At-. 13. V Trmtn, v nreilo :iO. marelja INNI. Te*aJ VI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko, , V edinosti jn mor- , , . i . .ET)1\(ISTU i/.liaja tr«k.. tredo; cona r.A vso leto je 4 crl'1 40 kr., ca polu leta 2 ffl.l 30 kr. *a Vsi ,1 opiti «,. poMljajo Ire.lnUtvn „vla delle po,te 10 I. p«; vsak mora biti frank iran Rukoniai \,r tr v i 20 kr. - taeme *tevilke pri nnravnintvn in po trafikah v Trst.. «e .lot.iv^o po s kr. - posebne tre.lnosti se »,! vnu'ajo. - Inz^raU (razne vrste na«,,aiula in ,3ani.S le zSSniio no loJodbi aarocmnr, reKinniaeye m inaerate prejema I priivnlstvo „vU Zonta S". nrav cenfi: liri kmlkill nirltlMlll » llrnlillitlli rorlrnmi BO nlnAnta ... . I.,. 1.......].. .1 1.. r , ....,,. .......... v.,...... „I„„lnlmil ,,, |III<«I,ijiirrf prav ccno; pri krntkili učlanili •/, drobnimi čerkami de plačuje r.a vsako besedo U kr Naznanilo. Občni zbor političnega društva „fidlnoNtl^ Je zaradi nekaterih zadržkov odnesen In bode prihodnje zborovanje o pravem t*a«u v časnikih naznanjeno za predaednlfttvo IVAM »OLIKAH, tajnik. V UVBNKfi MOLI: naj s« uvede kmetijski poduk, ako hočemo napredovati. Užo rajnki Vodnik j« pol: „Slovenc, tvoja zemlja jn zdrava, za pridne njo lega najprava", in iako je prvi slovenski pesnik zadel svojim rojakom Slovencem odpirati oči, ter ka/.ati jim pravo pot umnega gospodarstva, po katerem edino je mogoče dospeti do večjega blagostanja. — Naša zemlja jo zdrava in ima po svojej le^i in prirodnih darovih, s katerimi je obilno obdarovana, vse one pogoje, kateri morejo na njej živeče ljudstvo istinito osrečiti. — Ali pri vsem tem vendar ni toliko areče, ampak prav narobe je, saj vidimo, da vzlasti po nase j milej domovini revščina svoje črno peruti čedalje v širjem krogu razprostira. — Tej črni pošasti treba jo z uma svitlim mečem, z vso odločnostjo nasproti stopiti. Slovenski kmet je prebrisane glave, njegovega uma no prekosi k malu kdor si bodi, le treba je, da bode znal ta veliki božji dar prav obračati. — Da so pa bode to godilo, treba jo predvsem drugim umne odgoje. Koliko umna in človekovomu poklicu primerna odgoja stori, in koliko se po njej v ČloveStva blagost moro doseči, priča nam zgodovina vseh časov. Kaj druzegaje staro Grko povzdignolo na najvišjo stopinjo učenosti in blagostanja, ako ne umna in stanu primerna odgoja? — In sedanje Francoze, kaj jih je dovelo do toliko učenosti in bogatstva, da sedaj kljiilm tolikemu udaren, katerega jiin je bila zadnja vojna z ošabnimi Prusi zadala, vsej Evropi im-ponirajo, ako ne nmna odgoja? Kile nam jo pa umne odgoje iskati in kako isto pospeševati ? — Odgovor ni težak, — Sola, in to ljudska ali narodna šola jo oni vir, iz katerega doteka, ali bi dotekati imela sladka in človeka blažeča ter Živenju koristna znanost. Prvi poduk dubi otrok doma od svojih roditeljev; ker pa taisti za njegovo daljše živenjo nikakor no zadoščuje, zato so v nadaljevanje in dopolnjenje tega podtika napravljene Sole, In kakor užo zgoraj rečeno, prav ljudska šola jo oni vir, iz katerega naj bi izvirala blažeča in osrečovalna ter koristna znanost. — Ali sedaj nastano prašanje: ali so pa našo ljudsko Sole v tein smislu vravnano ? — Kratek odgovor: no. Uzrokov temu no bom raz-klndal, lo mimogrede bodi rečeno, da so našoga zaostanka in nepravega uravnanja naših ljudskih šol najbolj krivi i/, poprejšnje in sedanje dobo netnškovalni gospodje. Oni niso razumeli ali razumeti ne hoteli pravega smotra ljudsko šole, katera bi iinela tistega, komu je namenjena, pripravljati za njegov pravi poklic, ne pa ga šiloma oblačiti v nemško suknjo in vaditi za nemškega vojaka. Druga napaka, ki se sedaj po naših ljudskih šolah nahaja, to jo tista novoiz-mišljena motoda, po katerej so mladini v glavo vbija toliko nepotrebnih predmetov, s katerimi ste preobloženi obo stranki: učitelj in učenci. Francozi niti po višjih šolah h takimi predmeti odraslih dijakov no mučijo, pač pa jih toliko skrbneje pripravljajo k pravemu poklicu, iti vendar smo prepričani, da v vseli učenostih ali znanostih ostalo Evropo daleč presegajo. — Kaj pomaga otroku učiti so takih učenih predmetov, kateri so, — tega sem iz lastne skušnje prepričan — še cob'i mnogim učiteljem neznani, od katerih, ko šolo zapusti, pri svojem prihodnjem poklicu — pri kmetijstvu in gospodarstvu, nikako koristi ne bode imel, Ti predmetje, kakor so: živalstvo, natoroznaustvo, zemijopisje, zgodovina in drugi podobni, naj bi se le toliko podučevali, kolikor so s kmetijstvom v zvozi neobhodno potrebni. A godi se pa to prav nasprotno; podučuje se v živalstvu o morskih somih, o in-diškili slonih, o grozovitih kačah; in v nato-roznanstvu enako; v zomljepisji se podufitije o Aziji, o strahovitoj puščavi Sahari, m»j tem ko se naše lepo slovensko pol jo — domača slovenska dežela in njona zgodovina niti no omenja. Vsi ti predmetje bi se morali tako poduče vat i, da bi vsakteri bil s kmetijstvom v najtesnejši zvezi. - Kaj pomaga kmetovalcu vedeti o divjih zverinah, o velikih puščavah i. t. d. ako so pa ni naučil niti domačih koristnih ali škodljivih živali poznavati, z govejo in drugo živino primerno ali pravilno ravnati, lastnosti domaČe zemljo in rudnin poznati i. t. d. Po ysoiii tem tedaj je vidno, da je najvažneji faktor, kmetijstvo, v ljudskih šolah še vse premalo zastopano, Po Časnikih se dan na dan upije, da jo treba kmetovalcu dan denašnji drugače kmetovati, ako hoče od svojega truda imeti ugoden vspeli. Ali kaj pomaga vse to, ker preprosti kinetovaloc o vsem tem pravega pojma nema, in tako iz lepih naukov, ker jih ne umeje, celo burke brije. Spi-sanili imamo uže lepo štovilo kmetijskih knjig, kar nas po enej stiani mora res z veseljem navdajati. — Ali kaj nam koristijo vso te kmetijske knjige, po katerih nauku se kmetovalec skoro nič ne ravna, in ako bi kateri tudi poskusil tako delati, kakor ga knjiga uči, — pa so mu morebiti ne posroči, in zato vrže knjigo na stran, ter dela po starem kopitu dalje! Užo iz tega todaj jo dovolj jasno, da treba uvesti kmetijski poduk v ljudsko šole, kder bi se po knjigah tičeči lepi nauki šo lo v pravo dejansko živenjo spravili. Kmotijsko družbo si za povzdigo kmetijstva