Leto II. V Trstu 22. marca 1912. St. 19. STAVBINSKI DELAVEC Uredništvo in upravništvo: Trst, ul. Madonnina št. 15. Telefon štev. 1570 Glasilo zveze zidarjev in sorodnih strok v Avstriji. Izhaja v Trstu vsak drugi četrtek. Posamezna številka 8 vin. Naročnina za nečlane: za celo leto........K. 2.60 za 6 mesecev.........1.50 Inozemstvo več poštnina. Stavke, izpori in gibanja. «,— — Avstrija : ČeSko : EGE R. (Obrambna stavka vseh stavbin-skih delavcev). Štajersko : GRADEC in vse Spodnje in Zgornje Štajersko. Ogrsko : Vcsxprém. Nemčija : Bloraberg, Bordesholm, Hermannsburg. Neugersdorf i. S., Nordenham, St. Margarethen. Tovariši ! Ne iskajte delo v teh krajih! it. Opazovati razvoj in boj naše Zveze v teku zadnjih desetih letih ter primerjati današnji položaj zidarskih organizacij s situacijo zidarskega gibanja pred desetimi leti, je zanimivo in nadvse podučljivo. Močna je bila fluktuacija članov v prvih letih delovanja naše Zveze, medtem ko se opaža proti koncu zadnjih desetletij veliko gmotno konsolidiranje oi'ganizacije in silni naraščaj članov. Število plačujočih članov in naraščanje istih je bilo v teku zadnjih desetih letih — od začetka leta 1902. do konca 1911. — sledeče : Leto Članov Naraščaj 1902. 2.870 3.542 1903. 4.205 6.362 1904. 14.771 '11.444 1905. 26.661 28.728 1906. 87.726 27 18 1907. 35.368 2-..055 1908. 31.259 13.866 1909. 21.512 12.881 1910. 23.023 14.867 1911. 28.471 21.614 Te številke nam jasno dokazujejo ves razvoj in položaj naše Zveze. V prvih letih je bila situacija zares težavna ; imeli smo pa potem silni, nenaravni naraščaj, kateremu je sledila neizogibna fluktuacija. V zadnjih dveh letih je opaziti, če tudi počasen, vendar gotov in močni napredek. Gori navedene številke nas morajo pa tudi prepričati, da tudi naša organizacija je občutila prav močne posledice onega zla, ki vedno ovira vsako resno, gotovo in naravno napredovanje vseh organizacij, namreč ona večna fluktuacija članov, kateri se bo moralo, s primerno taktiko in sredstvanii, priti na vsak način v okom. Do leta 1905. je imela Zveza večje število članov nego ob koncu pretečenega leta; toda z neustrašljivim, vstrajnim delovanjem nam bo mogoče, kakor vse kaže, v teku prihodnjih etih priti zopet dó tega in morda še večjega tevila članov. Seveda pri vsem naraščanju, padanju in zopetnem naraščanju članov prihajajo v poštev ne le gori navedeni razlogi, ampak tndi razne druge okolščine, kakor n. pr. slaba de-ovna konjunktura, brezposelnost, velike stavke itd. Navesti hočemo še gibanje članov v posameznih agitacijskih okrajih v zadnjih treh letih in sicer od začetka leta 1909. do konca 1911.: Okraj 1909. 1910. 1911- Bodenbach 3153 3382 3710 Brno 123 346 512 Gradec 1367 1798 1789 Inomost 428 439 890 Karlovi Vari 1635 1862 2886 Krakov 442 411 412 Lvov 653 565 421 Moravska Ostrava 1081 945 514 Olomuc 204 303 382 Pardubice 466 263 200 Plzyn 2051 2084 1762 Praga » 2828 2077 1499 Okraj 1909. 1910. 1911. Reichenberg 1518 . 1519 1917 Solnograd 430 647 910 Trst 245 1114 3187 Dunaj 4388 5162 7474 Skupaj 21512 23023 28471 Splošni položaj strokovnih Slovenci Rusini 526 129 1439 124 za 4759 K, si 'vi Do leta 1909. je bilo opaziti povsod, iz-vzeinši v dveh galiških okrajev, splošno napredovanje. Zlasti je interesantno zasledovati gibanje članov po posameznih okrajih, ker to nam kaže, dar so samo tam naše organizacije nazadovale, kjer so separatisti s svojo nezmiselno, desorgani-zatorično taktiko najhujže razsajali. Medtem ko .so nemški, laški in drugi okraji v teli letih napredovali, so češke zidarske organizacije povsod nazadovale. Vzrok temu je bilo gotovo omalovaževanje, od strani separatistov, moči in koristi skupne organizacije, potoni katere samo je mogoče, da si delavci poboljšajo svoje razmere. V zadnjih dveh letih se je razdelilo prispe -vatelje po narodnosti in sicer se je vpeljalo ta novi red po želji čeških članov. V poštev prihajajo člani 6 narodov, ki so prispeval! s sledečimi svotami : Leto Nemci Čehi Poljaki Italijani 1900. 12 209 7352 731 851 1911. 16.967 6736 626 2374 Narastli so prispevki Nemcev Italijanov za 1423 in Slovencev za 913; znižali so se prispevki Č it 105 in RusinoV za Izvleček prispevk po-ol .rajih, v zadnjih Okraj f I Bodenbach Brno Gradec Inomost Karlovi Vari Krakov Lvov Moravska Ostràva 31 Olomuc Pardubice Plzyn Reichenberg Solnograd Trst Dunaj Če primerjamo gibanje članov z prispev-kami, vidimo da so nekateri okraji, kljub temu da so imeli veliko število članov, k zvezi manj prispevali nego drugi okraji ; vzrok temu pa je iskati v lokalnih razmerah posameznih organizacij. V splošnem pa, ako vpoštevamo, da je zveza imela v pretečenem letu 24.614 redno plačujočih prispevateljev, smemo biti z vspehom prav zadovoljni. Veliko število izdanih prispe-valnili mark nam krže, da naša organizacija povsod gmotno in številno napreduje. Situacija zidarske zveze v Avstriji je torej zelo ugodna. Bližajoče se kritično leto 1913. in sedanja ugodna delovna konjunktura v stavbinski obrti so pa fakiorji, ki bodo močno vplivali na nadaljni naraščaj članov, na razširjenje in okrep-čanje zidarskih organizacij. Če bo vsaki naš t« variš izvršil vedno svojo dolžnost in če bomo vsi ob vsaki priliki na svojem mestu, tedaj smemo pričakovati, da bo naš trudapolni boj končal z najpopolnejšim vspehom. SI.OVHVSIil ZIDARJI, POKOR! Tržaški zidarji so sklenili na zadnjem shoiln, (la se obvesti vse zunanje zidarje, da naj ne iščejo dela v Trstu, ako niso šest mesecev organizirani. Vsi tisti torej, ki niso najmanj šest mesecev organizirani, naj ne iščejo dela v Trstu, ker ga ne dobijo ! > i K, Poljakov za čla na, določenih '."■e sledečif^B*. i910. 1911. 37 33 36 23 34 36 36 30 j 31 26 28 34 29 28 25 40. 31 28 26 43 31 36 51 ' 34 36 23 23 22 44 43 38 34 25 25 — 20 29 38 33" 33 organizacij v Avstriji. Osrednja komisija vseh strokovnih organizacij v Avstriji je te dni podala poročilo o splošnem položaju vseh strokovnih organizacij v Avstriji do konca leta 1911. Razveseljivo skoz-inskoz je to poročilo, ker kaže, da so se izjalovili vsi poskusi čeških separatistov da oslabijo moč centraliziranih organizacij. Ne razsajanje separatistov in ne slaba industrijelna konjunktura prejšnjih let ni moglo zadržati vsesplošni razvoj in konsolidiranje naših centraliziranih organizacij. Medtem ko se je v letu 1910. vsled separatističnega gibanja zgubilo mnogo članov, to leto pa je silno uarastlo število članov. Če se tudi vpošteva od druge strani 8400 zgubljenih članov, se ima še vedno en splošni prirastek za 18.000 novih članov. Definitivni izstop čeških separatistov iz centraliziranih organizacij je vplival na centralna vodstva naših organizacij v tolikem, da so te sklenile postopati povsod z bolj odločno in vspešno taktiko, zakaj kar je najbolj značilno pri vsem tem, je konstatiranje, da so naše organizacije močno napredovale ravno tam, kjer so separatisti najintenzivnejše agitirali. Na Mo-ravskem, Šlezkem in na Dunaju zlasti, kjer so bili separatisti osredotočili vse svoje inoči, so naše organizacije v zadnjem času napravile pomemben korak naprej. Na Dunaju samem imajo centralizirane organizacije 150 tisoč članov. In ravno tako se godi na Češkem in Mo-ravskem. Od separatistov za trenotek zaslepljeni delavci uvidevajo zdaj, da je njihovo pravo mesto edino le v naši mednarodni organizaciji. Ob koncu leta 1911. so centralne federacije imele 420 tisoč članov. V prejšnjih dveh letih je separatizem ugrabil centralnim organizacijam 80 tisoč članov, od katerih je le 50 tisoč stopilo v- separatistične organizacije, ostalih 30 tisoč je postalo indiferentno za vzako strokovno in ' socialistično delovanj . Zdaj pa se opaža povsod veselo napredovanje. Gotovi smo, da se bo v teku tega leta še bolj in globokejše konstatiralo mogočni razvoj in narastek delavske inter-nacionale. - Splošno imetje vseh federacijah znaša skupaj 12 milijonov kron. To je sicer ogromna svota, toda ista se mora še podvojiti, ako hočemo z gotovostjo in vspehom se bojevati proti mednarodni internacionali mogočnega kapitalizma. Zakaj sem socialist? Sem socialist, ker se zavedam svojega razrednega proletarskega stališča. Sem socialist, ker imam v sebi egoistiško prirodno željo : poboljšati si svoje stališče. Sem socialist, ker vidim, da moram svojo izobrazbo prodati kot blago, samo da morem z rodbino živeti. Sem pa eden izmed malega števila izobraženih proletarcev, ki imajo pri prodajanju svoje izobrazbe to srečo, da niso sami' s seboj v nasprotju, ki morejo govoriti in pisati kakor mislijo, ki se — kakor rečeno — ne potrebujejo duševno prostituirati. Sem socialist, ker zadržuje moja gospodarska odvisnost v kapitalistični družbi popolni razvoj moje osebnosti; ker prepušča moje najlepše talente giniti ; ker mi brani vršiti to, k'1 bi vršiti mogel, k čemur se čutim v notranje svoji poklicanim ; ker sem pod tem tlakom • često nesrečen, kajti vem, da more meni, p; tarcu, ki nima nič drugega kot delovno edino socialistična družba dati k moji sre trebno gospodarsko neodvisnost. • Seni socialist, ker vem, da se godi ogromni večini ljudstva prav tako kakor meni in ker ta zavest tvori čut lastne mi nezadovoljnosti še tesnejšim. Videti hočem svoje sobrate veseliti se v zavedanju duševne svobode, potem se bom mogel