekretarjev in delegatov, so v pripravah na okrajno konferenco napravile pregled svojih vrst, istočasno pa analizirale stanje na ga in političnega ustvarjanja. ^ je zainteresirana za vzgojo mla- Trdno pričakujemo, da bo ta dine. Ne more nam biti vseeno, konferenca ZK prinesla nove kakšni bodo bodoči , delavci, konkretne sklepe in rezultate, j kmetje in izobraženci, ki bodo ki nam bodo v oporo in v po- ; kmalu prevzeli nase težko od-moč pri našem nadaljnjem delu. - govomost upravljanja sociali- ______________________ Želimo okrajni konferenci | stične družbe. tom iia čelu in po zaslugi ngših Zveze komunistov za okraj Kr-i O problemih vzgoje mladine lovnega človeka na vasi In v podjetjih. Po zaslugi našega vodstva, našega CK ZKJ s tovarišem Ti zavednih državljanov smo do- ško najboljših uspehov! Kaj Bo z iiada Sniint razvejem lesnopredelovalne iadostrlfe v Sevnlc j. število „dalo i« meoe- J™* 5S5& “SSKJ! Vzgoja novega pokolenja po- ! razpravljal na svoji seji okraj-" " stvar ni odbor Socialistične zveze del. ljudi v četrtek. 11. marca. Razprava na seji ki je bila zelo bogata in vsestranska, je pokazala, da smo doslej to področje v mnogočem zapostavljali in ga nikoli nismo obravnavali kompleksno, ampak smo se omejevali samo na nekatere probleme. Navesti hočem samo nekaj podatkov o problemih. Najnovejša psihološka raziskovanja so pokazala, da se postavijo temelji otrokovega značaja že v predšolski dobi. Zaradi tega mora biti naša skrb, da ustanovimo še več otroških vrtcev. Do sedaj imamo v okraju samo štiri, kar je vsekakor premalo. Skupaj je v našem okraju 48 šol. Od teh 18 osnovnih in 30 osemletk. Večina šol je štiri-in večoddelčnih. Po organizacijski strukturi sodeč, bi mislili, da so tudi uspehi v njih zadovoljivi. Toda marsikje ni tako. Vzroki so predvsem objektivni a tudi subjektivnih je mnogo. Z malo več samoiniciative m ter o ljudski prosveti je obširno „„ ---------- ------ , V zadnjem času se precej raz-| Tudi obdobje med prvo m , nato j= »«=vuv ~ i se dala odstraniti marsikatera vasi. v podjetjih in povsod, kjer pravlja in piše o nadaljnjem \ drugo svetovno vojno je priva- : ca v mesec, ker niso razvijali j obtektivna ovira Šolski" odbori - — ....... - -5- 5- • . .. .... — - *■-” »-* *-—’-» 3- ----------'•—«------— druge finalne1 J naš človek živi in ustvarja in razvoju strukture naše lesno- j bilo tuj kapital, ki je spoznal i proizvodnje na druge finalne j gQ marsjye nedelavni, a pred-kako sc vključuje v našo stvar- i predelovalne industrije. Ugotav- i gospodarske prednosti Sevnice i proizvode. Ce primerjamo slic- j vsern se premalo poglabljajo v ne obrate po Sloveniji, so lc-ti ; učno vzgojno problematiko šole. razvijali in razširjali proizvod- pavn0 p0 roditeljskih sestan- oost in družbeno problematiko, ijamo, da je potrebno z lesnimi Ko tako pregledujemo čas od : zalogami v naših gozdovih zadnje konference do danes, j skrbne j e gospodariti, da imamo moramo ugotoviti, da smo do- ■ ogromno neizkoriščenih žagar-segli nrnogo uspehov tako v po- j skih kapacitet, trošimo preveč gleda konkretizacije n® log in drv za kurjavo, rudniki požira-stvarnosti, kakor tudi v gospodarski in politični razgibanosti naših gospodarskih in političnih organizacij, da so tudi mnoci posamezniki izven partijskih vrst zavestno sodelovali pri gradil vi socializma na svojem območju dela To se je pokazalo še prav posebno nri zadnjih volitvah v republiško in zvezno ljudsko skupščino pri katerih so razen nekaterih primerov na ! jo tisoče kubikov jamskega lesa, lesno-predelovalna industrija je primitivna in v pogledu koriščanja lesnih odpadkov ni-sjno storili dovolj. Pri vsem tem je skrajni čas, da se reši problem lesno-predelovalne industrije v sevniški kotlini, ki ima vse pogoje za razvoj in obstoj Že v dobi stare Avstrije je Sevnica privabila tuj kapital v lesno-predelovalno industrijo . „ ...______ vsled bliže ležečih gozdov, vodiš rke nokc zali naši vol tet_n;b in prometnih razmer, de- ?° pohticne zrelost, pn «b ri i sile in ziasti zaradi cen-►andictetov In pa na dan VQli- : tralrie lege, predvsem za trde Prav tako so bili doseženi ' listavce (bidcva) v gozdnih levi usnehi tudi v nekaterih . kompldtoh Spodnje Štajerske, v lesno-predelovalni industrij«, in zgradil moderno tovarno tanina. V planskem obdobju je sev-niška lesno-predelovalna indu- njo v primeri s predvojnim ; kih in šoiskih odborih bomo stanjem, nasprotno je LIP Sev- i morali pritegniti družbo k re-nica razvoj zanemarjal. Morda ; §evanju Vseh vzgojnih proble- tanina do danes ni bilo vloženih posebnih investicij za obnovo in razvoj. Tako rekoč iz nič se je razvila Mizarska zadruga po zaslugi celotnega kolektiva. Stanje sevniške lesno-predelovalne industrije je vse prej kot racionalno. Bežen pregled po tovarnah potrdi, dn je ta strija veliko prispevala za iz- je bilo temu vzrok to, da je bila mov. polnitev nalog. Razen obnove j uprava podjetja v Brežicah in zelo pereč problem Je vpra-po okupatorju uničene tovarne se ni dovolj brigala za bodoč- sanje šolskih prostorov. Večina nost obrata v Sevnici. _ šol je bila zgrajenih pred pol Na žagi v Boštanju je polo- stoletja in danes niti malo ne žaj sličen. Sicer se je število ustrezajo sodobnim higienskim delavstva nekaj povišalo, ker niti metodičnim pogojem. Pe-je podjetje »Posavje« poskrbelo reč problem je predvsem gim-za dotok hlodovine, toda to ne nazija Sevnica, osemletka Vel. more biti trajna garancija za Dolina, St. Janž na Dolenjskem obstoj. i itd- Glede zidanja novih šol bo Vse omejevanje sečnje kakor treba najprej napraviti novo ,*j huuu,, v... - tudi čuvanje gozdov ne more razmejitev šolskih okolišev a industrija pri današnjem sta- j biti dovolj, če se struktura na- nato deset- ali petnajstletni nju gozdov negospodarska, sko- I še lesno predelovalne industri- perspektivni plan gradenj. Tu raj industrija odpadkov. I je ne spremeni. Centralizacija ; naletimo na velike težave, ker Tovarna Jugofanin je med ; obratov je nujnost za skrajno m na razpolago finančnih sred-najmodemejšimi tovarnami za j koriščanje lesne mase in od- j st®y-proizvodnjo tanina v državi, j padkov. Za vse to so potrebne - - - ** i sag? i s ™ ,i= 'ssTr ‘pSn! srssti; sz. prodajo slovitih sevniških kopit i moderno napravo za spreminja- j že zamudili v sevniški lesno- Ob sklepu prvega polletja je bilo v okraju na osnovnih In osemletnih šolah skupno 212 učnih oseb. Več kot polovica učiteljstva je še brez strokovnega izpita. Primanjkuje predvsem starejših učnih moči. Učiteljstvo živi ponekod v težkih pogojih. Občinski ljudski odbori bi morali temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Nemogoče je, da bi učitelj, 1« nima primernega stanovanja, kjer bi se lahko posvetil temeljiti pripravi na pouk, dosegal tudi zadovoljive učne uspehe. Važen družbeni problem je tudi redno obiskovanje šol. Saj je ponekod v višjih razredih osemletk obisk samo 60—80%. Tu ne gre toliko za pomanjkanje delovne sile na gospodarstvih, ampak v večini primerov za neodgovoren odnos staršev do svojih otrok. Za dosledno uveljavljenje osemletnega obveznega šolanja bodo morale pomagati tudi politične organizacije, predvsem Socialistična zveza. Kot zelo pereč problem je bilo na seji obravnavano tudi vprašanje zaposlitve mladine in vključevanje v uk. Ze doslej imamo v našem okraju okrog 70 kvalificiranih mladincev brezposelnih. Vsako leto se prijavi v uk okrog 250 mladine, a naša podjetja in obrtni obrati lahko sprejmejo največ 120. Preko 130 mladincev in mladink ne more dobiti strokovne kvalifikacije, čeprav ji i je to socialistična družba dolžna zagotoviti Marsikje je v zelo težkih socialnih problemih treba tudi iskati vzroke porasta mladinske kriminalitete. Zavzeti se je treba predvsem za socialno šibke mladince in partizanske sirote. Njim bomo morali v prvi vrsti letošnje leto zagotoviti vajenska mesta. Tega se morajo zavedati predvsem državna podjetja in obrtniki. Družba je v pivi vrsti odgovorna za partizanske sirote, katerih očetje so darovali svoja življenja za svobodo. Tem otrokom je treba pravočasno zagotoviti štipendije