PoStnina plačana v gotovini. Izhaja enkrat na mesec. —1 JUGOSLOVANSKI = - Izhaja enkrat na mesec. CENA: za vse leto 25 Din. « ,ma Cene Inseratom: za pol leta 12*50 Din. Bgpžglfti Bplfllflk MmMB fcak 11 IH MF Posamezna številka 2 D n |^JHf [S B Ij gESk gl g {§gŽg^ PH enkratni obJavi Rokopisi se ne vračajo. MH |§j| &|jj mSHL /i' str. 480 D, '/2 str. 240 D, VUi% 1 s Ul® m Uredništvo in upravništvo : Ljubi j na, Komenskega ul. 12. 4 str. 120 D, V« str. 80 D, '/12 str. 40 D GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI Obrtni dan. Obrtniki iz cele Slovenije, organizirani v Jug. Obrt. zve- , zi, so v nedeljo 15. junija prišli v.Ljubljano k svoji matici, ki je j priredila celodnevno zborovanje obrtnikov vseh strok. I a dan je bil določen, da pregledajo dovršeno delo v poslovnem letu j 1923/24 in napravijo načrt za bodoče. Zvesti svojemu progra- j mu so si v dopoldanskih urah ogledali moderno urejeno tovarno in se strokovno izpopolnjevali. Ob 10. uri dopoldne so se zbrali udeleženci poučnega ogleda na Dunajski cesti pred j vhodom tovarne »Strojne tovarne in livarne« kjer jih je spre- , Jel načelnik .10Z ter popeljal v tovarno. I od vodstvom tehničnega uradnika strojnih tovarn so obrtniki prehodili vse to- i varniške oddelke ter si v poldrugournem razlaganju seznanili , z glavnimi stroji in načinom izdelovanja celih strojev ali sa- • mo posameznih delov. Marsikateri izmed gledalce\ se je ču- . dil, kaj da vse že izdelujemo danes doma v državi med tem. ko' smo še pred nedavnim časom morali naročevati iz tujine in plačevati visokoko carino. Po končanem ogledu tovarn so se podali udeleženci v Rokodelski dom, kjer so se pri skupnem obedu pojasnjevali razmere in neprilike v posameznih krajih. Popoldne se je- vršil v dovrani Rokodelskega doma občni zbor Jug. O. zveze, kot glavna točka obrtnega dne. Zbora se je udeležilo 26 delegatov obrtnih zvez, ki je zastopala nad 2000 obrtnikov in trgovcev. Skupščine so se udeležili poleg delegatov in večje število ljubljanskih obrtnikov tudi zastopniki raznih sorodnih organizacij, med katerimi smo opazili preč. g. kanonika Alojzija Stroja, predsednika društva Rokodelskih pomočnikov. Zborovanje je otvoril načelnik g. Ivan Ogrin ob 2.30 s Pozdravom na vse navzoče, konstatiral sklepčnost, ter nato podal predsedstveno poročilo, ki ga bodemo priobčili vsled važnosti v polnem obsegu v prihodnji številki našega glasila. Po predsednikovem poročilu se oglasi k besedi zastopnik mariborskih obrtnikov g. Lorber, ki oriše obrtne razmere v Mariboru in okolici in podal zelo veliko praktičnih nasvetov za kar smo mu bili udeleženci hvaležni. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, koliko uspehov je dosegla Jug. Obrtna zveza v organizatoričnem delovanju v preteklem poslovnem letu. Posebno zanimivi so bili podatki o razširjenju društvenega glasila in o podrobnosti taistega. Na podlagi računskega zaključka za poslovno dobo 1923 1924 so znašali dohodki 22.795.47 Din., ker pa ni zadostovalo za kritje ogromnih stroškov, ki jih povzroči dobro urejevan Fist in centralna pisarna. Po blagajniškem poročilu predlagata pregledovalca računov, da se izreče dosedanjemu odboru ab-solutorij posebno pa še blagajniku za njegovo požrtvovalno delo. Proračun za poslovno leto 1924/25 ima predviden mnogo novih dohodkov, vendar pa je še vedno navezan v glavnem na članarino in naročnino za list. Vzlic velikim finančnim neprilikam se niso zvišali nobeni prispevki, ker se obrtnik v tej gospodarski krizi že itak dovolj bori z pomanjkanjem denarja. Skupni dohodki znašajo preko 50.000 Din., pa vendar proračun še izkazuje znaten priinanjklaj. K točki o spremembi pravil se je oglasil društveni tajnik in v daljšem poročilu utemeljeval znižanje števila odbornikov na 7 članov, zato pa predlagal razširjenje širšega odbora. Pri volitvah novega odbora je bil ponovno z vzklikom izvoljen za načelnika g. Ivan Ogrin, za odbornike pa g. Gajšek, Krek, Srebot, inž. Sernec, Zavodnik in Molka. Po volitvah je prečital tajnik resolucije, ki so bile z velikim navdušenjem enoglasno sprejete in jih priobčujemo vsled važnosti dobesedno na drugem mestu. Pri slučajnostih se oglasijo posamezni delegatje k besedi, stavijo samostojne predloge, poročajo o krivicah, ki se gode našim obrtnikom od strani merodajnih oblasti posbeno pa od okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Po končani debati predlaga g. načelnik Ivan Ogrin zaupnico Jug. klubu, ki neustrašeno deluje na braniku za pravice slovenskega ljudstva. Zaupnica je bila enoglasno sprejeta z posebnim