Maršal Tito je govoril v Skoplju na velikem mitingu ob proslavi petletnice Ljudske Republike Makedonije ,,Mislim, da nima nihče pravice od nas zahtevati, da delamo avanture..." Na veBkem miiingti r Skoplfti je povedal tovarii Tito nad 350.000 zbranim Ifndem v srednjem in končnem delu govora med drugim sledeče: Tovarlši in tovarišlce, v čem }e bl-stvo nacionalnega vpraSanJa pri nas? Naši narodi, šest naših ljndsklh repub* Uk, so se zdrnžili prostovoljno po kon-cu vojne, še v časn vo]ne pa so s svojo krvjo gradili to enotnost. Seveda pa ne bi bilo dovolj samo deklarirati, da so naši narodi, ˇ prvi vrsti pa tudi makedonski narod, naciosalno osvobo« Jenl in enakopravni, temveč je bilo tre-ba to tudi v praksi dokazati. Bistvo.pra-vilnega reševanja nadonalnega vpraša-nja je v tem, da ima vsak narod po-sebej popolno pravico, da se vodi sara. Zavračamo teorijo o vladajočem naro-du, pa naj bo katera izmed naših na-rodnosti še toliko večja oT tistlh v naj-manjših republikah. Zavračamo pojera vladajočega naioda kot nemarksističen In neleninističen. Blstvo pravilnega re-ftševanja nacionalnega vpraSanja Je ˇ Ktem, da vsak narod vse svoje sile — flzične, dubovne in materialne — izko-rišča v prvi vrstl sam za dvlganje svo-je blagiuje. V tem pravilnem socialistič-nem načinu reševanja naclonalnega vprašanja pri nas smo šli tako daleč, da smo z našo ustavo zagotovili, danes pa to tudi z delom uresničujemo, da naj naprednejše republike v naši državi, Slo-venija, Srbija in Hrvatska materialno poraagajo bolj zaostalim republikam. Če bi bili mi pojmovali, kakor to de-lajo v nekaterih državah na Vzhodu, da pomeni zedinjenje samo zemljepisni po-jem, in če bi blli dopustili, da bi obsto-jala gospodarska neenakopravnost mcd posameznimi republikami in narodl, po-tem bi bila ta naša država zgrajena kot papirnat stolp. Ner mi ne gremo in no-čemo iti po tej poti. Narodi Jugoslavije ljodo dajali po svojih predstavnikih še napre) vsakemu narodu tisto, kar mu je potrebno, da bi se mogel razvijati, fr.cx je gospodarski, kulturni in ostali razvoj posameznega naroda velikanske koristi za vso našo sociallstično domovino Ju-goslavijo. KaJ pa govore danes bolgarski šovi-nistf iz bolgarske Komunistične partije? Da bi našli izgovor za svojo naciona-Hstično politiko, so razglaslli nas za kapitalistično, sebe pa za soclalistično državo. Izmislili so slr da je Jugosla-vija — po njihovi resoludji in po njl-hovih kominformovskih možganih — pre-Šla v imperialistični tabor. Na podlagl tega so vrgli oko na Makedonijo. Ra-zumljivo je, da Je to račun brez krč-marja. Tako govore zato, ker mislijo, da makedonski narod nima pravice od-ločati, marvef da imajo to pravico reso-ludja Informbiroja in razni judinovci iz Bukarešte ter njihovi čjanki. Toda v tem se bodo zmotili. To pa, kar danes govore, da makedonski jezik, ki ga Makedonci stalno izpopolnjujejo, ni noben jezik, je najbolj podla kleveta, ki so jo vrgli na makedonski narod. Zanikajo, da obstaja makedonski jezik. Danes to vztrajno trdijo tudi v svojih resolacljah in v svoji propagandi. Pra-vijo, da obstaja samo bolgarski narod fn nič več, makedonski jezik pa da Je samo raalo drngačen dialekt. Mi pa pra-vimo in ostanemo pri tem. kar ie ma-kedonski narod do sedaj že potrdil, da Makedonci ne bodo odstopili od svoje nacionalnosti in ne bodo dovolili, da bi jih kdo ovlral pri izpopolnjevanju in dviganju njihove kulture na višjo stop-n)o. pri izpopolnjevanju njihovega