še sam veseliti. Sem sebičnež, nič drugega. Sem socislist, ker mi današnja družba za nobenih okolnostij ne more dati poroštva za dostojno človeško življenje. Sem socialist, ker ne vem, kakšni usodi korakam nasproti, če zbo-lim, če postanem nezmožen za delo, nezmožen za konkurenco na delavnem trgu. Sem socialist, ker vem, da se imam zahvaliti le slučajnemu ugodnemu zapletku okolščin za moj današnji položaj, ki me varuje bede in gmotnih nedo-statkov, in da, če izgubim to službo, morem zopet okusiti proletarsko bedo v njenem najbolj kričečem temelju. Sem socialist, ker mi ■ pripravlja skrb za lastno bodočnost marsikatero nemirno uro, mnogo vznemirjenja nočnega miru. Sem socialist, ker mi tako zapovedujejo moji gmotni zajmi. Setn socialist, ker vem, da se muči velika večina mojih sobratov, če tudi ne s temi samimi skrbmi sedanjosti in prihodnjosti kakor jaz, pa še z mnogo večjimi in hujšimi. Sem socialist, ker misli na te skrbi mojih sobratov še večajo moje lastne skrbi, ker me vznemirjajo v uživanju sedanjosti, pri jedi, pijači, v spanju, pri družabnih zabavah in veseljih. Sem socialist, ker mi prečesto, kadar se posadim k mizi, misli na one milijone sobratov, ki nimajo ničesar jesti, ali ki nimajo nič poštenega dejati v usta, odvzemajo veselje do jedi in mi ne dovolijo jesti s pravim povžitkom. Sem socialist, ker mi često, ko zvečer ležem v mehko posteljo, podi spanje misel, da je brezštevila ljudskih bitij, mojih bratov in sester, ki nimajo kam glavo položiti, ki vedno prosijo za delo, kruh in prenočišče ; prečesto morajo bloditi, preganjani od naščuvanih psov, v raztrganih capah, v burji, dežju in snegu, od hiše k hiši, od tovarne k tovarni, od mesta k mestu, iz ene dežele v drugo... Ta misel na te ne-srečue sobrate vznemirja moje življenje in moj mir. 'Sem socialist, ker ljubim svojo ženo in otroke, kajti ne vem, kakšna usoda jih čaka v tej kapitalistični družbi, ko me ne bo več, ali ko bom brez posla vsled dolge botezi.i ali česa drugega. Sem socialist, ker vem, da je na milijone soprogov in očetov v prav takih skrbeh o usodi svojih dragih kakor sem jaz, in ker prav zato " postaja ta teža, ki leži na meni, še težja. Sem socialist, ker vidim, da nima prava zasluga v današnji družbi vspeha, ampak le zaničevalno štreberstvo ; da nosijo zvonec v umetnosti, vedi, slovstvu in šolstvu prav često prazne glave, neznalice; da so prodajni politiki v mastnih in izbornih službah, medtem ko so ljudje mnogo-obetajočih talentov, ki morejo v svoji stroki izvršiti mnogo dobrega, odganjani, zatlačevani in morajo ohromiti ali pa v bedi poginiti. Sem socialist, ker vidim, da prihajajo v gospodarskem in družabnem življenju često največji bedaki, najbrezvestnejši lumpi, najkrutejši izkoriščevalci k velikemu premoženju in k največjim družabnim dostojanstvom, med tem ko je mož plemenitega srca, razumni in značajni mož, ki se ne da zvabiti v laž, k goljufiji in zločinu, skoro vedno izdan bedi in potom tega družabnemu zaničevanju. Sem secialist, ker vidim, kako korumpira kapitalizem čim dalje bolj s svojim naraščajočim razvojem vse javno življenje, umetnost, vedo, pravništvo, politiko, knjižno in novinarsko literaturo — in postaja na ta način iz vretena kulture, katerim je nekdaj bil, njena zavora. Sem socialist, ker sem pozorno študiral socialno vprašanje, pa tako pridno, kakor sem le mogel, in ker sem potom svojega učenja in premišljanja prišel do tega neomejenega prepričanja, da more gori navedena gmotna in duševna beda posameznikov in cele mase odstra-(jena biti le z odstranitvijo kapitalističnega proizvajalnega zistema. Sem socialist, ker nič drugega ne morem iti ; ker bi bil z ozirom na proletarsko razredno est, na svoje skušenosti in svoje spoznanje ia, ničvredna kreatura, ako bi se z vso kolikor je imam, ne trudil za razširitev lizma in s tem za gmotno in duševno ditev svojih sobratov. V organizacije ! Anglija je prizorišče najsilnejšega razrednega boja med kapitalom in delom, kar jih pomni svetovna zgodo\ina. In ne da bi trenil z očmi, zasleduje ves svet kosanje^ stare oblasti z novo svet osvajajočo vèlesilo. Se nikoli, odkar rije po zemlji človeški rod, niso take ogromne množice delavskega ljudstva razodel e svojo voljo, da si same postavijo postave dela. Ampak vznešenejše in veličastnejše od mogočne številke je dejstvo, da vlada v bojnih delavskih vrstah železna disciplina. Nekaj nad miljon pre-moparjev je zapisanih v londonskem »Home ofice«, in od tega ogromnega števila tudi eden ne kazi stavke. Od 1. marca, ko so odložili premogarji svoja kladiva, se ni na vsem Angleškem nakopalo niti za karat črnega diamanta. Ta neskaljena enotnost in impozantna slož-nost delavskega nastopa izgleda kakor čudež in je kakor uganka. Ampak brez vse bistroumnosti je razrešljiva uganka in vsemu svetu očitna je nje skrivnost. Z dolgotrajnim in vztrajnim delom so angleške strokovne organizacije zdramile v delavstvu razredno zavest in ga moralno tako okrepčale, da so iztrebljeni iz njegovih vrst uskoki, ki bi pljuvali v lastno skledo in ga motili na njegovem zmagoslavnem pohodu. Sijajni uspeh angleških organizacij, ki je gotov že na začetku boja. katerega konec ni še znan, kaže cilj našemu organizatoričnemu delovanju. Nič manj važna od glasovnice, s katero si delavstvo osvaja državno oblast, ni delovna sila njegova, ki je vir družabnega življenja. Monopol delovne sile vstvarja organizacija. Od dne do dne ljutejše se zaganjajo kapitalistični mogočnjaki v Avstriji v delavsko organizacijo, da porušijo delavsko solidarnost, pod narodno trobojnico in pod cerkvenim banderom zbirajo žolto armado, ki naj jim pomaga ubijati delavski boj. Proti tem kapitalističnim navalom je naloga delavstva, da učvrsti svoje organizacije ; v vse delavstvo mora prodreti zavest, da le ničvreden značaj, moralno pokažena duša kdor krši dogovor svojih tovarišev i»' da malopridnik, kdor uživa sadove deli ' " * u ne da bi prinašal žrtve, ki jih ter .j.,. Tudi pri nas se mora uveljaviti i je sramota za de- lavca ki 'se ogi i cicije, ki s sC;>j*fr osebij ;Štvom otei.., .vojim tovarišem, ki se pa nič ne pomi mati iz sklede, ki so jo tovariši napolnili Podvojeno vnen tokovne organizacije, to naj zbudi v nas aik zgled, da nas resni časi ne zalote nepripr; ili ! Naznanilo predstojnlštva zidarske zveze. Hoscfn«) blagajniško poročil« ccntralnc iveic zidarjev. — Centrala je dobila v teku meseca februarija od raznih organizacij sledeče zneske : Bilin Kr. 27-80, Bovgo 46-50, Počen 59'77, Brno 131-49, Brno (fasadorji) 145—, Celje 8'40. Čkiu 22—, Grin 172, Hartmanica 67'55, Hahenelbe 12"—, Inomost 165*26, Kicbihal 25'90, Hlatan 4'40, Kolomea 54'12, Lindic 14-69, Marienbad 179"99. Meran 173'95, Mies 46'42, Miirzuschlag 45'06, Plzn 132"46, Pula 500—, Praga 19-75, Dubrovnik 4"80, Riva 28'60, Rovereto 31"86, Švaz 16-50, Scheulinde 11077, Šmihovo 39"56, Špital n. D. 8-74. Štahau 110'—, 11—, Toplic 1111-19, 1.29, Trst 451-16, Tropau 120-30, Valdergrin 60' - , 2.40, Vasau 4-40, Veivert 7162, Veseric 22"—, Dunaj (fasadorji) 1*92, XIII. 33-03, 54-28, XIV./I. 611, XVI. —'40, XVII. 17-36, 32-06, XX. 11 '88, Belavoda 105-25, Velešin 7'80, Vergi 4*35, zveza delodajalcev v Gradcu (Arbeitergeber-bund) 5-20. Tr. Hòhne 5'20, K. Schmidt 5'20, Peter-mann 3*60. * * * Centrali se ima pošiljati denar le potom položnic. Tiste organizacije, ki si niso preskrbele se dovoljno število teh položnic, jih morajo pravočasno zahtevati pri centrali. Pošiljatev mora biti na določenem kraju položnice natančno zabeležena. * * * Za izplačevanje posmrtniue se zahteva sledeče dokumente : l) ( lansko knjižico ; 2) smrtno potrdilo od strani župnijskega, urada, sodnij-skega urada, bolnišnice ali pa bolniške blagajne ; 3) naslor tistih, katerim se ima poslati po-smrtninska podpora. Soproge članov si morajo poleg teh dokumentov preskrbeti še smrtni list. Dokumenti se po izplačani podpori vrnejo pošiljalcem. One žene umrlih članov zidarske organizacije, ki so živele s svojim soprogom v prostem zakonu, si morajo preskrbeti potrdilo skupnega bivanja pri občinskem ali policijskem uradu. Kolektivna pogodba v letu 1909. Iz poročila, ki ga je te dni objavil c. k. delavsko-statistični urad o «Sklenjenih in obnovljenih delovnih in mezdnih pogodbah v letu 1909.», je razvidno, da se je v tem letu sklenilo 570 pogodb, pri katerih je bilo prizadetih 127.016 delavcev. V prejšnjem letu je bilo sklenjenih 493 pogodb, pri katerih je bilo prizadetih 64.482 delavcev ; torej 87 manj nego v letu 1909. Sklenilo se je pogodbe pri sledečih strokah: Kraj. Po- Obrti Prizadetih org. godb delavcev 33 22 296 5891 2« 87 1444 20.402 28 29 1191 10.974 30 49 1.647 82 Klesarji in opekarji Kovinarji Lesne industrije Usnjarske industrije Tekstilne industrije Manifakturne industrije 43 23 1008 13.492 o 3 39 6.864 Papirnate industrije Kemične industrije . Stavbirrska obrt . . Grafična obrt . . . Trgovina..... Delovniška obrt . Strojniki in kurjači Razni poklici . 10 52 11 1 3 359 2.602 8 8 1.862 20 4327 50.286 8 4 1. 