in učna mesta fNadaljevanje na 2. strani) voem tam. kjer so bile pod dobrim vodstvom, kateremu je H'* glavna nalega v zadružnem dri n skunen usneh v korist po vsem svetu do Avstralije služili težke denarje na račun članstva, dviganje večje proiz- gozdov in delavcev. ZADNJE VESTI Jasnejši položaj okrog ženevske konference odpadke za proizvodnjo slad- - Sovjetska : ni« n= prikrilo javnemu mn«-i ^ l" <*•** «• *“*> zveza m zwiaj»«ui sta sprejed; nju. Slednjič so se v’ Pe in^ j Tovarna kopit je najstarejša predloge treh zahodnih vlad,, le vdali. Najbrž rac i ’ , ! industrija v Sevnici. Objekti, ki ki’- lrnnfprp-nca bodo namoveisi Ho Si Minnovi naprave ^ ve5 ali manj odslužili, lahko bi rekli, da so že večkrat amortizirani. Oisčrai actoor zadružnikov v Tržišču V nedeljo, dne 14. marca 1954, i Tako je ustvarjenega dobička se je v Tržišču vršil letni občni skupno 2,340.000, kar verjetno padnem svetu odpadki koristi-| Spodnještajerskem, Dolenjskem zbor zadružnikov zadruge Trži- malokje v okraju za tak obseg jo za proizvodnjo furfurola, ki i ter bližnjem Hrvaškem, v bli- šče. Ze sama udeležba je takoj zadruge lahko pokažejo. Le v trse danes v glavnem uvaža, ce- žinj so rudniki Senovo, Krmelj ob pričetku pokazala, da bo zboi ; govin: in skladišču ni šlo vse v lulozo, lesovinske plošče Baje in zasavski bazen; ima vso mož- uspešen in da imajo ljudje-za- redu ter ravno tako ne v gostil-koristijo na Švedskem slične nost za preskrbo z električno družniki in drugi, ki so bili na- ; m, ki jo je imela zadruga v Tr- energijo z bližnjih kaloričnih vzoči, precejšnje zanimanje za žišču v najemu. Seveda bodo o central Trbovlje Senovo, ob- delo zadruge v letu 1953. Navzo. vsem še podrobno razpravljali in nje tekočega tanina v prah. j predelovalni industriji. Skoraj Kljub vsemu temu je tanin sa- j stoletna praksa je pokazala, dn mo enostranski proizvod in ve- ima ta vse pogoje za obstoj in like količine odpadkov bi lahko | razvoj. Leži v merilu Slovenije služile za nadaljnjo predelavo. ! na izredno ugodni točki z goz-Strokovnjaki trdijo, da se v za- dovi v neposredni bližini na XV AS HIN OTON. zveza in Kitajska predloge treh za...............,------- . „ e naj bi bila ženevska konferenca bodo najnovejsi Ho Si 26.' april: v Ženevi. V posebni j uspehi v Indokim prisilni zaneti ZDA ie sovjetsko zunanje j hod, posebno pa Francijo da ministrstvo tud sporočilo naj ! popusti v zahtevah do Indo-bi poleg angleščine ruščine in kine, ki bo predstavljala eno francoščine uvedli ko4 uraden od najvažnejših vprašanj ze-jezik tudi kitajščino. O sovjet-: nevske konference. To bi peskih dodatnih ................. Delo v njej je na več mestih nevarno za življenje delavcev stoječega omrežja ostalih central poleg predvidenega savskega sistema hidrocentral, tudi vodne razmere so u godne. Konč- čih je bilo 160 članov in ostalih j pregledali, gostov. Dobiček so pa ravno tako zelo Po poročilih upravnega in nad- : dobro razdelili, prj čemer so zornega odbora ter okrajnih re- ; največ gledali na bodoči razvoj __ i 2. vil- ——1 -i lir a Vi ra a • no je še zelo važna razpoložlji- vizorjev je bila zelo živahna , zadruge. Sicer je res malo težko razprava. Imeli so tudi o čem j šlo pri razdelitvi, kajti potrebe razpravljati, kajti uspeh zadruge : so v občini —zadrugi — tako veje verjetno eden od najboljših like, da je kar nemogoče razde- va strokovna delovna sila. Z nadaljnjim razvojem sevniške industrije bo možno rešiti mMMMM !»! OZN na Koreji. Splošno in‘delno tudi francoskih 'politi- čas ni uspela dobiti sredstev za mnenje v ' vrashingtonskih di- kov. da je Kitajski potrebno 1-e1' ro'r01'* lavskih družin ne morejo ti zaposlitve v sevniški indu- v okraju, kar dokazujejo poročila upravnega odbora. Leta 1953 so nabavili mlatilni- liti, da bi bilo za vse prav. Sklenili so že, da bodo v drugem letu uredili trgovinski !o- striji, kjer je še razpoložljiva j komack)V žvepljalnikov za trto co za žito, moderen in velik č> 1 kaj_ novo strojno poslopje, pred-stilnik za žito, razkuževalnik, 8 : vsem pa razširjevali trsnico in nlnmatskib in političnih krogih zagotoviti predstavništvo v dn na Zahodu ne bodo de- OZN. s tem pa jo dejansko ici večjih ovir in da bo konfe- tildi Priznati kot eno od »veli- toko,3 senštS?eZunanji | Do konference je_ še precej ministri domenili v Berlinu. dni, zato se lahko se marsikaj Pred nekaj dnevi položaj se pripeti. Skorajda neverjetno pa ni bil povsem jasen Ameriški je. da bi jo iz_ kakršnih kod zunanji minister Dulles je na ; razlogov preloži:n Položaj bo se eni od tiskovnih konferenc dc- jasnejši po današnjem poročilu jal da bodo konferenco morda ameriškega zunanjega ministra celo preložEi. Najbrž je pri tem Dullesa, ^katerem bo članom mislil na Moskvo in Peking, ki zunanjepolitičnega odbora Se- « desetletji V času plan- do tedaj še nista odgovorila na "^^ShLerievegHa^ ^brat d""' * „ j gospodarskih „ik.h. OdtodI- eden od navadnih udeležencev, Ankara. — Zahodnonemški ■ negodovanje nekaterih bntan-a" ne kot vetosila. Posebno kancler Adenauer je prispel iz skih in francoskih krogov nad ameriško zunanje ministrstvo Aten v Ankaro. Kakor kaže, se obiskom. ker čutijo resno se ie ob vsak-: najmanjši pri- bo tudi s turškimi državniki , nemško konkurenco : ložnosti potrudilo, da bi te res- menil predvsem o tesnejših področju. temeljito obnovo ali rekon strukcijo. V zadnjem času seje kolektiv odločil graditi delavnico za izdelavo peta in to s pretežno lastnimi sredstvi. Kolektiv kopitarne gleda zaskrbljeno v zastarelo tovarno. Lesno-industrijsko podjetje v Sevnici leži na idealnem industrijskem prostoru in zaposluje v teku leta komaj nekaj desetin delavstva. Proizvajajo še vedno primitivne žagarske proizvode tem in bodoča delovna sila sevni-škega kmetijskega okolja, predvsem mirenske doline. Pri nadaljnjem razvoju bodoče strukture lesno-predelovalne industrije je prvenstveno rešiti v merilu Slovenije problem razvoja v Sevnici, če bomo zaradi premalo izkoriščenih surovin še v nadalje trpeli gospodarsko škodo. Pri nadaljnjem investiranju v to panogo industrije je pa potrebna skrajna previdnost, če ne, bomo čez leta prišli do spoznanja, da smo negospodarsko investirali, kot ugotavljamo to danes v naši žagarski dejavnosti. uredili novo drevesnico. in za uničevanje koloradskega j Najbolj je bilo nerodno ti„ hrošča elektromotor novo most-! ' ^ ^ njso laCali de„ no tehtnico, ki ze sluzi svojemu , - , ,etu _ jih ie do gotovo pia. celotno stavbo ... čall v letu 1954? Nabavljena sta bila dva bika , ^ . , . . in merjasec ter izvršen s pomoč- ! ij? P°teke!. z,elo.!eP° i” v jo občinskega ljudskega odbora ; redu z živahno d skusijo, katero splošni pregled krav in tetic. Tu- i je usmerjal z napotili tajnik OZZ di plemenski krogi so pravilno . m tajnik občinskega ljudskega določeni. odbora. Sadno drevje se je sicer le malo Pohvaljena sta bila upravni in škropilo, ker ni bila pravočasno ' nadzorni odbor, ki sta voje delo Potrebno bo, da se lokalni j škropilnica na razpolago. Kolo- vršila precej vestno S tem pa je gospodarski forumi pozanimajo j radskega hrošča pa so s tem, da bila dana spodbuda novemu od-za ta problem in ga predočijo ; je dala zadruga vse na razpola- boru, ki bo v bodočem letu nrav republiškim, ker to ni samo 1 go, popolnoma uničili. j gotovo imel še več uspehov kar stvar krškega okraja temveč ! Največji uspeh pa le bil v vi- j -o mu na kraju želeti vsj navm-cele Slovenije, R. C. nogradu in pa pri odkupu. či. Z. A. KULTURNI PREGLED Teži« Sebi« razmere na Veliki Dolini (Nadaljevanje in konec) Razumljivo je, da imajo težke materialne razmere odraz tudi v učnovzgojnih uspehih. Veliko število ponavljalcev je stara stvar šole. V ilustracijo tej trditvi navajam sledeče podatke: v šol. letu 1946-47 je bilo vpisanih v I. razred osnovne šole 47 otrok. Ti otroci bodo letos dovršili osemletno šolsko obveznost in se poslavljajo od šole. Dovršili pa so svojo šolsko obveznost v sledečih razredih: v III. razredu 1 učenec, v IV. razredu 9 učencev, v V. razredu 8 učencev, v VI. razre- de postati dober čevljar, se mora