Mali godec.
(V frnucttščini gpis&Ia luadauia Evgenija Foa.) (Konec)
n 3uYSI.ii, gospod Bantru, ali boino imeli necoj tnalega Mibaela?" reče go-(iSjic spodičaa, odgovarjaje s temi besedami globoceinu priklonu, ki ga je ^^f   napravil ta gospod.
aVidel sem ga danes zjutraj, visokoCestiti gospa," odgovori gosp. Bautru, ,,in on ini je obljubil, da bode tukaj nicoj ob šestih."
MZdaj je že sedem, gospod," odvrne mn živahao gospodična.
nA kdo je ta inali Mihael?" vpraša vojvoda Guiški pristopivši. ,,Odkar sem se vrail iz Italije, ae slišim diuzega govoriti nego o tem origiaalu."
,,Ali sle ga slišali peti?" vpraža ga nekdo iz družbe.
nDo zdaj še ne," reie vojvoda, nali lehko si misliiu" —
»Nič si ne uiorete uiisliti," seže rau gospodičua v besedo, ,,kdor ui slišal peti Lamberta, ta ni nič slišal; vsaj jm bodem vsa nesrečua, ako ae prido uicoj."
nMislim, da ue zainudi časti, katero mu izkazuje vaša Visok6st" odvrne vojvoda Guiški.
nVidi ae, da ga ne poznate, gospod," reče gospodičua.
nče mali Mihael, idoč k meni, naleti na kako krčmo ob cesti, ia ako ga kdo vanjo kliče, ue pozabi samo ruene iu mojega povabUa, uego on bi poiabil še ceW kvalja, ali da se kr&tko iiraiim: o» ti poiakil n& vse"...
nTo je tedaj hudobnež, ta mali Milael ?" re&e vojvoda GuiSki.
nMoj Bog! on je le posebnež, to je vse," reče gospod Bautru.
nA kaj je ta mladi iSlovekV   Cigav jeV"
nTukaj je! tukaj je!'1 podviza seiiaziiaoiti lulad gospod, ki je, da bi se prikupil gospodičiii. gledal skozi okno, da bi prvi ugkdal uiladega psvca.
^Dokler ne pride tu seui, povejtii ini bitro, gospod Bautru, kdo je ta olovek ?u reče gospodičaa, ,,kajti jaz, raiveu Uga, da čarobuo poje, ae vem nioesar o njem !"
Vsa družba se zbere okolu Bautru-a iu ta zaCnž  pripovedovati   tako-lo:
nTo se pripoveduje o ujem," refie Bautru, obriiivSi se k goapodični: nMali Mihael Lambert je rojen v Vivonu na Poitouvskem, kakor se ini adi 1610 1. Njegova mati, uboga priprosta žeiia, ljubila je tako strastno godbo, da se ni gaiiila iz cerkve. doklor so pobožai ljudje k oiglaui peli v njej. To je moida svojo uioč imelo na tega dečka; kajti še ue celč deset lat star, še je botol po vsej sili na koiu peti ia njegov glas in njegovo petje je bilo tako iudovito lepo, da je zaaliivel po vsej deželi, iu da 80 od daljuia krajov priba-jali ga ljudj^ poslušat.^ V teia treuotji Hastane aekak atiaiir v spredajih sobanah, iu niislili so, da piide prifiakovani povee, o katBreai so govorili. Gospod Bautra omolkae; ali kuiala je biio oadu zopet vse tiho; od gospo-dične poklican, pripoveduje dalje:
nMouliaiez, kapelaik v prinievej kapeli, sJižal ga je po iiakljuiSji peti in je bil tako ooaraa. da ga j« piusil, uaj bi vstopil mud piin&vu puvce. Deček
sprejme to ponudbo in s tem se je začela njegova sreea v Paiizu. VaSa visokost fli poznala niojstra Nierta, starega strežaja gospoda Crequi-a, poslanca; t» je tiil šel z gospodoni svojiin v Kim iu se je onilu lotil novega načina v petji, ki je tedaj veliko brupa iiapravil ua dvora Ludovika XIII.; ta mojster jjiert sc> je pouudil za učitelja lualeniu Mibaelu, ki se je okoristil tega uka, kakor bode vaša visokost precej imela priliko presoditi."
In gospod Bautru je zopet prenebal, kajti iz posebnega hrupa, ki se je sliSuI iz palače, dalo se je sklepati, da je prišla iineultna osoba.
BPa tn ni prišel Lainbeit, vi ste se menda zmotili gospod Bensarade," reiie gospodiOna obruivši se k mladeum gospodu, ki se je piikloail in odgovoril:
rZagotav]jani vas. važa visokost, da sem ga spoznal naUn6B0.u
nIn kaj počenja 2 uiojiiui Ijudmi ?u vpraša vojvodinja.