4 8 311 4 128 4 11 4.284 &l 2.870 91 275 Novih sklenjenih pogodb je bilo 322, obnovljenih pa 248. Pri teh pogodbah je prizadetih 52 odstotkov malih obrti z manj kot 50 delavcev. Pri večjih obrti je treba omeniti v prvi vrsti Dunaj, kjer je bilo pri teh pogodbah prizadeto sledeče število delavcev : mizarjev 2200; kleparjev 1600; klesarjev 6000; štuka-torjev 1000; zidarjev 8000; malovarjev 15.000; tesarjev 1800; inštalaterjev 1600; pleskarjev 1200; dekoraterjev 1700; litografov 2400 in transportnih delavcev 1700; v Pragi 1600 knji-goveznikov in 3200 zidarjev ; v Bruni 4200 zidarjev, in v Praznicu 6000 tovarniških krojačev. 76 odstotkov pogodb je bilo sklenjenih glede skrajšanja oziroma reguliranja delavnega časa in sicer tako-le : Delovni urnik Pri pog. Prizadetih delavcev Do dnevnih ur 8% . 11 4.829 « 9 106 32.399 ' « « « 9 Vs • . 132 41.531 « « « 10 . 130 22.047 « « « 10 V2 • 12 1.0S0 « « « 11 23 3.946 čez « « 11 10 2.255 37 odstotkov teh delavcev dela približno 9V2 ur na dan; 26 odstotkov okolo 9 ur in 14 odstotkov do 10 ur 11a dan. V kovinarski in strojevni obrti se dela približno 9 ur na dan ; v lesni industriji do 97a ur; v tekstilnih in sorodnih strokah do 10 ; v manifakturni industriji od 10 do 11 ur; v stavbinski obrti od 9 do 9 Va ur na dan. Pogodbo z pod 9 dnevnih ur dela je sklenila v tem letu edino le organizacija grafičnih strok. Glede skrajšanja delovnega urnika se je sklenilo 253 pogodb. 96 odstotkov pogodb se je sklenilo z najboljšim vspehom delavcev, katerim so se znatno povišale mezde. Pri 216 pogodbah se je šlo za reguliranje minimalne plače in minimalnega urnika ; pri 73 pogodbah za reguliranje akord-nega dela in mezde; pri 58 pogodbah se je regulirala osebna mezda. Glede povišanja plače za izvanredne ure so bile sklenjene pogodbe delavcev stavbinske obrti, strojevne industrije, litografov, knjigovezcev in trgovske industrije. Delavci tekstilne in manifakturne industrije so sklenili pogodbe z znatnim povišanjem mezd za akordna dela. Pri 387 pogodbah se je šlo za reguliranje delavnega časa in so se delavci in delodajalci sporazumeli pri 349 slučajih glede izvanrednih ur, pri 220 slučajih glede nedeljskega dela, pri 193 slučajih glede ponočnega dela in pri 221 slučajih glede dela v medtedenskih praznikih. 114 pogodb določa ustanovitev nadzoro-valne komisije, katere naloga naj bi bila tudi reguliranje delovnih in mezdnih razmer prizadetih strok. 270 pogodb pojasnjuje položaj zastopnikov (zaupnikov) delavske organizacije, ko imajo za izvršiti med svojimi tovariši naloge, ki jim nalaga organizacija. 326 pogodb pripozna 1. majnik za praznik. 94 pogodb se peča s strokovno izobrazbo vajencev, za kar so v prvi (Nadaljevanje na 7. strani) CENTRALNA ZVEZA ZIDARJEV v AVSTRIJI. Blagajniško poročilo okrajnih organizacijah za leto 1911. O li. i- a. j Novih izkaznic in dupli-katov Članarine ^odkov') kr. I Z D A T K I Centrali ') Agitacija Načelstvo Izobrazba Podpore Kazno V blagajni do 31. Skupaj decembra ' 1911 K r o m ') Vračunani so tudi dohodki vpisnine, lokalnih prispevkov, globe, dobički veselic itd. -) So vračunani tudi prispevki za vzajemni fond. pravdne prepise, izdelanje protokolov /vez i ni h kongresov itd. Okraj Bodenbach. 1 Avsig............ 294 23874 16610.32 9205.08 4248.89 1059.45 185.50 198.63 56.63 14954.18 2343.63 2 Bilin............. 42 1496 826.85 588.33 96.53 73.85 758.71 100.72 3 Bodenbach .......... 151 34026 19813.67 12906.40 5060.09 1351.70 152.87 281.36 85.73 19838.05 2714.39 4 Bernska-Leipa......... 4 614 309 — 225.53 66.37 37.08 398.95 18.10 5 Briks............. 48 661 316 — 229.— 58.10 25 — 13 — 45 — 370.10 59.60 6 Dauba............ 118 41.63 25.88 4.84 3.30 —.80 34.82 34.94 7 Georgswal'ie......... 69 3074 1705.— 1134.40 196.58 140.96 35 — 51.15 1558.09 213.65 8 Gorkau............ 10 680 241.60 154.76 28.72 58.12 241.60 9 Haida............ 3 533 288.76 203.87 29.96 38.09 22 — 293.92 175.45 10 kaden............ 70 3183 1591.50 979.09 239.25 75.67 5 — 43.80 28.76 1371.57 306.97 11 Komotau .......... 55 1759 816.75 554.48 98.55 40,— 21.30 26.— 9.50 749.83 81.81 12 Leitmeriz........... 65 7529 5045.63 2872.57 1631.61 309.22 58.86 147.50 13.91 5033.67 1 505.98 13 Lobosic........... 19 1S92 920.64 656.48 94.86 132.15 4.78 21.67 909.94 29.39 14 Ludic............ 31 358 142.50 96.87 14.04 11.47 122.38 20.12 15 Niedereinsiedl......... 70 3519 2171.93 1452.81 264.69 73.22 21 — 1811.72 379.98 16 Oberleutensdorf........ 7 1065 604.57 414.28 89.41 52.86 17.54 103.— 3.18 680.27 159.86 17 Podersam.......... 73 2079 812.83 535.81 114.22 44.32 6,— 700.35 159.07 18 Postelberg.......... 17 1749 681.75 392.53 66.40 56.93 3 — 518.86 246.70 19 Rumburg........... 4 1406 636.20 540.96 74.21 151.84 26.60 6.84 800.45 81.44 20 Saaz............. 60 5163 2417.51 1677.58 259.45 233.59 3,— 32.08 26.56 2232.26 199.65 21 Slukenau........... 1 169 71.80 55.74 7.21 5.94 . 68.89 2.91 22 1 Senlinde........... 12 2939 1641.01 1054.09 200.71 206.66 1461.46 597.29 23 Teplic............ 236 24136 14415.92 9244.21 3745.— 769.17 122.45 205.05 172.48 14258.36 537.57 24 Teplic/1........... n ( 1679 1060.60 668.96 275.30 27.57 20,— 991.83 230.24 25 Varnsdorf.......... 51 9534 5612.05 3542.23 609.77 607.71 39.82 198.44 146.45 5144.42 1910.68 26 Vegstadt........... 140 42,— 30.80 5.70 5.60 42,— 10.98 Skupaj . 1399 133475 78838.02 49442.74 17580.33 5591.47 626.14 1413.14 622.86 75276.68 11121.12 Okraj Brno, 27 Boj kovic ............ 11 631 207 — 140.39 55.49 24.64 1.68 222.20 43.42 28 Brno (Fasadorji)....... 98 1003 810.05 459.20 93.31 46.20 30 — 60.32 689.03 121.02 29 Brno (zidarji)........ 91 3202 1244.35 961.18 180.39 102.69 81.79 57.— 1383.05 59.01 30 Eilsenšic........... 1 114 45.10 33.24 7.98 -.95 42.17 6.9.3 31 Geding............ 54 1857 745.05 502.54 127.01 86.24 7.40 723.19 84.05 32 kanic............ 2 291 128.45 70.50 23.43 20.32 10 — 15.52 139.77 24.05 33 kojetajn........... 33 11.55 20.89 2.31 29.81 2 — 55.01 34 Kremser ... ....... 45 1305 557.80 384.90 94.98 33.01 7.20 16.22 536.31 75.95 35 Moravska-Budvic....... 24 1576 491.30 353.58 64.47 32.26 4.80 12 — 25.67 492.78 77.50 36 Napejedl........... 120 36- 24.40 3.50 6.31 34.21 1.79 37 Pirnic............ 15 40 21.60 17.75 2.45 —.45 . 20.65 -.95 38 Prosn ic............ 7 553 223.01 126.23 51.08 35.87 26.40 239.58 39 Trebič............ 13 119 49.45 33.98 8.33 7.14 49.45 40 Ogrski-Hradič......... 2 241 110.85 54.22 16.87 24.42 18- 5.06 118.57 37.28 41 Znaim............ 435 152.25 95.70 30.45 10 — 136.15 150 — Skupaj . . . 363 11520 4833.81 3278.70 762.05 450.31 131.19 99.- 160.87 4882.12 681.95 Okraj Gradec. 42 Bruk a. d. Mur........ 25 1017 633.45 410.33 81.36 26.75 2,— 187.30 707.74 257.49 43 Celje.............. 7 85 70.65 "22.74 2.88 4,— 43.20 79.82 44 Nemška-Bistrica........ 3 102 35.85 . 31.04 7.92 1.05' 33.01 29.15 45 Feldbah........... 2 72 33.95 po 70 L. _j . i u 5.76 5.47 33.95 10.51 46 Gratwein........... 21 770 414.10 235.83 69.60 23.54 15.30 64.52 —.90 409.69 14.12 47 Gradec............ 578 41099 24287.43 16903.97 4745.48 717.31 13.70 180.60 311.87 22872.93 4438.95 48 Veliki Beič.......... 21 417 241.95 17";87 33.36 9.86 . 5 — 222.09 19.86 49 Judenburg.......... 12 388 182.30 119.60 31.04 ■ 25.97 8,— 3.— 187.61 51.82 50 Kapfenberg.......... 10 1565 869.15 612.77 125.18 119.75 12 — 869.70 114.97 53 Celovec............ 35 1229 627.97 3S4.59 102.38 130.62 9.24 22,— 648.83 173.41 52 Knitelfeld.......... 1 41 19.05 12.90 3.28 1.23 17.41 5.62 53 Krieglah........... 3 205 83.85 64.12 33.40 6.70 -.80 —.60 1.10 106.72 54 Leibnic............ 74 30.60 22.20 3.06 5.34 30.60 55 Ljubno ............ 50 2284 1383.46 902.77 173.28 177.66 8.98 133.60 36.20 1432.49 60.95 56 Maribor........... 73 5939 3245.75 2293.71 474.56 599.05 3367.32 57 Murzuschlag......... 66 816 481.20 357.84 71.48 8.89 3.— 441.21 39.9» 58 Ptuj............. 63 2259 1007.75 685.98 166.16 67.07 25.42 —.60 53.20 998.43 17.76 59 Radenthein.......... 24 477 268.48 199.60 37.12 4.32 4 — 245.04 23.39 60 Spital a. d. Dr......... 2 57 33.15 20.96 6.04 3.— 3.15 33.15 61 St. Veit a. d. Dr........ 1 101 56.70 39.36 8.16 5.09 4.09 56.70 62 Beljak............ 130 4063 2585.09 1654.09 476.36 219.65 14.80 16 — 25.49 2406.39 511.75 63 Voitsberg........... 38 1786 808.95 533.40 126.96 48.34 22.— 43.86 1.72 776.28 144.09 64 Wolsberg........... 162 58.62 35.66 16.24 5.72 1,— 58.62 Skupaj . . . 1165 65008 37459.40 25740.05 6801.06 2216.38 115.24 713.28 449.72 36035.73 5913.83 Okraj Inomost. 65 Bhidenc........... 31 314 150.85 105.36 27.12 4.69 —.90 138.07 15.70 06 Borgo............ 254 114.40 76.20 20.32 12.03 108.55 5.85 67 Počen............ 232 4434 2211.25 1520.26 398.56 259.29 24 — 8.64 2211.25 43.05 68 Bregenc........... , 13 508 261.22 158.68 44.84 38.73 1,— 5.19 248.44 14.21 69 Briksen............ 27 358 160.75 112.62 26.92 16.60 156.14 4.61 70 Brunek............ 8 223 103.95 70.74 17.84 15.37 103.95 71 Dornbim........... 174 1779 976.66 668.38 223.01 37.25 15.07 6.60 17.68 967.99 50.74 72 Hal-Watens.......... 94 1583 750.80 518.18 141.94 43.98 10.60 22.27 736.97 36.51 73 Inomest........... 213 4713 2235.85 1530.30 416.63 133.28 25.10 27 — 43 — 2175.31 276.48 74 Kicbiihel........... 38 901 338.45 221.88 71.92 29.20 1.40 1.90 326.30 64.53 75 Kuftein........... 45 1463 695.90 432.54 142.77 100.36 6.— 1,— • 682.67 83.78 76 Merau............ 350 7501 4678.80 3224.66 896.65 256.37 2.80 286.90 81.39 4748.77 739.97 77 Riva............. 78 35.10 21.60- 6.24 7.26 35.10 78 Rovereto........... 