Stran 280.
Novice.
— Osebne vesti. Namesto obolelega ces. svetnika gosp. Ivana Murni k a je kranjski deželni zbor poslal dež. odbornika gosp. dr. Ivana Tavčarja v deželni šolski svet. — Isti deželni odbor je imenoval kontrolorja gosp Frana T r t n i k a deželnim blagajnikom, knjigovodstvenega oficijala in nadzornika deželne samostojne naklade gosp. Zvonimira Zora   kontrolorjem,   knjigovodstvenega   oficijala   gosp    Ivana
Kozjeka pa računskim revidentom — Provizorični profesor na mornarski akademiji na Reki gosp. dr. Ludovik Boh m je definitivno nastavljen na 18tem mestu. — Gimnazijski suplent v Kranju gosp. dr Karol Oz val d je imenovan profesorjem na deželni gimnaziji v Ptuju — Mestni živino-zdravnik gosp. J Rajer v Ljubljani je imenovan okrajnim živinozdravnikom v Litiji Okrajni živinozdravnik v Radovljici gosp R. S al loke r je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride gosp H Tur k iz Ljubljane. — Župnik v Vodicah, preč. gosp. Simon Žužek je imenovan duhovnim svetnikom — Višji računski svetnik gosp. V. Colloretto v Ljubljani je povodom svojega umirovljenja dobil naslov računskega ravnatelja.
—   Promocije. Za doktorja bogoslovja sta bila te dni promovirana gg. Ivan Juvan v Rimu in Matija P rele s ni k na Dunaju. — Župnik v Stillfriedu na Nižje Avstrijskem gosp. Mihael Magolič rodom iz Novega mesta, ki je bil pred nekaterimi leti promoviran doktorjem modroslovja, je zdaj postal doktor prava   Gosp. Magolič ie že 60 let star!
—   Državna podpora Naučno ministrstvo je za kmetijske tečaje in Šolske vrte na Kranjskem, ki so v zvezi z ljudskimi  šolami, za tekoče leto darovalo  600  K podpore
—   Gutenbergova slavnost Kranjsko tiskarsko društvo je dne 15 trn praznovalo 5O01etnico tiskarske umetnosti. Slavnost se je izvršila prav sijajno. Člani tiskarskega društva in njih rodbine so napravili izlet na Vrhniko, kjer jim je župan Jelovšek razkazal vse zanimivosti Pri skupnem obedu je gosp. S Breskvar napil gosp Županu Jeiovšku in zastopniku časnikarstva gosp prof. Funtku. Gosp Funtek je nazdravil tiskarskemu društvu in njega pevskemu zboru. Slavnostni govor o Gutenbergu je imel gosp. Pavliček, o časnikarstvu in njegovemu delu za prosveto pa je govoril gosp. Žezmirski
—   Veteranski kor v Ljubljani je dne 15 t m. slovesno praznoval 251etnico svojega obstanka.
—   Katoliški shod se bo vršil v lju ljanskem Alojzi-jevišču. Mi se glede shoda strinjamo sicer s tem, kar je neimenovan štajerski duhovnik pisal v „Edinosti", vender se ne bomo spuščali v nikake polemike Umestno pa se nam zdi omeniti, da način, kako za shod zavzeto časopisje dela reklamo, nikakor ni srečen. Vemo, da se shod brez reklame ne da uprizoriti, ali reklama katoliškega časopisja je za nasprotno stranko in še posebe za ljubljansko prebivalstvo tako skrajno žaljiva, tako sramotilna, da bi mogla provzročiti prav neprijetno reakcijo. Katoliška stranka nima v Ljubljani dosti za-slombe in je torej prav nespametno, če se sramoti prebivalstvo, čigar gostje bodo udeležnik;   katoliškega shoda
—   Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda
bo tekom prihodnjega meseca v Radovljici.
—    »Glasbena Matica« je imela minoli teden svoj občni zbor. Matica deluje 28 let kot literaren, 18 let kot šolski in 9 let kot koncertni zavod. Lani je imela šola 256 rednih in 72 izrednih učencev in učeuk, koncertov se je priredilo troje in izdalo se je nekaj skladb Matica ima 10 častnih, 73 ustanovnih in 958 rednih članov Dolga ima Matica 8700 gld. in ako se ne doseže vsaj odpis državnega posojila je društvo izgubljeno. Dohodkov je imela Matica lani 26.036 K 34 vin, izdatkov pa 24 460 K 99 vin Dežela je dala 4400 K, mesto 3000 K, Kranjska hranilnica pa 400 K. Predsednikom je bil izvoljen A. Svetek, v odbor pa A. De kleva, dr. Drahsler, F. Koblar, J. Kruleč, dr. Kušar, P. Lozar, A. Laharnar, dr. Orel, A. Razinger, A. Eeich, dr. Ferjančič, dr. Tominšek in M.  Vodušek.