te obrti nekje učiti To ve vsak dobro. Ce pa hoče nekdo postati dober vzgojitelj svojemu otroku, pa meni, da je že od rojstva usposobljen. Postati dober vzgojitelj pa je teže kot naučiti se neke obrti. To je tudi veliko težja in odgovornejša naloga. In spet bi vprašal: Ali res lahko mimo damo roko na srce? Ugotavljam, da se naši ljudje spomnijo besede »vzgoja« takrat, ko je otrokov delikt že pred durmi; takrat se pa začne mrzlično iskanje krivca. Zanimanje za vzgojna vpra- s&šršj te« oz. gimnazije, umrlo 17 učencev; skupno torej 47 učencev. bi bili njihovi otroci dobro vzgojeni, a imajo manj uspeha, ker ni prizadevanja celote. Vzgoja naše mladine je družbena stvar. Če se ljudska oblast zanima za otrokov telesni in intelektualni razvoj, potem smo za svoje otroke odgovorni ne samo pred seboj, ampak tudi pred celotno družbo. V resnici stopa čedalje bolj v ospredje tudi vprašanje družine, domače vzgoje, zakonskega življenja in morale. Posebno skrb zaslužijo otroci tistih staršev, ki nimajo potrebnih moralnih kvalifikacij za njihovo vzgojo Kopitarna v Sevnici se razvija in jih tudi nikoli ne vidimo na no, ampak naša stalna naloga, i roditeljskih sestankih. Solo obi- Često naši starši ne dosežejo vsega, kar so pričakovali, ker Da bi bralci dobili jasno sliko, I?sebtc,vili *»’ da socialnem zavarovanju kmetov. UOSOUanjČl lGt3 1C Z!3?>3 Ihin- 1 TA "T n cnlcKm rvrom ni« nnmimo _ •* ljudske prosvete je zelo obšir-!— gmajni oziroma tudi vaški no. Vseh problemov ni mogoče • zemlji — so si počasi posa- navesti v kratkem članku. Seja j mezniki začeli prilaščati razne je ugotovila, da bi morale naše j pravice, kot n pr paše si tu- orgamzacije, tako Socialistična \ kaj uredili svoje njive ter ne- zveza, Zveza komunistov in kateri tudi svoje dele v naravi ostale večkrat postaviti na dnevni red sestankov vprašanje vzgoje mladine in ljudske prosvete ter za ta vprašanja zainteresirati celotno družbo. Zastonj nam nove tovarne, železnice in ceste, ako ne bomo imeli visoko razgledanih in socialistično mislečih ljudi, ki bodo znali upravljati z vsemi pridobitvami socializma. Stane Krajnc V Leskovcu je ustanovljen iniciativni odbor Društva prijateljev mladine dosedanja leta je naša ljud- ' je za šolstvo premalo zanima-ska oblast omogočila mnogim . nja. Kljub temu da je KZ Les-piomrjcm in mladincem tabor- j kovec razpisala štipendijo v jenje in letovanje. Doslej so bila taborjenja In tudi letovanja organizirana centralno, organiziral jih je okrajni ljudski odbor. Okrajni odbor Socialistične zveze je mišljenja, da bi letos morali poleg letovanj in taborjenj, organiziranih od okraja, organizirati tudi lokalna taborjenja. Za ta taborjenja je pereč problem pomanjkanja šotorov. Temo bi se odpomoglo. znesku 40.000 din • za dijake srednje kmetijske šole. ni te štipendije nihče izkoristil. SZ In ZK bosta predlagali Okrajnemu odboru, da pripomore pri nabavi šolskega inventarja in poda. Da je inventar nujno potreben, dokazuje dejstvo, da je komisija iz okraja ugotovila, da že zakoličili. Za taka zemljišča so počasi začeli uporabljati ime »vaška zemlja«, občinska zemlja, vaška skupnost ali Pa agrarna skupnost. Z zakonom o agrarni skupnosti iz leta 1947 se je ta gmajna oziroma zemljiška vaška skupnost razglasila za splošno ljudsko premoženje, ne glede na to, ali so si posamezni kmetje začeli na tej zemlji že lastiti posamezne pravice in ali so si že svoje dele ogradili. Nekateri uživajo dele vaške skupnosti že preko 30 let, tako da 60 V predzadnji številki »Posavskega tednika« z dne 6. marca 1954 sta izšla dva članka z zelo tendenciozno vsebino o nesreči tov. Toneta Cetine brez podpisov avtorjev. Da bi bila javnost točneje informirana o nesreči, je potrebno čuti tudi drugo plat zvona. Pisec članka zelo podrobno opisuje okoliš ceste od postaje Brestanice do Miklavčičevega kamnoloma ter le mimogrede omenja, da so sicer nameščeni cestnoprometni znaki, ki pa, kakor trdi pisec, za taka križanja niso zadostni. Iz dopisa je torej razvidno, da je križišče ozkotirne železnice s cesto piscu zelo dobro poznano. Čudimo se, da v članku nikjer ne omenja dejstva, da je ta del ceste verjetno tudi šoferju tako dobro poznan kot piscu samemu. Niti ni pisec šoferju postavil vprašanja, ali je bilo vozilo v redu in ali je vozil mimo cestnoprometnih znakov s tako brzino, da bi lahko avto ustavil v vsakem momentu, če bi pretila nesreča, kar bi po predpisih pač moral? Vsak šofer mora vedeti, da pri križanju nezavarovane železniške proge mora gledati ne samo na levo stran, ampak tudi na desno, ker je pač možno, da pride vlak z ene strani. Pripombe pisca, da bi na tem mestu morale biti zapornice, se nam zdi, kot da b; zahtevali, naj imajo tramvajske proge v mestih v pžjih ulicah, kjer jih križajo prečne ulice, tudi zapornice. V mednarodnem prometu sc vedno bolj izogibajo raznih zapornic in čuvajev, pač pa spoštujejo opozorilne znake ter sc tudi po njih ravnajo. Dejstvo, da je lokomotiva zadela v avto in ne obratno, na omenja krivca. V primeru, da bi šofer vozil malenkost počasneje, bi se pač avto zaletel v lokomotivo, ker lokomotiva ne more menjavati smeri na progi kakor avtomobil na cesti. Avto je torej vozil tako hitro, da ga je lokomotiva zadela v momentu, ko je hotel prečkati tir. Če bi vozil šofer morda še malo hitreje, bi pač verjetno -lokomotivi ušel? Lokomotiva, težka 15 ton, tor 20—25 vozičkov se pač ne da na mestu ustaviti kot. volovska vprega ali pa mimoidoči pešec, kar je, mislimo, piscu tudi znano. Obžalovanja vredno je, ria je toliko prometnih nesreč, ki terjajo človeške žrtve, toda večini nesreč je vzrok neprevidnost vozačev. ne pa pomanjkanje prometnih znakov. Resnično je, da je žvižganje ali druge ; parnih lokomotiv rezke j še kot I pa sirena električne lokomotive, ■"1 ■■—■■■..- .... poleg tega je pa resnično, da ni ... bilo drugih opozorilnih znakov ljišče vaške skupnosti pripada razen Andrejevega križa tik SLP ter se da v upravo KLO j pred predorom, dokler so vo-oziroma občinam. . -ile samo parne lokomotive, Upravni organi, to so sedaj ; sedaj so pa znaki na 240 m, na občine, pa itak dopuščajo pri- i 160 m in na 80 m pred križi-vatnim kmetom iz vasi vse pra- ' ščem, ki opozarjajo vozača na vice, kolikor ne škodujejo te nezavarovan prehod, pravice temu zemljišču. Seveda j Vsekakor je treba pohvaliti pa je to zadeva individualnega gesto tov. Žmavca, da se je stal-odločanja, ali škodujejo ali ne. po zanimal za stanje ponesre-Malo teže je vprašanje tam, čenega, česar mnogi šoferji ne kjer se nekateri kmetje baje store, temveč celo skušajo ube-dele tega vaškega zemljišča že žati, roki pravice, vendar je pa zakoličili in tudi ponekod že namigovanje pisca na upravo prepisali na svoje ime. To rudnika nekoliko preveč ten-vprašanje je zelo težko rešiti v denciozno, ker skuša krivdo zvračati na upravo rudnika in pravzaprav te dele že pripo- I skladu z zgoraj omenjenim za , „ _ sestvovali. ‘ I kanom, ki pravi, da zemljišče ne na šoferja. Poleg tega. če — ■' hnonron Im +i n-inln Im Ji _- i_: ;_ Ko so govorili o Društvu prijateljev mladine, so prišli do enotnega zaključka, da bi se naj omenjena organizacija ustanovila tudi v Leskovcu. Izvolili so 12-čla*iski iniciativni odbor, v katerem je 7 žena. Vse žene so sklenile, da se bodo povezale v društvu in tam delale. Iniciativni odbor je že začel zbirati člane Društva prijateljev mladine ter se pripravljati na potrebuje šola opremo za 4 ! ustanovni občni 'zbor, katerega učilnice, medtem pa morajo ob- bodo v kratkem izvedli in s noviti tla v treh učilnicah. j tem dokazali, da so vredni ča- Ker pa je ta zemlja na pod lagi tega zakona pripadla splošnemu ljudskemu premoženju, je bila dana v upravo KLO oziroma občinam, ki so pet še naprej dovoljevale posameznim kmetom na tej zemlji razne pravice, n. pr. pašo, izkoriščanja v obliki obdelovanja kot njive, oziroma sekanja raznih vrst drevja. Izrečno pa je bilo rečeno v tem zakonu. da lahko KLO oziroma občine te pravice omejijo^ če škodijo zemljišču, M pripada po tem zakonu skupnosti. Torej ta zemlja a-li tako zva-na »vaška gmajna« je last splošnega ljudskega premoženja, ker vaške skupnosti ne glede na vpis v zemljiško knjigo, pripade SLP. Ni pa spora glede zemljišča tako zvane »gmajne« oziroma prejšnje vaške skupnosti, ki tu- hočemo biti malo indiskretni in hudomušni, bi vprašali pisca čir,""'" č- mu je kaj znano, da sc je morda zanimala tudi tvrdka avtomobila za usodo ponesrečenca, s katerim je usodnega dne vozil tov. Žmavc, ki je vae- , h. . na v iren uviunccin. | rem aoKazali, da so vredni ča- nega ljudskega premoženja ker Na splošno pa --eiin ničeln p«*!