res in nogo prizadevajo, njim vis. c. kr. mini-sterstvo večje ali manje zneske vsako leto v ta namen doli. Ali po pravici se mora reči, da vso to podpore vendar no rodo želenega vspoha, in sicor prvič za to ne, ker so večidel za namen, v kateri so podeljeno, premajhne, in drugič, kor so kmetovalci zbog premalega poduka k ljubu vsem podporam šo premalo ogrovajo za napredek kmetijstva. Obmimo pri tej priliki pogled na našo živinorejo in sadjarstvo. Z lepo živino, kakoršua bi morala biti, ne moremo so hvaliti, S prvega je vis. c. kr iniuistorstvo podeljevalo podpore za nakup plouionskih bikov in jiinic žlahtnega plo-rnetia, biki so se pridnoj.sim gospodarjem podeljevali, da bi so tako zboljšala domača naša živina Ali skušnje so kazalo, da to ni bil pravi pot v dosego tega, kar so je namerjavalo; re-sultat jo ostal nepovoljni. In prav Itikaj so sme z gotovostjo trditi, da jo najpoprod v vsem gospodarstvu popolne preostroje treba, ho lo potem smemo pričakovati obrata na bolje tudi pri glavnem faktorju kmetijstva ~ živinoreji. — Poglejmo najprej navadno domačo vzroke nenapredka nafte živinoreje,,Prvi vzrok slabo živinorejo jo pomanjkanje dobre goveje piče. Pridela so sicer šo primerno veliko sena, a veliko večino centov no takega, da bi ugajalo govojej živali, torej smo užo tukaj na slabem, in šo tega, kar so ga pridela, izvozi se mnogo, vzlasti iz Notranjskega in Primorskega v Trst ali na Keko, kder so po prav slopej ceni prodaja. Nekdaj, dokler niso toliko soua v mesta uvažali, več in lepše živine so kmetovalci rodi'i, kar sedaj ni več, in v tem tiči velik vzrok da peša naša živinoreja. — In kaj so nastopki vsega tega? — Gnoja ni, toraj postaja zemlja vsako leto bolj pusta in nerodovitna. Drugi vzrok slaboj živinoreji je v nepra- vilnem ravnanji s Živino. Ako bi kmetovalec ravnal po pravilih umne živinoreje, gotovo bi mu tudi domačega navadnega plemena živina voč dobička donašala, česar se lahko vsak pri umnih iu pridnih gospodarjih prepriča. Tu nič, ali vsaj dosti no pomaga, naj kmetovalec dobi živinče šo tako dobrega plemona, ako pa Ž njim ravnil tako, kakor jo bil poprojn navajen, kajti prvi pogoj uspešnemu napredku in povzdigi živinorejo je ta, da so ravna po pravilih umne živinorejo. — Iu tu jo zopet ljudska Šola na pravem mestu, ker od nje bi se imelo pričakovati, da so tudi to obrno na boljo, po tem takom bi tudi nam bilo v tem obziru mnogo noinagano, ker jo kmetijstvo s živinorejo v najtosnojSoj zvezi. Ko pa dosežemo to prvo stopinjo napredka, misliti nam je š« lo na drugo, namreč na večje kmetijske in gospodarske šolo. — Na takoj kmo-tijskoj ali gospodarskoj šoli bi se mladeniči o kmetijstvu v ljudskoj šoli dobro ali zadostno podučeni s popolnim vspohom potom učili umnega gospodarstva v vseh strokah. Ozrimo so sedaj šo nokoliko na sadarstvo. — To lahko daje kmotovalcu brez velicega truda mnogo lopoga denarja. Pri sadarstvu je tako majhen trud v primeri z drugimi kmotijskimi deli, da skoraj ni imena vreden, vendar pa se v rodovitnih lotih stotero izplačuje. In prav v tej stroki kmetijstva bi si lahko mnogo pomogli. — No rečem, po nekaterih krajih so jo v poslednjih 10—20 lotili šo procej saduega drevja nasadilo, a vendar še ni dovolj storjenega, vzlasti ne po pravilih umnega sadjarstva. Naš kmetovalec so tudi v tom lo šo veliko provoč starega kopita drži, ter z ilovico in „fov-čom" drevesa požlahtnujo. A kako ravna pozneja z odraslimi drovosi ? — Ako tnu kako vojo odseka, razmesari ga tako neusmiljeno, da jo grdo videti tako drevo z razcepanim v zrak Strlečim češarkom. Ali more tako drevo uspeSno rasti iu sad roditi V Podpore, katere naj bi so za prospeh umnega sadjarstva, vzlasti za napravo Šolskih drevesnic občinam podoljevalo - uže nekaj časa sem so popolnoma izostalo, tako da gremo v tej stroki veduo nekako bolj po malo nazaj. Iu tukaj velja zopet resnica, da dosožojo take podpore pri posameznikih želeni vspeli šo le potem, kadar so bodo sadjarstvo v ljudskih šolah dejansko podučevalo. Po knjigah iu časnikih leži mrtvih mnogo zlatih naukov, katero je treba v živenjo poklicati, ako hočemo imeti korist od njih. Iu kdo bi se to lažjo zgodilo, nego v šoli, kder bi so iz vsoh, za kinotovalca pisanih poučnih knjig beseda v dejanje spremenila. Torej še enkrat živo poudarjam, da pri temoljn je treba začeti zidati, to jo, v ljudsko š do treba je uvesti kmetijski poduk, in šo le potem nam je pričakovati pravega uspeha od drugih kmetijskih 4o|, popotnih učiteljev i. t. d. Ker je pa kine- O ZADEVI 99<41a«ov » Primorja46 Zdaj, ko je I. del teh »Glasov", — t. j. slovenskih napevov, katero je zložil moj naj-atarši brat Avtjust, 30. maja 1879. 1. v JJ2. letu svoje dobe umrli c. kr. učitelj v Gorici, — po-romal v beli svet, zdi se mi primerno, nekaj spregovoriti o njih, a to toliko bolj, ker se g. založniku ni zdelo umestno, da bi bil tem „Glasom" dodal tudi predgovor! Predno se je odločil marljivi g. Krajec založiti „Glaso s Primorja", dal je bil novomeškemu strokovnjaku v pregled skladbe, katero sem bil jaz namenil za tisek. Izborni muzikalni veščak je odobril po večem vse skladbe, le dve je svetoval odstraniti — in to „glode na njiju besede, ki ne bi koristile našemu narodu". Da si jaz nisem bil tega menjenja, da bi so odstranili skoro najboljši skladbi, udal sem so vendar nazadnje, nadomestivsi ji s pesnijo „Domovini" in „V spomin Matiju Doljaku", a lo zato, da bi se podjetje vsaj pričelo. Skladeb v I. zvezku pa ni pregledal lo novomeški glasbouik, nego tudi drugi odlični veščaki, ki so uže prej mo bili navdušili, da je dam na svitlo. Žal mi je le, da jo I. dol teh „Glasov" prišel na svitlo s jnrcejšnjimi tiskovnimi pomotami A za to jaz niseiii odgovoren, ker g. Krajec mi korekture ni prepustil, češ, da je nekaj presitim pošiljati iz Novega mesta v Lokev revidirat tiskarije, ter da za dobro korekturo užo poskrbi, Upam pa, da bodo količkaj spretni pevovodja sam si znal popravljati tiskarske pogreške ter obečam, da v prihodnjo sam sprojm*n korekturo, da bode delo popolnejše tudi na to stran. Kar so tiče harmonizacije, želel bode inar-sikedo, da bi so bilo tu pa tam šo kaj popravilo; toda jaz so po