je-zika. Poglejmo sedaj dalje, kakšen 1e po-ložaj Makedoncev v Pirinski Makedo-nlji. Izgubiii so vse tisto, kar so bili dobili ali kar bi bili morall dobiti po blejskem sporazumn. Učiteiji Makedon-ci iz Vardarske Makedonije so izgnani, makedonske knjigarne so zaprte, knjige v makedonskem jeziku pa so zaplenje-ne in vsako življenje makedonskega aa-roda je onemogočeno. Skratka, bolgar-ski voditelji so začeli igrati nevarno igro s tem, da so ustanovili v Sofiji ne-kako novo makedonsko zvezo, ki zelo spominja na nekdanje makedonstvuju-šLe, ki so bili v službi Borisa, — za za-tiranje ne samo Makedoncev v Piriaski Makedoniji, temveč tudl naprednih Bol-garov in za pošiljanje raznih atentator- jev za razne nmazane posle. Ce mtsHIo, da bodo neka) dosegli po raznih revnih zvezah, kjer igra glavBo vlogo, kot se mi zdi, pop Tomov, največjl nasprotnik nove Jugoslavije, ki ]e za kokošje be-dro prodal svojo nadonalno zavest, — se kruto motijo. Jaz mislim, da make-donski narod s tem človekom ni niL izgubil, bolgarski pa nič pridobU. Ta pop Tomov nosi danes glavno zastavo borbe proti ljudski republiki Makedo-nijl, protl Jugoslavijl v celoti On ln mnogi drngi popi Tomovl, ki so tam, ne bodo mogli obrniti nazaj kolesa zgo-dovine, ker je že v močnem zaletu na-prej in nič ne more več preprečiti ma-kedonskemu narodu, da ne bi v polni nizko so padB nekateri rodSni IJndte Konmnistične partije Grčije. Mezd. tova-riži, sta poloiaj t Gr«ji in osvobodUna boTba grškega ljudstva tako globoko pri srcn, da ne morem govoritl o ozadjn vsega tega, o tem, kaj in kdo vse dela ln ravna, da bi čimbolf oblattl novo Jo-goslavijo in likvidiral grško gibanje. Nekega dne, tn npamo, da ta dan nl daleč, se bo to razkrilo. Grškl Toditel)! Komtmistiene partlje morajo vedett da mi samo iz obzimosti do gTšlcega osvo-bodilnega glbaoja — onitoprav gotovo dobro vedo — ne moremo navajati stvarl, ki v nobenem primera ne bi pokazale "v lepi tuči nitl Zaharladesa nili vseh drn-gih. (Pkekanje.) Borba, kl jo vodi grSko meri uresničil svojo vellko zamisel, da bl zgradil državo v pravo sodallstično republiko v zvezi z drugiml ljudskimi republikami Jugoslavije, in neutnitfno delal na tem, da bo makedonskl narod kot tak zedinjen. Ta misel mora bltl vo-dilna misel vseh Makedoncev. Make-donci tu jo morajo gojiti ne glede na vse kleveie, ki jih danes mečejo nanje. (Močno in dolgo pritrjevanje.) Sedaj bl vam, t< variši in tovarišice, hotel povedati nekaj besed o Makedon-cih v Egejski Makedoniji. Nerad govo-rim o vprašanju Makedoncev v Egejskl Makedoniji danes, ko se bori grški na-rod za svobodo in mora bili enoten tudi v bratstva z Makedonci. Toda tisto, kar se dogaja v oajno-vejšem času, obrekovanja, ki jih me-čejo tudi voditelji Komunistične par-tije Grčije na novo Jugoslavijo in ljud-sko republiko Makedonijo, me silijo, da bom povedal nekaj besed tndi o tem. Grško ljudstvo vodi junaško borbo za svojo socialno ln nacionalno osvobo-ditev, za ustvaritev boljše, naprednej-še, demokratične Grčije. Njegova ne-srefa je v tem, da vsi tisti, ki danes obrekujejo Jugoslavi^o, nočejo podpreti te junaške borbe grškega naroda. Na-sprotno, delajo podlo in zakulisno z vse-mi silami na to, da bi zadušili osvobo-dilno borbo grškega ljudstva. Tega ne delajo od strani, marveč po voditeljih Komunistične partije Grfije. Kleveta Centralnega komiteja Komunistične par-tije Grčije, ki jo |e včeraj ali predvče-rajšnjim prenesla radijska postaja »Svo-bodna