*; m*«« iTtj'-jss; iim io ie His, tr di nosi to ime in ki so jo iroo- ; £>kor -vrf j T • xaKor vec kriv kot uprava rud- srž sr.; sum da po osvoboditvi SLP m jo mestu ustaviti. upravljajo KLO oziroma sedaj , Ponovno poudarjamo, da je ot>OT,c- obžalovanja vredno, da je to- Pripomnili bi, da ravno sedaj liko prometnih nesreč in da bo teče nekaj podobnih sporov to možno preprečiti le na ta pred vrhovnim sodiščem ter da način, da bodo vozila v redu in se bo lahko v bodoče praksa da bodo vozači boij previdni naravnala tudi na to eventualno tcr se. ravnali po vseh cestnih sodbo. predpisih in upoštevali vse opozorilne znake. S. F. — S. N.! Uprava rudnika Senovo KMETIJSKI RAZGLEDI Pomoč pridelovalcem krompirja »ssrrBserafaivo semena Upravni odbor Okrajne za- si zagotovimo neprimerno več- j Navedene sorte so od razpo-družne zveze je sklenil prispe- je pridelke, in je torej prednost ložljivih za naše kraje najpri-vati iz fonda za pospeševanje sajenja priznanega krompirja; mernejše. Vse količine, ki jih J' 1 -x:4._ bomo potre)x>vali, so zagotov- kmetijstva 1 milijon dinarjev očita, za znižanje cene priznanega Med okraje ki zaradi slab-sortnega semenskega krompirja, ših pogojev niso predvideni za ki ga bo dobavila zveza potom proizvodnjo priznanega semen-kmetijskih zadrug kmetovalcem skega krompirja za izvoz, spa-za izmenjavo. j damo tudi mi. vsled česar je V iste namene prispeva za ; potrebno, da za izmenjavo se-pasivne kraje tudi Sekretariat mena uvažamo krompir iz višje za gospodarstvo LRS določene ležečih predelov zneske, za naš okraj 750.000 di- ! Vprašanje uvoza semenskega narjev in to pod pogojem da I krompirja pa je vezano z večji-se semenski krompir nabavljen ; mi potežkočami. Predvsem pred- po znižani ceni uporabi predvsem v krajih, kjer so za pridelovanje krompirja boljši pogoji in kjer je čim več kmetovalcev nrioravljeno krompir izmenjati' take da bi prihodnje leto iz teh predelov širili seme naprej. Zakaj izmenjavati krompir? Čeprav bi krompir pri nas lahko dobro uspeval in je ena n j donosnejših kultur, opažamo, da so njegovi pridelki, če ga razmnožujemo iz domačega semena. iz leta v leto čedalje slabši, kljub normalni obdelavi in gnojenju Eden glavnih vzrokov temu pešanju krompirja, ki ga imenujemo degeneracija, je pretoplo podnebje, ki ne pogodu j e k Ionske mu (z gomolji) razmnoževanju, saj poteka krompir iz goratih hladnejših predelov (Južna Amerika). Razen tople klime, pa posebno pri nas pripomorejo degeneraciji (izrojevanju) krompirja tudi različne rastlinske bolezni. Vendar se izrojevanju krompirja lahko uspešno izognemo in to: 1. tako, da zamenjamo vsaj vsakih 4 do .5 let domač krompir, namenjen za seme, z zdravim krompirjem višje ležečih hladnejših predelov, kjer se ne izrojuje, in 2. da se dosledno borimo proti vsem krompirjevim boleznim in škodljivcem, za kar pa je potrebno precej razumevanja in strokovnega znanja. Vsak posamezen kmet, pre- stavlja problem visoka cena in stroški nabave s prevozom. Kot je že rečeno, lahko v tem pogledu največ pripomorejo zadružne organizacije. Okrajna zveza in Sekretariat ljene. Trenutno zbirajo kmetijske zadruge naročila. V prihodnjem tednu bodo že prispele prve pošiljkeJ Da bi zagotovili smotrno uporabo uvoženega krompirja, bodo deležni tega po znižani ceni samo oni kmetovalci, ki se obvežejo. da bodo: 1 Posadili ves sprejeti krompir; 2. Da ga ne bodo mešali z hlovi.ee in dopisi iz našifi krajev IZ SEVNICE Pred kratkim se je vršil letni vprašanje vodovoda čimprej po-občni zbor SZDL v Sevnici1, Po , voljno rešeno. Resno bi bilo tre-poročilih upravnega ;n nadzorne. \ ba misliti na asfaltiranje glavne ga odbora se je razvila živahna : ceste, ker se zaradi velikega pro-razprava. j meta vzdiguje neznosen prah. Iz poročila upravnega odbora j Predsednik društva prijateljev je bilo razvidno, da dva člana ; mladine je v diskusiji omenil ljudskega odbora mestne občine ! stanje naših šol, posebno gimna-Sevnica iz okoliške vasi nista zije na Radni. Prostori higiensko volila. Kako more nekdo pred- ne ustrezajo in so škodljivi stavljati ljudsko oblast, če sam zdravju otrok. DPM v Sevnici je ne izvršuje najosnovnejše dr. . sprejelo sklep, da pozove sani-žavljanske dolžnosti? tamo inšpekcijo iz Krškega, ki Imamo nekaj precej močnih naj pregleda šolsko poslopje in industrijskih podjetij, toda na poda o stanju šolskih prostorov kulturno-prosvetnem področju se svoje mnenje. Soglasno je bil delavci vse premalo udejstvujejo, sprejet sklep, da se izvoli izmed Kulturnoprosvetno društvo »S v o. navzočih članov SZDL komisija. ,a ga ne dooo mesom z boda« le razvilo premalo aktivno- j ki bo pregledala stanje gimnazij- _____imi ali ostalimi sortami; sb rn J8 večina delavcev ostala* skega poslopja na Radni in po- 3 Da ga bodo vsaj dvakrat j izv.en vsake kulturnoprosvetne dala svoje poročilo na zboru vo- pravočasno poškropili proti J dejavnosti, čeravno ima naš de- i livcev. Navzoči so bili mnenja, krompirjevi plesni, po potrebi ■ iavec Polno pravico in tudi dolž. da mislimo predvsem na to, da pa tudi proti koloradskemu i nost- da se na tem področju j šolske prostore popravimo m jih za gospodarstvo LRS sta z zgo- ! hrošču: I udejstvuje. Da se to delo v ! spravimo v primemo stanje. Ven- raj omenjenim prispevkom za j 4 pjj bedo polovico pridel- j »Svobodi« ne razvija, je vzrok , dar ne odstopamo od zahteve, da znižanje cene dali veliko po- ; k prodali za daljnje razmnože- I tudi ta, ker nima primernega se čimprej zgradi nova šola. Ste- moč in pobudo, dolžnost uprav- j vanje; ! Prostora za svoje delovanje, nih odborov kmetijskih zadrug j 5 bodo izpolnjevali na- Na zboru je bil izvoljen od- pa je, da bodo vse naloge, ki | vodila strokovnjakov v pogle-stoje v zvezi nabave in razde- j yu nege posajenega krompirja, ljevanja, pred njim: izvršile Kmetovalci upoštevajte pred- bor, ki bo izvedel akcijo za ustanovitev godbe na pihala. Za nabavo instrumentov bo treba izvest; nabiralno akcijo pri pod- vilna udeležba članstva na zboru in živahna razprava sta dokazali, da se ljudje zanimajo za gospodarska, kulturna in politična vprašanja. Občni zbor je sprejel sklep, da nost sajenja sortno čistega in jetjih. in posameznikih. Kapelni- ' ostane stari odbor še do konca 100-odstotno. Za letos bomo uvozili prizna- , - . ... _______...__r____ uomuB ot„,t ni semenski krompir sledečih zdravega krompirja, s katerim ka Pa ge jmamo. Godba bo po- j leta odnosno do prihodnjega let. sort: Merkur iz Kranja II. raz- j dosežemo pr. enaki obdeiavi in 1 živila delo v »Svobodi«. I nega občnega zbora, izpopolnjen Navzoči so se zanimali tudi za 7 dvema novima članoma, vodovod, ki je v Sevnici zelo j _________________________ pereče vprašanje. Predsednik j LOMO je pojasnil, da so se po- ; Gozdarji SO ZbOfOVali javile razne težkoče, tako naba- : va črpalk in drugo, vendar se : V nedeljo se je vršil v Breži- dela vztrajno na tem, da bo cah v domu JLA občni zbor DIT red. znižana cena 14 din na raz- gnojenju polovico večje pridel-kladalni postaji. Ackersegen j ke, kot če b; sadili domač, me-Kočevje I. razred, znižana cena ; šan. za seme zarad' izrojenost: 13 din na razkladalni postaji, m bolezni neprimeren krompir. Behmov sred. rani iz Ljubljane II. razred 14.50 din na razkladalni postaji. Upoštevajte izredno ugodnost znižanja cene semenskemu krompirju J. M. OLO Krško je na XIII. seli obeh zborov sprejel odlok o obnovi vinogradov in sadovnjakov a) za nestmjene manjše nasade, pri katerih ni mogoča sodobna obdelava, b) za neposredne ohišnice in vrtove, c) ravno tako dovoljenje ni potrebno za dosajanje posameznih dreves v obstoječih sadovnjakih ter brajdah pri hišah in vrtovih. 