vsem ne morem strinjati z onimi, ki naše pesnike in skladatelje preveč popravljajo. — Glede originalnosti bi sodil, da »o vso pesni v I. delu izvirne, izvzemši 3. „Pod. oknicatt, o katerej sem se moral, žal! prepozno, t. j. ko jo bil zvezek užo dotiskan, sam prepričati, da ni izvirna, sicer bi jo no bil uvrstil „Glasom". Stvar je pa taka: llajnki moj brat. jo imel navado, da jo pod vsako svojo skladbo zapisal leto in dan, ko jo je zložil. (Jaz sem inter parenthesiu v obsegu zabilježil dotično letnice radi tega, da so moro iž njih sklepati, kako je rajnki komponist z leti napredoval). Dobivši zapuščino preininolega skladatelja v roko, najdem mej njo tudi to, „ZWo-knico", katera se mi je jako dopadala. Pokažem jo nekaterim gospodom, vesčojšim od mone, vsi so mi jo prav hvalili. I u ker som dobil pod njo bratov podpis z datumom, mislil sem si, kakor so strokovnjaki, ki sojo videli, tudi menili, da je to Avgustovo ddo, A študirajoč te dni ueko nemško „liederkomponiste", od katerih so je tudi rajnki brat dosta učil, moral som spoznati, da ta „Podoknica" nič druzega ni, nego okrajšan Alojzij Edonhoferjor „Wiogenlied", lo da je Avgust priplol tej pesni sicer lepi bariton-solo. Tudi poezija je Krast Fischorjeva, katero jo skoraj gotovo na slovenski jezik preložil. Iz povedanega bi sodil, da te pesni Avgust sam nij imel za „svojo", nego le za imitacijo omenjeno Edenhoforjeve; meno jo motil, kakur rečeno, datum in Avgustov podpis tako, da sem to pesen uvrstil „Glasom". Ker ljubim resnico in želim „vsakemu svojo'; ker se dalje dd ta pomota opravičiti in se tako pomoto lehko in tudi drugod godć: — objavljam stvar tukaj nadejaje so, da mi uikedo preveč no zameri radi njo. Glede ostalih pesni pa mi bode všeč, čo se kateri veščak z obširnišo kritico oglasi. (To storiti mi j« zagotovil g. Vojteh Valenta v prihodnjem „Ljubljanskom Zvonu"). Sodniki torej, katere jo ovenčala Evtorpa, prosim, da o „Glasih s Primorja" izrazite svojo meujeuje! Vaši pravični sodbi, ugodni ali neugodni, ponižno so klanjam ter Vam uže vnaprej izrekam srčuo hvalo!*) lanko Leban, mirodni učitelj in urednik „Glasom s Primorja*. *) Slavno uredništvo „Soče" v Gorici n^juljmlntjo prosim, kanje je bilo zaman. Ostala je združena 1 močna ter si izbrala odbor, ki možato z.is'opa tako odlično hrvatsko občino. Posrečilo so j j jo, pridobiti si tajnika izobraženca, jurista, domačina. Nje glavar terja s tako odločnostjo i temeljitostjo od okr. glavarstva hrvatsko dopise, da sine biti vaein drugim, mnogokrat preinehkim ob inskim načelnikom vzor. Vsa čast Kastavcom! Drugo i tretjo občino mislim Materijo i Podgrad. V Materiji nesloga kaj lepo cvete. Kes je, da so prvi uzroki osobna nasprotstva; ali komu bi se ne zazdelo po Cuderovein poročilu, da je zlodjeva roka vmes, ki vporablja malenkostna domača nasprotstva za svoj zli namen. Vsaj se odlikuje Materija po odločnem slovenskem značaji. Prav tako Podgrad. V Podgradu se je počelo nekaj časa sein na boljo obračati. V občinski urad so jo uvedel slovenski jezik. Ali, evo, kako se sedanji župan napada, „pod-minuje". Ne od možakov-veljakov, nego baš kakor smo rekli, od propalih individuvov i lju-dij brez vse omike a z veliko čestilakomnostjo. (Podgradski „Coni i tato d' azione" je, v podobi rečeno i tamošnjim razumnikom doumljivo: „h-riva jablana" i „prisoljcn late" *), kar oboje nij dobro i prilično, kakor ne Pilat v veri. Ako ve kdo, naj pove za lopšo družbo). Pozor tedaj povsod ! Kastavci so za izgled. Varujmo so krivih prorokov, kakor garjevih ovec Imejmo vedno na misli svojo korist i no dajmo se zapeljati od ljudij, katerim služijo lope besede i —■ rakija, za katerimi pa se s prstom kažo, Mislimo vedno na svoje moš'vo, poštenje i čast. „10 cosi sia" ! recimo h Cuderom, da se bode znalo, da smo „,tukaj Politični prekleli. 10. t m. je prejel naš cesar od ruskega carja pismo, v katerem mu opirajoč so na gorko sožaljenja cesarja Prane Jožefa, izreka ruski vladar v pretresajočih besedah globoko čutečo zahvalo in trdno vero, da boste dve državi in vladi, kateri vežo toliko skupnih in slavnih spominov, vprihodnjo delali v neskaljenej zlogi na trdnem stališči evropskega prava za ohranitev miru in veliko kulturne namene tega stoletja. Bog daj! Naš cesar je ukazal, da ima ulauski polk št, 11 za vse čase nositi ime carja Aleksandra II, za njegovega vlnstnika pa jo imenoval carja Aleksandra 111. Vsled sklepa gosposke zbornice so je določila doba za ugovore zoper zemljiški davek od 1. marcija do lf>. junija. Hohemvartov klub ni zadovoljili z načrtom od vlade predloženega borsnega zakona, ker mu je premehek, zato je izdelal drug načrt, kateri je poslanec Obreza predložil državnemu zboru. Poslanskej zbornici se je dne 22 t. m. izročila vladna predloga ministra za bogočastje in poduk, po katerej naj bi se na srednjih šolah nastav ljenji u učiteljem in profesorjem v službeni čas vštevala tudi tista doba, v katerej so bili Biiplenti, V tej seji se je začela tudi splošna debata o skupnem znesku zemljiškega davka. Te dui se bije v državnem zboru najtrši boj, ki odloči, ima li sedanja njegova večina bodočnost, ali 110, obravnujo se namreč zemljiški davok Levica računi na to, da so desnica razcepi, da jo zapuste nekateri nemški poslanci z Štajerskega, gornjo Avstrije i ti Tirolskega ker tem deželam zemljiški davek ni ugoden. Nadejamo se, da levičarji tudi to bitvo zgubi", ker si ne moremo misliti, da bi nemški avtouomisti *) bucniti—poljubiti, vtrujone fante zopet k bataljonu, obleko smo imeii vso raztrgano in preluknjano, kajti bili smo v istini tarča sovražniku. Ko vso sporočim majorju, da jo pal stotnik, vsi trije častniki, starši višji lovec in 72 mož, prišle so mu solze v oči. Roko so me začele boleti, ker sem bil ranjen in treba je bilo iti v bolnico, ter sem liže popoluduo odpotoval v Milan. V bolnici so bile usmiljene sestre, nekatere mlado in prav lepe tako, da se jo človek mej vzvišenimi duhovi čutil, postrežljivo so bile ko angelji in miločutue ko matere. Necega dno je prevezavala lepa, inlada, 1!) letna usmiljena sestra mojo roko, ko preveč zategne, rekel sem po sloveuski: Ah, boli! Takoj so je zbudil v njo srcu