13 197 95.15 66.66 19.26 7.82 1.20 2.- 96.94 4.24 79 éwarz............ 2 494 239.80 150.20 41.28 36.09 9.90 237.47 24.41 80 Trident............ 146 1703' 839.75 585.08 160.04 40.39 4.30 6.80 6.12 802.73 37.02 Skupaj . . . 1386 26503 13888.68 9463.34 2655.34 1038.71 66.27 363.90 189.09 13776.65 1401.10 Okraj Karlovi Vari. 81 Altzedliš........... 16 838 287,- 194.10 49.20 24.72 . 268.02 51.18 89 Aš.............. 121 13107 8713.03 5040.37 1660.24 1046.34 271.64 545.98 295.88 8860.45 73.03 83 Eger......'....... 121 6505 3498.33 2417.96 540.18 540.19 3498.33 . 84 Grasliz............ 127 4027 1841.38 1273.28 245.76 90.35 19.61 12.70 64.05 1705.75 217.82 85 Grin............. 8 2337 1253.42 857.74 188.63 72.88 . 1119.25 266.29 Prenesek . . . 393 26814 15593.16 9783.45 2684.01 1774.48 291.25 558.68 359.93 15451.80 608.31 •limolili jé naj-to, lOtraiijc' Jakom F meni, p delovno • 1A11 o**n 1 » j ^ Novih izkaznic 111 dupli-katov I DAT K. I V blagajni -S >ca eC O It 1- il j Članarine Dohodkov1) Ki-. Centrali '■) j Agitacija Načclstvo Izobrazba Podpore Razno 1 Skupaj do 31. decembra 1911 Iv r 0 11 Donesek . . . 393 r 26814 15593.16 9783.45 ! 2684.01 1774.48 291.25 558.68 359.93 154 ">1.80 608.31 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 Hermannshutte........ .roachimsihal......... Karlovi Vari......... Leskati ............ Marienbad.......... Michelsberg.......... Mies............. Muttersdorf.......... Načetvu........... Neudek........... Praumberg.......... Plan............. Platen ............ Štab............. Taehau ............ Weipert........... Weissensulz.......... 21 419 17 19 95 6 30 28 10 16 12 9 8 18 33 91 12 9 463 2393 12242 2180 1238 6801 1477 • 3540 965 1315 729 1930 895 7(50 2245 1876 5200 400 2340 150.65 1305.11 8009.-1433.08 490.90 4372.30 1062.31 1244.15 324.95 567.75 317.05 753.19 325.15 327.25 739.16 655.— 2642.47 127.20 806.40 98.55 912.50 5317.25 851,90 287.08 2731.80 529.50 873.77 217.20 278.50 211.82 463.80 204.15 224.02 496.86 431.26 1753.15 95.20 518.68 28.56 164.46 1173.86 138.10 88.10 969.44 97.31 157.74 49.55 70.50 48.74 174.10 68.10 35.70 115.74 116.60 419.42 16.— 96,— 23.54 65.10 479.51 115.72 148.35 255.50 34.16 122.78 33.92 124.22 32.50 55.82 11.85 23.14 91.88 71.43 219.75 3.35 42 — 9.99 6.— 20.— 84.93 1.30 8 — 22.20 . 18.60 20.80 25 — 34,-76,— 59.90 186.90 78,— 11.- 15.— 11.— 9.— 18,— 82.60 5.90 40.50 8.27 20.40 1451.— 99.58 3.10 •56.60 48.60 12.20 3.55 '2.03 15.34 19.08 19 — 150.65 1206.45 8502.62 1285.20 526.63 4285.17 740.27 1221.89 300.67 500.42 307.61 702.72 326.35 282.86 787.08 659.13 2472.70 114.55 . 708.87 2.36 164.85 870.26 371.96 68.38 779.43 325.04 177.72 54.86 177.88 41.05 353.41 134.84 63.71 2.38 20.70 471.03 32.45 176.57 105 106 107 108 109 1 Id 111 112 113 114 115 116 Skupaj . . . Okraj Krakov. Erzanow........... Jaroslau.......... Jamorzno.......... Jelen............ Krakov............ Novi Sandez........ Plazv ............ Podgorze........... Rzeszow........... Sanok ............ Trzebinia........... Wicliczka........... 1246 47 4 13 17 114 18 29 18 ' 8 ' 1 75803 200 680 86 168 7064 613 218 1390 85 432 644 209 41246.23 118.20 342.40 37.90 92.95 3705.45 256.95 115.50 574.72 42.50 151.20 288.80 99.25 26280.36 92.40 206.40 26.72 60.60 2184.60 147.70 82.80 427.40 25.50 100.80 192.80 64.30 6712.03 8.— 34 — 3.44 8.40 661.60 46.52 8.72 80.85 4.25 21.60 25.60 9.28 3729.— 17.80 115.07 7.74 4.17 487.H 62.93 23.98 54.07 28.80 70.40 16.87 508.07 32,- 1194.75 3.60 106,— 10.— 2110.43 15.45 14.90 12.40 40534.64 118.20 374.52 37.90 73.17 3486.29 257.15 115.50 574.72 29.75 151.20 288.80 100.45 4897.19 180.34 . 19.78 218.16 7.22 12.75 33.80 Skupaj . . . 269 11789 5825.82 3612.02 912.26 889.02 32.— 119.60 42.75 5607.65 ' 472.05 Okraj Lvov. 117 118 119 120 121 122 123 Cernowitz.......... Lvov.............. Marvampol.......... Przemvsl........... Stanislau........... Storozvnetz.......... 189 2 12 66 3 187 12 3859 1359 3629 2246 1993 3625 167 1630.90 766.94 1741 02 711.35 831.18 1843.08 90.70 1251.71 300.18 1094.39 532.47 440.48 1199.54 72.33 148.20 90.98 120.34 23,— 128.81 171.48 171.15 50.25 136.06 151.87 130.91 179.85 18.37 n ('- • 10.— 41.80 347.— 213,— r 30.42 396.68 25.30 26.60 1611.48 879.89 1697.79 707.34 938.50 1581.47 90.70 176.07 381.85 3.61 776.37 474.07 : Skupaj . . . 471 16879 7615.17 4891.10 682.81 838.46 7.— 611.80 479,— 7510.17 1811.97 Okraj Moravska Ostrava. 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 Friedek........... Kokor............ Moravska Ostrava....... Moravska Belacerkev..... Oderberg............ 01 m uc............ Orlau............ Prerau............ Štefan au........... Tesen............ Tropau............ Wsetin............ Zubri............ 1 4 138 5 15 80 8 7 ' 6 30 41 320 3270 187 208 5614 30 600 126 683 2228 90 177 15.24 107.80 1756.55 64.45 100.50 2598.43 18.30 212.30 44.10 361.70 1114.40 31.50 62.55 9.66 69.58 1236.74 4-M4 71.40 1707.52 13.80 135.07 27.72 252.68 692.20 19.80 38.94 2.46 20.67 227.24 16.99 13.14 383.10 1.80 43.16 20.16 42.44 206.73 6.30 10.39 2.38 16.27 50.27 4.17 11.87 541.33 6.56 33.18 5.20 20.15 151.26 5.«) 6.29 —.29 14.80 113.86 4.20 1.42 70.51 —.30 6.95 29.— . 4.30 107.20 185.— 50,— 3.50 21.— . 1.50 51.81 3.40 1.60 9.47 42.82 1.80 —.75 14.79 122.82 1787.12 67.50 101.23 2887.46 24.06 270.88 53.08 325.72 1143.01 33.50 60.67 —.65 57.33 , 587.93 j 93.49 ! 20.46 475.74 11.78 17.60 19.33 83.49 60.20 26.95 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 Skupaj . . . Okraj Olomuc. Freivvaldau.......... Freudenthal......... Jagerndorf.......... Kronsdorf.......... Landskron.......... Laubendorf.......... Lichten........... Moravsko Novomesto..... Moravska Lepagora...... Olomuc........... Rase............. Rabenan ........... Remerstadt.......... Sternberg........... VVildgrub........... Wochendorf......... Zwitau............ 294 23 20 14 6 32 12 6 , 31 13 10 18 1 48 4 10 59 13574 88 460 560 433 281 431 200 298 860 2490 252 186 85 3892 147 63 2453 6487.82 28,— 180.05 280.— 206.30 88.30 168.45 82.20 102.70 331.80 1107.70 97.21 75.90 28.85 1390.73 51.45 28,— 876.95 4317.25 19.46 115.08 135.20 101.84 65.— 115.32 51.20 69.15 206.40 734.64 66.24 51.72 18.55 961.37 34.84 20.— 566.52 994.58 4.80 36.-33.60 24.42 16.50 25.04 11.90 21.22 54.92 227 — 18.12 11.16 5.10 259.82 8.82 4,— 163.26 854.53 1.07 13.97 10.40 70.34 1.52 5.92 19.10 14.10 21.78 106.42 2.11 17.23 3.74 112.41 7.79 4,— 19.09 245.63 • 2.40 36.40 366.70 3.— 15 — 16.50 113.15 —.37 —.90 28 — 34.80 6891.84 25.70 165.05 180.10 196.60 83.02 149.28 82.20 104.47 283.10 1113.46 86.47 80.11 27.39 1404.80 51.45 28,— 765.37 1454.95 39.34 25.-44.90 9.70 54.95 19.17 31.26 48.70 484.31 10.74 9.22 10.56 400.36 67.53 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 Skupaj . . . Okraj Pardnbice. ('eški Temnilog........ Časlau............ Hotzen............ Hohenmaut.......... Kolin............ Kutenberg.......... Leitomiš........... Pardnbice.......... Polit/............ Wildenswert......... 307 ' 8 10 3 ' 8 2 3 56 13179 452 160 874 2255 44 75 2406 85 403 456 5124.59 155.80 51.20 290.76 779.46 15 — 22.50 843.55 35.20 183.30 170.40 1760.98 115.60 35.20 203.09 520.04 11.68 16.50 556.25 26.70 142,— 133.92 925.68 18.08 8.— 51.59 160.73 3.— 145.60 5.10 24.18 25.42 430.99 22.12 13.69 21.98 57.05 3.32 3,— 99.33 3.40 17.12 13.89 38.80 18.80 8.32 25.72 19.56 • 34.50 8 — 3.20 95.34 12.— 1,— 64.07 10.40 16.02 4826.57 155.80 75.60 . 288.18 869.28 15,-22.50 848.76 35.20 183.30 174.23 1255.74 1.67 52.86 13.96 57.40 9.78 Skupaj . . . 90 7210 2547.17 1760.98 441.70 254.90 64.40 119.54 26.42 2667.94 135.67 164 165 166 167 168 Okraj Plnzenj. Blowitz........... češko Novomesto....... Hartmaniz.......... Horazdiowiz......... Klatau............ 7 ' 7 21 3 927 169 471 110 1435 388.90 52.70 132.10 42.50 625.67 269.10 38.11 100.83 33.88 332.97 44.75 8,— 14.44 4.31 115.39 17.19 27.39 6.05 4.31 38.72 21.44 35.— 45.14 49.80 69 — 1.68 19.24 403.96 73.50 156.62 42.50 620.46 111.29 25.75 22.87 Prenesek . . . 38 3112 1241.87 774.89 186.89 1 93.66 101.58 118.80 20.92 1296.74 159.91 ') Vračunani so tudi dohodki vpisnine, lokalnih prispevkov, globe, dobički veselic itd. '') So vračunani tudi prispevki za vzajemni fond. pravdne prepise, izdelanje protokolov Zvezinih kongresov itd. O k i- aj Novih izkaznic in dupli-katov IZDAT K. I Članarine D°bodko^ Centrali2) Agitacija j Načelstvo Izobrazba Podpore Razno Skupaj K. i" o >i Donesek Klenč . . Neugedein Pluzejn Plaz . . . Posigkau . Predslaw . Prestiz_. . Rokizan . Šitenhofen Stachau . Stankau . Tans . . Watzau Zdi kan 38 5 379 34 8 45 21 24 11 64 14 16 16 Skupaj Okraj Praga. Alfbunzlau Beraun..... Budvice . . . . Okvn...... Doubrana . . . . Fraucnberg . . . . Gablonc..... Hospocin..... Jungbunzlan . . , Kladno . . . . Kourim . . . . Ivralup..... Krumau..... Laun...... Liebesnitz . . . . Melnik...... Michlc...... Nebušic . . . . Pisek...... Praga (Fasadorji) . Praga (Zidarji) . Praga (Prekoparji) Proti iv i a..... Rakonitz . . . . Raudnitz..... Schlan...... Smichov..... Sebotka ..... Stankau..... Strakonitz . . . . Tabor ...... Belavoda..... Wolin...... Wrschowitz . . . Zlonitz ..... 