4. člen Lastniki ozir. investitorji, ki bodo obnavljali sadovnjake in vinograde, morajo obvezno prijaviti nameravano obnovo in priložiti situacijsko skico z idejnim programom. Prijavo je treba poslati eno leto prej gospodarskemu svetu okraja zato, da se zagotovi trsni in drugi material ter morebitni potrebni kredit. 5. člen Vinarsko-sadjarska postaja pri OLO Krško revidira in dopolni po pregledu na terenu idejni program obnove, ki ga je predložil investitor obenem s pri-> de v poštev za seme vsak krom- vinogradništva in sadjarstva. j javo. Šele nato predloži inve-pir ' V krajih, kjer rajonizacija še j stitor dokončni načrt obnove s Da bi si kmetovalci zagotovili ni opravljena, določi te polo- j potrebnimi predračuni gospo-zdr-vo in sortno čisto seme. vr- zaje vinarsko-sadjarska postaja darskemu svetu okraja v revi-šro v ta namen odbiro bolnih pri okrajnem ljudskem odboru rastlin in tujih sort — tako zva_ v Krškem. Da bi se sadovnjaki in vinogradi obnavljali v skladu z izdelano rajonizacijo in sortnim izborom, strokovno pravilno in gospodarsko napredno, izdaja okrajni ljudski odbor v Krškem na podlagi 1. odstavka 15 člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) ter 8.. člena temeljnega zakona . „„„ y_________ _______ , o prekrških (Ur. 1. št. 46-428/51) puščen sam sebi. temu proble-1 na skupni seji okrajnega zbora mu ne bo kos in zbora proizvajalcev dne Strokovni pouk, zaščitne ak- j 10. marca 1953 naslednji cije proti boleznim in škodljiv- j Alk cem, uvažanja semena iz dru-i gih predelov je izvedljivo in 0 nadzorstvu nad obnovo sa-uspešno samo s skupnim — or- ! dovnjakov in vinogradov ter o ganiziranim delom, ki čaka po- j prometu^ s trsnimi in sadnimi Ijedelsko-semenske odseke kme- j sadikami na območju okraja tijskih zadrug. Krško. Kakšen je to priznani krompir? Kot smo ravnokar videli, so poglaviten vzrok izroievanju smejo obnavljati in na novo krompirja tudi rastlinske bo- zasajati vinogradi in sadovnjaki lezni. katere ne prizanašajo samo na absolutno vinograd-krompirju niti v ugodnejšem niških in sadjarskih položajih, podnebni. Zato tudi tam ne pri- v skladu z izvršeno rajonizacijo vinogradništva in sadjarstva. 1. člen Na območju okraja Krško se 2. člen no »negativno odbiro« za pridobivanje najkvalitetnejšega semena pa še »pozitivno odbiro«, kar pomeni, da si med zdravimi rastlinami semena še posebej odberejo najlepše razvite rastline, ki so najbolj obrodile. O kvaliteti tako pridelanega semenskega krompirja, ki je namenjen prodaji in ima upravičeno višjo ceno (v naprednih kmetijskih držav'h dosega trikratno ceno krompirja za prehrano). odloča okrajna prizna- 1 postopoma, valna komisija, postavljena od j državne kontrole semen, ki iste- i ’ . ga prizna in oceni v oclgovar- Ti predpisi ne veljajo za po-jajoči razred S takim semenom sebne pogoje, in sicer: zijo in potrditev. Na podlagi potrjenega načrta lahko začne investitor z delom. Načrtna obnova in zasajanje r,h vlnm°s?r,in „rš i “£ s&’vsssraS »„AhTtospoda™^ i -o-*® * »<*>»• tabilnih površinah. Gospodarski svet okraja presodi po predlogu vinarsko-sadjarske postaje ob upoštevanju posebnih krajevnih razmer, aii so dani pogoji za obnovo. Dovoljena obnova določene površine se lahko izvrši' tudi program za obnovo obsega vse potrebne elemente takšnega načrta. 6. člen Izvršitev obnove mora investitor sporočiti gospodarskemu svetu okraja, ta pa odredi, da vinarsko-sadjarska postaja obnovo pregleda. 7. člen Na območju okraja Krško smejo rigolne ekipe rigolati samo na zemljiščih, za katere je načrt obnove že odobren. 8. člen Kontrolo nad izvajanjem obnovitvenih del izvaja gospodarski svet potom vinarsko-sadjar-ske postaje, pri kateri se obenem vodi register novih nasadov. Potrdila o obnovitvi vinogradov in sadovnjakov v svrho oprostitve davka, izdaja gospodarski svet po predhodnem predlogu vinarsko - sadjarske postaje. gozdarstva in lesne industrije. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik glavnega odbora društva iz Ljubljane. Udeležba je bila polnoštevilna, saj se je udeležilo tega zborovanja 60-gozdarjev in logarjev. Po zanimivi razpravi o organizacijskih vprašanjih je bil izvoljen odbor in grupni poverjeniki, ki bodo skrbeli, da bo navzlic raztresenosti članov pravočasno plačana članarina in naročnina za strokovne revije. Med sklepi je omeniti posebno onega, ki predvideva ukrepe za preprečevanje velikih sečenj sadnega drevja zaradi dobre prodaje lesa, ker n: od tega prispevka v gozdni sklad. V diskusiji je bilo tudi vprašanje, kako naj bi postali logarji redni člani, a ne izredni, ker Pravico do oprostitve davka praVila nobenega društva danes imajo samo lastniki oz. Investitorji, ki bodo obnavljali sadovnjake in vinograde v skladu z določili tega odloka. 9. člen Kontrolo in nadzorstvo nad pridelovanjem ter prodajo trsnih in drevesnih sadik vrši vinarsko-sadjarska postaja, ki obenem vodi register vseh trs-nic in drevesnic na območju okraja. Za ustanovitev trsnic in drevesnic je potrebna predhodna ne predvidevajo izrednih članov, 12. člen Dovoljenje za obnovo in certifikat mora lastnik (organ upravljanja) hraniti in ga na zahtevo predložiti kontrolnemu organu. 13. člen Zoper vsak ukrep vinarsko-sadjarske postaje je dopusten ugovor v roku 15 dni na gospodarski svet okrajnega Ijud- odobritev gospodarskega' sveta j * *^ar okraja. 10. člen Trsnice in drevesnice se morajo držati načrtov, ki jih iz- dela vinarsko-sadjarska postaja ter se morajo vsa dela v trsni-cah in drevesnicah vršiti v skladu z navodili vinarsko-sad-jarske postaje 11. člen Vsak trsničarski in sadjarski obrat mora izdati prevzemniku trsnega in sadjarskega materiala certifikat o številu cepljenk (korenjakov), sortah, podlagah, o poreklu in o priznanju selekcije za pridelane oz. nabavljene cepiče, iz katerih izvirajo odsvojenc cepljenke. odločba je dokončna. 14. člen Kršitve določil 1., 2., 4., 5., 6., 7., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. Za upravno-kazenski postopek in izrekanje kazni je pristojen sodnik za prekrške okrajnega ljudskega odbora Krško. 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Okrajni ljudski odbor Krško Tajništvo Krško, 9. III. 1954 Predsednik OLO: (Zupančič Tone) Drobne iz Kostanjevice Pretekli teden je imelo SKUĐ »Lojze Košak« svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo precej članov. Prosvetni delavci so najprej prerešetali svoje delo v preteklem letu, nato pa so sprejeli nove naloge. Med pametne ugotovitve sodi mnenje, da je treba občne zbore sldicati na začetku sezone, ker bi taki občni zbori lahko odločilno vplivali na vse de)-. Nekateri tovariši so bili mnenja, da je na takem občnem zboru treba sprejeti nadroben načrt in ga potem v sezoni dosledno izpolniti. Letošnjo sezono bomo zaključili z deli. ki jih imamo trenutno v vidiku, prihodnje leto pn bomo začeli s sistematičnim .delom na vseh področjih našega kultumo-pro-svetnega udejstvovanja. ★ Med posebno agilna društva' sodi Tujsko prometno društvo iz Kostanjevice, ki je tudi zadnjič zborovalo. Zdaj se pripravlja na novo sezono, ki bo letos najbrž zelo živahna, saj je Kostanjevica dobila v svetu že mnogo prijateljev. O delu tega društva kakor tudi o Kostanjevici sami, ki spada med najlepše točke v Sloveniji, bomo še obširneje poročali. * Dramska družina je začela s sistematičnim zbiranjem garderobe, kulis in gledališke knjižnice z arhivom Prvi vidni rezultati so že doseženi, saj je bilo v tej sezoni mnogo storjenega za to plat gledališča. Člani dramske sekcije so obljubili, da bodo storili vse, da bo ta stvar čimbolj uspela. ★ Nekateri učenci ljudske šole in tudi dijaki gimnazije do danes še niso prišli v šolo. Šolska oblast je storila svojo dolžnost, toda z začudenjem ugotavlja, da do danes še ni bila izrečena nobena učinkovita kazen tem upomežem. Koliko časa se bo še vlekla ta povest o jari kači? Ali se ne bo drugo leto to število opravičeno podvojilo? Saj imamo vendar zakon o obveznem šolanju in bi ga kazalo vsem upoštevati M. IZ ARTIČ Dne 24. februarja smo zaključili s tečajem RK, katerega je posečalo 24 tečajnic. Tečaj so večkrat obiskali funkcionarji Okrajnega odbora RK in tudi občinski odbor se je zanj zanimal. Žal pa odborniki tukajšnjega RK niso pokazali prav nobenega zanimanja za tečaj. Dekleta so se pridno učila. Pri izpitih dne 10. t. m., kamor je prišlo 21 tečajnic, so pokazale, da čas, ki so ga izkoristile v tečaju, ni bil odveč, saj jih je 12 izdelalo z odličnim, 7 s prav dobrim in 2 z dobrim uspehom. Znanje pa, ki so si ga pridobile v tečaju, bodo prenesle tako na svoje domove in tudi na bližnjo in daljno okolico. Z BIZELJSKEGA Tudi na Bizeljskem smo lepo proslavili 8. marec — praznik žena. Po otvoritvenem govoru in obrazložitvi pomena tega praznik^ so pionirji bizeljske šole izvedli lep program. Peli so m deklamirali ter uprizorili igrico »Materin rojstni dan«. Vsi smo bili zadovoljni, še posebej pa mamice, ki so se polnoštevilno udeležile proslave in go ob nastopu otrok preživele priielno popoldne M. P. Avsenak Lojze: ZptiBa iz zdravilišča (1949) (Nadaljevanje) i ga je prehitela Ruža Milutino-I vičeva. S »Imate torto?