^Kolikor ga pozuain, bilo bi pae luogoče, da pije z njimi iu jiiu k»j lepega p6je; od je teb miali, da le prosto ijudstvo zud ptoskati, kakor se spodobi, iu se nie ne huji, da bi oudu poikodoval svojo obleko ali pa zgubil, kar iraa."
,,Nu, posluSajte, kakšeu hrup je tu doli! Ali slišite gospodje?" re{e gospodifiua.
,,Bekel bi, nekaka igra ua zvončke," veče vojvoda Guiški ter vleče na uho.
nNekaka macja godba," r«če neka dniga o^oba.
nNe, to je glasbeno orodje, ki ga ne poznam," rece gospod Bautru.
,,Poslnšajtft! poslužajte!" sože v besedo gospodidia.
Zdajci se zasliži prav razloCuo uekak bripav glas, kričfeč: nMoje ponve, dočuk, tuoje pouve!u
VIII.
nZa B'iga, to je čudno!" reča vojvoda GoiSki, približavši se k vratoin, ki so ilržala na velike stopnice, npripeljal sem bil Decega deoka iz Floreace, kiiterega je moral uioj kuhar zapoditi, ker ui nobene pcmve ve6 našel na svojeiu uiestu, ker deček je delal godbo na kuliinjsko posodo."
nTega dečka sein jaz našla ueko uoč na ulici. pa sem ga popolnem po-zabila,u reče gospodičua, vstane ter se približa velikim stopnicam.
Eo je Jru/.lja kreuila za gospodično, prikazal se jim je prizor, kakerSnega že nikoli niso videli.
Obdan od mnogobrojiiih pouev, ki so bile siinetiieno po palaSiuej veži razpostavljeue, trudil se je po kuharako oblefeni de«<k, palifiico v rokah drtei, da bi napravil godbo. Stopal jo od ponvn, potikaval tukaj, potrkaval tam , peljo po taktu ter je v resnici napravil nenavaduo lepo muziko. Malo ilalje, sredi dvojne vrste strežajev, krii-al je uadkuhar, ogujevitega pogleda, žugajočega čela iu s Hkrčenimi pestmi: ,,Moje pouve, deček, moje poave!" iu je breuvspešno skušal piauiti aad njega iu ae izviti iz rok inalega grdega (31o-vcka, ki gaje zadižaval, dopoiredajoč tuu zbolj tibitu glasotn: nTi]io, nesrečui ^lovek, večerjalo se bode, č& bode mogočt;, ali zdaj ne moti dečka... Kaka uataočuost! kako lepo po taktu! Te pouve govorijo, imajoglas, —iuiajodušo!"
nOh izpustito uie, gospod, vi ste uorec," jezuo uiu odvme kuhar, nni mesto glasil in duše bi pač bolje bilo. da bi dajale jedila — s ponvauii de-lali gudbu! — ali se je še kdaj kaj tacega slišalo ?*
4*
nKer nimam ve6 svojih gosli, ti Midovo uh<5 ti," reče zopet malt kuhar, jezno se obraivfii k svojemn mojstrn, nmoram si gosti s tem, kar mi priiie pod roke."
nAli znaš na gosli igrati, mali kubar?" vpraSa Baptista inajhen niož, katerega smo 2e spoznali za onega Mihaela, katerega je vsa družba tako željno pričakovala.
nNekoliko znam že, gospod!" odgovori Baptist, ,,in ako bi poznal ne-cega Mihaela Lamberta, bi že znal, kaj bi mu rekel."
nNu jaz sem Mihael Lambert, kaj bi mi rekel, mali poštenjak ?"
BA — vi ste Mihael Lambert ?" reče Baptist približavši se mu iii debelo ga glftdajoč — ,,tedaj poslusajte me: Jaz nimam denarja, zato vas ne morem prositi, da bi me redno podtičevali v godbi; če rai pa dovolite, da smem včasih priti in vas poslušati, ali pa, da smem z vami, kadar boste Šli po-du6evat po mestu, obetam vam, da boste imeli v kratkem učenca, ki vam bode Cast deJal."
^Hočem te iaknsiti; na, vzemi moje gosli in igraj lu
Mali Baptist si tega ni dal dvakrat reči; vzel je od Lamberta mu po-dane gošli, globoko ganen jih nasloni na svojo ramo in reče: rVendar enkrat zopet drZim Iok v roci !u
Ko je prve glasove krepko in po taktu potegnil, začel je Lambert avoje o^i upirati v malega kubarskega dečka, ki je ravnal lok z lehko, izurjeno roko in natanžnostjo čndovitega sliiha.
Čim dlje je godel defielc, tem bolj je bil zamakneu uineteljnik vanj. Po9ledujič, ko jr Baptist, vesel iznenddenja, ki ga je provzročil, povesil lok in gosli, rekel mu je s iSaljivim in tresofiim glasom:
,,lSu, gospod, kaj se vam zdi ?"