674 3 3 117 10 126 1 6 5 13 50 40 360 2 3 io 1 90 3 33 5 10 108 3112 1195 200 11209 202 1567 300 3519 1678 1278 2965 3340 3126 1524 2200 1241,87 363.80 60,— 4994.17 64.25 483.40 101.70 1467.18 563.20 411.51 1046.15 1186.36 1259.60 464.80 713.— 774.89 254.63 44.— 3429.53 42.55 360.45 70.38 1027,-452.40 269.94 655.97 766.02 889.01 348.33 493.80 186.89 66.20 8 — 697.30 11.80 31.06 11.76 370.68 67.-107.58 118.60 130.84 151.23 56.56 88.- 37415 223 778 3211 850 229 80 3045 317 1515 758 252 415 1567 109 231 659 245 471 2479 10462 12275 600 388 640 1493 356 3117 78 243 •2425 11 767 563 3110 115 14424.99 65.12 265.12 1375.01 260.80 67.05 24,— 1822,-96.30 658,— 693.60 88.20 124.5 ) 739.95 35.40 142.30 203.40 136.83 216.30 963.58 7510.17 7832.10 301.20 112.60 221.61 675.23 103.80 1924.20 25.55 69.15 734.55 5.75 317.30 196.55 1810 — 34.50 9878.90 50.86 172.96 1017.80 192.89 49.61 17.60 1161.08 70.34 373.15 235.22 64.26 91.42 351.49 23.98 102.46 149.51 94.63 175.41 560.33 5725.76 5258.56 235.20 83.64 140.80 376.16 76.40 1363.26 17.56 '52.67 547.35 2.12 171.25 129.18 1363.66 25.30 2103.50 11.15 62.26 229.56 5.70 261.62 34.98 122.25 56.67 15.12 16.60 68.88 5.45 19.95 24,— 37.34 120.10 905.02 1813.57 38.40 12.40 31.95 86.26 14.24 218.19 3.35 17.24 93 60 2.52 46.02 25.03 251.21 4.60 93.66 23.82 3.60 483.90 28.70 35.87 5. — 35.80 31.— 39.72 117.26 109.22 64.93 12.77 41.51 101.58 143.20 12.60 1.60 16.20 37.06 22.50 10,-24.50 88.36 109.02 1126.76 20.19 8.37 32.64 22.38 5.78 6.40 158.51 15.77 5S.62 268.55 8.82 16.48 17.01 1.45 19.95 53.89 6.53 10.— 6.98 404.37 628.32 42.10 14.15 30.76 36.62 36.13 342.75 8.60 6.77 37.74 147.68 127.53 20.65 74.55 4.00 566.62 5.38 31.90 35.66 7.20 3.20 5 — 7.82 17.52 33.24 17.— 51.— 1.50 152.72 129.60 5.64 10.80 13,— 41.28 118.80 5 — -.60 246.22 10 — 64 — 32,— 5.— 22.- 30.- 20.92 17.78 9.49 197.50 4.50 21,-16,-19.10 79.53 32.— 533.62 11.40 22.20 50.30 5.— 53.90 10,— 105.40 101.64 10,- 1,— 249.90 910.91 30,- 1Ó — 73.40 13,— 73.20 417.82 12.20 31.07 1.24 —.90 169.58 7.58 67.14 4.32 2.00 10.26 187.84 262.06 85.— 3.36 1296.74 367.43 65.69 5197.65 95.65 433.48 113.34 1555.54 620.90 446.34 916.33 1178.97 1268.'9 417.66 653.31 14627.22 98.98 309.89 1397.04 228.62 65.19 24 — 1809.69 138.91 684.52 762.46 88.20 124.50 468.70 30.88 142.30 203.40 125.16 276.30 700.17 7625.11 9003.02 345.70 110.19 219.15 668.24 152.77 1924.20 29.51 76.68 678.69 152.62 344.80 174.86 1807.76 34.50 Skupaj . . 1002 54077 29861.69 20524.02 4655.24 2701.64 569.46 1730.75 845.60 31026.71 18312.86 Okraj Reihenberk. 218 °19 Arnau............ 43 44 5 2000 921.55 622.90 781.07 825.56 110.30 226,97 157.21 23.18 86.48 99.48 5.— 4.80 5 — 3.20 45.44 9.— 15.16 130.42 778.38 1117.38 1163.11 231.41 301.21 310.17 220 Christian sau......... 2182 1157.47 221 Friedland .......... 3 4463 2373.14 1673.87 299.33 169.04 1,— 10 — 21.14 2274.38 726.66 222 Grottau........... 35 4091 2250.03 1565.72 361.59 164.91 12,— 55 — 51.28 2210.50 849.21 223 Grulich........... 30 766 308.20 202.35 31.95 6.60 1.60 2.41 244.91 88.94 224 Haindorf........... 3 2472 1338.75 925.43 163.09 106.29 12.88 26.68 1234.37 430.12 225 Hochenelbe.......... 30 2207 1036.56 673.56 115.64 73.52 63.97 926.69 391.34 226 ICratzau........... 17 3966 2230.11 1516.65 365.31 155.86 15.— 47.60 87.93 2188.35 759.14 227 Kunersdorf.......... 17 1889 952.23 591.62 114.24 151.16 20 — 877.02 197.07 228 Neustadt........... 12 4363 2550.73 1687.28 256.71 180.60 38.34 60.— 225.65 2449.58 656.91 229 Niemes ........... 5 661 353.95 247.65 88.18 41.60 —.50 30 — 6.98 414.91 146.33 230 15 3902 2070.65 1439.65 339.48 156.50 72.80 101.— 3.60 2113.03 540.75 231 Pankraz........... 25 8489 4473.45 3123.31 673.50 542.45 41.36 31.— 21.70 4433.32 565.43 232 Reihenberk.......... 239 14325 8064.08 5580.89 1178.42 636.15 51.10 138.95 68.61 7654.12 3035.07 233 Schanzendorf......... 22 5000 2748.30 1926.24 423.34 205.71 66.67 11.04 41.75 2674.75 248,83 234 Trautenau.......... 150 2195 1050.35 737.38 185.82 73.63 3 — 3.30 1003.13 140 — 235 Wetzwalde.......... 9 3646 2064.25 1382.95 308.34 168.70 44.80 66.05 1970.84 637.30 236 Zwikau........... 5 3744 2113.45 1287.81 308.01 218.88 46.81 145.95 127.85 2135.31 245.43 Skupaj . . 709 73264 39280.72 27792.89 5708.43 3260.74 376.26 755.88 970.18 37864.38 10505.32 Okraj Solnograd. 237 Ebensee........... 22 451 171.05 112.42 36.08 9.30 10.30 2.95 171.05 238 Hellein ........... 48 1975 1102.10 761.71 160.32 67.43 28.40 16.20 1034.06 105.31 239 Hofgastein.......... 492 270.60 191.88 39.36 39.36 270.60 240 Kirchdorf.......... 9 470 173.12 102.42 36.60 21.02 1,— 161.04 12.08 241 Line............. 197 7065 3267.95 2176.21 636.82 123.53 87.22 59.99 29.20 3112.97 333.49 242 Ried............. 14 408 143.90 95.12 44.48 11.28 150.88 8.23 243 Saalsenden.......... 2 343 121.35 76.77 27.44 16.20 120.41 21.15 244 Solnograd.......... 196 8408 4408.12 3338.23 724.04 209.30 131.40 72.30 20.99 4486.26 35.58 245 Scharding.......... 21 580 217.09 141,— 55.14 9.55 1.80 1.12 208.61 23.71 246 Steyr ............ 8 538 160.60 123.13 33.04 1.71 157.88 2.72 247 Vòklabruck .......... 103 42.40 42.15 -.25 42.40 248 Vocklamarkt......... 2 158 56.50 35.96 12.64 7.90 56.50 249 Wels ............ 59 1824 803.45 522.60 145.92 207.31 1.20 877.03 29.75 Skupaj . . 578 22815 10938.23 7710.60 1951.88 724.14 218.92 164.69 70.46 10849.69 572.02 Okraj Trst. 250 Korminj........... 51 1078 428.10 329.50 39.46 18.39 1 — 388.35 39.75 251 Gorica............ 135 . 1934 797.15 644.73 53.52 98.90 797.15 70.64 252 Gradišče........... 14 1184 487.20 363.56 21.88 61.31 446.75 40.45 253 Idria............ 19 119 59,— 54.24 4.76 59,— 254 Ljubljana.......... 65 868 385.45 229.79 57.73 i 39.56 38,— 18,— 27.70 410.78 108 85 255 Ločin j............ 81 1778 772.36 550.26 84.59 82.97 717.82 54.54 256 Tržič............ 154 ' .3679 1899.86 1087.38 179.29 90.92 104.40 24 — 166.80 1652.79 318.35 257 Moša............ 96 2829 1062,— 795.83 99.44 102.05 997.32 64.68 258 Poreč............ 60 120 84,— 72,— 12 — 84 — 259 Podgora........... 6 297 123.60 92.80 6.02 13.15 111.97 li.03 260 Pula............. 223 14982 5974.35 4505.78 1727.01 199.91 1680.59 8113.29 263.58 261 Dubrovnik.......... 54 113 84.70 64.82 19.88 84.70 Prenesek . . 958 28981 12157.77 | 8790.69 2285.70 727.04 142.40 1723.59 114.50 13363.92 971.87 ') Vračunani so tudi dohodki vpisnine, lokalnih prispevkov, globe, dobički veselic itd. ") So vračunani tudi prispevki za vzajemni fond. pravdne prepise, izdelanje protokolov Zvezinih kongresov itd. O li i- a j Novih izkaznic in dupli-katov Članarine IZDATKI I)ohodko\ ) Qenjra];jj Agitacija Načelstvo Izobrazba Podpore Razno Skupaj V blagajni do 31. decembra 1911. K r o ii 1 262 263 264 265 266 267 268 269 Donesek . . Rovinj............ Sv. Lorenc.......... Sv. Lucia......... Šibenik ........... Split ............ Trst (Zidarji)......... Trst (Stukatorji)...... Vrtojba....... 958 39 ' 54 35 70 28 2688 13 36 - 28981 1476 3049 142 870 336 53374 1169 832 12157.77 558.87 1175.40 71.— 442,— 165.90 24444.99 561.60 348.10 8790.69 413.01 883.58 58.16 303,— 117.60 17404.18 358.50 265.21 2285.70 34.16 105.02 5 — 40 — 21.50 2389.66 36.74 27.91 727.04 142.34 124.93 7.84 60.— 6,— 772.49 56.20 19.33 142.40 14.40 202.30 1723.59 • 884.12 194.54 18.91 69.54 5.18 13863.92 608.42 1113.53 71,— 403 — 159.50 21722.29 456.62 312.45 971.87 61.87 39,— 6.10 2709.57 117.94 35.65 Skupaj . . 2921 90329 39925.33 28593.93 4945.69 1916.17 359.10 2607.71 288.13 38710.73 3942. - Okraj Dunaj 270 A m štet ten.......... 20 433 205.45 141.80 27.40 16.50 10.70 196.40 16.61 271 Baden ............ 44 340 213.40 159.02 30.40 7.45 1 — 197.87 15.73 272 Bruck a. d. L......... 20 873 484.82 299.37 86.85 52.33 27.27 19 — 484.82 . 273 Glognic........... 21 671 313.65 213.70 59.49 7.58 31.42 - 312.19 31.36 274 Gmind ........... 1 210 63.60 46.80 10.50 6.30 63.60 275 Grusbach .......... 742 220.40 161.71 31.80 26.89 220.40 276 Herzogenburg........ 3 229 79.03 52.26 15.61 8,— . 75.87 3.16 277 Hochwolkersdorf....... 1 333 138.93 95.06 26.69 18.32 140.07 21.45 278 Horn............ 1 70 21.80 16,- 4.70 1.10 21.80 279 K losterneuburg........ 12 288 116.70 77.81 27.37 6.44 10 — 121.62 29.45 281 Krems............ 66 3131 1446.90 978.60 244.04 32.— 1254.64 192.26 281 6 631 337.04 152.74 49.98 27.48 20 — 63.30 313.50 95.77 282 Liesing........... 300 21965 15666.92 10369.11 2143.44 1635.68 156.90 575.— 198.45 15078.58 1227.25 283 Mannersdorf......... 37 519 256.77 178.10 47.65 1.62 227.37 29.40 284 Módling........... 251 7143 4585.80 3062.45 655.45 635.58 8 — 4361.48 526.12 285 Neunkirchen......... 70 896 490.— 346.64 80.64 24.72 452.— 38 — 286 Nikolsburg.......... 3 37 12.90 9.94 1.48 -.87 12.29 -.72 287 Pottendorf.......... 34 588 362.80 262.93 52.92 8.66 324.51 38.29 288 Pottenstein.......... 3 369 154.35 112.51 33.03 10.20 0.— 160.74 18.07 289 Prefibaum.......... 39 667 356.90 250.18 60.03 46.69 356.90 290 St. Polten.......... 215 7957 3897.43 3142.82 577.77 184.18 9.92 89.16 103.42 4107.27 291 Schwechat.......... 51 3359 2093.15 1507.30 348.47 183.14 42.42 51.30 2132.63 55.15 292 Stockerau .......... 38 3259 1691.— 1176.97 244.84 148.67 3,— —.72 1574 20 117.75 293 Waidhofen a. d. Y....... 1 102 35.94 28.58 5.28 -.20 34.06 1.88 294 Dunaj (Fasadorji)....... 