« Iz oči se ji je | bralo, da pričakuje zanikanje, j »Da, izborno torto,« se jepre-I senetljivo mirno odrezal nata- . kar. »Kam naj gremo zdaj?« je »Kaj? Tisto zateglo stvar vi »Bežite z vašim .izborno'!« zarenčal Katič, ko smo se že do- imenujete sir? Vidi se, da niste Natakar se je že hotel odzva- ne ukreniti ničesar. Samo to kaj časa brez cilja klatili po bili se nikjer, razen v temle si tj prijaznemu namigu, a vsi so ; veš, da požiraš in toneš globlje, parku. »Nekam moramo, saj ni- romaštvu. Na takega natakarja stegnili roke proti njemu ! globlje Uf ta občutek je greti jedli nismo. V kavarno poj- ne naletiš vsak dan.« j »Počakajte! Ste kakor burja. zen!« dim o, tam je manj takih.« Ni »Tudi jaz ne vedno na tako prinesite šest kosov, a če bo povedal kakšnih, uganili pa smo odlične goste.« j zanič, jih boste vrgli na smeti- vsi. In smo šli. j------- . ! šče. razumete?!« Toda dobra volja ni hotela »Kaj, kako mislite? se hkrati j $Da_ a prej jjh boste plačali,« priti. Misli so jim uhajale nazaj nakuha vsa visoka družba. i pristane natakar, k onemu nesrečniku, ki jim je »Nič ne mislim več. Vse sem j »Taka postrežba!« zastoka čeva. »Ščitijo, naravnost ščiti- i Družbi pa ni dalo miru. Si-jo! Joj, kaj bo z nami! Strašno I meonovička, ki je torto med-je, kako se človek počuti med 1 tem že pokusila, jo je že gra-temi ljudmi. Bogami, kakor bi | jala: se potapljal v gnojnici. Z vseh j »Kakor otrobi, vam rečem! strani ti lije v usta, v oči in s In ti tepci si domišljajo, da ušesa smrdljiva brozga, a ti ne ■ znajo pripraviti torto?! E, da bi moreš niti krikniti na pomoč, videli torto včasih na naših vzel srčni mir slišal in vse povedal.« t &STJSS5: “ Katič »To je ljudska oblast. l8 enako, svet propada Takim je dala besedo. Grozno!« sc zapovrstjo vzdihovale ženske. Pa pride mimo natakar. »E čujte!« mu zakliče Simeo- Le natakar mimo nadaljuje z naštevanjem: »Mogoče pršut? Izboren je.« Simeonovička iztegne vrat. »Kaj? Izboren? Ali je pri vas sai stkk ! 1i** obratu okrene k nam »S čim nam morete postreči? Kaj pravzaprav imate?« Natakar pomisli: »Cmo kavo — —« revščina! Vidi se vam, da ne veste, kako je drugje.« Natakar hoče dalje. banketih! Te žago vin e niti naši — oprostite, prosim! — cucki ne bi žrli. Ne bi, bogami!« Katič, ki je svoj del že zmlel z ogromnimi čeljustmi, je čes-nil vmes: »In porcija, porcija! Je to sploh porcija? Natakar, čujete, še en kos!« »Prinesite šest kosov,« ga je brž popravila Ruža. Natakarju je ušel smeh. »Torej je vendarle izborna« »Ničesar vas nisem vprašala.« »Pa vam povem iz uslužnosti,« jo je vljudno zavrnil. »Vi ste tukaj samo zato, da izpolnjujete naše ukaze,« ga je hotela stisniti k tlom. »Prosim torej!« se je natakar »To je torta, pravite? Torta? ' poklonil in odšel. novička »Ne^smem se°spomni- jNo’ 'dd|.se y.am--------------'•« Hotela I Ni snilo besedo Natakar stopil k mizi debelušast mož vid; se mu. da bi za njim i ementalskem vrela hi mu pa i •1e grozeče segel po pladnju. a vidi se mu, da bi za n jim. j ementalskega, vrgla bi mu ga najraje treščil težek steklen pe- bila v glavo. A zdaj?! Niti tega j »Pusti!« »Tisto čorbo, skuhano iz kdo pelni-k, s katerim se je igral, j ne smeš storiti. Ne smeš, boga- ! Sunkoma so dvignili roke, kave kakšne skorje?!« Zenske so Natakar se je nejevoljno zasu- | mi!« kor bi vstali k prisegi, in so kipele, kal in vprašujoče pogledal Za- »Ne smeš, ker ga ščitijo od zagrabili za pladenj Natakar se merilc, kakor bi hotele z enim »Sir------* našteva dalje. grebčana. Katič je že zinil, pa zgoraj,« ji pritrjuje Velimirovi- je namuznil in odšel. samim pogledom ugotoviti nje- srednjih let in pokazal na edini prost stol pri mizi »Dovoljeno?« Zenske so ga mojstrsko pre- gov izvor in dognati, če je vredno oddati prazno mesto. »Izvolite!« je končno privolila Simeonovička. Mož je prisedel, ko se je prej uglajeno predstavil. »Pero Mi-jatovič iz Novega Sada.« »Po vsej dvorani iščem prostora. Kakšen red je to!« je nejevoljno dahnil, ko se je udobno razkošatil na stolu. »In sploh — — saj ni da bi govoril -----. Ne vem, kako mislite vi, gospoda, a kar se mene tiče, uh, ne smem se spomniti na tiste čase.« »Tudi vj niste zadovoljni?« ga je potipal Katič. Mijatovič ga je pogledal, kakor bi si iztaknil oko. »Zadovoljen?! Kakor bi te vrgli z neba v smeti.« Stresel je s plešasto glavo, da so žarki električne svetlobe hudomušno zaigrali na gladiti ploskvi. »Verujte mi. pet in dvajset let. že obiskujem letovišča, a tako slabo, kakor tu. še nisem jedel nikdar Ves teden postavljajo predme samo prekajeno | svinjino, pa ocvrte piške in ! račke, same take stvari, ki jih j je vajen jesti kmet. Tn jih ne j odvadiš. Ni mi za denar. Pet sto dinarjev lahko stane kosilo, I lahko, samo da bo zares kosilo. A ti ljudje tega ne poznajo, ne vedo, kako smo mi živeli prej « (Nadaljevanje sledi) Str?n 1 Štev. Tl iSBfili Tečajnice RK iz Sromelj. DHBBISeHSiaHiiBai Podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic Obveščamo državljane, da se bo vršilo na območju okraja j Krško od 1. do 30. aprila podaljševanje veljavnosti osebnih iz_ kaznic onim osebam, katerim so bile osebne izkaznice izdane do 31. decembra 1951 leta. Podaljšanje veljavnosti se bo vršilo na sedežih občinskih ljudskih odborov po vrstnem redu, ki ga ljudski odbori sami določijo za svoje območje in o tem tudi državljane na krajevno običajen način obvestijo. Opozarjamo, da mora vsakdo podaljšati veljavnost osebne izkaznice osebno. S 1. majem 1954 se osebna Izkaznica, kateri veljavnost ne bo podaljšana, ne bo smatrala za veljavno. Iz pisarne tajništva notranje zadeve OLO Krško Pionirji nam pišejo . .. Moja rojstna vas P4pk pripoveduje... Že preteklo soboto sem pripovedoval, kako se je godilo na banketu, ki ga je priredila Okrajna gostinska zbornica v Čateških Toplicah; samo ne vem, kakšen »tiskarski škrat« je imel prste vmes, da ni že takrat Pepče tega pripovedoval. Sicer pa ni prepozno, ako to delo danes opravim. Na dan naših borbenih žena se je odločila Gostinska zbornica, da bo imela svoj redni letni občni zbor v Čateških Toplicah. A ker se je istočasno vršil tam tečaj za gostince, so imeli po končanem zborovanju banket, kjer naj bi gostinci-tečajniki pokazali v tečaju pridobljeno znanje v serviranju, kuhanju, prireditvi banketa itd. Slučajno sem tudi jaz zašel v Čateške Toplice. Razumljivo, da so bolezen »zapacali«, navadno bolnik umrje, potem pa pravijo, da zdravnik ni zanič, češ, saj so ga poklicali, pa je bolnik kljub temu umrl. Tako se je neka mati silno čudila, ko ie trda kamenita tla in si razb:l neki otrok padel s češnje na glavo, da je na posledicah padca umrl, kljub temu da je bil cepljen proti črnim kozam. Pozdravlja Vas Pepče. Registracija motornih vozil Redni letni tehnični preg'eđi motornih vozil in njihovih pri-’ kolic kakor tudi traktorjev, ki ; se upravljajo v javnem cestnem prometu, in podaljševa-j nje prometnih dovoljenj za le-obalah našega morja. Zato ni . to 1954 se bodo vršili za ob-čudno, da je tudi na plesu raz- mocje okraja knm v času vijal vse svoje čare, ki so pri- 25. m:rca do 3. aprila t. - P šli do izraza posebno, ko je z j sledečem vrstnem redu. -6 2 , ., nekako virtuoznostjo »rašpljal«, 29 in 30. marca v K - _ " to se pravi, da je plesal mo- marca, 1.. 