—   Višja realka v Ljubljani. „Jahresbericht" je priobčil razpravo F. Komatarja „Die ersten Dienstjahre Hans Katzianers", in A. Belarja „Oertliche Erschutterungen nach Beobaehtungen   an   der   Laibacher   Brdbebenwarte".    Koncem
Stran 281.
Šolskega leta je bilo na realki 418 rednih dijakov in 3 pri-vatisti. Med rednimi dijaki je bilo 209 Slovencev, 186 Nemcev, 17 Lahov, 3 Čehi, 2 Hrvata in 1 Srb Odličnjakov je bilo 31, prvi red jih ima 247, ponavljamo skušnjo jih mora delati 75, drugi red jih je dobilo 46, tretji red pa 28. Radi bolezni trije niso bili izprašani   Učnih moči je bilo 24
—   Nižja gimnazija v Ljubljani. nIzvestjeu prinaša razpravo dr. J Debevca „ Nekaj opa-k k Jurčičevemu Tugo-meru in Veroniki Deseniški". Na šoli je poučevalo 11 učnih močij Dijakov je bilo koncem šolskega leta 257, mej njimi 255 Slovencev, 1 Hrvat in, 1 Čeh Odličnjakov je bilo 22, prvi red jih je dobilo 172, drugi red 27 in tretji red 9 Po-navljalna skušnja ?e je dovolila 25 dijakom, dodatna pa 2. Šolnine so plačali dijaki 4760 K drugih pristojbin pa 1293 K Skupni znesek ustanov je znašal 3858 K.
—   Matura na ljubljanski gimnaziji je imela jako ugoden uspeh. Iz oddelka a) se je oglasilo k maturi 36 rednih in 6 izrednih učencev. Izmed teh so dva izredna učenca zavrnili, 4 so napravili maturo z odliko, 26 s povoljnim uspehom 8 jih bode ponavljalo skušnjo iz jednega predmeta, dva pa sta padla za celo leto — V oddelku b) je bilo 33 rednih učencev in 3 izredni, 6 je bilo odličnjakov, 26 jih je prebilo maturo z dobrim uspehom, 4 so padli za 2 meseca V primeri z lanskim   izidom mataire   je ta uspeh prav povoljen
—   Obrtne strokovne šole v Ljubljani. Letno poročilo obrtnih strokovnih šol kaže, da je imel ta zavod naslednje oddelke: za pohištvo in stavbinsko mizarstvo, za stru-garstvo, rezbarstvo, podobarstvo, pletarstvo, za umetno vezenje, za Šivanje čipek in za pletenje čipek in javno risarsko šolo V minolem šolskem letu je bilo v šoli za obdelovanje lesa 67 rednih učencev in 18 hospitantov. Povoljno se jih je učilo 57, odhodno spričevalo je dobilo 11 rednih učencev. Po narodnosti je bilo 86 Slovencev, 2 Hrvata in 6 Nemcev. Na šoli za vezenje in čipkarstvo je bilo 79 učenk in sicer 62 slovenske,  14 nemške in 3 laške narodnosti
—   Ljubljanski deški ljudski šoli Letno poročilo I mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole kaže, da je na zavodu poučevalo 12 definitivnih učnih močij, trije pomožni katehetje in jeden pomožni učitelj : Koncem šolskega leta je bilo na šoli 626 učencev, ki so bili vsi slovenske narodnosti in katoliške vere 451 učencev je šolo dovršilo z dobrim uspehom, 174 s slabim uspehom, jeden učenec je ostal neklasiflciran. V srednje šole pojde 9r6 učencev. Na obrtni pripravljalni šoli je poučevalo šest učnih močij, učencev pa je bilo koncem leta 174. — Letno poročilo II. mestne petrazredne desk t- ljudske šole, obrtne priprav Ijalnice in šolske delavne kaže, da je na tem zavodu poučevalo 11 stalnih učnih močij in jeden pomožni učitelj. Učencev je bilo koncem leta 589 mej njimi dva Neslovenca. Šolo je dovršilo 477 učencev s povoljnim uspehom, 109 z nepovoljnim Trije učenci niso bili klasificiram. V srednje šole pojde 28 učencev. Na obrtni pripravljalnici so podučevali 4 učitelji, učencev pa je bilo 119
—   ^Telovadba v petrazrednih in manj kot pet-razrednih ljudskih šolah" je naslov knjigi, ki jo je po učnih načrtih priredil Franc Brunet, e kr. učitelj telovadbe na višji realki v Ljubljani Ker take knjige za poduk na ljudskih šolah sploh še ni bilo, jo vsem učiteljem za svojo rabo in poučevanje prav toplo priporočamo. Cena 252 strani obsegajoči knjigi je 3 K.