domorodui čut: Ali sto Kranjec? vprašala je i nje črno oči so zažarele ko jutranja zarija, debela solza jo kapnola na moj obraz, oba sva bila ganjeua. — Ko sva se po domače razgovarjala, kdo je eden in drugi doma, vstopila je načelnica ter pretrgala prijazni pogovor, kajti nobena ni smola z bolniki druzega govoriti, nego potrebne stvari in otila jo z njo, izgovaijajoč se, da mi jo morala v drugo rane prevezati. llila je iz Postojno doma, in stopila je prostovoljno v red usmiljenih sester ter šla na Laško v bolnico. Nisem dolgo zamišljen sedel na postelji, vrata se odpro in -- angel v redovni obleki vstopi s kupico dobrega vina rekoč: Poslužite se, ubogi domorodec in okrepčajte se malo! Ker je po bolnicnh v vojni mnogo nereda, bila mi je usmiljena sestra res skrbljiva mati. Hada je zahajala k mpni, če prav jej ni služba velevala, vrla Kranjica na ptujem me je osrečila mej ptujimi ranjenimi, da som lažje prebil muke. Nekega dne popoludne nas je zdravnik pregledal in še tisti dan sem z druzimi ranjenimi bil premeSČen v drugo bolnico daleč od Milana, moja strežnica ni nič o tem vedela, odpeljan sem bil zoper lastno voljo, s teSkim srcem sem gledal po mostovžu, da bi jo še eu-krat pozdravil, toda ni je bilo; nje tovaršici sem izročil zahvalo za postrežbo, pozdrav jo moral zaostati. Minolo jo nekoliko dni, ozdravel sem in zopet k bataljonu v krog prijaznih tovarišev prišel. Drugi dan uže, prodno smo zopet v gorovje odmaširali, dobil sem pred bataljonom svetinjo hrabrosti. Prej nisem čutil ponosa, pa ko so mi jo rudečo-boli trak na prsih majal z srebrno svetinjo, obrabril som so šo le, kajti v tistih časih so je srebrna svetinja šo redko nahajala; malo jo bilo srečnih, ker se je zelo Štodilo s podelitvijo zaslug za hrabrost Odslej pa sem bil bolj videu, nego prej, tudi Italijani so se ozirali na me. Ni mi šo rastla mišja dlaka pod nosom in vendar som užo vojaško precejšno stopinjo imel. Stupica in njegova to-varšija so nas kratkočasili na popotovanji, včasih pa mi prav ti poredneži preglavico delali. Nekega dne jo bilo poveljo dano, da se imajo plašči razviti in okrog toločjaka nositi, vse je sleklo plašče, pred Stupico jo prav tedaj stotnik stal; ko so ta plašča znebi, videl jo zatajili svojo prepričanje ter izdali ljudstvo levičarjem za le, nato jed. Zadnjo saboto se je skleuol prestop v specijalno debato z 230 proti'94 glasov. Centralisti so strašno pobiti, vlada so je s tem virdila. Pristojbino pri dedovanju kmetskih posestev se imajo zni>ati; pri prodaji posestev iz ene roke v drugo se zniža pristojbina od na 3 odstotke. Če pa pride posestvo na otroke, plačeval se bo le poludrugi odstotek, če je kmetsko posestvo vredno nad lOnft gld. pri manjšej vrednosti pa le 34 odstotka. Za kmetska posestva se smatrajo taka, katera obdeluje posestnik sam z svojo družino. Z naučnim ministrom Conradom večina državnega ibora prav nič ni zadovoljna. Posebno njegovo vedenje pri novem šolskem zakonu je zbudilo veliko nevoljo. Šolski odsek gosposko zbornice je namreč ta zakon tako predrugačil, da ga poslanska zbornica zavrže, ako bi jej došel nazaj v gosposkej zbornici po teh promem-bah sprejet. Naučni minister pa se nič ni trudil, tla bi zagovarjal sklepe poslanske zbornice. Lahko so tedaj zgodi, da ho baron Conrad moral prepustiti ministerski sedež drugemu možu, Fztn. \Vftrtteinberg je popustil poveljništvo v Bosni ter pojdo v Lovov; Fml Dahlen, ki je bil doslej njegov namestnik, prevzel jo bosniško vlado. Zoper socijaliste so je začelo ostreje postopati, ker je gotovo, da imajo zveze po vsej Kvropi, glavno ognjišče pa ua švicarskem. Ituski časniki tedaj zahtevajo ostre naredbe zoper Švicarsko, veliko carino na obrtniške njihove izdelke ter jej pretč celo 7, Nemčijo. Na Dunaji je policijsko vodstvo ostro zapovedalo vsem gostilničarjem, da mora vsak tujec, katerega prenoče, v dotično knjigo lastnoročno zapisati svoje ime; taki in enaki zatikazi so se dali tudi drugod; organom javne varnosti je naložena posebna pazljivost na tujce in sumljive osobe. V Bero-iinu in Parizu so zadnje dni mnogo socijalistov zaprli. Zadnjo nedeljo so v grob položili umorjenega carja; vsa njegova družina je jokala. Red je bil najlepši, Ituski cesar je uže začel javno zadeve predrugačevati, potrdil je mej drugim nov policijski red po svobodnejših načelih. Novi ruski car so je krepko poprijel vlade. Na vdllkonoč je sklical zemstva (deželne zbore), da bodo volila poslance v državni zbor. S tem stopi Kusija v vrsto ustavnih držav po carjevej volji. Take državno prenaredbe doslej še ni zapisala zgodovina, ker povsod se ja morala ustava se silo, z revolucijo priboriti. Novi ruski car Aleksander III. jo izdal ta le oklic: — „Vsegamogočnomu se je vzvidolo, Iiusijo teško udariti in na oni svet poklicati njeuega dobrotnika, carja Aleksandra II. Padel je pod bogokletnimi rokami morilcev, ki so večkrat segale po njegovem dragem živenji. Stregli pa so mu po živenji, ker so v njem videli zavetje in obrambo velikosti Itusije in blagostanja ruskega naroda. Uklonimo so pred voljo Božje previdnosti in pošiljajmo k Vsemogočnemu svojo molitve za mir čistej duši našega umrlega očeta. Mi stopamo 11a svoj od svojih pradedov podedovani prestol ruske drŽave in ž njo nerazrušljivo združenega carstva Poljskega in velike kneževine Finsko. Od Boga naloženo si teško breme sprejemamo v trdnem zaupanji na njegovo vsemogočno podporo. Naj naše delo v korist našo ljubljene domovino blagoslovi in naj vodi našo moč v srečo vseh naših zvestih podložilikov. Ponavljajoč prod Bogom vsemogočnim storjeno obljubo svojega očeta, da hočemo v mislu svojih pradedov posvetiti vse svoje Sivonjo skrbi za blagostanje, moč in čast Rusije, zahtevamo od vseh svojih zvestih podložnikov, naj združijo pred oltarjem Najvišjega svojo mo- litev z našo, ter jim ukazujemo, da nam in našemu nasledniku nj. carskej visokosti, velikemu knezu prestola nastotniku Nikolaju Alek-sandrovič'l prisežejo zvestobo. Dano v St. Peter-btirga leta I8SI po Kristovem rojstvu, prvem letu našega vladanja". Zoper Rusakova i njegove tovariše se ima danes vršiti sodnja obravnava. Zatožencem se je 22 t. m. izročila za tožba ter velelo, naj si priskrbe dokaze, da niso krivi. 