2 m 3. apina v tir.-derni ples raspo. Naravnost žicah, užitek ga je bilo gledati, s kako j Tehnični Preg.ed_ -eleganco je poskakoval in dela! vršili od 8. ure da.jO v plesne obrate. Bil je najočar- i jamo lastnike (upravitelje) ranljivejši par pri raspi. Da Je po ' tornih vozil, da morajo pre - biti Kot posebno zanimiva točka je bil tudi solo ples dičnega 'in priljubljenega predsednika Gostinske zbornice, ki je ” ' opremljeni z ogledali. Taksa za tehnični pregled vozila in podaljšanje prometnega dovoljenja znaša no tar. I S seboj prinesemo sadja, kruha, j orehov m tako napravimo na P^- j sem samo iz nekega kota v lo i . gostijo. Napravimo si tu , kaju> ^jer je točilna miza. opa-Moja rojstna vas so Slinovce. ; cingljajo nežni, bel; cvetovi pr- peč, kjer pečemo krompir, kr | ZOval ta direndaj. Slo je vse Ležijo na hribčku, poraslem s vih pomladanskih cvetic — stanje, koruzo in se druge take ; ,r-zh -* masiral kolena, to ni gledalcev , tehničnem st-, nju. ±o\ -■ prav nič morilo. osebni avtomobili morajo ^akem oziru konkuriral Vele- štev. L 7 in 45 ZOT930 din. kar ganci Lucci de Fu, samo da si _ je pred.oziti v.kolkdi. je predsednik med plesom po- kastni*1 motornih v. ... - - žvižgaval; verjetno slabo čuje, si predhodno nab vnc; na -a-j- la pobrana tudi živina, a so si j igramo. Če je med ovcami tudi smreka, k, mi je kakor pozdrav, jo kmalu preskrbeli. Do letos 1 oven, ga je seveda treba naučiti kadar se od kod vračam domov, tudi elektrike nismo imeli, a smo buhati. Igra je tem bolj vesela, , Nedaleč od vasi «e loD „ozd, L*, srssrsi *:: isz \ sk Tudi Kmetijska zadruga v Ko- j njej učimo plavati. Tedaj ostane travniki so" leni le niive so med banketom oz. med servi- stanjevici nam jo je pomagala ! eden izmed nas pri živini in pa-! . .. . h'ilovnate ker pa i raniem natakarji vec brlzgan- napeljati in prispevala mnogo ! zi na ogenj, da ne bi ugasnil, Jd k obdelane le pridelamo : cev POPni kakor vsi ostali na denarja za električno žico. ker si potem, ko se vrnemo, su- j da „T treba nikoli ! banketu. Vino je končno vino Sedaj, ko je skopnel sneg, je širno ob njem obleke, ker vemo, 1 Sadati - — t« kakega to trd oreh preizkušnje, sostvovati svečani poroki komu-so si posebno tečajniki moškega j nista s hčerko nekega komuni- naši vasi res lepo. Povsod 1$ ffičašsfe krater pred SO leti Čateški fantje so napodili nemškutarje. Razvpita brežiška nemškutarija je pričela siliti tudi preko Save. Na praznik Treh kraljev so se zabavali v da bi bila huda šola doma, če bi se mokrj vrnili s paše. Ko pa pride jesen in prinese zrelo sadje, je na paši še bolj prijetno. Antonija Hosta, Nižja gimnazija, Kostanjevica Ob zaključku prvih šporin h iger Partizana" v našem okraju V torek, dne 16. marca, je bil vaški gostilni domači fantje in zaključen zadnji del prvih dekleta Pozno ponoči so prišli | športnih iger, ki jih je organi-med to družbo tudi lovsko j ziral OO »Partizan« Krško za opravljeni znani razgrajači Fa- ] leto 1953. Športne igre so ob-leschini iz Brežic, Dvornik iz 1 segale: nogomet A in B moštva, Krške vasi in po vsej fari slavno znani potepuh in pretepač Hugo Rudman iz Krške vasi. Pričeli so hajlati, nakar so jih domačini zavrnili s krepkimi Mici »Živijo!« Ko je gostilničar zavpil proti kosmatim ušesom vsiljivcev, da so tukaj le Slovenci, je padlo srce v hlače hajlovskim junakom in so jo pobrali iz vasi. Med fanti sta zlasti odločno nastopila Stanič in Zevnik. »Slovenski Narod«, po katerem posnemamo ta drobiž, je zaključil poročilo takole: Naj bo tem puhloglavim nemškutarjem povedano, da bedo po prvem takem nastopu na Čatežu svoje kosti lovili po Savi. Rudnik rjavega premoga v Senovem, takrat imenovan pre-mogokop v Rajhenburgu, je ku- odbojko članov in članic ter namizni tenis članov, mladincev in članic. To so bile prve športne igre, Za vsakoletnega ekipnega prvaka je bil pripravljen prehodni pokal, ki si ga je za leto 1953 priborilo TVD »Partizan* Brežice s 14 točkami. Na drugo mesto se je plasiralo Krško s 7 točkami, za tem Senovo s 5 točkami in na zadnje mesto j in unorabno za vse. To je snlnh i neko univerzalno sredstvo; ako I ti manjka poguma in si boieč, piješ vino. ki ustvarja v človeškem telesu naravnost čudežne moči. Med banketom je nrišel iz dvorane neki gostilničar in mi pravi: »Veš kaj, Penče. pri nas doma je na le boljše, tam ti prinese dva krožnika in lahko po mili volu ješ, ne oziraje se na levo in desno. Tukaj na moraš jesti po nekem taktu oziroma nenapisanih pravilih, tako da. ko deneš drugi grižljaj v usta. že pozab-’ ljaš, kaj si s prvim pojedel.« »To ie pač banket.« sem spregovoril. »ki traja svoji dve uri, razumljivo, da se ne moreš v I dveh urah furta-furt* sonati. ki jih je razpisal okrajni odbor 'Sdf ostell TVD »Partizan« Krško in ki so. . fpanizlt kot s^Bistrica ahko recem°, dobro potekale. ^ Dobova in druga telo- ZeSraSJ1, S&r vadna dmSlva, tek- Sevnica s 3 točkami. Prihodnje leto pa upamo, da ’ temveč moraš brano uživati za društva »Partizan« v okraju: Vrstni red posameznih disciplin je bil sledeč: Nogomet A: 1. Brežice, 2. Senovo, 3. Krško, 4. Sevnica. Nogomet B: 1. Senovo, 2. Brežice, 3. Krško, 4. Sevnica. Odbojka, člani: 1. Brežice, 2. Krško, 3. Sevnica. Odbojka, Članice: 1. Brežice, 2. Krško. ŠT'S.’ZS1 uSTUS? za en milijon 600.000 kron. Takrat so pisali, da ima genovski rudnik okoli premoga. 20 milijonov ton Senovo. Namizni tenis, mladinci: 1. Brežice, 2. Sevnica, 3. Senovo. Namizni tenis, članice: L (Nadaljevanje sledi) 'Brežice, 2. Sevnica, 3. Krško. movanje svoje zastopnike. Okrajni odbor TVD »Partizan« ima pripravljen tudi prehodni pokal za tekmovanje v orodni telovadbi in akademskih sestavah, ki se bo vršilo spomladi. V mesecu juniju se bodo verjetno vršile tudi plavalne tekme za leto 1953 v bazenu na Vidmu, ker so v jeseni zaradi slabih vremenskih razmer odpadle. počasi, ker bi sicer bilo to sta. Ko sem prišel na Bizeljsko, sem opazil povorko parov, ki je krenila proti cerkvi. Priključil sem se tudi sam in sedel v cerkev v zadnjo klop, da bi lahko opazoval poroko komunista. Poroka se je izvršila po vseh predpisih rimsko-katoliške cerkve, a ženin - komunist je celo prosil žunnika, da mu prečita peti evangelij. Po poroki so odšli svatje na dom, kamor je bil povabljen seveda tudi prečastiti g. župnik. Imel je tudi obvezen govor in poudaril, da v svojem življenju še ni tako lepega para poročil. Verjetno je bil g. župnik zelo vesel, da je ponovno sprejel ženin a-komuni sta pod okrilje in varstvo sv katoliške cerkve! 2e predzadnjič sem govoril o koristnosti tečajev RK v borbi proti vraževerstvu. Danes naj pa še povem dva recepta, ki ! so jih obravnavali na nekem takem tečaju v borbi proti oteklini — šenu. Tam so rekli takole: Čisto črni kokoši za- | reži rožo, da -i priteče kri. S zdravju škodljivo!« Pomiloval- to krvjo namaži prst in naredi tri križe na obrazu na desni strani nosu, drugi dan boš videl čudežen učinek; oteklina je iz- no me ie pogledal ter odšel nazaj v dvorano Po končanem banketu se je začel veseli del. Dobovška god- i ginila. Ali pa, če to ne pomaga, ba je skrbela za razvedrilo in - vrzi na žerjavico tri igle od ples. Sukalo se je mlado in i ježa, tri zrna ajde in tri zrna staro. Junak dneva je bil vse- koruze; ta dim ujemi na suho kakor znani priljubljeni gosti- ! krpo in s ro krpo si preveži nec Luccq De Fu. To ni nikak ' glavo. Učinek presenetljiv, orientalski princ nit: hollYwood- komisiji. Vozila, katerim prometno bivol ion; e do 30 aprila ne ho podaljšano. se ne bo smelo uporabljati v javnem cestnem prometu. Iz pisarne tajništva za notrs-nje zadeve OLO Krško KIN8 BREŽICE 20.—21. marca: premiera e;»> riškeg- filma: »WILLIAMSO-VA KARABINKA« FN 4 v glavni ylogi James Stevard. 