576 28773 21566.61 16933.45 1527.04 1276.72 416.69 606.80 309.35 21059.05 2908.28 295 (Prekoparji)...... 24 8596 7596.55 5825.89 428.65 742.01 600 — 7596.55 1191.27 296 (Gešatori)....... 4 6244 4948.95 3607.48 312.20 167.57 65.60 50 — 33.39 4236.24 1390.85 297 » (Inštalatorji)...... 875 568,- 411.25 43.75 113.75 568.75 298 > Zidarji III....... 221 7722 518 >.22 i 3743.79 628.35 216.34 97.42 205.- 171.26 5062.16 510.82 299 » III/l ...... 96 3456 2302.18 I975.77 229.16 85.58 72.04 24.— 10.70 2097.25 514.24 300 v 250 9333 6258.21 4534.52 535.69 409.51 131.20 7 — 90.13 5708.05 1530.75 301 » IX....... 5 673 434.85 356.55 . 33.45 44.85 434.85 302 » IX/1...... 99 1924 1298.29 963.07 104.53 129.69 . 1197.29 100 — 303 » X....... 152 6598 4551.02 3176.16 480.14 143.72 299.02 210.— 46.22 4355.26 538.02 304 X/1 ...... 384 5269 3840.35 2698.13 434.05 107.92 17.— 88.14 151.03 3496.27 746.69 305 » XI....... 105 2646 1764.50 1303.76 220.86 62.85 46.44 34.40 49.25 1717.26 369.67 306 XII...... 405 9400 6389.58 4642.99 703.81 275.59 98.20 125.60 34.11 5880.30 1032.01 307 XIII...... 417 13594 9221.13 6574.28 816 98 912.80 65.93 81 — 15.96 8466.95 1848.72 308 XIV...... 406 15679 9797.72 7108.13 1178.70 266.82 218.56 398,— 499.01 9669 22 1121.68 309 XIV, 1..... 48 2200 1453.30 1056.83 152.56 42.64 50.20 20.53 1.92 1324.68 294.63 310 » XVI...... 503 21489 14336,— 10381.50 1672.74 801.28 229.30 111.— 17.90 13213.72 3050.56 311 XVII...... 450 14547 9728.62 7069.26 1261.02 307.42 234.90 278.20 87.29 9238.09 1697.96 31 f XVIII..... 140 4660 3192.61 2266.39 311.34 208.92 115.65 44,— 41.75 2988.05 265.16 313 XIX...... 83 3621. 2392.97 1740.09 256.23 259.96 78.30 77,— 53.76 2465.34 493.24 314 XX...... 234 6675 4632.94 3249.93 413.92 139.80 146.99 56.— 95.46 4102.10 724.69 315 . » XX/1...... 222 6136 4198.77 3009.— 416.79 158.98 43.71 77.— 78.32 3783.80 616.78 316 > XXI...... 201 5364 3581.35 2635.43 321.18 • 886.23 . 3842.89 353.58 317 - XXI/I..... 182 3452 2384.66 1730.40 303.30 165.97 15.08 40.04 2154.79 240.89 318 > XXI/2..... 35 460 318.25 233.95 27.18 57.12 318.25 319 Novomesto.......... 34 140 90 — 68 — 12.60 9.40 90.— 320 Wilhelmsburg ........ 29 1115 492.39 347.28 85.21 21.51 25 — 10- 489.— 46.45 321 Ziersdorf........... 29 147 82.55 61.60 13.23 8.72 . 83.55 Skupaj . . 6571 244600 165859.25 120236.33 17690.49 11114.27 2682.89 3909.10 2231.74 157864.82 23556.76 Splošni blagajniški položaj. ca Novih 1 X I) A T K I V blagajni do 31. -3 >00 ea O k r «a j izkaznic in dupli- Članarine Dohodkov1) Kr. t'entrali') Agitacija Načelstvo Izobrazba Podpore Razno Skupaj decembra 1911 3 katov E— K 1- O IT 1 Bodenbaeh .......... 1199 133475 j 78838.02 . 49442.74 17580.33 5591.47 626.14 1413.14 622.86 75276.68 11121.12 2 Brno ............ 363 11520 4833.81 3278.76 762.05 450.31 131.19 99 — 160.87 4882.12 681.10 3 Gradec............ 1165 65008 37459.40 , 25740.05 6801.06 2216.38 115.24 713.28 449.72 36035.73 5913.19 4 . Inomost........... 1386 26503 13888.68 9463.34 2655.34 1038.71 66.27 363.90 189.09 13776.65 1401.05 5 Karlovi Vari......... 1246 75863 41246.23 26280.36 6712.03 3729 — 507.07 1194.75 2110.43 40534.64 4897.97 6 269 11789 5825.82 . 3612.02 912.26 889.02 32.- 119.60 -42.75 5607.65 472.95 7 Lemberg........... 471 16879 7615.17 4891.10 682.81 818.46 7.— 611.89 479.— 7510.17 1811.74 8 Moravska Ostrova...... 294 13574 6487.82 4317.25 994.58 854.53 245.63 366.71 113.15 6891.84 1454.67 9 Olmuc............ 307 13179 5124.59 3332.53 925.68 430.99 38.86 34.50 64.07 4826.57 1255.60 10 Pardubice.......... 90 7210 2547.17 1760.98 441.70 254.90 64.40 119.54 26.42 2667.94 135.67 11 Plzen............ 674 37415 14424.99 9878.90 2103.50 1126.76 566.62 533.62 417.82 14627.22 1704.60 12 Praga ............ 1002 54077 29861.69 20524.02 4655.24 2701.64 569.46 1730.75 845.60 31026.71 18312.86 13 Reichenberg......... 709 73264 39280.71 26792.89 5708.43 3260.74 376.26 755.88 970.17 37864.38 10505.32 14 Solnograd.......... 578 22815 10938.23 7719.60 1951.88 724.14 218.92 164.69 70.46 10849.69 572.02 15 Trst............. 2921 90329 39925.33 28593.93 4945.69 1916.17 359.10 2607.71 288.13 38710.73 3942.— 16 Dunaj............ 6571 244600 165859.25 120236.33 17690.47 11114.27 2682.89- 3909.10 2231,74 157864.82 23556.76 Skupaj . . 19445 897440 564156.91 345864.74 75523.07 27137.49 6607.99 14737-96 9082-29 488953.54 87739.13 ') Vračunani so tudi dohodki vpisnine, lokalnih prispevkov, globe, dobički veselic itd. -) So vračunani tudi prispevki za vzajemni fond. pravdne prepise, izdelanje protokolov Zvezinih kongresov itd. vrsti poklicani da skrbijo delodajalci sami in potem tudi organizacija delavcev. 103 pogodb se peča z higijeničnimi razmerami dotičnih strok in 57 glede počitnic in dopustov. Sklenjene pogodbe, katerih je do zdaj poteklo 456, so bile veljavne za sledeča leta : 87 pogodb z enim letom veljavnosti 145 pogodb z dvemi leti veljavnosti 130 » s tremi leti » 66 » s štirimi leti • » 20 » s petimi leti » 6 » z več kot petimi leti veljavnosti. Pri sklenitvi pogodb je bilo prizadetih 82 organizacij podjetnikov ; pri 8 izporih so ponudili sporazum delodajalci sami. Pri sklenitvi 372 pogodb so zastopali delodajalce načelniki obrti in delegati podjetniških korporacij. Za delavce so intervenirale naše organizacije pri 437 gibanjih potom pravovarstvenega podpiranja in z delegacijo svojih zastopnikov. 74 odstotkov pogodb je bilo sklenjenih mirnim potom, 26 odstotkov pa potom izporov, stavk, bojkotov in raznih konfliktov med delavci in delodajalci. * Poročilo nadalje poroča še o gospodarskem položaju in o splošnem razvoju obrti v letu 1909. Vsled dobre industrielne konjunkture so se morali v nekaterih obrtih delodajalci ukloniti zahtevam organiziranega delavstva, Vse sklenjene pogodbe so bile za delavce velikega pomena in velike koristi. Te pogodbe kažejo tudi, da se delovna in obrtna legislatuia vedno bolj in več izpopolnjuje. In kažejo tudi, da se zavednost in bojevitost delavskih slojev širi in da nam vedno bolj rastoča moč in kompaktnost delavstva zagotavlja še večje vspehe in še lepše zmage. Stavke in izprtije v Avstriji. Koncem minolega leta je delavsko-statistični urad v trgovinskem ministerstvu izdal zanimivo publikacijo: o stavkah in izprtijah v Avstriji. Publikacija zasluži vso pozornost. Ako sedaj le na kratko poročamo o njej, nočemo reči, da smo jo odpravili že za vedno. Knjiga je sestavljena pregledno. V boljše pojasnilo so ji pridejane tabele, ki nazorno predstavljajo ves stavkovni in izporni pokret. Knjiga razlikuje posamezne in skupinske stavke : bodisi da so bile pri posameznem podjetju, ali pri več podjetjih; popoln e in nepopolne stavke : bodisi da so vsi delavci podjetja stavkali, ali pa le del ; n a-p a d a 1 n e in obrambne stavke : bodi si da so delavci zahtevali izboljšanje delovnih pogojev, ali pa hoteli preprečiti poslabšanje svojega položaja. — L. 1900. je bilo v Avstriji — za druge kraje knjiga ne govori — 657 stavk, 55.474 stavkujočih, v 2.888 obratih. Število stavk je višje, nego je bilo leta 1909. Zamujenih je bilo vsled stavk 1,129.460 delavnikov. Največ stavk je bilo na Češkem in Nižjem Avstrijskem (38'2°/o in 24'4%). Na Štajerskem 4T%, Kranjskem 0'8°/o, Koroškem r5%, Primorskem 3%. Največ konfliktov je bilo v stavbeni stroki, potem tekstilni, lesni industriji itd. Največ delavcev je stavkalo iz stavbene stroke (9.594), iz rudarske (9.504), iz tekstilne (7.500) itd. Največ delavnikov so izgubili vsled štrajkov delavci v industriji s kamnom (nad 1.000), rudarstvu, strojarstvu, predilništvu itd. Izmed 657 stavk je bilo 509 posameznih in 148 skupinskih. Stavke zadevajo navadno le veleobrat, mešane v oboli vrstah obratov so jako redke, in sicer pri papirni in lesni industriji. Večina stavk je v veleobratu. Popolnih stavk je bilo 156 ali 23'6°/o vseh stavk; 4/io vseh stavk so obsegale nad 80% delavstva. 