00 prič je užo vpisanih zoper uje in II strokovnjakov. Na mestu, kder je bil car umorjen, zidala se bo cerkev, da se tako kraj hudobije posveti v kraj pobožnosti. Voditelj ruskega ministerstva zunajih zadev Giers je poslal okrožnico vsem ruskim poslancem. V njej poudarja on, da se car posebno posveti notranjemu državnemu razvoju, civilizaciji, socijalnim in gospodarstvenim prašanjem, vnanja politika bo miroljubna, naslanjala se bo na spoštovanje pravic in pogodeb, Rusija ostane zvesta svojim prijateljem. Pred vsem bo skrbela zase. Od nje notranjega dela jo more odvrnoti le dolžnost, da brani svojo čast in varnost. Ker je dokazano, da se je carjeva moritev skovala na Švicarskem, zato jo rusko ljudstvo vse razjarjeno na to deželo; časniki zahtevajo, naj se ruski poslanec pokliče iz Švice, naj so Švicarji preženo iz Rusijo, prete jej celo z Nemčijo. Dokazauo je, da so nihilisti v zadnjih sedem tednih v Peterburgu napravili nad 70 centov dinamita. Kemiknrja, ki je delal bombe, zasačili so in zaprli. Francoska vladajo po sklepu obeh zbornic razpisala eno milijardo frankov zajma, da dovrši postransko želenice, kanale in popiavi luke, in podpisalo so je 45 milijard, samo v Parizu 18 milijard. Francoska ima res denarja, kakor črepin. V Rumuniji je 2rt. t. m. proglasila narodnega skupščina svojega kneza za rumunskega kralja. Kako dobri prijatelji so Nemci Poljakom, to kaže „Allg. Ztg,- ki trdi da so Poljaki krivi carjevega umora, Ta hudobna laž bi morala Poljake tako zadeti, da za vedno obruo hrbet Nemcem, ter se tesno okleno svojih bratov Slovanov. V Lugani na Švicarskem so revolucionarji zadnje dni imeli shod, sklenoli delati priprave za splošno revolucijo in razdelili mej sabo svojo posle. Nekega Ciprianija, ki jo bil odločeu, da bo na Laškem delal propagando, zaprlo so italijanske gosposke, ko je prišel v Rimiui. Mej Angleži in Boerci se je sklenol mir, poslednjim je v dotičnoj pogodbi zagotovljena popolnoma samostalnost, pripoznavajo lo imensko angleško kraljico za svojo vladarico ter dopuščajo, da bo angloSki poslanec prebival v glavnem Transvaalskem mestu. — To je angleškej slavi i mogočnosti velik udarec. DOMAČE STVARI. Niiftlm i't' gg. naročnikom! %»0 prosimo vse zunaj mesta />i/vi/o selica bode pa v nedeljo 3. aprila v istej dvorani s tem lo sporedom: 1. Slava Slovencem zbor. 1 2. „Mrtvi vojak" deklamacija, 3. Igra Ravni pot, najboljši pot. 4. „Na moru" zbor. 5. „Crnogorka" deklamacija. G. „Pclilinckova zenitov" zbor. 7. Umorjeni car. 8. Igra „Srco je odkrila". 9. Zakletev viharja. — Začetek ob 7. uri s vstopnina 20 kr. za osobo. KAZN K STVARI. Potres na otoku Ischia je bil r>. t. m- tako strašen, da jo polovico otoka skoraj popolnoma uničil. Prvi stres je trajal sedem sekund ter jo mesto Casamicciola skoraj popolnoma porušil i kolikor hiš je šo ostalo, podrl jih je drugi stres drugi dan. Nad 300 prebival cev so mrtvih izvlekli izmej razvalin; mnogo ranjenih pa v bližnji Neapel poslali. Otok jo vulkan ične narave i brez dvombe v zvezi z Vezuvom, ki prav zdaj meče lavo iz sebe, * * * Prijetno iznenađenje. Nek kmet je prinesel zadnjo dni loz državnega zajma od lota 1800 praškemu bankirju Gullut, da ga zrnenja, ker ga je v zadregi moral prodati. Uže mu je bankir odštel zanj 260 gld. 7 kr. vendar pa pogleda v svojo knjigo in opazi, da je loz zadel meseca novembra lanskega leta 50.00(1 gld. Ko jo kmetu to prizanesljivo razodel, padel j>- ta skoraj v omedlevice i nikakor ni mogel umeti, kako bi to mogoče bilo, ker mu je nek dunajski bankir rekel, da loz še ni bil izžreban; so le, ko mu je bil drugo jutro denar izplačan, umel je svojo srečo. * * • Amerikanska svinjina. Časniki poročajo, da avstrijska in ogerska vlada prepoveste u vožnjo amerikanske svinjine. Na Italijanskem iu Francoskem velja ta prepoved uže dalj časa. * * • Madjari in Judje. „Pesti Napio" judom zelo ua srce govori, naj se pomadjarijo, da bodo potem pravi rodoljubi, naj svoja imena promene v madjarska, ker to bi bil prvi korak, da se združijo z Madjari, da jih ne bo mogel nobeden zase reklamirati, ako bi dežela zopet prišla pod tuje gospostvo. Priporoča jim posebno to ie: 1. v trgovini in opravilih naj rabijo iaključljivo madjarski jezik; 2. pridige v sinagogi naj bodo inadjarske, no pa nemške, kakor so zdaj; 3. poduk v svetem pismu naj bo madjarski; 4. domA naj govore le madjarski i nobenega druzega jezika. — Mislimo, da iz pomadjarenih Judov Ma- djarom samim ne bo mnogo pomagano. * * * Vse mesto „Stokholm' je v snegu ali pod snegom, snežilo je tako hudo, da ga je G metrov 1 na debolo padlo; štiri dni in noči jo neprenehoma nilol, kakor bi bil moko sejal. Ves promet jo ustavljen, nobeno zveze ni s posameznimi trgi in mesti bilo te dni, • * * * Ogenj kateri ne žge. V Parizu je znašel profesor VVflrz neko tekočino, narejeno iz kemičnih stvari, katera gori pa no užge ničesa. Omenjeni profesor je v akademiji znanosti pomočil roko v tekočino, po glavi se namazal, pri-tisnol roko k luči in potem z roko užgal lase da so goreli, pase niso nič pristnodili, prav tako prsti ua roki, pa ga ni nič peklo; to je ogenj, ki le sam sebe živi. * * * Reform, znani na Dunaj izhajajoči tednik, je nehala izhajati, kor se jo združila s tednikom „Parlamentaer", Reform je bila Slovanom vedno prijazna, ter je donašala, posebno pod Schuselkovim uredništvom najboljšo uvodno članke. Za Avstrijo si jo pridobila veliko zaslugo. * * * Iz vseh slovanskih dežel pojde letos na slavnost sv. Cirila i Metoda (5. julija) mnogo odličnih Slovanov v Kim, da se poklonijo sv. Očetu za veliko dobroto iu ljubezen, katero je Slovanom razodel v svojoj oucikliki. * * * Izjave zoper demonstracijo dunajskih studentov. Demonstracije dunajskih studentov so potihnolo i Žalosten konec vzide. 