naročilom, naj tudi v bodoče vztraja na početem delu vzlic najhujšim pretnjam režimskih teroristov. Ko je bil dnevni red izčrpan, je društveni načelnik ob 5.15 zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom na vse delgate. naj v svojem okolišu takoj pričnejo z delom v smislu storjenih sklepov. Po zborovanju so delegatje z ljubljanskimi tovariši odšli na vrt Rokodelskega doma. kjer se je ravno pričela obrtna veselica. Ves vrt je bil lepo urejen za prireditev, posamezni paviljoni so bili okusno okrašeni. Pod vodstvom gospe Ogri-nove so dame priredile bufet, ki je vsled izborne kakovosti užival splošno pohvalo. Restavracija v Rokodelskem domu pa je postregla z dobro pijačo, s posebno izbranimi vini za to prireditev. Kmalu po 5. uri so pričeli prihajati obrtniki z družinami, kakor tudi prijatelji obrtnštva in okoli 6. ure je bil že obširen vrst zaseden. Med udeleženci smo opazili več narodnih poslancev in mnogo članov kat. starešinstva. Vso prireditev je poživila godba Mladinskega doma. ki je pod vodstvom g. kapelnika Dolinarja proizvajala lepe izbrane komade. Občinstvo pa je popolnoma prišlo na svoj račun šele proti večeru, ko je nastopilo več znanih članov društva rok. pomočnikov ter zelo dobro priredili šaljive prizore in proizvajali kuplete. Slika prireditve pa bi ne bila popolna, če bi prezrli obrtno razstavo, katero je zamislil in organiziral društveni blagajnik g. Gajšek. Na razstavi je bilo več lepih izdelkov naših obrtnikov, med katerimi je posebno pozornost vzbujala relif-slika g. podobarja Pengova. Točno ob polnoči je bila prireditev zaključena in četrt ure pozneje vrt popolnoma prazen. Zabava sc je ves čas vršila neprisiljeno brez vsakih neprilik in vsi udeleženci so bili hvaležni J. O. zvezi za prijetno pošteno zabavo, ki se jim je nudila na prireditvi. Resolucije. Občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze, zastopan po naših članicah Obrtnih zvezah, sprejema na današnjem svojem rednem letnem občnem zboru sledeče resolucije: 1. Obrtni zakon naj tvori temelj naših pravic in dolžnosti. Ta obrtni red, ki naj se izdela in zakonito uveljavi potom parlamenta za celo državo, ta zakon naj sloni na precejšnji svobodi in naj se prilagodi našemu avtonomističnemu programu v kolikor je to potrebno in koristno, posebno z ozi- , rom na naš že dosedanji višek kulture. Za osnutek takega ! obrtnega zakona naj se da možnost sodelovanja trgovski, < obrtni in industrijski zbornici, kakor tudi drugim prizadetim | organizacijam. Dokler se ne izvede v naši državi od večine 1 ljudstva danes zahtevana revizija ustave in se temelje te j ustave ne uveljavijo v avtonomiji troimenega naroda Srba ■ Hrvata in Slovenca naj velja obrtni zakon tudi nespremenjen. [ Na podlagi gori imenovanega novega obrtnega zakona naj : ^e tudi uveljavijo naša stanovska zastopstva, trgovska obrt- j niška zbornica, ki naj dobi čim demokratični sestav in volilni ( red ter naj bazira na skupni upravi trgovstva, obrtništva in industrije in kjer je potreba še drugih sekcijah. Tem sekcijam naj je kolikor mogoče zasigurano samostojno delovanje in smatramo skupnost zbornic za edino pravo, da za nasprotujoče si interese posameznih sekcij te same zedinijo, kar bode v večjo korist skupnim tem za enake se interese boreče stanove. 2. Prosveta. Državnim kakor avtonomnim oblastem važna naloga naj bode. da zadostno preskrbi za obrtno trgovsko šolstvo vseh kategorij od najnižjih do najvišjih ter naj vzdržuje iz lastnih sredstev državne ali avtonomno obrtno trgovsko šolstvo. Kar že obstoja pa naj se še razširi. Za nujno smatramo, da država popolnoma uvažuje predloge šolskih oblasti iz Slovenije, ki so se na ministerstvo trgovine in industrije, kakor tudi na prosvetno ministerstvo stavili. Poleg šolstva naj omenjene oblasti tudi podpirajo in vzdržujejo razne poučne tečaje in strokovna predavanja. , 3. Kot pomožni organ posebno za izvedbo in prirejanje tečajev kakor za druge tehnološke napredovanje naj služi Obrtno pospeševalni urad, ki naj se reformira in zadostno materijelno podpre. K temu uradu naj se spoji tudi tehnološki inštitut, ki naj zbira razne risbe itd. Temu uradu naj se pritegne obrtni svet, kjer naj bodo zastopani obrtniki' in indu-strijci ter tudi zastopniki domače obrti, poleg drugih korporacij, večino naj tvorijo prvi. V ta svet naj se voli člane iz obrtnih korporacij. Odločno pa protestiramo pned nedavnim imenovanju teh članov in se je mnogo važnih obrtnih obrtnih korporacij prezrlo. Konštatiramo, da so se ta pristranska imenovanja izvršila, zgodila po oddelku ministerstva trgovine in industrije v Ljubljani. 