508 stavk je bilo napadalnih, 81 pa obrambnih ; glede 68 konfliktov se ne da izreči sodba v tem oziru. Stavkalo je 84% moških in 15% šenskih. Največ teh je bilo v papirni industriji (53.4%), najmanj v krčmarski obrti in rudarstvu. V prometu so stavkali le moški. Mladostnih delavcev je stavkalo 3% ; ostali so bili odrasli. V podjetjih, kjer so bili štrajki, sta bili % izučenih delavcev, Vs neizučenih in 3% vajencev. Izmed izučenih jih je stavkalo 58%, neizučenih 42% in vajencev 8%. Stavke so izbruhnile večinoma v času od marca do avgusta: 2/s štrajkov je bilo v tem času. Strokovno gibanje narašča v prvi polovici leta in pada od avgusta dalje. Najvišje število dosežejo stavke v maju. Število stavkujočih je najvišje v juniju, pojenja v juliju in avgustu, in naraste v septembru ; potem se zmanjša, vendar je pa število ob koncu leta še vedno večje, nego je bilo ob začetku. Stavke so trajale: 7s stavk 5 dni, % stavk 10 dni, 7/ io stavk 15 dni. Najdaljši štrajk je trajal 480 dni, dva druga štrajka 328 in 307 dni. Zdi se, da večji štrajki tudi dalj časa trajajo. Povprečna doba stavke je bila 20T dni; posamezne stavke 16'3, skupinske pa 33'4 dni. V rudarstvu, stavbinstvu, trgovini in prometu je nad polovico štrajkov trajalo 5 dni. Vzroki stavk so bili razni. Ne smejo se pa zamenjavati z zahtevami, ki jih stavijo stav-kovci. Knjiga raziskuje le, kaj je dalo povod za stavko. Tu je več momentov : pri 657 stavkah je navedeno 803 povodov. V 416 slučajih so bili delavci nezadovoljni z mezdo, v 114 slučajih z delovno dobo. Odpust delavcev ali zaupnikov je povzročil 83 stavk, nezadovoljnost z delavskim redom 31. Zaradi nasprotovanja pri sklepanju pogodb je bilo 30 stavk. Nepri-ljubljenost delavcev je bila v 24 slučajih, redukcija mezde v 23 slučajih, nepriljubljenost predstojnikov pa v 19 slučajih vzrok stavke. — V zvezi s povodom stavke je tudi razlikovanje med napadalnimi in obrambnimi stavkami. Onih je bilo 77*3%, teh pa 10.4%. Zahteve stavkovcev so bile prerazlične. Tabele v knjigi razlikujejo štiri skupine zahtev: glede mezde, delovne dobe, organizacije in drugih predmetov. Zahtevalo pa se je : da se mezda ohrani na stari višini ali da se poviša; da se delovna doba skrajša, da se prizna zastopstvo delavstva in organizacija; da se uredijo sporne točke pri delavskih redih, zdravstvene razmere, zavarovanje itd. Največkrat se je zahtevalo povišanje mezde — in zlasti pri rudarjih. Skrajšanje delovne dobe se navadno zahteva hkratu z zvišanjem mezde ali z drugimi zadevami. Vseh zahtev je bilo leta 1910 stavbeno pri stavkah 2.003. Uspehi stavk se lahko presojajo po tem, kaj se je pozitivno doseglo, ali pa če se primerjajo z zahtevami. Oboje je težavno. Knjiga se bavi zlasti z uspehi glede povišanja mezde in skrajšanja delovne dobe. Zvišanje mezde je doseglo v 335 stavkah 33.109 stavkujočih. Skrajšanje delovne dobe je doseglo v 87 stavkah 8.048 stavkujočih. Popolen uspeh je imelo 114 stavk s 5.523 stavkujočih, delni uspeh 339 stavk z 38.030 stavkujočih; brezuspešnih je bilo 205 stavk z 11.921 stavkujočih. Brezuspešnih stavk je bilo relativno največ pri rudarstvu, najmanj v trgovini. Stavke, ki zasežejo več podjetij, imajo navadno boljši uspeh, nego one, ki se tičejo le enega podjetja. Vendar pa je popolni uspeh pri stavkah v več podjetjih hkratu jako redek. Pri posameznih stavkah je večje število brezuspešnih nego pri skupinskih. Sploh je tako: čim več oseb se udeleži stavke, tem gotovejša je ali popolna zmaga ali pa popolen poraz; čim večje je pa število stavkujočih, tem preje se najde srednja pot, na kateri se potem zahteve obeh strank srečajo. Stavke v malih obratih ložje dosežejo uspeh, nego v veleobratu. Ako je stavka popolna, je tudi uspeh ugodnejši. Ako stavka traja le malo časa, je ali popolen uspeh ali popolen neuspeh. Dolgotrajni .štrajki se navadno končajo z velikim uspehom. Stavke neizučenih delavcev so manj uspešne nego one izučenih. Obrambne stavke so imele za delavce boljše nspehe, nego napadalne. Stavke brez intervencije delavskih organizacij so bile navadno uspešnejše nego z intervencijo. Delavske organizacije so posredovalo pri pri 386 stavkah, pri 157 pa državne in druge oblasti. Shodov ob stavkah je bilo 925; 1 shod je bilo. prepovedan. Obsojenih, da so kršili pogodbo, je bilo 450 stavkujočih. Sicer je bilo obsojenih še 280 in sicer 106 policijsko in 174 sodnijsko. Aretiranih je bilo 203 delavcev. Izmed 55.454 stavkujočih jih je začelo zopet delati 50.621 v istih obratih, 1843 je bilo odpuščenih, 2011 pa ni maralo več nazaj na delo. Stavkujoči so zamudili 1,129.460 delavnikov, kar bi odgovarjalo mezdi 3,663.000 K. Pri štrajkih se polnim uspehom je izguba na mezdah znašala 142.000 K, pri onih z delnim uspehom 2,813.000 K, pri hrezuspešnih štrajkih pa 501.000 K. Približno 150 stavk je neposredno dalo povod, da so se potem sklenile kolektivne pogodbe. Tekom leta 1910. je bilo 19 izprtij. V 246 obratih je bilo izprto 19.292 delavcev. Po končani izprtiji so začeli zopet delati vsi delavci razven 161 odpuščenih in 121, ki se niso več vrnili na delo. Namesto odpuščenih je bilo sprejetih 102 novih delavcev. Največ izprtij je bilo na Nižjem Avstrijskem, na Štajerskem je bila ena, na Kranjskem, Koroškem in Primorskem ni bilo nobene. V tekstilni industriji so bile 4 izprtije, v drugih strokah jih je bilo manj. Največja je bila na Češkem v grafični obrti. Izprti delavci so izgubili 208.730 delavnikov. Izprtije so se dogajale večinoma v veleobratu (14); v malem obratu sta bili le dve. Izprtije so trajale različno, tri tudi nad 90 dni; ona grafičnih delavcev na Češkem je trajala 178 dni. Vzroki izprtij so bili : diference zaradi mezde in delavnega časa, stavke, samolastno skrajšanje delavne dobe, organizacijska vprašanja itd. Devet izprtij je končalo ugodno za delavce, po dveh izprtijah pa so bile sklenjene kolektivne delavske pogodbe. Knjiga na to popisuje delavskn spore tekom leta 1910, ki so se primerili v posameznih važnejših obratnih skupinah. Omenja dogodke v rudarstvu, v industriji s kamnom, prstjo, glino in steklom, v kovinarstvu, v izdelovanju strojev, aparatov, inštrumentov in transportnih sredstev, v lesni in rezbarski industriji, v tekstilni industriji, konfekciji, v industriji z živili in v stavbeni obrti. V dodatku je načrtan gospodarski položaj leta 1910 v Avstriji s posebnim ozirom na posamezne panoge industrije. Po poročilu obrtnih nadzornikov o poslovanju leta 1910 je opisan gospodarski položaj delavstva, tudi s posebnim ozirom na posamezne stroke. To čitvo je jako interesantno. Nič manj zanimivo in poučno ni, kar nam knjiga pripoveduje o organizacijah delodajalcev in delojemalcev v letu 1910. V prvo skupino spadajo: Bund Osterreichischer Industrieller (ima na Štajerskem 146 članov, na Koroškem 62, na Kranjskem 29, na Tržaškem 57, na Goriškem 32). Industrieller Klub, potem Zentralverband der Industriellen Osterreichs, Haupstelle Industrieller Arbeitgeber un Organisationen der Osterreichischer Arbeitgeber-Hauptverband. Kot delavske organizacije navaja knjiga mednarodna strokovna društva v Avstriji, strokovna društva, ki so priklopljena češko-slovanski strokovni komisiji, krščanska strokovna društva, nemško nacionalno delavsko gibanje v Avstriji. Knjigi so končno še dedani podatki, ki sc tičejo posameznih važnejših slučajev stavk in izprtij, in ki pojasnjujejo zahteve in rezultate stavk. S H O I) I. Vrtojba pri Gorici. V soboto 23. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni g. C. Zarenika v dolenji Vrtojbi javni shod s sledečim dnevnim redom : I. Prečitanje in odobritev spomenice, ki se ima predložiti stavbinskim mojstrom r Gorici ; II. Organizacija zidarjev. — Poroča sodr. Petejan iz Trsta. Vabljeni so vertojbenskl in šempeterski zidarji, da se vdeleže polnoštevilno teda važnega shoda. Pridite vsi! Sovodnje pri Gorici. V nedeljo 24. t. m. ob 10. uri predpoludne se vrši občni zbor podružnice klesarjev v Sovodnjah s sledečim dnevnim redom : I. Poročilo odbora; II. Izvolitev novega odbora ; III. Raznoterosti. Na občnem zboru poroča sodr. Petejan iz Trsta. — Naprošeni so vsi člani, da se gotovo in polnoštevilno vdeleže tega važnega občnega zbora. TRST. 0- VSEM ZIDARJEM IN ZAUPNIKOM se naznanja, da se mora vse pritožbe glede nove delovne pogodbe naznaniti sodrugu PETEJANU, ki je pooblaščen posredovati pri tistih st ivbinskih mojstrih, ki se ne ravnajo po pogodbi. Ne sme se zapustiti delo brez da bi se prej obvestilo organizacijo. Nadalje se priporoča vsem, da ostanejo mirni in da obvestijo organizacijo o vsakem dogodku. Le naša organizacija je poklicana, da napravi red pri vseh stavbah in da prisili gospodarje, da upoštevajo novo pogodbo. Posebno se priporoča zaupnikom, da naj pazijo, ako gospodarji plačujejo vse zidarje po sklenjeni tarifi. Zmaga tržaških zidarjev. V petek ti. t. m. ob pol peti uri popoludne je bil v mestni telovadnici v ulici della Valle velikanski, impozanten shod tržaških zidarjev. Shod je sklical pomočniški odbor zidarskega konzorcija in je imel nalogo, da končno sklepa o pogodbi, ki jo je sklenila organiza1?ljč s stavbinskimi podjetniki. Tako sprejeta pogodba postane pravo-veljavna pod zaščito zakona. Pogodba pomeni eno izmed najlepših pridobitev tržaškega delavstva. Pogodba ziigotavlja minimalno plačo mladostnim in starejšim zidarjem in zagotavlja življenje tudi starim delavcem. Z njo so si priborili zidarji dolgo zahtevano posredovalnico dela, ki bo poslovala pod vodstvom zidarskega pomočniškega zbora, in mnoge druge važne pridobitve. Pogodba velja do 31. decembra 1916. leta in garantira zidarjem vsakoletno avtomatično zvišanje mezd. Ako je v določenem roku ena izmed strank ne odpove, velja za leto naprej, kar zopet zagotovi zidarjem povišek plače. S to pogodbo bo znašala meseca septembra t. 1. minimalna plača zidarjev 60 v. na uro. Da se udeleže shoda, so zidarji dotičnega dneva zapustili delo že ob 4. uri in so v velikih gručah prikorakali v zborovalnico. Shod je otvoril v imenu pomočniškega odbora sodrug Žig on. Poročal je v obeh jezikih ob viharnih aplavzih sodr. Petejan, ki mu gre pri tem gibanju največja zasluga. Za njim je sodrug Meneghetti prečital pogodbo v italijanskem jeziku in sodr. Petejan v slovenskem. Pogodba je bila ob viharnem navdušenju soglasno vsprejeta. Po končanem shodu, ki ga je zaključil predsednik z lepimi besedami, se je ogromna množica, ki je štela nad 3000 zidarjev, vsula na ulico in korakala, pojoč delavske pesmi in z živio-klici na organizacijo in stranko, iz ulice della Vale čez Corso po ulici Barriera Vecchia in Madonnina pred novi