17. t. m. so ] poslali dunajski obrtniki Lienhacherju deputacijo, katera so mu jo zahvalila, da se jo tako potozal za promombo volitvenoga reda. Rekla mu je, naj ga 110 motijo demonstracijo, i naj le tako šo daljo dola za male obrtnike, i naj ni bodi v zvesti njihovo hvaležnosti. — 18. t." m. pa je prišla k njemu deputacija vsoučiliščnikov, ter izrekla, da obsoja demonstracije i da jo ves škandal napravilo GO do 70 študentov, vočidol judov. Lienbachor gotovo sam ni mislil ua tako naglo zadoščenje. Vse to pa tudi jasno kaže, da centralisti nobeno zaslombe nomajo več mej ljudstvom, ampak da se naslanjnjo le šo na drhal. * * * Sedanji kitajski cosar so imenuje Quaiig-su. Rojen je bil v letu 1S7| ter ima 380 milijonov podanikov, tedaj skoraj dvakrat toliko, kolikor ima Evropa prebivalcev. On ima (»,1)80.000 konj, 07.020 kamel, 1,200.000 vol, 248.000 ovac itd. Ako bi hotel na vsacoga konja, kolikor jib ima, sesti, umrl bi, prodno bi ua zadnjega sedel, če tudi ima stoprv 10 let, ker jo njihovo število veliko večje, nego vseh vojaških konj na Nemškem iu Francoskem. Ako bi se njegove kamele, druga za drugo, postavile v vrsto, stale bi od Trsta do Prage. Ker vol no more pojesti, prodati pa mu jih no dopušča visoko njegovo i dostojanstvo, zato jih večidel starost spravi z sveta. * # * Prodrznost na morji. V nedeljo 13. t. m. so se v majhnem čolnu peljali iz i'ulja v Bazan vojaško mornarice pristav g. Dornbach, potem gg. Ki p por iu Kubin in kadet g. Griesl ter srečno dospeli na mesto, kdor so ostali do večera. Ko so nazaj veslali, vstala je precej močna burja in bili so v velikej nevarnosti, zato jih je sprejel Lbndov parink na krov in v Bazami izkrcal. Ali mladi gospodje so hoteli na vsak način po morji v Pulj iu zares so od-I veslali, če tudi so jih ribiči svarili. Burja pa jib jo zanesla na piano morje in videli so jih še ob devetih zvečer iz preluko Pennede. Lukni admirala t je na to sporočilo takoj poslal iz luko parno barke in patnik Triton, ki jo 30 milj daleč v morje odrinol, a ni jib našel. Več dni potem se o njih nič ni čulo; zdaj pa se jo zvedela strašanska njihova osoda. Italijanski parnik Tirreno je našel 50 morskih milj od Al-berouij pii Promontorji sedem dni poznejo čoln s tremi mrtveci. Komisija iz Benetek se je prepričala, da so ti za gladom poginoli mrtveci trije zgoraj imenovani prodrzneži. Četrtega pa ni bilo v čolnu, i doslej ga uiso našli ni živega ni mrtvega, zato se misli, da je skoraj gotovo v morje skočil, da bi se otel, ali iz obupnosti. Z morjem se ni šaliti, ono nema srca! * * * Operno gledišče v Niči je 23. t. m. pogorelo. Ogenj je vstal pri početku predstave, počila jo plinova cev. Nesreča je strašna, ker ji' pri tem skoraj 200 osob živonjo zgubilo. * * * Južno želenico, ki je bila doslej davka prosta, prisilila je vlada, da bo odslej :t milijone davka na leto plačevala. Da jo stara vlada še na krmilu, ne bi država tega davka ulekla, ker stara vlada i stara večina v državnem zboru ste znali zase skrbeti, za državo i ljudstvo pa niste imeli dosti srca. * * * Kuga je vstala v mestu Tjafar v Mezopotamiji, Tako jo poročil najprej ruski konzul iz Bagdada; poznejši novice pravijo, da se kuga širi. * * ♦ Imenovanje. Z a pokneženega škofa na Dunaji utegno biti imenovan vojni škofdr. G ruša. Tega gospoda v vseh krogih jako hvalijo. On je jako učen, velik ljudoljub ter ima sploh vse lastnosti, ki so potrebno za tako težavno in častno službo. Javne družbe. V Kanalu posestvo Janeza Suligoja i/ Dola, cenjeno G130 gl. 2 aprila, z opovinba, da se ta dan tudi pod cono proda. V Pazinu posestvo Andreja Korona iz Pnsa, cenjeno Hi5 gld. 23. aprila, 27. maja. V Bujah posestvo bratov Gordaš iz Vila-nove, cenjeno 1107 gl. 31. marcija, 2. maja L junija. V Pazinu hiša in posestvo Antona Ukaln iz Brbora, cenjeno 189!» gl. 20. aprila, I«, maja, 20. junija. V Kanalu posestvo Antona Perlovta, o. aprila, 7. maja, H. junija. Vse dražbe bodo od 0. do 12 ure. Tržno porodilo. Kava so stanovitno prodaja po trdih conah ter gro dobro izpod rok, posebno Kio Po eukru ali sladkorji jo mnogo prašanja in cene so mu nekoliko porustlo. So žitom je bila zadnjo dni zelo slabil kupčija, zato in ker jo malo prašanja po njem, znišale so so cene, vendar lo neznatno. Sadja pa se je mnogo spečalo, posebno pomeranč iu limon potrdilih cenah; proti koncu tedna pa so začelo cono nekoliko odjenjevati, ker je mnogo v Siciliji in Apulji nakupljenoga blaga na potu v Trst; z rožičami pa je bila le srednja kupčija. Surovo in posušeno smokvo se prodajajo po starih cenah. V začetku minolega tedna so bilo cene procej napoto, proti konci so pa nekoliko popustile. Sultaninam jo cona nekoliko poskočila ter so trdno drži. Olje navadno laško se trdno drži starih cen tor jo ž njim precej živa kupčija. Petrolija se je zadnjo dni lo malo i po nekoliko nižjih cenah prodalo, ker je bilo malo prašanja po njem. Laškemu pšenu ali rižu je cena zdatno padla, ker je blaga obilo, prašanja po njom pa malo. To volja tudi o indiškem rižu. Domači pridelki so držo po starih cenah, a prašanja ni obilo po njih. Loa jo vedno zelo zanemarjen i nič še uo kaže, da bi kupčija bolj oživela. Seno in slama po starih cenah. Prihodnjič prinesemo obširen i natančen borsui cenik. Elana.} sita Bcrsa dne 'K tint rr i ju. 1 notni iliž. dolg v bankovcih 7."> gld. 05 k Knnlui državni dolg v srebru . 70 ('>."» „ n 50 • 18(10, državni zajem . . . . 12!) m 70 • Delnice narodne banke . . , SO H a — * Kreditne delnice .... . 2!1S • 00 » l,omli>n 10 lir sterlin . . . 117 v •JO • . — „ — „ Napoleoni...... 0 „ l n C. kr. cekini..... r» * 4«.» * 100 državnih mark . . . 