Dopisi. Od sv. Križa nad Mariborom. (Iznenadeaje.) Ko smo pri zadnji stetvi ljudstva pri naa o belem daeva z Diogenovo avetilno iskali Nemcev, ,,žalibog" tadi enega nismo aašli. Ali ko je zvezda Seidlove vsegamogočnoati še jaano nrazavetljevala" naa ,,neolikaace", Slovence, ukoreninile so se pri naa marsiktere ,,lepe" navade, in vai napori nekterih zavednih Križančanov jih še niao mogli popolnoma izkrčiti, da-si ae je že maraikaj na boljae obrnilo. Tako je naše alavno šolsko vodstvo s krajnim aolskim svetom na prav dobro pot krenilo in uradovalo se je povse slovenako, — samo ena rabrika v letnem zapisniku bila je lani nemaka, čeaar pa ni šolsko vodstvo zakrivilo — in se je prizaanje alovenačiae celo od nam sovražnih atraai priaililo. Kako pa naa je iznenadilo, ko 80 letos šolarji priaesli aolska naznanila, na kterih so celo v Gradcu pri tiskanju odkazali, kakor je prav, prvo meato slovenščini. V teh naznanilih se je namreč alovenščina čisto izpodrinila od šolskega vodstva ia šopiri ae le nemščina. Staro ia mlado aedaj debelo gleda tega pogaaskega malika Niti starši, niti otroci ne vedo, kaj so dobili in kam bi ta zvržek vteknili. No, pa mislimo in pričaknjemo, da se je aolako vodatvo samo izpoddrknilo na ozki poti pravice, da bo pa zanaprej neustraaljivo po tiati koračilo. R. P. Iz Lembaha. (Domač ametnik.) Nove orglje za Lembaško žapnijsko cerkev so naši župljani in razni dobrotniki dmgih krajev priskrbeli. Mariborski orgljaraki mojster, g. Dominik Raktelj jih je s 14 apremeni za 1200 gold. napravil. Dae 8. aeptembra so prečaatiti kanoaik in dekan, g. Tomaž Rožanc nove orglje blagoslovili, potem pridigovali in slovesao av. mešo alužili za vse žive ia pokojne dobrotnike novih orgelj. Nekatere dni poznej ao izvedni goapodje iz Maribora naše nove orglje poskušali in jih za ,,prav dobre" apozuali. G. Raktelj, orgljarski mojater v Mariboru, priporoča ae tedaj lehko v tem oziru vsem cerkvenim predatojnikom, ki imajo enako delo. Od sv. Jurja v Tabru. (Zlate bukve.) Bila je v naši dvorazredni šoli 14. dne meseca avgusta t. 1. veaela poakuanja, pri kteri se je mladina vrlo dobro izkazala na veaelje učiteljem, starišem in vaem prijateljem šole. Ko je aola minila, je neka učenka 1. oddelka 1. razreda kar v eni eapi domu priletela in hitro k očetu teče rekoč: Atej, jaz aem pa v zlate bukve prišla, poglejte, kaj sem dobila, in je pokazala očetu lepe zale bukvice. Očetu ao samega veselja solze v očeh zaigrale, ko se apomni svojih mladih let v šoli ia zlatih bukev, v kterih se tudi njegovo ime nahaja. Te bukve so re8 lepe in vesele za mlade učence. Ko ao nam jih nekdajni učitelj g. J. Kokolj (aedaj na Vranakem bivajoč) pokazali, rekoč: Jih-li vidite, otroci, kdor bo priden, bo va-nje zapisan! Takrat smo samega veaelja vakliknili in aoglaenega radoatnega vika skoraj ni bilo konca, dokler jih niao aazaj zavili, a to je bilo pred kakimi 30 leti. Spomina vredao je tem več to veaelje, ker ae v teh bukvah nahajajo imena faranov tje do aive starosti in zdaj morebiti že vidijo svojo deco v dotičnih listih. Izpred Ormoža. (Nova knjižica.) ,,_omoznanstvo ormožkega okraja" je naslov 86 atraai imajoči kajičici, katero je spisal in aam založil g. F. Rakuša, nadačitelj pri sv. Bolfanku. Prišla je aa avitlo preteklega meseca v tiakarni bivšega Leonovega nasledaika, gosp. Leopolda Kordeša ia cena jej je 30 aov. Kdor se hoče seznaaiti z ormožkim okrajem glede zemljepiaa, zgodovine itd., poaebej gg. učitclji, aezite po tej kajižici. To ae priporoča tadi že za to, da g. pisatelj, katerega cela stvar staae okoli 130 gold, ne bi imel škode. Kajižica je dobro aestavljeaa, sam6 žkoda, da v njej vse mrgoli tiskovuih pogreškov, ali tega ni kriv g. Rakuša. Kdor njegov roko pia pozaa, kako da je ln-ea ia razločen, bo čitajoč to knjižico trdil, da je stavec bil na pol slep. To sicer ni rea, ali g. Kordeš mialil je gotovo že na svoj pobeg in je za to prenaglo delal. v F. Iz Čadrama. (Draatvene zadeve. — Kapčija aaadjem) Dae 19. t. m. ae je zopet, kakor vsako kvaterno nedeljo, poročalo očitno v cerkvi o atanji našega draštva za pozidaaje nove farne cerkve. To društvo, ki šteje zdaj nad 1000 adov, je v zadajih kvatrah od dne 20. junija t. 1. še vnovič od dobrotnikov in draštveaikov prejelo 489 fl. ia 15 fl. bilo je obreati plaoaaih. Tako je zdaj pri 33 laatnikib 3554 goldiaarjev, v Konjiški poaojilaici pa 1505 gold. na obreeti vložeaih in ima tedaj naše društvo za vsem 5050 gold. gotovega deaarja. Začetek in teraelj je storjen, a potrebovalo bi se vaaj še lOkrat toliko, da bi ae kedaj kaj lepega postaviti zamoglo. V tekočem leta so društveniki razun eaega le malo še svojih ob]jab apolaili, gotovo po večjem zato, ker je letoa lmda za denar. Spomladi nam je mraz vinake gorice akoraj vse poamodil, krmo in živinako oeao nam je saša akrčila in žito 8e težko proda, čeravno smo ga le malo pridelali. A vendar je še več premožnib lastaikov poaebno v Oplotaici, ki bi naae društvo zamogli oživiti, pa še nekteri niso viaarja na altar vložili. Naj bi vsaj za sv. leto se še oai ogreli, kaj zdatnega darovati, ker je tudi to za razširjanje sv. katoliške cerkve! — V zadnjih 14 daevih bilo je pri nas prav živahno trženje z jabelki, ker ata 2 Oplotniška trgovca dobila naročila iz Wiirtemberga nakupiti, kolikor koli da bi jib dobiti zamogla, za tolkeo. in sta jih nakupila od domaeih ia sosednjih laataikov za več nego C00O gold. po 10 — 11 gld. atrtiajak. Ti trdi Nemci pa, ki 80 enakih naročil dali v Konjicah ia Zreeah, so potem na aled prišli, da je tadi na Kranjskem veliko sadja, ao ga tam veliko bolj po ceni nakupili in ao začeli našim pooblaščencem ceno ailno stiakati; onim, ki so malo are prejeli, so tisto pastili in ae za to aiso zmenili, da bodo nekteri 500—1000 gld. zgabe imeli, ker ao se pri naročilih premalo zagotovili ia s tajci, bivajočimi zanaj cesarstva, se pravdati bilo bi gotovo zaatonj. Previdnosti je tedaj gotovo tadi takaj treba.