Delavski dom. Tukaj je sodr Petejan nagovoril iz balkona ogromno množico, ki je napolnila vse ulice okolu hiše. Pozval jih je na nadaljno složnost in na delo za zmago delavskih pravic. Ob velikanskem aplavzu je na zahtevo množice zavihrala z balkona velika rdeča zastava z zidarskimi znaki. Na to so se zidarji mirno razšli. Narodnjakov, ki so ves tisti teden napovedavali boj organiziranim zidarjem in pogodbi, ni bilo zraven. Jezili so se pač, da se je tudi to gibanje izvršilo brez njih in da se je končalo tako lepo brez stavke in s takim velikim vspehom. ^arodnjaške agitacije. — Ko so naši narodnjaki izvedeli, da je naša nova delovna pogodba že gotova, so začeli sklicevati shod za shodom, ker so mislili, da bodo potom teh shodov naše sodruge razburili ter provzročili med njimi nezadovoljnost. Žal jim je, da nismo proklamirali stavko, pri kateri bi oni — kakor vedno — izvrševali svoj krumirski posel. Le tedaj so oni zadovoljni, ko morejo delavstvu škodovati ! V ta namen so sklicali tri shode v Skednju, enega pri Sv. Ivanu, dva v Barkov-ljah, enega v Lonjerju in pa še celo vrsto drugih shodov v svojih prostorih. Na vseh teh shodih skupaj niso imeli 100 poslušalcev in še od teh je večina bila naših zidarjev, ki so šli na te shode zabavati in norčevati se na račun narodnjakov, kar je v takem slučaju edino pametno in priporočljivo. Z narodnjaškim backam bi bilo greh in škoda resno postopati. O vsem se je na teh sestankih govorilo, samo o zidarskih razmerah prav ničesar. Mislili so, da bodo pri zidarjih kaj opravili z obrekovanjem in lažmi ter da bodo s tem svojim judeževim delom škodovali naši organizaciji. Motili so se ! Reveži ne vedo, da naši zidarji znajo ceniti moč svoje mednarodne organizacije, ki jim je priborila toliko lepih zmag in ki jim garantira, da te zmage ne ostanejo le na papirju, temveč, da jih bodo gospodarji morali tudi vedno vpoštevati. Zato je tudi vsa narodnjaška agitacija brezuspešna. Farizejstvo, laži in obrekovanje ne hasne več med našimi zidarji. Ostali bodo tam, kjer so, namreč v svoji mednarodni organizaciji. DOPISI. 0- Tovariši pozor ! Gibanje slavbinsLili delavcev na Štajerskem. — Koncem meseca junija t. 1. poteče mezdna^ in delovna pogodba zidarjev in manovalov na Štajerskem. Organizacija stavbin-skih delavcev in organizacija podjetnikov se že od pretečenega leta pripravljajo z vso vnemo na silni boj, ki bo neizogibno nastal v teku prihodnjih mesecev. Razmere stavbinskih delavcev na Štajerskem so postale v zadnjem času skrajno neznosne. Medtem ko so se pri nas življenske potrebščine v zadnjem letu silno podražile, se niso gmotne razmere stavbinskih delavcev na Štajerskim prav nič poboljšale. Lahko se trdi, da danes zidarji na Štajerskem, kljub temu da morajo celi 'dan težavno garati, morajo vsled premajhnega zaslužka z svojimi družinami naravnost stradati. Štajerski stavbin-ski delavci hočejo tem neznosnim razmeram napraviti že enkrat konec. Okrepčujejo v to svrlio svojo organizacijo in se pripravljajo z vsemi svojimi močmi in navdušenostjo na ta značilen in odločilni boj. Podjetniki, zlasti graški, so skrajno brezobzirni in nočejo vpoštevati zahteve, ki jih delavci potom svoje organizacije stavijo. Izstradali bi radi še nadalje stavbinske delavce. Podjetniki postajajo dan za dnem bolj prndrzni. Bahajo se in ošabni so, ker mislijo da jim njihovi kapitali zagotavljajo nepremagljivost. Toda motijo' se ! Bahanje in predrznost ne imponira več organiziranim zidarjei». Delavci se ne dajo več ne-zmiselno izkoriščati. Spoznali so svoje pravice in pripravljeni so bojevati se za svoje zahteve do zadnjega. Vse to ni štajerskim podjetnikom neznano. Toda oni se nadejajo, da jim bo mogoče z svojo močjo zatreti ta delavsko gibanje. Delavci seveda ne držijo roke križem in skušajo na vse načine pridružiti k svojim vrstam še oho število tovarišev, ki niso še organizirirani. Podjetniki so že začeli z indirektnim izporom in so dali vsem organiziranim podjetnikom ukaz, da ne smejo nobenega zidarja iz Štajerskega nastaviti pri obratih in zgradbah, tako da štajerski zidarji ne najdejo več dela v svoji deželi in še manj pa seveda v tujini. Podjetniki mislijo, da bodo s tem štajerske in zlasti graške zidarje izsradali in premagali predno poteče pogodba in da na tak način udušijo spor. Znati bi morali, da bodo s takimi sredstvi dosegli ravno nasprotno, ker njihovo postopanje bo provzročilo ostri in silni boj. Vsled gori navedenih razmer je na Štajerskem in v Gradcu situacija zelo neugodna. Veliko tovarišev se je izselilo v druge kraje. In vsled pomanjkanja zgradb (v Gradcu je 4 zgradb za 900 do 1000 zidarjev) tisti, ki prihajajo od zunaj, ne najdejo posla. Kljub temu, da imamo več sto domačih stavbinskih delavcev brezposelnih, iščejo podjetniki zidarje na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem, za to, da bi mogli na tak način še povečati število brezposelnih domačih zidarjev, ker menijo, da se jim bo posrečilo s tem preprečiti boj organiziranih zidarjev ter s svojo napadalno taktiko še poslabšati itak neznosne mezdne razmere tukajšnjih zidarjev. Iz tega si tovariši vseh krajev sami lahko predstavijo situacijo zidarjev in manovalov na Štajerskem ter prepričajo, kako nevarno bi bilo iskati delo v prihodnjem poletju v teh krajih. Vsaki tisti, ki se hoče izogniti^ velike škode, naj ne potuje na Štajersko, zlasti pa ne v Gradec. Zidarji! Ako se čutite solidarni z vašimi tovariši na Štajerskem in ako jim hočete. olajšati borbo zoper svojim brezvestnim izkoriščevalcem, ne iščite delo v teh krajih in ne dajte se zapeljati od podjetnikov. Nakane štajerskih stavbinskih mojstrov se morajo ponesrečiti! Le od skupne solidarnosti je odvisen naš vspeh ! Pnlsi. — Tukajšnja zidarska organizacija je imela v nedeljo, dne 10. marca t. 1., v veliki dvorani Delavskega doma svoj redni občni zbor. Udeležba je bila polnoštevilna. Predsedoval je sodr. Bresaz, ki je tudi otvoril občni zbor in pozdravil v imenu puljskih zidarjev v boju se nahajajoče angležke rudarje, želeč jim najpopolnejši vspeh. Po prečitanju in razpravi blagajniškega in predsedniškega poročila, ki so bila enoglasno sprejeta, se je izvolilo novi odbor, sestoječ iz sledečih sodrugov : Predsednik Indrigo Georg, podpredsednik Bares Fran, tajnik De Angeli Settimo ; namestnika tajništva : Marangoni Anton, Masseratto Angelo ; blagajnik Bresaz Vid, namestnik blagajnika Quarantotto Ivan ; pregledovalci : Pre-čevič Simon, Mazuka Martin, * Akel Josip, Ram-nič Fran ; voditelji : Polli ^Rudolf, Bevilacqua David, Baruša Ivan, Češka Arkangel. Po izčrpanem dnevnem redu je sodr. Bresaz pozval navzoče na delovanje in podpiranje novoizvoljenega odbora. Nadalje je poročal o splošnem velikem gibanju stavbinskih delavcev v Avstriji in na Nemškem, ki bo leta 1913., ko se bo bil odločilni boj zoper našim izkoriščevalcem, boj, ki bo moral končati z našo popolno zmago. Zato pa je treba, da se že zdaj stavbinski delavci vseh krajev pripravijo na ta boj z konsolidiranjem organizacij, potoni katere samo bo mogoče poraziti kapitalistično inter-nacionalo. Novoizvoljeni predsednik sodr. Indrigo se zahvaljuje navzočim za izkazano mu zaupanje. Procvitu zidarske organizacije bo posvetil vse svoje moči in dobro voljo. Nadeja se, da bo delovanje novega odbora imelo najpopolnejši vspeh. — Ko so govorili še razni drugi so-drugi, izražujoč želje in nasvete, je končno sodi-. Bresaz z lepimi, navduševalnimi besedami zaključil ta važni in krasno vspeli občni zbor. * * * V svrho podučevauja naših članov je odbor sklenil prirejati konverzaoijske večere z raznimi socialnimi in političnimi predmeti. Prvi konver-zacijski večer je bil že v četrtek dne 7. t. m. Poročal je sodr. Haramina v hrvatskem jeziku o predmetu »Naše dolžnosti*. Konverzacija je bila živahna ter skozinskoz važna in podučljiva Sodr. Haramina je žel za svoje krasno izvajanje socialističnih idej mnogo aplavzov in pritrjevanja. Odbor izraža sodr. Haramini svojo hvaležnost za njegovo požrtvovalno in neutrudno sodelovanje. Zidarje pa vabimo, da se teh konverza-cijskih večerov vdeležijo v vedno večjem številu, kar bo le v njihovo korist, ker bodo imeli priliko spoznati svoje dolžnosti pa tudi svoje pravice do lepšega in boljšega življenja. Izdajatelj Teodor Meisner, Dunaj VII. Halbgasse 18. Odgovorni urednik Josip Petejan v Trstu. TIPOGRAFIA MODERNA M. SOSMEL A C. -TRIEST.E. DELAVSKE ZADRUGE ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO. Vpisana zadruga z omejenim poroštvom. VIII zadružno leto. 5112 članov. MESEČNI IZKAZ. Blago prodano članom: Doba 1910.-1911. 1911,—1912. Julij . . . Kron 83,578.77 Kron 85,989.77 August . . » 78,953.25 » 83,176.99 September » 80,491.27 » 93,174.89 Oktober . » 93,785.93 » 99,190.41 November . » 88,512.12 » 98,484.55 December . » 96,725.68 » 109,368.77 Januar . . » 87,554.39 » 110,449.27 Februar . » 83,685.07 » 104,572.98 Kron 693,286.48 Kron 784,407,63 Podpora vdovam in bolnim članom: V dobi od 1. julija 1911 do 29. februarja 1912 se je razdelilo bolnim članom, vdovam in sirotam 5681.83 kron podpore. Dividende : Do 29. februarja 1912 se je izročilo članom na račun dividend od dobe 1910-12 blaga za svoto Kron 7393.24 in pridržalo na račun zadružnega deleža Kron 6539.28. Skupaj Kron 13,932.52.