4. Država naj skrbi, da pridejo sosebno mali in srednji j obrtniki in trgovci do cenega kredita. Naj se za to ustanove j potrebni centralni kreditni zavodi tako v Ljubljani, Zagrebu, j Belgradu in Sarajevu. Ti zavodi naj bodo stvorjeni na, koli- j kor toliko zadružni podlagi, ki naj po lokalnih,, obrtno kreditnih zadrugah vršijo poslovanje in dajo kredite. Cel aparat naj je enostaven in začasno, dokler se taki zavodi ne osnuejjo naj daje po kreditnih zadrugah kredite »Narodna banka« in njene podružnice. Obenem se poživlja država, da omeji delovanje raznih akcijskih in bančnih družb, da bodo res služile -svojemu namenu, ker jim je sedaj možno neovirano manipulirati razne obrti ter se pečati s podjetji, za katere so upravičeni drugi, upravičenci ter tako upropaščajo cel stan. 5. Državno oblast (ministrstvo za trgovino in industrijo) pozivamo, da preorentira delovanje tia polju industrializacije, da ne favorizira vsaj za večino podjetij raznih akcijskih družb, ki so čestokrat še tujega izvora, ampak da podpira napredek domačih samostojnih obrtnikov, ki se izpopolnjujejo v trgovini in industriji ter da se zopet ožive in modernizirajo razne domače obrti, ker edinole na ta način bomo prišli do trdnih temeljev lastne solidne industrije ter trgovine. Tudi se ne strinjamo s sedanjim delovanjem tega ministrstva, ker hoče namreč v^e važnejše industrijske naprave prestaviti iz krajev, ki so bližje meje, v centrum države. 6. Zavarovanje delavstva proti boleznim in nezgodam naj se zakonito preustroji. Nismo zadovoljni s sedanjo novelo, ki predvideva centralistično upelian urad »za osrednji urad za zavarovanje delavstva« centri zavarovalnih uradov naj bodo Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo. Statut naj se ubla- ži ter omili za delodajalca, nezgodni oddelek naj se napravi pa na prispevnem načinu, ne pa na kapitalni, kar da'grozno visoke prispevke, sosebno ni to pripravno za današnji čas nesigurne valute. Prispevek naj bode-‘/a delodajalec, 'U delojemalec, V3 država. Le za vrhovno nadzorovalno oblast naj vrši centralni odbor, stvorjen po enakosti prispevkov. K zavarovanju naj se pritegne tudi male obrtnike in trgovce. 7. Naj se uveljavi enotni davčni sistem, ki naj bazira na avtonomiji, exekutivi, tako, da bodo pridobitni sloji v državi enako obdavčeni. Sedanja davčna bremena v Sloveniji so preogrotnna in za niarsikakega obrtnika in trgovca uničujoča. Neopravičeno se je osebni dohodnini pričelo pobirati vojni- pribitek, posebna doklada in še invalidski davek. Neupravičeno je tudi davek na promet. Najzadneje se je še obremenilo z zelo visokimi taksami. Več teh davkov pa se pobira le v našem delu države. Najodločneje pa protestiramo proti krivemu tolmačenju tabele za dohodnino in pridobnino, ker se radi nje progresivnost iztisne veliko višje zneske iz davkoplačevalca. Davkoplačevalec ni nikdar varen, da ga prisilno ne izterjajo. Kot največja krivda smatramo, ker so odpravili davčne izvidnice. Ker je to zadeva naše finančne delegacije v Ljubljani, zahtevamo, da ta te izkaznice takoj nazaj uvede. 8. Današnje stavljene resolucije naj se te, ki se nana-j šajo na pravno ureditev in sodelovanje z bratskimi našimi tovariši Srbi in Hrvati redigirajo in se na podlagi teh. s tem ostalimi zastopniki pogajajo. Zato se pooblašča odbor. Protest o imenovanju sosveta pri obrtno pospeševalnem uradu. V zadnji številki našega lista smo priobčili zapisnik se-1 je sosveta pri obrtno pospeševalnem uradu. O novoimenova-I nem sosvetu nismo priobčili nobenega komentarja, ker smo ! hoteli samo stvarno poročati. Danes pa konstatiraino, da sc je imenovanje sosveta izvršilo popolnoma pristransko in pri 1 sestavljanju istega spregledalo samo naše organizacije med tem, ko so se vse druge po večini obrtne organizacije urad-! nega in ne strokovnega značaja upoštevale po razmerju čla-i nov veliko preveč. Mi vzamemo ta čin g. dr. Marna, načelnika likvidajočega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani na znanje ter želimo temu pristransko imenovanemu sosvetu mnogo uspeha. K poročilu o delovanju obrtno pospeševalnega urada moramo pripomniti predvsem to, da nas je osupnil predlog g. Franchetija v katerem zahteva, naj se obrtno pospeševalni urad likvidira. Kaj se pravi en zavod kot je obrtno> pospeševalni urad uničiti in mu pomagati do likvidacije, o tem bi mu lahko poročali njegovi lastni pristaši, ki so se zelo posluževali dobrin tega zavoda v času, ko je deželni odbor oživo.tvoril in ko je pod spretnim