428 hektarov zaraščajo gozdovi
Prostor je primarni proiz vodni de)avnik, Id pa je po svoji naravi omqen. Zaradi tega je bolj kot drage dobrine predmet naspro-tmioOk * iatercsov. V zada)lh deset)c#h je načrtna in stiMjBka poddava preriadovala pred dra-gtmi nbanL Najbolj ogrožeM so bila lunetfjska zenafšč«, Id so se znuuajieval« zaradl ¦rbaaizadje, v opuščenih in redko naseljenih preddft, pa tadi zaradi nenadzo-rovanega preraščanja z goz^0^ Gospodarjenje z zemljišči je bilo odvisno predvsem od nepo-sredne zainteresiranosti lastnika oz. upra.vljalca, manj pa od širših • družbenih interesov in dolgoroč-nih ciljev. To se je izražalo pri nenačrtnem spreminjanju  tudi najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna, ko so prodajali zemljišča kmetje, ampak tudi kmetijske delovne organizacije, ki so ob ceni zemljišča največkrat pobi-rale tudi zemljiško rento. Pre-majhna skrb za zemljišča tako v bližini večjih naselij kot v tnanj razvitih  predelih občine  izpo-stavljenib izseljevanju — ima za posledico neizkoriščenost proi-
zvodnih potencialov zemljišč povzroča oz. dopušča tudi ime gradnje.
Kolikor bi se odnos do gospo-darjenja z zemljisči v najkrajšem času ne spremenil. bi se do leta 2000 v SR Slovemji najboljše kmetijske površine zmanjsale še za 20.000 ha, v obdni GrosHplje pa za cca 300 ha na račod posei-tve. Zaradl prerattanja gozda v Slovenifi, izgaMjamo dodatarih 260.000 ha kmetfJBUh zempč. Za obdoo Grosapije gozdarji navajajo, da se v tem trenatku zaratfa 428 ha kmetiJsU« zem-Ijišč. Tema ostrezno se zDunpu-jejo tndi možnosti za pridobiva-nje brane v Sloveniji in občinL
Kljub navedera problematiki o prostoru je Skupščina SR Slove-ni je sprejela interventni Zakon o varstvu kmetijskih zemljiŠč pred spreminjanjem nanlembnosti, ki zahteva, da se vsa kvalitetna zemijišča trajno namenijo kme-tijski obdelavi. Tudi tista, ki jih je možno z hidromelioracijami usposobiti za intenzivno kmetij-sko izrabo.            ,
Ob tej zahtevi se je sfclop zem-Ijišč, namenjeiih za kmetijsko obdeiavo v obtini, povečal za 2.213 ha s prejšnjih 5.153 ha na 7.366 ba.
Zaradi zmanjšanja razpolož-Ijivih površin za gradnjo je bilo potrebno v vseh večjih nasetjih občine ustrezno prerazporediti notranjo namembnost površin, v posameznih primerih pa preu-smeriti gradnjo na manj kvali-tetna zemljišča. Javne razprave o bo.toči začasni urbanističiii ure-ditvi nasettj so krajevne skupoo-sti organizirale v mesecu fe-brnarJB, v nunjiih naseljUi pa ob spremembi nrbanistiinega reda občine, konec prcjšnjcga leta.
Začasna nrbanistična oreditev nasetij je bila spreieta ob spre-membi srednjer očnega plana ob-čine in bo v veljavi do leta 1985.
Kako pa se bo v bodoče urejal prostor v občini, se bomo dogo-varjali in agklajevaM v postopku priprave in sprejemanja dolgo-ročnega plana razvoja občine Grosapije čo leta 2000.
Oddelek za nrbatrizem _____        in gradbene zadevc