57 a 15 a Vabilo na narorbo na prvi avtnnmiiističli, Slovanom prijazni dvakrat na dan na Dunuji izhajajoči politički ča-npis %im«ko zilrnvilo „Tribune u Advokat Dr. Biziak Je preložil nvoJo pisar nieo \ novo lil no g BERLAiH-A via Torrcntc st, 24. II. nadstropje. Nekdaj pri Miliču, blizu „CaHV-Chiozza." (3-3) II Imanje z m so djnnsko uči v noro izdani knjigi z recepti, klora obsegu: navod k požlahtenju kislega, pustega natornegn vina, napravljanjo vina brez grozdja: vina iz drožij (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ccno domačo pijaco, iu lina vina v bntelije; daljo naredbo umetne prav dobro pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, ULcrt, sadnih i dečko v, drožij, di&av, zdravilnih ipiritoznih balzamov, m j tla, iu nad 1000 trgovinskih stvari, ktero dajejo več ko 100 dobička. — Cena 3 11. — Naročaje so z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija llrdlička, c. k. priv. lastnica, Wien, \Viedon, Hauptstr. N. 30, I. Stock 34. — (24—3) IV dolgoletnih naporih i večkratnih poskusili posrečilo se je slednjič na Dunaji lista-noviti velik« dvakrat na dan izhajajočo glasilo v nemškem jeziku, kateremu je pri zastopanji avtonoinistiekih idej naloga na sedežu avstrijskega državnega zastopstva delovati za narodno i političko ravnopravnost narodov i boriti se 1 zoper narodna nasilstvn. Dosedanjo držanje lista priča o koristi vsrodotečenoga publicističnega zastopstva i ležeče je na naših avtonomističkih strankah i na slovanskih kiogih obče, da se osigura to za splošne njih interese velevažno političko podjetje po moraličnem i gmotnem podpiranji i da po kolikor mogoče največem rarširjenji tega lista ustvari vozilo za narodno svobodo i za pravne terjatve narodnostij. Zato vabimo vse avtonnmističko kroge i vse slovansko raziimništvo, da krepko podpira v nemškem jeziku izhajajočo „Tribune" i da smatra nje razširjenje za splošno korist. Pogoji za naročbo dvakrat na dan izhajajočega lista so zelo ugodni i tako preračitnjeni, da je to glasilo lehko pristopno v najširše kroge. Naročuje se: S pošiljavanjem po pošti v Avstriji i na Ogerskem: (Jutranji i večerni list) za mesec 1 gold. (50 n., za četrt leta 4 gold. 50 n., za pol leta 0 gold., za celo leto 1K gold. (Vsak dan dvakratno pošiljanje po posti slano za inesec 40 n. več). Posamezne jutranje številke veljajo 3 n. Posamezno večerne „ „ 2 „ Zaloga „TribUnc": Wicn, 1. Domgassc !). 2—1 Wilheimov hladilni, prolirevmatični krlčlfttllnl eaj. ki ga izdeluje Franc Wilhelm, Irbir r Not rili rehen (Dol. Avstr.) je ilnliin rilnvilo /ojipr krč, trganj«, otročjo žile, /opor Kaatarane trdoi ratne bole/nt. /opor odprto runo, zoper liraste in apoNko bolezni, zoper m.iznijo |>o životu in na 1H, ffnbn, sili-litično otekline, zoper prebrisana jetra in nliisti, jroper zlato žilo, iu zlatenico, zoper boleini t živcih, /oper liolećina v kitali in žilah, znpor linčanjo \ zeloilon, zoper zaprtj-i vetrov in »podnje telesa, tiščanje \nilo, polucije, niotevhn nlabust in ženski tok, zoper škrufeiino In bra-morko in take bolezni ■ Na tisoča pohvalnih pisem to potrliij0' Spričevala poka/emo zastonj, 4e kdo zahteva-Zaboji so razdeljeni na osom kosov, vsnk kos za I goldinar, kolek in zavitek stane 10 kr Varovati so je ponarejenih izdelkov, zato raj so itleda naše marke, ki so v mnogih državah postavno branjene. Prodajo pa ta čaj: \ Ljubljani: Pelcr l.iiMHiiiB V Trstu. .Ink M«*rr«»VAllo iu ■•:«! i»l. l4«*iteiib»rg lekarja 0—2 Krompir rumeni naj boljo sorte za sajenje ino izvrstni za mizo iz savinjske doline, kateri v vsaki, tudi naj 1 slabejši peščnati zemlji dobro shaja; potem zanesljivo štajarsko dctcljno seme po nizki ceni se dobiva pri posestniku: Jaka Janiv r /aren (Sachsenfeld) pri Celji (Cilli) na Štajarskem. (3-3) | MpeilllHilaiiMko »lliaviltt | Glavna zaloga izvrstne PIVfi iz pivovarne STE1NFELD (Mo? Riiiniimslians v Gradcn) PRI ML iJtJllH JUN* via (legli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah. s>—1» Doslej šo nedoseženo zdravilo Zoper TRGANJE PO UDIH in revmatizem pri čiitnirnih boleznih mke vrste, pri trnauji v obrazu, glavoboli, trganji v ledjih, ušesih, revmatične) zoboboli, trganji v križu ni členih, pri krču, splošnej slabosti milic, pri tresenju, zamrlih udih zarad dolge hoje ali starosti, pri bolečinah v z .volje hi li ranah, pri urtvuilu ild. — jo iz zdravilnih Zelišč od lekar u i ralja TvLL Hei"oa."ton.3T na Dunaju napravljeni M-zellfcčnlk zeli C S C H * H K Nenio\jlln so rabi za vribimj« m ozdravlja zelo hitro in zanesljivo, 1'ri mnogih leta trajajočih poskušiijali v riviiuib m vojaških bolnišnicah h« Je dokazalo, daje Neiiroijlln najboljše bolečine tolažeče sredstvo, ki vtolažitudi najbnjie bolečine, ki so celo pri zelo zastara nih boleznih popolnoma preženejo. I godna pri znanj« slavnih »drtv-nikov in stotera znlmilua pl«ma to i.otijujejo. ZDRAVNIŠKO PRIZNANJE. Gospodu 4ul. llerbabnjr lekarničarju na Dunaju, Ker je. porabljen >'euro\ylin. katerega ste Vi podarili gamizijski bolnišnici in jo pri aervoinej glavoboli na enej strani in pri mišičnem rer-inuti/.mu z masiranjem vred zelo veliko koristil, zato prosim, pošljite bolnišiilni šo 12 stekleni« Netit ox)llnu močnejšo vrsto. S posobniin spoJto* vsiljeni. Joinfov, dno decembra 1879. Ur Frldr. DUekelmann o. k. višji stabui zdravnik In voditelj garni/.ljskn bolnišnico št. 12. Cena: 1 steklenica (v zelenem zavoju) 1 gld. 1 steklenica močnejSe vrste (v nidečem zavoju) ca protin, revmAtlzein mitvudenje 1 gld. 20 kr. pO pošti 20 kr. za zavoj. BC Vsaka steklenica nosi knfior znamenje pristnosti zgoraj natisiiono po gosposki potrjeno varstveno marko. Glavna poMljatvena zaloga za dežele: Na Dunaju, lekarnica „zur Hariiihorzigkđit g. J. IIorbabny, Ncubau, Kaisorstrasse 90. Zalogo: Carlo Zanetti, lekarnica via nuova 27 > Na Reki: M. Searpa lokaroičar; v Gorici: O. thri-* stofoK'tti Ickarnićar; v Ljubljani: J. Swoboda Jul: Tmkotžv lekarniear; v rulji: A »'asserniann, lokar-! niAar: IJ—fi SAMOUPRAVNO J>Rl*TVO ZA ZAVIBOVAMiJ POKOJNIN za oNobe rokodehke^a, obrtiiljNkegn in trKOiskegu stanu ter nlJUove pomočnike _______:„____1..1__i------■„„ ,i„ „„ „„ t,««« triAiniti innfil AfnrnvsVn in 50 kr. na teden ali 2 cld. l Vsacemu je znano in vsakdanje skušnjo potrjujejo žalostno resnico, da je rokodelec, obrtnik, trgovec — naj si bode uže samostojen ali le pomoćnik — od tega trenotka, ko postane nesposoben za daljše delo, na svoja stara leta odkazan na samega sebe, to je, tla je sebi samemu v nadlogo. Zalo se pa tudi uže dalje časa vsestransko in marljivo premišlja o tem, kako bi se imelo osobam našega stanu in delavskemu razredu sploh, v višje j starosti pomagati. Nekateri pričakujejo pomoči od splošne dobrodelnosti; drugi je žele oil države; toda prvi in poslednji zastonj pričakujejo izpeljave teh idej uže mnogo dolzili let. Torej ne preostaja druzega, ko da si rokodelci, obrtniki in trgovci pomagajo tudi v tem sami, kakor so si pomagali uže v tako množili družili zadevali. Glede na to začeli so se nekateri pražki obrtniki in trgovci dogovarjati z vzajemno zavarovalno banko „Slavijo" ter so izgotovili po vestnem posvetovanji in vedno imejoč pred očmi potrebe našega stanu, posebna pravila samoupravnega društva za zavarovanje pokojnin osobam rokodelskega, obrtnijskega in trgovskega stanu ter njihovim pomočnikom. V naslednjem priobčujemo glavne določbe teh pravil. 