vodstvom g. inž. Remca deloval v dobrobit obrtniškega stanu. Obrtniki iz cele cele Slovenije včlanjeni v J. O. Z. se zgražajo in protestirajo proti ukinitvi obrtno pospeševalnega urada kakor tudi proti zapostavljanju naše organizacije pri imenovanju sosveta. Gospodje, bodite uverjeni, da bomo paz-no zasledovali delovanje v sosvetu kakor tudi v zavodu samem in da si nikakor ne pustimo jemati pravic, ki nam pripadajo. Za revanž pride še čas. Ivin Ogrin: Mizarstvo v praksi. Ena zelo važna in razširjena lesna obrt je mizarska obrt. V splošnem se deli mizarstvo v dva dela: a) v stabeno, b) v pohištveno mizarstvo. Pa tudi te dve glavni panogi se včasih dele v razne specije-lne pododdelke, posebno še v mizarstvo oprem, kot naprava opreme 'za razne poslovne lokale, itd. Obratovanje mizarstva se lahko vrši za lokalne potrebe ali pa se tudi dela za izvoz, saj to je zelo dobra stran mizarske obrti, da so nje izdelki zmožni za izvoz, da takorekoč Preneso transport. Druga nič manj važna in dobra stran Pa je to/da se pri mizarstvu, posebno še pri pohištvenem mizarstvu lahko dela tudi za zalogo. Če govorimo o mizarstvu splošno, moramo priznati, da rabimo za izvrševanje največ surovine lesa. Splošno bi se računilo, da znaša vrednost surovine 60%, vrednost dela pa 40%. Poleg surovine lesa se rabi precejšnjo vrednost tudi v opremi ali okovju. 1 e poluiz-delke. ki so večinoma tovarniški produkti, kupi navadno mizar v prodajalni, dočim jih opremi in pribije mizar sam. Le tupatam je navada v naših krajih, da obrtnik, ki napravlja opreme in zapore tudi opremi mizarski izdelek z le-tem. n. pr. nabijanje okovja za vrata ali okna na stavbi. V manjših krajih, kjer so obrti še manj razvite, opravi tudi olepševalna dela mizarskih izdelkov mizar sam, četudi poseže nekoliko v stroko drugih obrti. 1 ako n. pr. prepleska mizar izdelke kar sam. Dalje napravo nekatera strugarska ali rezbarska dela, večkrat opravi tudi manjša tapetniška dela. Splošno se posluži izvršiti opravilo, da svoj izdelek popolnoma konča, kar mu je tudi zakonito dopuščeno, ker ne poseže v pravice krike druge obrti. Največkrat pride mizar v nasprotje s tesarskim obrtom pri opremi’stavbe in posebno zunaj na deželi, posegata mizar in tesar v posle drug drugemu, lino staro pravilo pa velja, da je meja med tema obrtima klej, to je, kjer je za stike lesovja potreba lepiti (limati) to spada mizarju. dočim nelepljene, stike lesov sme izvršiti tudi tesar. Marsikje pa seveda tudi ta meja ne more držati. Kakor smo že omenili, je glavna surovina za mizarja les. Zato mora mizarski mojster tudi les in vsa njegova svoj-stv a dobro poznati. V splošnem mizarstvo rabi v glavnem trdi in mehki les. Vešč mojster mora torej vedeti, kje je uporabljati trdi in kje mehki les. V obče velja pravilo, da mehak les ali izdelek potem prepleskamo, dočim trdi in dragocenejši les ali pustimo v naravnem izdelku ali ga pa samo z brojo (pajeo) in lakom ali firnežem napojimo in prevlečemo. Nekaterikrat pa trdi les tudi poliramo, da se sveti, kar pa je dandanes že .precej iz navade. Še ena vmesna vrsta se dandanes posebno uporablja kot gori navedeno, posebno pri pohištvenem mizarstvu: fornira-nje. To je izdelek iz mehkega lesa. na katerega pa je nalepljena tenka plast nekaj milimetrov debeli fornir iz trdega lesa To bi bila takorekoč imitacija, kajti do prave veljave pride le pohištvo iz boljšega trdega lesa. Mizar ima precejšnjo izbiro v surovini lesa. Za stavbno mizarstvo navadno rabi le jelovino, borovino in kvečjemu me-cesnov les, dočim se za pohištveno mizarstvo uporablja vse mogoče vrste, poleg jelovine za priproste izdelke ali bolj skrite dele izdelka rabi, posebno še les od bukve, javorja, hrasta, oreha. Češnje, hruške, jesena, ameriškega mahagonija itd. Za vse lesove pa velja pravilo, katerega naj bi upoštevali vsi mizarji: les mora biti suh, zdrav in kolikor mogoče grč prost. Zelo veliko vpliva na trdoto lesa. da je ob pravem času se-kar,, - najboljši čas je. ko je les zrel. to je od novembra, do konca marca. Sušilo lesa je najbolje naravna sušitev, ki pa traja pri nekaterih vrstah po več let. Zato je za dobrega mizarskega mojstra potrebno, da ima vedno večje zaloge lesa v svojem obratu. Kar se tiče zdravja lesa. naj se bo oprezen P'- nakupu, če se pozneje opazi nezdrave kose. naj se jih čim preje odstrani. Oprema in okovje zelo dvigne vrednost mizarskega izdelka. Zato ni nikdar gledati za nekaj kron pri ceni, gledati pa je, da je oprema čedno in pravilno pritrjena, ker drugače •ne pride najboljša oprema do veljave. Obratovanje. Ako