Grčija« proti nam, dokazuje, kako IJudstvo, zahteva od nast da imamo nsta zaprta. Prišel pa bo dan, ko bo tako grški kakor makedonski narod in ves svet vedel, kdo danes tam dela za likvidacijo grškega narodno-osvobodil-nega gibanja. (Ploskainje.) Kar zadeva odnos voditeljev Kornn-nistične partije GrCije do Makedoncev v Egejski Makedoniji, je ta odnos po dobrem odnosn bolgarskih komunistic-nih voditeljev do Makedoncev v Pirin-ski Makedoniji. Je pa še tollko huj^i, da ne verao, za čigav račan danes tam najbolj napredni makedonski Ijudje pla-čujejo tudi s svojimi življenji zvestobo svojemu nacionalnema prepričanju. Voditelji Komunistične partije Grčite maskirajo svoja podla nemarksistična dejanja s potrebo borbe proti grškira monarhofašistom. Kaj pa lahko, tovariši, bolj dvigne ljudstvo v borbo kakor pra-vilen odnos do ljudstva, pravllen odnos komunistov in tistih, ki vodijo gibanje, do ljudstva? Naša glavna in najvecja moč je bila prav v tem, ker je bilo naše osvobodilno gibanje pravilno po-stavljeno, ker je bil naš odnos do ljud-stva pravilen in ker Je vsak naš kmet ˇsak pošten državljan naše države, gle-dal našega borca, partizana in pozneje vojaka naše ljudske annade kot svojega borca, kot borca, ki se bori zanj !n zase. Ravnanje s siio in puškinim kopi-tom ter drugimi podobnimi sredstvi v revolucionarni borbi ne more dvigniti soclalistične revolucionarne zavesti prl nobenem, pa tudi pri komunistib ne. Ta metoda }e napačna in nevredna komu-nista, Griki komnnlstl irfso faneH In nhnajo prarUnega staliSča v makedonskem vpra-šanju. Dokaz Je todi to, da v nJihoTl armadl, v kateri }e večji del Makedon-cev, Makedonci niso mogli blti niti viš)i oficlrji, ni« drugl voditelji. Danes pa mečejo lz L]«dske hronte celo tiste, ki so zares zastopali teinje ln bili Izroljeni po makedonskem narodn v Egejski Ma-kedonlji. Na osvobojenem ozeralju Grčl-je ni šol v makedonskem Jeziku- Toliko o tem »emarksističneni in neleninlstič-oem staHščn tovarlšev lz grške Komn-nistične partije do Makedoncev r Gičiji, k}er danes teče krt pioti iašistom. Tovariži in tovarišice! Gonja, kl \o ˇodijo proti naši državi, Je dobila sedaj 8e en izmišljen povod za klevetanje Jn-goslavije, in sicer s tem, da pripore-dnjejo, da smo odprli mejo monarhofa-šistom tn jim omogoČfli udarec v hrbet demokratlčni armadl Preprlčan sem, da so tu med vami Makedonci, Ijudje, kl 8O na svoje o^i labko videli, kako stoji stvar na meft To ste lahko videli tudi na 400 ranjencih demokratične armade, ki so prešli našo mejo in ta naleteli na najprisrčnejši sprejem naših ljndi in do-bili vse, fcar Je potrebno ljodem, ki so dall vse za svobodo in za boljši Jntrišnji don svojega naroda. fMočao pritrjeva- Ce )e torej kdo prekoraS! mejo, po-tera so bfll to ranjenci in izmuteaii borcl demokrati&ne armade, ki so še danes prl nas, ka]tl mednarodni poloiaj nam &e dopašča, da bl storili kaj drngega, kot smo siorlli: da jlra damo zatočišče in vse, kar je potrebno, da se bodo okreplli. Za njlb smo lahko storili samo toliko, ln Jaz mislim, da nlma nikdo pravice, da bi nam o^ital, da smo premalo sto-rffiL Jaz mislim, da nima nibče pravice zahtevati od nas, da delamo avantare, kot M to morda kdo želel, in sicer samo od nas, — ln da napravimo neka), kar bi privedlo do kakih mednarodnih za-plefljajev. Bajka o prehod« monarhofa-Sistov čez mejo pomeni navadno nte-tanje peska v očl množicam vsega sve-ta, da bi se zakrinkali nmazani načrtl o Kkridactji