1. Namen temu društvu jo: da zagotovi na podlogi vzajemnega zavarovanja osobam rokodelskega, oltrtnijskega in trgovskega slanu ter njihovim pomočnikom za starost ali pa, ako vsled Melincsti postanejo nesposobni za daljši zaslužek dosmrtne pokojnine, da so no bode potreba našim sostanovcem zanaSa'i na miloSčine tujih rok. 2. Najmanjša letna vloga znaša fi gld. av. v.; najmanjši mesečni obrok pa ,r>0 kr. nv. v. Torej poslane lehko vsakdo, naj si bode Se tako pitilo plačan delavec, elan društva. 3. Od vplačil za zavarovanje pokojnin ne more, dokler član živi, niii najmanjši znesek propasti in sicer niti vsled lega, ko bi član zamudil kacega obroka, ali ko bi sploh prenehal pokojninsko vloge plačevati, niti i/, kaeega ilrti-zega n/.roka. Vsako posamezno plačilo smatra se namreč ko da bi se bilo enkrat za vselej vplačalo, vknjiži se k dobremu dotičnoga člana in po tem odmeri pokojnina. Dokler traja zavarovanje, dovoljena je članu vsakoršna sprememba. On more namreč vloge, katere si jo bil prej sam določil, zmanjšati, zvišati ali pa popolnoma ustaviti ter jih kadarkoli pozneje zopet vplačevati začeti; da, celo trajanje zavarovanja more so po tem, kakeršne je zdravstveno stanje iu kakeršno so gmotne okoliščine članove, skrajšali ali podaljšati. 4. Oni člani, ki so za slučaj smrti proti-zavarovali svojo vloge ali pa kapital, ki so jednači skupnemu znesku vpisanih vlog, imajo pravico, potem ko je njihovo članstvo trajalo vsaj užo tri leta, zahtevati posojilo do polovico vplačanih jejo pri oddelnih skupčinah društveni člani, tako pokojninskih vlog. Obresti ne smejo presezati da imajo zavarovanci po svojih voljenih članih 0n|o, S tem postaja našo društvo cl> euom ludi stalen upliv na upravo društva, torej tudi na hranilnica in posojilnica. društveno premoženje. 5. Pokojnino so začno izplačevati članom H. I.to tako ugodni so društveni tarifi Ako še le mej k in 05. letom njihove starosti, ™ priliko 2o e.en delavec od svojega teden-vendar se pa lehko doseže prejemanje primerne ***** ^služka U V, kr. ah na mesec po »0 kega kraljestva ter mejnih grofij Moravsko in Istre. *) b) v posojilih na taka zemljišča, ki dajo postavno sirolinsko varnost. Da se pa indi ta varnost za vse mogoče slučaje obrani in utrdi, mora se v dolžnih listih o posojilih na zemljišča izrecno povedati, da so je posojilo izplačalo iz zaloge tega našega društva, hipotekami zastavni listi pa se imajo kot izključljiva lastnina našega drtišiva zaznamovati (vinkullrati). Ne glede na to, da se nnslania vsak tak zastavni list na neko zemljiščo sirotinsko varnosti, jamči češka hipotekama banka tudi s& svojo reservno zalogo, katera znaša užo več milijonov goldinarjev; razen tega pa jamči za liipo-teKarno banko po postavi tudi celo češko kraljestvo. Nij si torej popolnejšega poroSlva in večjo gotovosti niti mogoče misliti. — Iste okoliščine veljajo tudi za moravske in istersko postavno po celej deželi zajamčene hipotekarno zastavne listo. Vsled teh varnosnih določeb in vinkulacijo ostane premoženje tega društva, torej tudi društvo samo, za vseh mogočih okoliščin in 7,a vse čase zagotovljeno. 7. Društvo upravlja v sporazumljenji /.upravnim svetovalsivotn banke „Slavije" poseben nadzorovalen odbor, katerega volijo in dopolnju- 50 kr. na teden ali 2 gld. na mesec zagotoviti dosmrtno pokojnino 414 gld. 48 kr. od svojega 05. leta, ali pa 2-22 gld. 08 kr. od svojega 00. leta dalje. Ko bi pa iati hotel svoje vloge proti-zavarovati, moral bi vsak mesec po 3 gld. vplačevati. V tem 8lučai zavarovana je pokojnina 432 gld. 82 kr. od 05. leta, ali pa 241 gld. 78 kr. od 00. lela starosti, razen lega pa bauka po smrti članovej izplača njegovim dedičem od 400 do 4 tO gld., iu io celo tedaj, ko bi zavarovani član utegnil umreti uže lakoj po vplačilu prvega obroka. To so glavna načela, na katera se naslanja samoupravno društvo za zavarovanje pokojnin obrtnikom in trgovcem. Z vso pravico moremo torej trdili, da razen Francoskega nikjer drugje nij podobnega društva, ki bi obrlnijskemu in trgovinskemu stanu dajal toliko in takšnih koristi. Za gotovo torej upamo, da bode vsak obrtnik in trgovec — naj si bode uže samostojen ali le pomočnik —* prepričal se o koristili lega društva in da se bode vsak poslii/il prilike zagotoviti si svojo prihod njos t. pokojnine uže prodno je dotični član izpolnil 50. leto, ako jo vsled bolohnosti postal nesposoben za daljši zaslužek. Take dobrodelne določbe nema doBlo niknk drug enak zavod. 0. Zalogo (fondi) se nalagajo : a) v zastavnik listih hipotekarnib bank češ- skega zaslužka 12 V, kr. ali na mesec po kr, vplačuje, zagotovi si s tem od svojega 05. leta dosmrtno pokojnino 144 gld. 58 kr. 30 leten rokodelec, obrtnik ali trgovec moro si za Z ozirom na Francosko, kjer je enako društvo v teku 30 let od neznatnega za-čelka tako mogočno postalo, da sedaj šteje uže črez 500.1)00 članov, izmej katerih 56000 starčkov prejema stalno letno pokojnino, srčno želimo, da bi tudi naše društvo v blagor delavnega razreda kar - t ! najhitreje mogoče splošno priznano bilo ) Samo čefko, Moravsko in Istra imajo vrednostno ^ ^ ^ sc ^^ prj „jom |nnoži)a listine, z.a katero jamči cola dežel KDOll bi glede našega društva želel kako pojasnilo, NAJ SE OBRNE tlo glavnega zastopa banke „SLAVIJE", v Ljubljani, na Dnnajskej cestišt. 7. ODBOB .. , . samoupravnega zavarovalnega društva za zavarovanje pokojnin osobam rokodelskega, obrtnijskega in traovinskeaa stanu pri vzajemno zavarovalnej banki »SLAVIJI" v Pragi J ' 1 H IA KO PMTROS, praški meščan; izdelovatelj stolpnih ur in elektromagnetnih aparatov; predstojnik praške obrtuijsko rokodelske „Besede"; podpredsednik gremija urarjev v 1'ragi itd,; predsednik nadzorovalnega odbnra._ Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatelj in odgovorni urednik: IVAN PttlMOSIC. Tisk. Sinov K. A mati v Trstu