govorimo o racijonetnem obratovanju mizarstva, govorimo o srednjem obratu, ki dela nad domače potrebe, bi bilo najbolje vršiti splošno mizarstvo, to je stavbeno in pohištveno. Kajti pohištveno, mizarstvo je zelo spremenljivo. Stavbena živahnost je le gotov čas v letu in včasih tudi večja doba nič ali malo. Torej je za stavbeno mizarstvo silno nesi- , gurno. Enkrat preveč naročil, drugič zopet malo ali nič. Do- j čim je pohištveno mizarstvo le bolj ustaljeno in sigurno ter ' se tudi v slučaju, če ni naročil, dela za zalogo. Na drugi strani pa je stavbeno in pohištveno mizarstvo toliko različno ter je treba imeti tudi specijelno izvežbane profesijoniste pomočnike. Tako. da je kolikor večje podjetje združeno zelo težko. Pohištveno mizarstvo prehaja vedno bolj v tovarniško sfero in kjer so taka velika podjetja ali tovarne, uplivajo s svojimi ■cenami daleč na okoliš, ter je drugo konkurenčno podjetje odvisno od že vpeljanih ter je treba z znanjem v krog konkurence. Stavbeno mizarstvo pa je kolikor toliko bolj stabilizirano in odvisno od krajevnih razmer in prilik. Za vsak večji mizarski obrt je treba poleg tehnične tudi trgovske inicijative ali rutine. Kar se tehnične strani tiče, je potreba predvsem izobrazbe in ne samo strokovne ampak tudi teoretične. Mizarstvo, gre isto pot kot stavbarstvo. Treba je razumeti sloge in tudi nove potrebe in običaje. Zato je treba poleg delavnice tudi pisarne, kjer se vrši duševno delo, se snujejo novi projekti, se kalkulirajo cene in vodijo knjige. Če tudi je vse majhno, začetno, vendar mora biti. ker s tem dobimo veselje do popolnejšega in večjega ter bodemo zmožni konkurence. Dobra stran mizarske obrti je tudi, da sc vrši večina dela skupno v delavnici. Pregled in nadzorstvo nad delom je olajšano. Mizarska obrt se danes skoro ne more vršiti brez strojev. Mizar z ročnim obratom le težko konkurira. Tudi bi ne bilo ra.cijonelno, danes v-času strojev, da bi tako mnogo dela, kot je oblanje in rezanje lesa, ki je ročno tako zamudno in naporno, s stroji pa tako enostavno, vršil na roko. Količkaj mizarska delavnica rabi 4—6 raznih strojev, to je: prireje valili stroj (Abrichtsmaschine), skobelni stroj, tračna žaga. dobelni stroj, cirkularna žaga, brus in še druge stroje, po velikosti delavnice. Pogon za stroje je najboljši in najcenejši kalorični, n. pr. lokomobila. Ugodnost je ta, da se kuri z odpadki, žaganjem in drugim. Za manjše obrate, ki delajo le nekaj ur dnevno na strojih ali nekaj dni v tednu, je pa priporočati električni' pogon, če je taka sila po primerni ceni na razpolago. V slučaju, da ni elektrike na razpolago, se za take -male obrate priporoča motorje na expariva. Manjši obrati, s kakimi 6—8 stroji, rabi 20—30 HP (konjskih sil) moči. Seveda je treba za napravo takih delavnic nekaj kapitala, posebno še danes, ko je vse tako drago. Zato je treba danes dobro premisliti, če se hoče kaj takega izvršiti. Treba je računati na visoke obresti in pa tudi, da se mora stvar odplačati ali amortizirati, to poleg obresti vsaj 10 % letno. Kjer je več mizarjev in so te naprave za posameznika predrage, se da dobro narediti v družbi, takozvane strojno mizarske zadruge, kjer vsak posamezen član zadruge obdela svoje delo v kolikor pridejo stroji v poštev, potem pa doma v delavnici stvar izdela. Te zadruge so priporočljive, kjer se mojstri med seboj razumejo, da precej enako jamčijo, ter da ne izkoriščajo zadruge. Priporočati je take zadruge z manjšim številom članov. Če pa bi se člani ne razumeli, je bolje, da se zadruge, ne osnujejo, ker ne uspevajo. Zadruga gre lahko-še en korak naprej in lahko tudi skupaj nakupuje surovine in tudi prevzema vsaj večaj naročila. Izobrazba. Kakor že iz celega spisa vidimo, je treba za uspešno obratovanje poleg praktičnega tudi teoretičnega znanja. Za mlajše mojstre ali njih sinove pomočnike, bi priporočali poleg samoizobrazbe in raznih| tečajev enoletno obrtno strokovno šolo za mizarstvo na tukajšnji srednji tehnični šoli. Splošni vidik. S splošnega vidika ima mizarska obrt zelo lepo prihod-njost, posebno v Sloveniji, kjer imamo surovin in podjetnega, duha, kakor tudi fizične sposobnosti dovolj. Naše, na dobrem glasu stoječe izdelke lahko izvažamo daleč doli v državo in tudi izven državnih mej. Seveda se pa moramo prilagoditi modernemu duhu časa in uspeh je zasiguran. Davčne zadeva. , V Ameriki se bodo znižali davki za znatne zneske. Pred- ! sednik Coolidge je že 3. t. m. podpisal tozadevni zakon, ki j predvideva znatno znižanje vseh davkov. Nove kolke je izdala finančna uprava, ki so pa popol- i norna enaki sedanjim, razun da so natisnjeni na tanjšem sko- ; ro prozornem papirju in se zelo svetijo. i Državni dohodki iz direktnih davkov v drugem polletju j 1923 so znašali vkupno 702,477.142 in se je torej pobralo za ’ 391,431.892 Din. več kot je bilo predvideno v proračunu za ■ 6 mesecev. Od tega skupnega zneska se je izterjalo samo v | Sloveniji 78,948.478 Din. ali */» svote določene za celo državo, i V istem času se je pobralo na taksah 365,137.835 Din., dočim j je znašal proračun le 203,820.178.