—   Mestni višji dekliški šoli v Ljubljani je na-učno ministrstvo priznalo pravico javnosti.
—   Bohinjska železnica. Politični ogled železnične črte od Jesenic do Gorice se vrši ta mesec, isto tako ogled od Karavank do Jesenic.
—   Prisega celjskega župana se je vršila 10. t. m. Župan Stiger je v svojem govoru povdarjal pravico in dolžnost
braniti nemški značaj Celja. Dejal je, da ne bo delal krivice someščanom, ki niso nemške narodnosti ter celo govoril o starem avstrijskem duhu. Mož se je menda norca delal.
—   Stepischnegg na bobnu. Na črni tabli celjskega mestnega urada je bilo nabito naznanilo, da se bodo Wolfo-vemu tastu odvetniku dr. Stepischneggu prodale premičnine, ker ni plačal davka!
—   Umrli. V Šmartnem pri Litiji je umrl ondotni nad-učitelj, znani glasbenik Ivan Bar tel v starosti 40 let. — V PodkJoštru na Koroškem je umrl Jakob Einspieler, oče deželnega poslanca Gregorja Einspielerja. — Na Dunaju je umrl bivši finančni ravnatelj v Ljubljani gosp. Placky, v Eadovijici trgovec gosp. Pavel Homan, v Ljubljani lastnica ženskega instituta gospč Irma Huth. — Pri Sv. Lovrencu v Slov Goricah je umrl kanonik prečastiti gospod Jakob M e š k o.
—   Surovost. Delavec Anton Novak v Ljubljani je hotel svojega 21etnega otroka v j^zi treščiti ob zid, kar pa je preprečil čevljar Švajgar Zverinski oče pač zasluži strogo kazen.
—   Poskusen samomor tatu. V soboto je trgovec Nagy zasačil svojega pomočnika Ivana Kosca, ko mu je kradel denar. V tem, ko je šel Nagy na policijo, je Kosec zbežal v prvo nadstropje in se vrgel z glavo naprej na dvorišče. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnico.
—   Umobolna Marija Slak iz Mirne peči je hotela v Ljubljani skočiti v Ljubljanic«, kar pa so preprečili slučajno navzočni ljudje   Ženo so prepeljali v blaznico.
—   Redek slučaj. Minoli teden je od nedelje do nedelje na poslopju okrajnega sodišča v Šoštanju visela bela zastava v znak, da ni nobenega jetnika v zaporu.
—   Utopljenec v Ljubljanici. Te dni so našli v Zgornji Hrušici truplo 201etnega Fr. Bogataja iz Stare Loke. Fant je najbrž v pijanosti zaš^l v vodo,  v  kateri je našel smrt.
—   Obesil se je v La Salie v Ameriki Slovenec Kristijan Likovič iz Dolenje vasi fare Krka. 14 dni pred smrtjo se je bil m-ž nesrečno oženil.
—   Na Trški gori pri Novem mestu je toča napravila ogromno škodo v vinogradih
—   Požari, V Begunjah pri Cerknici sta otroka zažgala voz sena,  ki je popolnoma zgorel.
—   Glavni dobitek 90000 K neke loterije je zadela v Trsfu vdova Pavlin iz Mirna.
—   Medved je razmesaril dva vola. Pri Otočacu na Hrvatskem je medved na paši raztrgal dva vola nekemu kmetu
—   Pozor pred strupenimi rastlinami! V občini černilov pri Kraljevem Gradcu na Češkem je štiriletni otrok nekega delavca použil na travniku rastlino podlesek. Predno je prišla zdravniška pomoč, je otrok umrl
—   Dr. Lueger — častni meščan na Dunaju. Dne 5 t. m je prisegel župan dr. Lueger slovesno kot dunajski častni meščan. Povabljena so bila k tej slavnosti samo klerikalna društva, n. pr. vsa dunajska akademična klerikalna društva V govorih na župana se niso slavile toliko njegove zasluge kakor njegov izvanreden agitatoričen talent, kateremu je najbrže tudi pripisati, da je župana dosegla tolika čast. Dr. Lueger je seveda potrdil, da bo razvijal tudi kot častni meščan še nadalje in morda tudi bolj intenzivneje svoje agitator ične talente nego   doslej.
—   Strašen požar je nastal v pomorskem pristanišču severnonemškega „Lloyda" v Hobokenah blizu mesta Novega Jorka v Ameriki. Trije parniki severonemške družbe „Lloydu so zgoreli, uničenih je tudi mnogo ladjic, mostov za izkrca-vanje in poslopij za shrambo bombaža. Požar je nastal v teh poslopjih in se je po bliskovo širil   od   stavbe  do   stavbe ter
Stran 282.
vnel tudi ladje in parnike predno so jih mogli potegniti dalje v morje 200 mornarjev in mnogo ljudi je ob življenje, približno 300 ljudi leži opečenih po bolnišnicah. Pri tem požaru so pomorščaki skrbeli bolj za lastno varnost in za imetek nego za življenje ljudi. Ko se je v spodnj:h delih ladje raznesla vest »ladje gorijo!" je hotelo vse na krov, suvali so drug druzega in pehali z noži, gazili so z nogami po omedlelih, rešilo se jih je le malo. Koliko ljudi je zgorelo in se potopilo še ni znano. Samo na lastnini znaša škoda pet milijonov dolarjev.
