Petje naj postane narodna umetnost. Pastorka med današnjimi liudskošol^¦kimi predtneti je petje. To ne saimo z &zirom na stališče, katero zavzema v vrsti učnih predmetov, ampak osobito zastran učne obravnave. Mehanizem prev-adaije danes še istotako. kakor pred stoktji. Vzrok tej prikazni je iskati v tem, da nismo zadostno orijentirani glede učne fiietode ter se tudi pramalo oziramo po drusdh državah. kjer je v tem oziru mars'kaj bistveno drugače. Nimam v mislih !_--izna reformatorična stremlienia v Nemc'ii. ampak predvsein praktiške pridobit^e na polju šolskega pevskega pouka na 'rancoskem in Anglešikem. Smotreno in Vztrajno delovanje je tam že obrodilo le-^e uspehe in treba se nam bo le ravnatiPP načelu: »Ni vse slabo, kar ie staro inn' vse dobro, kar je novo.« Vzemimo odtam^ to. kar je za nas uporabl.jivega in ne jPuščajino se v metodiško pikolovs.vo.^e na ta način bodemo.mogli doseči traj-ne in vsestranske uspehe. Ljudska šola s svojim pevskim <po-pom bodi podlaga vsaki glasbeni kul-Ufi narodovi. Rešitev tega vprašanja je za narodno kulturo mnogo važneiša. kakor pa ustanavljanje že tolikih' glasbenih šol in konservatorijev. ki ne ipridejo v prid velikim masam narodovim. ampak le umetnosti kot taki in lokalnim razmerairn. Kot prvi pogoj uspešnemu razvoju našega predmeta je treba. da se mii zasis.ura ugledno mesto in to s tem. da se ga ne smatra kot ročnost ali tehnični predmet. ampak kot del umetniškega pouka in da se obravnava po enotni metodi. Enotnost pevske rnetode ie na Francoskem. Angleškem in v Švici že v praksi uveljavljena. Vsak Švlcar zna popevati po notah, vsak Francoz ipo številkah in vsak Anglež po solmizacijskih zlogih. Temu se je priučil v ljudski šoli. V Nemčiji nimajo enotne metode; svoio moč cepijo Nemci pri reševan.iu metodiškoreformnih vprašanjih in baš radi tega se ne morejo ponašati s splošnimi praktiškimi us.pehi. To je posnemati tudi iz poroiila. katerega je podal angleškemu parjamentn leta 1881. odposlanec angleške vlade. John Hullab, ki je imel nalogo, proučevati stališče šolskega pevskega po".ka po cvropskem kontinentu. Glede Nemčije je dotično poročilo zelo sramotilno ter je dalo povod, da se ie tudi t.ukaj začelo razmišljati o" preosnovi našega predmeta. Marsikaj se je sicer preobrnilo na bolje, do velikopoteznosti in enotnosti. kakršno najdemo v tem oziru v poprej imenovanih državah. se Nemci še doslej niso povzpeli in to iz popre.i navedenega vzroka. Iz tega sledi, da se morarno po;:rijeti glasbene realne politike. ter začeti velikopotezno. # pa enotno zasnovano akcijo v izboljšanje pevskega pouika. To, kar se nam morda danes še dozideva kot neizvedljivo, bo v nekaj desetletiih že lahko splošna narodova last. Imam v mislih pevanje po notah. Še pred par stoletji je bil tisti nekak učenjak. ki ie znal čitati in pisati in visokošolcern ie delala preglavice rešitev osnovnih računskih operacij. In vse to zna danes učenec osnovne šole. Istotako povzdignemo tuJi lahko praktiške uspehe pevskeea pouka. kakor nam to dokazujejo poprei Lmenovane države. Uberimo samo pot. katero so hodili ondotni delavci na tem polju in uspeh nam mora biti zasigurien. Ker je pa bila Francoska ista država. v kateri se je začelo najprei s sraotrenim delovanjem zastran razširjanja pevske kulture, bo treba predvsem seznaniti se z razmerami. ki so tamkaj pripomogle do velikili nspehov. In to je bila v prvi vrsti številčna metoda. A. Zgodovina številčne metode. Ker ie pevanje po notah prizadevalo učencem vsled pomanjkljive metode mnoKo težkoč. nadamest.li so ea že v 16. stolet.iu nekateri francoski nienihi s številkami. V 17. stoletiu se je bavil s tem v;prašanjem J. J. Rousseau. ki je sestavil nekak sistem številčne notacije. Položil ie s tem temelj ?tevilčni metodi. V 19. stoletju ie izboljšal sistem francoski matematik Galin (1785. do 1821.). Za praktiško uiporabo pa je priredil .Galinov sistem zdravnik dr. E. Cheve (1804.