— Din. • ■— Novice za obrtnike. Obrtno zborovanje na Siišaku. Na binkoštno nedeljo je imel Savez hrvatskega obrtnika svoj letni občni zbor. To zborovanje je bilo združeno z poučnim izletom na Sušak in v naše .trgovske obmejne luke. Občni zbor se je vršil v nedeljo ob 10. uri dopoMne. Udeležba je bila precejšnja a ne samo od članov hrvatov temveč tudi od strani srbskih in slovenskih obrtnikov. Trgovska obrtna zbornica je bila zastopana po g. podpredsedniku Ivan Ogrinu ter uradniku dr. Plesu. .Jug. Obrtno zvezo je zastopal njen načelnik. Da je možno presojati važnost tega zborovanja, je po- ( trebno omeniti dejstvo, da je omenjena organizacija najmoč- j nejša izmed vseh obrtnih organizacij v Jugoslaviji. Ta Šteje j okrog 8000 članov in.ima lasten tednik v velikosti moderne- j ga dnevnika. Pod njenim okriljem je izpeljana gospodarska organizacija z imenom zadrug z obsežnim konzumnim krogom in močnim kapitalom. Vse te pridobitve gospodarske naprave se vzlic težki krizi časa lepo razvijajo. Na občnem zboru hrvaških obrtnikov se je razpravljalo o zelo važnih zadevah. Med drugim tudio novem obrtnem redu, ki ga namerava centralni režim v Beogradu vsiliti hrvatskim in slovenskim obrtnikom. Nadalje so se stavile važne resolucije, ki se v prednjem krijejo z našimi zahtevami. Da se pri vladi nastopi enotno, se je sklenilo osnovati ožji odbor hrvatskih, srbskih in slovenskih obrtnikov, ki bo preštudiral vse resolucije, sklenjene na obrtnih zborovanjih v Belgradu, Sarajevu, Sušaku, v Ljubljani in zbral vse težnje obrtnikov v enotne resolucije kot zahteve vsega obrtništva v Jugoslaviji. Drugi dan po občnem zboru so se podali zborovalci na otok Rob, kjer so si ogledali vse zanimivosti našega morja. V Avstriji so te dni izdali nov kovan denar, ki se ne bo več zaznamoval v kronali, ampak nastopi te izraz šiling. Razmerje šilinga s sedanjo krono je za izmenjavanje določeno tako, da se ne bo več računalo s tako velikimi številkami kakor dosedaj. Na ta način hočejo v- ljudstvu vzbuditi zopet ugled denarja kot pred vojno in da bi vendar enkrat pričelo resno računati z izdatki in se ne pustilo slepiti od prevelikega števila ničvrednih kron. Turčija potrebuje les. Zadnji čas se je pričela zanimati Turčija za naš les predvsem za železniško pragove, ki jih potrebuje v večji množini. Turški trgovci se obračajo po tozadevne informacije na naš konzulat v Carigradu. Ožigosanje mer je odredil minister za trgovino iii industrijo in sicer vse mere in priprave za merjenje kakor tehtnice, uteži, dolžinske mere itd., predno se oddajo promet oziroma se stavijo na prodaj. Mere se morajo uradno preizkusiti in ožigosati. Socialno zavarovanje na podlagi zakona o zaščiti dela je potom okrožnih zavarovalnic že tako močno razpredlo svoje delovanje, da je po njih zavarovano do sedaj nad pol milijona delojemalcev, med temi samo v Solveniji skorO osem-desettisoč. Za zavarovanje tolikili članov potrebno delo izvršuje v celi državi 22 okrožnih uradov, med katerimi šte- jeta urada v Belgradu in Zagrebu po približno 40.000 zavarovancev, drugi pa od 15.000 do komaj 5000. Čudno je to, da jih mora ravno ljubljanski urad imeti skoro osemdesettisoč ter zato tako mizerno poslovanje, kar je iz gornjih podatkov čisto lahko umljivo, če upoštevamo, da imata Belgrad in Zagreb med svojimi zavarovanci zapopadene samo iz mesta in najbližje okolice. Slovensko zadružništvo. Iz statističnih podatkov iz leta 1922 je razvidna moč zadružništva v Sloveniji. Vzlic vsem neprilikam in zaprekam, ki jih država stavi zadružni misli nasproti, posebno se vzlic šikanam prenapetih davčnih referentov, je bilo v letu 1922 včlanjenih v Zadružni zvezi 505 zadrug s 105.200 zadružniki ter s prometom 477.692.759. poleg Zadružne zveze v Celju s 163 zadrugami z 31.572 zadružniki ter s prometom 150.177.117.