demokratičnega gibanja v GrfijL To nai vedo vsi tisti, ki blatljo Jugoslavijo, ia vedo naj, da jim ne bo ospelo, da bi )o mnazali, ker z de-janji dokazuje svojo visoko internacio-nalistično zavest, ker trduo vodi svojo znnanjo politiko in si ne da sngerirati od nikogar. (Pritrjevajije in varklikanje Titu m Partiji.) TorariSi in tovarlšlce, sedaj bi vam hotel povedati nekaj besed o odnosih z našiini sosednimi državaml. Moram govoriti o tem danes tn pred vami za-radi tega, ker tudi Makedoni|a meji na tri države, govoriti moram o tem zaradi tega, k«r mora makedonski narod ve-deti, da skupaj s čnvarji naše nove so-cialistične Jugoslavije, z našo annado in drugimi organi varnostl naše države tudi on budno čuva srečo svoje države, svoje Ljadske repnblike Makedonije pred vse* mj oviramf njegovega mirnega razvoja. Tu hočem poudarlti, da čuvajo in bodo čuvali makedonski narod ln njegovo ljndsko republiko, njegovo socialistično graditev in miren razvoj vsi naši narodi do zadnje kaplje krvi. Vsakdo mora ve-deti, tako v naši državi kakor izven nje — da makedonski narod ni osam-Ijen. Vsi tisti pa, ki bi poskušali tukaj kaliti, — taki poskusi s pomočjo raznih terorističnih in drugih dejanj so že bili — raorajo vedeti, da so minili tisti casi iz stare Jugoslavije, ko so včasih zares bili pogoji za kaljenje, kjer je bil na-rod zasužnjen in nezadovoljen. Danes je makedonski narod v naši državi svo-boden In to svobodo mora braniti in jo bo branil pred vsakim. fPritrjevanje.) Ce bodo, tovariši in tovarišice, prišli k vam kaki ljudje iz sosednih držav, iz Bolgarije, Gičije in Albanije in skušali omajali vaše vrste ter vam praviti, kak.o pri njib tečeta med in mleko, kako pri njih vse cvete, jih vprašajte: »Kaj so napravili in kje sta med in mleko, kaj iraajo, kaj je Pirinska Makedonija dobila v domovinsko-frontovski Bolga-riji do resolucije (ker po resoluciji tudi od tistega, kar so bili dobili, ni nič ostalo)? Mi pa vemo, kaj so dobili. V dveletnem planu Bolgarije je bilo dolo-čeno, da bodo v Pirinski Makedoniji zgradili tri električne centrale, ali bolje rečeno, centralice, dve po 700 kw in eno 2300 kw. Zgrajena pa je bila samo ena 700 kw, drugi dve pa ne. Vi tu pa ste dali v pogon sedaj eno 6000 kw, skoraj desetkrat mo&nejšo od fitste, ki so fo oni napravlll, da ne govorimo o številnih dmgih vaših tovarnab In velikanskih centralah, ki so zgrajene in ki se grade in ki bodo še zgrajene. Kaj so storili za makedonskl narod v Pirinski Makedoniji in kako se torej izraža ta Ijnbezen vo-dilnih bolgarskih komonistov, ki bnajo polna nsta skrbi xa ljudstvo v Pirinsfci Makedoniji. V čemt prihaja do izraza ta njihova skrb, odkod in kje so razlogi, ki omogočajo. da bl ta narod postal go-spodarsko močnejSi in kultnmo bolj rarvit? Ni jlh, tovariši, in vse, kar go-vore in pišejo, Je gola propaganda za izvoz v vašo Ljudsko republiko Make-donijo in za notranjo uporabo, prera-čnnana na to, da bi zavedla i narod v Pirioski Makedoniji i bolgarskl narod. (Ploskanje.) Prav tako Je stvar z Albanijo. Alba-ni}a danes strada. Vprašajte albanskega kmeta: Imate kruh? Albanski vojaki in oficirji nosijo še danes naše unifonne, ki smo jih jim dali zastonj, pa tudi te nniforme so že slabe in ne bodo }th dolgo imeli. Albanski kmetje se često vprašnjejo: »Pa dobro, prej smo faneli, kakor pravite, trockistični krah, vendar smo bili siti, sedaj pa tega vašega socia-Mstlčnega kruha ne vidimo.« (Smeh). Toda niti albanski niti b