23. —25. marca: premiera rme- riškega zabav, filma: »GLET TIČKA« V glavni vlogi Red Skelton 26.—28. marca: nremtera ameriškega barvnega velefilr.m: »PROTI VSEM ZASTAVAM« FN 5 v glavni vlog: Ero! Flyn Maoren O’Hara KINO KRŠKO 20.—21. marca: ang'eški film: »KNJIGA O DŽUNGLI« 24. —25. marca: ameriški film: »ROSEANNA MC COY«. SEJMI v okraju Klanjec: 24 marca v Velikem Trgovišču, 28. marca v Tuhelju; 1 v okraju Samobor: 20. marca v Samoboru ski zvezdnik, niti minister bivšega egipčanskega kralja Faruka, temveč povsem preprost in skromen, a nad vse prijazen slovenski Luka Kot Lucca De Fu je nastopal za časa letnega oddiha na plažah našega modrega Jadrana ter osvajal srca žensk, poseb io inozemk. V tem poslu je bil očarljiv in marsi-kaka Greta si ga je obdržala ne samo v lepem spominu, ampak tudi na sliki kot večen spomin na nepozabne ure na Oteklina gotovo uplakne. To vsekakor drži. Če ne oplakne v enem dnevu, uplakne v enem tednu, ako še do takrat ne, v enem mesecu. Če pa človek pri tem umrje, oteklina v zemlji sčasoma tudi oplakne. Še se dobe liudie. ki verujejo v take prisrhodarije in bolniku vse mogoče pacarije priporočajo. Ko pa stvar postaja že zelo zelo resna, navadno pokličejo najprej gospoda in mogoče potem šele zdravnika a ker zdravnik čudežev ne zna delati in ker KINO SEVNICA 19. —21. marca: angleški barvni film: »BAGDADSKI TATIČ« KINO KOSTANJEVICA 20. —21. marca: avstrijski glasbeni film: »NESMRTNI VALČEK«. MALI OGLASI Elektromotor o'A KS Siemens, nov, mlatilnico Zmaj tipa 1952, nova prevozna, težka 4000 kg, proda Realitetna agencija, zastopstvo Škocijan na Dol. Kupi pa za svoje naročnike eno-in dvostanovanj. hiše v bližini Krškega ali Brežic ter posestvo do 5 ha zemlje z dobrim poslopjem. Moški šival, stroj Singer ugodno prodam. Miha Boškovič, Žejno 22, Krška vas. Dobriča Čosič: DALEČ JE SONCE... »Poslušajte, gospod podnared-nik!« je ona ironično izgovorila poslednjo besedo. »To je poročnikovo stanovanje!« in je lo poudarila. »Stanovanje poročnika Kostiča, poznati ga morate, ker je vaš predstojnik.« Tudi to je poudarila in za hip obmolknila. »On sedaj spi, utrujen je, vrnil se je s terena. Nimate pravice, da bi ga vznemirjali.« »Žal nam je, gospa, toda ukaz je ukaz.« »Kakšen ukaz! Jaz izdajam ukaze, toda za komunistične hiše! Kaj iščete tu!« se je zadrl poročnik iz sobe in odprl vrata. Prikazal se je močan mladenič z razkuštranimi lasmi. Na sebi je imel progasto spalno srajco. »Prav tebe iščeva, poročnik! Roke gor!« je vzkliknil Sajav-ček in obenem z Duškom nameril nanj cev. »Mene?!« je ta osupnil. »Da! Gospa, če boste le pisnL h, ga bova ubila pred vašimi očmi«, je dejal Sajavček Mati in sin sta se prestrašeno spogledala. »Kdo pa si ti? Kaj hočeš?« je vzkliknil poročnik. »Kaj se ti, Rade, ne bojiš partizanov?« je zbadljivo in mirno dejal Duško. »Roke gor in ne govori!« gaje dregnil z naperjeno puško. Poročnik se je opotekel in malo dvignil roke. Mati je onemela. »Roke nad glavo!« ga je opomnil Sajavček, ga odrinil od vrat, stopil v sobo in se tako; vrnil z revolverjem in bombami. »Ti si bil v osmem, jaz pa v šestem razredu. Poznava se kljub temu. Gospa, prinesite mu obleko in vojaške čevlje iz sobe, da se bo napravil,« je mimo govoril Duško. Mati je zaihtela in poskušala objeti Duška, toda ta jo je odrinil. Sajavček je prinesel poročniku oficirsko obleko in vojaške čevlje iz sobe, prebrskal žepe, mu dal obleko, da se. je oblekel in se odmaknil od njega z naperjeno puško. Poročnik se je začel oblačiti, j mati pa ju je vsa v solzah hlipajoče prosila in rotila, naj ga ne odpeljeta. j »Čemu, jokate gospa? Nima j smisla, da bi vj preživeli okuna, j cijo in ne bi vedeli, kako je, kadar pobirajo ljudi ponoči iz po- • stelje Nima smisla, da ne bi vedeli, kako je pri srcu materam, katerih otroke vodi vaš sin po-nočj v gestapo ... Nima smisla, da tolče vaš sin tuje matere z revolverskim ročajem po obrazu . .« Duško je hotel ves žolč izliti jz sebe. Sajavček ga je opomnil, naj molči. »Saj ste šolski tovariši, dragi otroci .. pa boste takole drug drugega ubijali? Otroka moja, edinec mi je, usmilita se .. . Materi imata. Ničesar več nimam v življenju...« je rotila mati, klečala in objemala Duškova kolena. Duško se je je otepal. V njem se je borilo sočutje do matere s srditim sovraštvom in prezirom. »Ni se vam treba jokati za sinom izdajalcem! Pljunite vanj in prekolnite mleko, ki ste ga z njim dojili.« »Ne morem. Moja kri je Moj otrok ... Vse, kar imam, m; je on., oprostite mu sedaj rotim vas . ..« je hlipala mati. »Jokaj! Jokaj! .. Umri od bolečine, da ne bo Srbkinja nikdar več rodila izdajalca,« je hroplo v Dušku. Sajavček je z debelo vrvjo za- Ura na cerkvi je odbila polnoč, vezoval poročniku roke na hrbtu. ! Pri vhodu v garaže sta pod lučjo »Pripravljen sem!« je dejal po_ ! zagledala stražarja, ki je hodil -- 1 gor in dol. Bil je v stražarski bundi in čeladi, brzostrelko pa je j ročnik. Mati__________ ____________ ________ vratu. imel vodoravno pripravljeno »Ne dam te, sinko!... Ne pred seboj, Naravnala sta kora-dam!« j ke, kakor da bosta šla mimo nje- »Mama, bodj hrabra, pozdravi; ga. X7uksanu je srce naglo tolklo, j moje tovariše. Zbogom!« se je j Stražar ju je pogledal, se spet ( je otresel in mati se je zvalila j obrnil in se dalje sprehajal, j na tl3 in mrmrala: i Vuksan se je ustavil, se ozrl po : »Bog in naša slava naj te v a- | trgu, se malo sklonil, hitro sto-rujeta...« pil k stražarju, in ko se mu je Odpeljala sta ga ven in odšli približal na deset metrov, sesul so po ulici. vanj rafal, ne da bi pomeril. »Na pomoč! Partizani so od- »\^rzi!« je zaklical Šilji. peljalj Radeta-a____« je ona za- oba sta naglo potegnila defen- klicala z vrat za njimi. < zivne bombe, jih udarila ob ko- Nekaj kasneje je bilo slišati i piti, in jih zavihtela čez zidano en stret v slepi ulici. j ograjo ter se vrgla v sneg. Dru- ... Vuksan in Silja sta se 1 ga za drugo so se utrgale štiri stežka prebijala k svojemu cilju. ! eksplozije, takoj nato pa je Čim globlje sta bila v mestnem buhnil v nebo moder plamen, središču, tem več patrulj sta sre— Skočila st.a pokonci in planila čavala. Vsak hip sta se morala čez trg. Zagrmela je huda pre-umikatj za ograjna vrata in se trgana eksplozija, Jtakor da se skrivati v senco hiš. Ko sta prišla „„„ na trg, kjer je stala velika garaža in skladišče bencina, ki so ga bili zgradili Nemci, ju je srečala bolgarska patrulja. Nista imela kam. Šli so naravnost prot; njima. Pri srečanju jih je Silja pozdravil: »Zclravej, kamerad!« Bolgari so odgovorili nekaj v smp'Mi in zavili v ulico. Vuksan in Silja sta stopila počasneje. j odkašljuje zemlja. Detonacija ju je podrla v sneg. Z okoliških hiš : so zažvenketala in se sesula okenska stekla. Nekaj trenutkov sta omamljena ježala. Silja se je prvi dvignil, stresel Vuksana. mu pomagal vstati jn spet sta skupaj ^ planila v beg. Garaža je gorela, plamen bučal v nebo; smrdeč dim je pokril trg in mesto in zamolkle eksplozije so se odlašale druaa za dru- go. Luči so ugasnile. Po mestu so v raznih smereh pošastno za-ječdle sirene, okrog mesta pa so zaregljali mitraljezi. Vuksan in Silja sta pretekla dve, tri prečne ulice in se onemoglo zatekla v neko dvorišče. Silja se je vzpel na ograjo, od tod na streho nizke šape in zadihano komaj spregovoril: »Poglej, kako lepo gori...« »Dobro je ... Zapomnili si nas bodo . ..« je sam zase dejal Vuksan, ki je sedel v snegu. Se vedno ni imel jasne glave in tudi bolečine je čutil. Eksplozije so postale redkejše in boli zamolkle. Po ulici so dirjali oklepni avtomobili, tanki in kamioni s krdeli vojske. Sirene so še vedno tulile. Smrdelo je po nafti in bencinu. Plamen je švigal visoko v nebo, njegovo migljanje in odbleski pa so se svetlikali po snegu. »Takšno akcijo imam rad ... Poglej kakšen dim!« je dejal Silja. »Pojdiva!« »Počakaj. Rad gledam nemški preplah. Poglej, poglej! Pogorelo bo vre mesto.« »Naj zgori!...« je razburjeno dejal Vuksan in vstal. Po ulici je mimo njiju zabobnel tank in streljal iz mitraljeza. Odšla sta na ulico in stekla za njim. (Dalje prihodnjič)