— in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani z 83 zadrugami ter 17.382 zadružniki in s prometom 31 milijonov 511.190 Din. Pisemski promet z Rusijo. Sovjetska vlada je obvestila naše ministrstvo pošte in brzojava, da je dosedanji naziv ruske države zamenjala z naslovom: »L’ Union des Republiges Sovietistes Socialistes« ali skrajšano U. R. S. S. Pisma za Rusijo se morajo vsled tega v prihodnje nasloviti na U. R. S. S. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani namerava izdati »Sistematični register zakonov, naredb itd.«, ki se nanašajo na vse stroke finančne uprave in so bile razglašene od 1. 1918 do koncem leta 1923. Naročila za ta register sprejema zgoraj omenjeni urad. Cena znaša 10 Din. brez poštnine. 28. junija bodo zborovali v Beogradu srbski obrtniki, združeni v organizaciji »Zemaljski savez zanatlijskih družanja. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1924/25 otvorjeni naslednji oddelki: 1. Višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola: 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in strugarska mojstrska šola; 7. kiparska Jn rezbar.ska Šola; 8. ženska obrtna šola; 9. javna risarska in modelirska šola. Vse podrobnosti glede sprejema so razvidne iz razglasa v Ur. listu št. 52. z dne 12. junija 1924 in iz objave na razglasni deski v vestibulu- zavoda. Koncem tega tedna izide prvič po prevratu šolsko iz-vestje, ki vsebuje poleg drugih podatkov organizacijo zavoda in sprejemne pogoje ter učne načrte posameznih oddelkov. Interesentom je izvestje na razpolago pri ravnateljstvu zavoda proti povrnitvi tiskovnih stroškov v znesku 12.50 Din. s poštnino vred. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega svojega ukrepa: Počenši z mesecem julijem tl. urad plačilnih nalogov, ki znašajo na me- . sec 30 Din. in manj, ne bo več razpošiljal vsak mesec, temveč za tri mesece skupaj tako, da bodo obsegali prihodnji plačilni nalogi mesece julij, avgust in september itd. Gg. delodajalce, ki bi s tem ne bili zadovoljni, se naproša, da to sporoče uradu po dopisnici, sklicujoč se na opr. št. X-9448/24, na kar se jim bo dostavljalo plačilne naloge kakor doslej za vsak mesec posebej. Železniški promet v letu 1923. Po podatkih prometnega ministrstva je v lanskem letu obratovalo 575.545 vlakov. Od tega števila odpade na ljubljansko direkcijo 75.190 vlakov, ki se razdele sledeče : 6570 brzovlakov, 14.6000 potniških, 17.520 mešanih in 36.500 tovornih vlakov. Po svetu. Beton z milom. Inženerji so odkrili novo in nekaj čudno uporabo mila: namreč njegovo priinešavanje k betonu, da se ta naredi nepremočljiv za vodo. Čeprav se zdi to skoro neverjetno, da se dajo doseči s tako lahko ločljivo substanco, kakor .ie milo, taki rezultati, so se vendar poizkusi izkazali za uspešne. Dokazalo se je, da milo, ki se tako uporablja, ne ostane milo kot tako. premočljivega vezalnega sredstva se vrši sledeče: milnica se primeša betonu in sicer se porabi na vsak kubični meter 6 do 8 funtov navadnega potašnega mila, ki je znan kot tako-zvano zeleno milo. S to zmesjo se more tudi že dograjen betonski zid napraviti pozneje nepremočljiv s tem, da se mu da dvakratna prevlaka tega betona z milnico. Najboljše je pri tem. da se izgotovi prvi sloj iz malih kamnov, ki nimajo v premeru polovico cole in te zvezati s cementno maso, ki je pomešana z milnico. Zmes mora znašati 800 funtov cementa in 180 litrov vode za kubični meter. Ta sloj se nanese v debelini 3 in pol cole. Drugi sloj, ki naj bo samo pol cole širok, sestoji iz ometa, ki sestoji iz enega dela cementa, treh delov finega peska in potrebnega kvantuma milnice. Podoba je, da apnenica, ki se nahaja vedno v cementu, v zvezi z alkalijski-mi sestavinami v milu, tvori neprodoren kalcijev oksid, ki prodre v luknjice betona. Orjaške električne naprave na Sardiniji. Zadnje dni so na Sardiniji v bližini mesta Cagliari ob kraljevi navzočnosti slovesno inavgulirali eno največjih električnih naprav na svetu. Je to bazen na reki Tirsu, sestoječ iz jezu, ki je zgrajen v lokih iz armiranega cementa in podprt s 70 m visokimi zidanimi stebri. Jez zbira vodo iz bazena, obsegajočega nad 12.000 km2, in tvori jezero, ki more sprejeti 460 milijonov kubičnih metrov vode. Na ta način s o J2 ra N! ST. VID nad Ljubljano prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela v solidno in točno izvršitev. VOZI BREZ BENCINA! JUGO-HAG Adoptiraj tvoj AVTO ali STABILNI MOTOR z Mag- Generatorjem. LJUBLJANA Bohoričeva ul. 24 KURI Z DOMAČIM OGLJEM!!! iSl Dugometalija r. z. z o. z. splošna kovinarska industrija V LJUBLJANI Kolodvorska ulica štev. 18 Telefon 729. Cenj interesentom naznanjamo, da smo svoj vodovodno inštalacijski oddelek razširili tudi na inštalacijo c.ntralnih kurjav, parnih knhinj in sušilnic. Kakor za vse druge oddelke, razpolagamo tudi za centralno kurjavojs prvovrstnimi monterji ter izkušeno tehničnim vodstvom. — — Naročila se izvršujejo točno, solidno in po najnižjili cenah. - w K S 1 i TVRDKA ............ -tt== F. in 3. Goričar ■ ■■= „PRI IVANKI" Ljubljana, Sv. Petra c. 29 ima vedno veliker izbiro raznega manufakturnega in modnega blaga po zelo nizkih cenah. Zadružna gospodarska banka Ljubljana d. d. Telefon št. 57 in 470. Račun pošt. ček. urada za Slovenijo št. 11.945 ===== v Zagrebu št.' 39.080. -••••■• Podružnice : Celje,' Djakovo, Novisad, Maribor, Sarajevo, Sombor,'Split, Šibenik. Ekspozitu ra : Bled. Amerikanski oddelek: DIREKTNE ZVEZE Z AMERIŠKIMI BANKAMI. Urejevanje ameriških zapuščin. —- - Miklošičeva c. 10 (v lastni palači vis-a-vis hotela ..Union') Kapital in rezerve skupno nad Din. 15,000.000*—, vloge nad Din. 125,000.000'— Pooblaščen prodajalec srečk DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Daje trgovske kredite, eskomptlra menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote,’, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. AL03ZI3 PAVSCHIN LJUBLJANA, Wolfova ulica. ZALOGA STEKLA IN PORCELANA, STEKLA ZA URE, UMIVALNIKE IN KUHINJSKE GARNITURE IN VSE V TO STROKO SPADAJOČE PREDMETE I 1 m Stavbno podjetje % Strojno mizarstvo Trink & Bernik Linhartova ulica 1 g Ivan Ogrin = Ljubljana = Gruberjevo nabrežje 8. •• Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izvršuje razne načrte in proračune. Izdaja strokovna mnenja. Primerno nizke cene. Delo solidno. Delo solidno. Telefon št. 426 SVEČARNA J. KOPAČ & Co. Ljubljana, Celovška cesta št. 90. Proizvaja in izdeluje voščene sveče za oltarje, voščene zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice .Fortuna” ter raznovrstne sveče za hišno rabo, „Stearin”-sveče (stearinske sveče),. , Adria “-sveče (kompozicijske sveče), .Gloria” - sveče. .. Prodaja tudi: vse vrste kadila, parafina, stearina in carnauba-voska. Kupuje: čebelni vosek in suhe satine = po najvišjih dnevnih cenah. mr' Kleparstvo Kom T. Ljubljana, Poljanska c. 8. % $ g i I i i ! I in železoobrtna zadruga Pisma: ŽEBLJARSKA ZADRUGA, Kropa (Slovenija) v Kropi in Kamnigorici Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje. — Spojke za odre in prage. — Spojke za ladje in splave. — Železne brane. — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami. — Podložne pločice, — Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi. — Verige. Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. — Ilustrovani ======= ceniki na razpolago. ===== Brzojavke: ZADRUGA KROPA Telef. int: PODNART 2 REMEC-CO. Ljubljana - SHS Kersnikova ulica štev. 7 Prej: . BAHOVEC nasled. Tovarna na DUPLICI pri Kamniku STOLARSTVO UPOGNJENO POHIŠTVO. Prešani furniri za stole in mizarstvo PARKETI REZAM LES Interurb. telefon: p sama : Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4. Telegrami: Ljubljana lngenieur Renu c, Kamnik REMEC - CO. PAPIR PISMENI, URADNI RISALNI, OVOJNI KNJIGE POSLOVNE, ŠOLSKE NOTEZE, ŠOLSKE ZVEZKE UMETNIŠKE RAZGLEDNICE in drugo kupite najbolje v papirpi trgovini IVAN GAJŠEK, Ljubljana Sv. Petra c št. 2. Stroji za šisanje iz najboljših tovarn izgotovljeno moško obleko zalogo klobukov in drugo manufaklurno blago Cene zmerne! Cene zmerne! Vedno v zalogi pri L. REBOLJ Kranj št. 24 Pri ineni kupljenim strojeni jamčim 10 let. STROJNO MIZARSTVO Peter Bizjak v Spodnji Šiški, Gosposv. cesta 136 prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. Cene primerne. Delo solidno. Postrežba točna. Obrtno kreditna zadruga v Ljubljani r. z. z n. z. v Ljubljani, Pražakova ulica St. 3 sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd. “lin železo kupujejo v vsaki množini Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. p Vzajemna zavarovalnica S v Ljubljani je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinacijah, & sms- m KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC L|ubl|ana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno 1 OBRTNIKI! Najvarnejše vlagate vaš denar v pupilarnem zavodu Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze Hranilnica kmečkih občin obrestuje hranilne vloge po najvišji meri in sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih ob&iti v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. — Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. Odgovorni urednik Ivan Ogrni. — Izoajaltij in založnik: Jug( t,lo\anska obrtna zveza v Ljubljani. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.