Lambert od zaCudenja ves iz sebe pohiti k Baptistu, prime mu glavo z oberaa rokaraa io poljubivši mu veekrat čelo, roče:
,,To je čudovito, to je prekraauo; ti si godec, deček, ti si ves ustvarjen za godbo. Pusti kuhiojo, pusti kotlo, pnsti svoje ponve, pridi k meni, pridi, ti si moj ufienec, ti si moj otrok, pridi! Jaz bom skrbel za tebe, za tvojo odgojo, ter zato, da prideš med svefc; hočem da bodeS bodil slavno pot skozi življenje, in ti jo tudi bodeš hodil. Kje je gospodična, kje ?u povprašuje in pohiti po stopnieah za seboj -plekoč malega Baptista.
Kmalu je nažel vojvodiujo Moutpensier, ki je kakor vsa družba zgoraj na stopnicah rairao atojefi bila priCa vsemvi temu, kar je videla in sližala.
^Madama," reče Lambert, pogumno gledajoč 7 lepo princezinjo in si-jajno gospodo, ki je bila omolknila, da bi ga slišald, — ,,deček te.k*5 davovit, kakor ta" — reče ter Baptistft pred se poiine — ,,ne sme ostati zakopan v vaših kuhinjah — jai prosim vašo visoko&t ianj, da aapravim \z fljega glas-benega umeteljnika, umeteljnika slavnega, na mojo vero!"
,,Napvavite \t njega vrlega godca, goapod Lambert," odgovori goapo-difina dobrohotno; ,,veselilo me bode zel<5, ako iz ubozega- dežka naredirao dobrega in pametuega. Človeka; zatorej mu dovolitu hoditi k vam, kolikor se mti poljubi in Daj se uči godbe, ker ga toliko veseli; jaz hočem plačati \m zanj in ako se deček res Vaj prida izučt, veselilo me bode v svcL
Potem obrnivši se k Baptistu priatavi z izrazom polnim dobrote: ,,Od-loii svoj zaator (predpaanik) ter obleci gosposko obleko, m — idi!"
Pl     Šast mesecev  pozneje je Baptist Lnlli nosil črno soknjo,  kakeršno sO osili tajniki,  in jc imel pod seboj  12 goslarjev.  katere je ravnal in 8 ka-terimi je godel tak6 lepe arije,  od njega samega zložene,   da je Njega Veli' ' i!astvo,  kralj Ludvik XIV., gospodično zauj poprosil in ga postavil na čeltf svojim  štiriudvajseterim  gi5slarjem,  ki so v 6nem času  malu  ne  po  vseui svetu sloveli.
0 sijajnih slavnostita, ki so se vrstile druga za drugo na dfora Ludviks XIV., iaiel je Lulli mnogokrat priliko pokazati svoj talent za liričao dramo, jlagal je glasbo za medigre in balete, v katerih se kralj sam ui srainoval; prevzeti kake naloge, in Moliere se je zaradi spevnega in plesnega dela svojib iger na njega obračal. Da-si je bil zel6 veselega in originalnega duha vefldef je tudi pokazal, da zna izražerati velile dušue občutke. Gospa Sevigne, ko priporednje c pogrebu kancelarja Sžguiei-a, pravi o Lulli-ji: nKar se njegov* umzike tiče, to je stvar, ki se ne da primeino povedati. Baptist je poslednji^ povzdiguil vso kraljevo godbo. Lepi ,,Miserere" je bil tu Se pomnožen, iD ko se je sliSal njegov nLibera", so se o5i poslnfalcem s solzami polaile< mislim, da v nebesih uimajo Icpše godbu."
Ludvik XIV. je hotel na sijajeu način priznati  zasluge LnUijeve in mu   ' je  dal  privilegij  kraljeve  akademije   za  glasbo,  ki ga je dozdaj iinel abb^ Penin.   Od tega fiasa se šteje nstanovitev francoske velike opere, in to stevO si delita Guinault ia Lulli.
Leta 1687. se je Lnlli nerarno v nogo ranil, ko je takt dajal s svoji? paličico, in čutil je, da inu je nnifeti. Tak<5 rekoč ua suirtnej poatelji zložil je pesem: ,,Umrt;ti ti je ribič moj," in jo je Se sam pel s slabečim glasoiu-Nekoliko doi pozDeje je uinrl. Njegova Tdova, h(Si Mihaela Lamberta, prveg» njogovega mojstra, dala mu je napraviti yeličasten spominek v cerkvi ,,malil) lnitnv," kj« je fekl hiti yotoym. Sa.ateiiil ja llftill o.jag«v gvobai. tts.^5 v Jestih latinskih vuraih, katerih zapopadek je ta:
0 suirt, da si slepa, to ziiamo: ali ko si uaoi pobrala Lullija, znamo še le, da si gluha.                                                                              X.