—1864.) v Parizu. V prvi polovici 19. stoletja ie bilo na Francoskem opazovati stremlienie po izboljšaniu pevskega pouka. Bila ie to doba ki je sledila Pestalozzijevemu delovanju. Osobito proti koncu tega časa ie bilo delovanje na tem polju živahno v Parizu. Te<kmovali sta dve metodi: Galinova in Wilhelmova. Z neumprnim in vztrajnim delovanjem je zmagal Cheve z Galinovim številčnim sistemom. Da dobimo sliko njegovega smo^renega in velikopoteznejra delovanja. naj omenim1 sledeče podatke: V zvezl s svojo soprogo in s svojim svakom A. Parisom je poučeval ta mož nad 20 let petje v raznih tečaiih. Priredil ic med tem časom nad'l00 tečaiev. Samo v 26 brezplačnih tečajih ie 'Doučeval 1P.500 oseb. Vlada je poslala tDosebno komisijo, sestoječo iz prvih profesorjev konzervatorija. da prououje imetodo in usrotovi učne iispehe. Vojaška uprava je nvedla Chevejevo metodo ori vojaških pevskih zborih in od vsakega pariškega polka je moralo obiskovati določeno števllo vojakov njegov pouk. Ko ie bila leta 1853. v Parizu tekma pevskih društev, je zmagal Chevejev zbor. ker se ie naflil1reje priučil kompoziciji, katero ie moraib vsako društvo prednašati. Predsednik ocenievalne komisije je bil sam Viktor Berlioz. najznamenitejši francoski skladatelj te dobe. Cheve je vsled svojih učnih uspehov užival tolik ugled. da so ga smatrali nelkaikiini pedagoškim čarobnikom. Z nasprotniki številčne metode je z uspehom polemiziral ter svoie nazore vselej pokrepil z učnimi uspehi. Zmagala ie torei praksa in številčna metoda se je čudovito hitro razširila po vsei francoski in drugih sosednih državah. Osobito je pripomoglo k razširjenju zraven učiteljstva še vojaštvo in duhovništvo. z upeljavo številčne notacije v cerkvenih skladbah. Mesto Pariz je n. pr. leta 1872. nostavilo v svoj proračun postavko 120 tisoč frankov za pospeševanje iludskega pevskega pouka. Glas o nspehih v Franciii se ie raznesel po drugih kulturnih državah. Prvak naših slovenskih glasbenih nedagogov Anton Foerster je izdal leta 1883. in 1886. »Pesmaričico po številkah«. Istotako obdehije v novejih izdajah svoie »Pevske šole« Galinov številčni sistem. Gotovo bi bili danes Slovenci s stanjem liudskošolskega pevskega pouka dospeli na višje stališče. ko bi svoječasno številčna metoda tudi pri nas prodrla. Vzrok temu neuspehu je iskati v brezbrižnosti tedanie tične uprave napram splošni reformi šolskega petja. kar je imelo svoie vzrake spet v poilitičnih odnošajih. Vlada se je bala razširjanja nacijonalne misli. Skoraj istodobno kakor Cheve v Parizu. je deloval na Angleškem v smisln splošne glasbene kulture duhovnik John Curwen V prvi vrsti je hotel na podlagi intenzivnega pevskega pouka povzdigniti moralni nivo nižjih sloiev iprebivals:va. os0bito pa predimestnega. V to je uporabil v principu Galin-Cheveievo metodo, vendar ne na podlagi številk. ampak solmizaciiskih zlogov (do. re, mj, fa ,...). Metoda se nazivlia radi tega vTonikado-metoda«. Leta 1845. ie ustanovil posebno propagandno društvo (Solfa-Association), ki je štelo čoz dve desetietji že 186.000 članov. Leta 1857. je pnredil v Londonu prvi koncert. Dri katerem ie nastopilo 5000 učencev pred 25.000 poslušalci. Omeniti je, da so take monster-prireditve na Angleškem običajne. Curwenovo življensko delovanje ie imelo istotako, kakor Chevejevo, najlepše uspehe. Solimizacijska tnetoda se ie splošno uvedla v šole in angleškc pevske skladbe in;aio danes zraven običajne notacije §e v uporabi solmizacijsko notaciio. in to za tiste pevce. ki ne pojo po notah. (Konec prih.)