—   Novi bankovci v kronski vrednosti. V dunajski delavnici avstroogerske banke izdelujejo sedaj nove bankovce, kateri pridejo v promet prihodnje leto. V svrho lažjega poznavanja in razpečavanja bodo bankovci za 10 K vijoličasti, za 20 K rudečkasti, za 50 K višnjevkasti, za 100 K zelenkasti, za 500 svetlosivi in za 1000 K svetlo lumenkasti.
—   Grozna nesreča. 201ctna Ana Prinčič iz Kobarida doma, je služila v ulici Contavalle št. 2. pri Jos. Paviji. Da bi zjutraj hitreje zanetila ogenj, je polila drva s petrolejem. NeLote pa je vlila na drva nekoliko preveč petroleja in je nastal vsled tega velik plamen. Prinčič, hoteča udušiti plamen, zgrabi škaf vode, ter jo zlije na plamen. Pri tej priliki so odskočile goreče kaplje petroleja na njeno obleko in bila je v hipu vsa v plamenu. Na njen krik so prihiteli ljudje, da jej pomagajo. Pogasili so sicer plamen, a revica bila je že tako hudo opečena, da so jo morali nezavestno prenesti v bolnišnico, kjer je že cb jedni uri popoludne v strašnih mukah izdihnila svojo dušo.
—   Pregon v Sibirijo odpravljen. Car Nikolaj je potrdil od justičnega ministrstva izdelani zakon, s katerim se odpravi kazen pregnanstva v Sibirijo. S tem je Busija odstranila zadnji znak zastarele osornosti.
—   Iz Opatije v Pariz — bos. Gospod Ivan Beyer, črevljar v Opatiji, je stavil, da pride v 30 dnevih iz Opatije v Pariz peš in sicer bos, do kolen je nag. Iz Opatije je odrinil v nedeljo zvečer (1. julija). Dne 3 julija, ob 78/4 zvečer je šel skozi Prvačino (do tu je prehodil isti dan 69 700 korakov) proti Gorici; od tu do Trbiža drugi dan 4 julija itd. Upa, da pride v Pariz v 28 dneh, če se mu ne pripeti potoma kaka nezgoda. Spredaj na prsih, na pleteni srajci in zadej na nahrbtni torbi   nosi   debelo   zapisano: Abbazia-Pariz.
—   Ruski dijaki in profesorji v Pragi Dne 29. rožnika je iz mnogostolpnega ruskega mesta Kijeva prišlo pod vodstvom ravnatelja in profesorjev v Prago 100 dijakov. Iz Prage so po kratkem odmoru odpotovali na svetovno razstavo v Pariz.
—   Drama na širokem morji. S trijamborko nStella" se je nedavno peljal iz Brazila v Eeko Oger, Jernej Domokos. Isti se je pred leti izselil v Brazil, kjer je imel kavine nasade. Ker pa ni imel dovolj denarja na razpolago in so mu prirodne nezgode provzročile veliko škode, je prišel na boben ter stopil v službo neke reške trgovine s kavo, za katero je kupoval blago. V tej lastnosti si je kmalu pridobil zaupanje in spoštovanje svojih gospodarjev, in ko se mu je nedavno začelo tožiti po domovini, mu je društvo ponudilo ugodno priliko v društvenih skladiščih na Beki. Januvarja meseca t. 1. se je Domokos oženil z neko mlado francosko vzgojiteljico, s katero je nastopil daljno pot v Evropo. Na širokem morju mu je žena zbolela in umrla za srčno kapjo. Domokos je prosil, da bi drago pokojnico pokopali na kopnem, da bi imel vsaj grob, kamor bi se lahko zatekal v svoji žalosti. Tega pa mu kapitan vsled strogih predpisov v tem oziru, ni mogel dovoliti. Ko so se vršile priprave, da na priprosti način pokopljejo   pokojnico v valovih, je šel Domokos v svojo  kajuto,
kjer je pisal pisma.   Mornarji so molili zadnji   nOčenašu, kar je priletel Domokos ter se na krovu  —  ustrelil. Mrtvo truplo je padlo v morje. V pismu, katero   je  zapustil, pravi:  „Moje-edino veselje na svetu je bila moja žena, ko   sem   jo   zgubil, ne maram se dalje bojevati z usodo, ki me je preganjala vedno".