St. 32 (2452), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 8. avgusta 1996 • Cena: 180 tolarjev Ž/^DRUZMI IEJ1N "96 Mercator - KZ Krka, -o o no»o me%to LENJSKI LIST | DOLENJSKI LIST E DOLENJSKI LIST dolenjski list dolenjski list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI list DOLENJSKI LIST .DOLENJSKI LIST & | DOLENJSKI LIST čedalje za mesnate ■edelke tudi našim PODJETJEM v gORNJA RADGONA - V ok-iru 34. mednarodnega kmetij-lo-ijvRskega sejma, ki bo od 24. ®v8usta do 1. septembra na Poetskem sejmu v Gornji Radgoni so ocenjevali tudi mesne izdel-Cv domači konkurenci. Strokovni a komisija je prejela 369 proiz-1 i?d°v iz 23 slovenskih podjetij, ^ajvišjo nagrado, “Nosilec kako-I??1'”, za letošnje leto je prejela Nova Gorica. Z našega kon-:as,a bila za svoje izdelke nagra-8lla Mercator-KZ Krka iz Nove-?a rnesta in Mercator-KG Kočev-f: Mercator-KZ Krka je prejel K bronaste medalje, in sicer za eakatesni želodček, jetrni na-ii- j/3* Jutro, polnjeno pečeno pan-Jo jn zvito slanino. Mercatorji iz Ročevja pa je dobil dve bro-i51' medalji za delikatesno šun-v črevu in kočevsko klobaso. Janez Miklič Češki ICEC bo vložil tožbo za izpraznitev Vidma V tovarni spet delajo KRŠKO - V ponedeljek je prišlo na delovna mesta spet vseh 1.050 delavcev papirnice Videm. Vitacel je namreč potem, ko je papirnico kupilo češko podjetje ICEC in najemnikoma odpovedalo najemno razmerje, stroje ustavil. Vitacel in Videm papir sta sredi julija dobila tudi zahtevo po odstopu od najemnih pogodb z zahtevo po izpraznitvi prostorov v osmih dneh, vendar zoper to sta najemnika ugovarjala. Odpovedni rok po mnenju direktorja Vitacela Jožeta Klemenčiča ni v skladu z zakonom. Po besedah pravnega zastopnika družbe ICEC Mira Senice se je kupec Vidma v stečaju po odpovedi odločil za odstop od vseh najemnih pogodb zaradi Vita-celovega dolga v višini skoraj 29 milijonov tolarjev iz naslova trimesečne najemnine, Videm papir pa ICEC-ju dolguje skoraj 64 milijonov tolarjev. Vitacel in Videm papir sta po besedah Jožeta Klemenčiča plačevali le tisti del najemnine, ki ni sporen. Sporno je ostalo poplačilo vložka najemnikov v surovine, ki naj bi po Klemenčičevih ocenah znašali okoli 25 milijonov mark. Miro Senica pravi, da je ICEC pripravljen plačati surovine, vendar ne po vsaki ceni. Po njegovem mnenju je bila vrednost po stanju na dan 1. avgusta ne več kot 14 milijonov mark. 1. G. V petek je izbruhnilo v Labodu V krškem Labodu minuli petek za tri ure prekinili delo in postavili zahteve - Če bodo pogovori neuspešni, se danes začne stavka - Protest v strahu, obupu in že pomanjkanju KRŠKO - Minuli petek po malici je 273 delavcev krške proizvodne enote Laboda, potem ko niso dobili nobenih vzpodbudnih informacij s sestanka v Novem mestu, za tri ure prekinilo delo. Postavili so svoje zahteve do podjetja in v primeru, da ne bo prišlo do dogovora za danes, 8. avgusta, napovedali stavko. Delavcem je prekipelo zaradi slabih plač, nečloveškega napenjanja norm, pritiskov nadrejenih, slabo organiziranega dela ter podaljševanja delovnika v popoldanske ure in na vse sobote. Na izsiljenem zboru delavcev so z veliko večino najprej razrešili svojo sindikalno predstavnico, ki seje delavcem zamerila z izjavo, da so lahko veseli, če dobijo vsaj za cigarete in toplo malico. Nato so sestavili tričlansko pogajalsko skupino in postavili zahteve novomeškemu vodstvu. Med drugim zahtevajo takojšnje izplačilo preostanka lanskega regresa ter pojasnilo o plačah za december 1995 in maj 1996. Trdijo, da so za ta dva meseca prejeli le tretjino plače, vse ostalo pa v obliki regresa, pri čemer bodo na koncu leta, ko bo treba plačati visoko dohodnino, tepeni spet oni. Delavce je razkačila trditev, da so regres že dobili. TREBNJE - Na polju kmetijskega posestva Dob v Slovenski vasi pri Šentrupertu seje v soboto, 3. avgusta, v oranju in v spretnostni vožnji s traktorji pomerilo 45 dolenjskih oračev, med kateri sta bila tudi oba udeleženca letoši\jega svetovnega prvenstva na Irskem oziroma prvi in drugi z lanskega državnega prvenstva Janez Miklič iz Gorenjih Kamene in Anton Filak iz Gribelj. Z zmago je Miklič dokazal, da se na svetovno prvenstvo dobro pripravlja in daje tudi favorit na bližnjem državnem prvenstvu v Novem mestu. Uročilo bralcem i^nhodnja številka Dolenjca lista bo zaradi praznika Ivinega vnebovzetja izšla v 16. avgusta. Tekmovanje, ki mnogim pomeni precej več kot le merjenje znanja v spretnosti pri enem izmed kmečkih opravil, sta pod vodstvom inž. Toneta Zaletela skupaj pripravila Kmetijska svetovalna služba in novomeški občinski svet Zveze organizacij za tehnično ! Svoje naj reko kolesaiji Mladinsko svetovno prvenstvo v kolesarstvu je za Novo mesto zagotovo največja športna prireditev do sedaj, čeprav bi jo delno lahko primerjali tudi z balkanskima prvenstvoma v odbojki in kolesarstvu pa z evropskim prvenstvom v srednjem triatlonu. Želja, da bi pripravili mladinsko svetovno prvenstvo, se je porodila v osemdesetih letih, ko je novomeškemu kolesarstvu uspelo iz povojev zlesti na sam slovenski in balkanski vrh. Če bi Novomeščani že takrat dobili v roke organizacijo prvenstva, bi z izdatno državno pomočjo najbrž ne bilo težko postaviti tudi velodrom, ki je pogoj za prvenstvo. Pa so se stvari zavlekle, prišli so novi časi in nova država je do takih in podobnih projektov Postala vse bolj skopa. Prirediteljem ni preostalo nič drugega, kot da začnejo hoditi od vrat do vrat in prosjačijo za denar. Pa jim je uspelo? Delno že. Zbrali sO toliko, da velodrom pri Češči vasi že stoji, prvenstvo se bo v soboto začelo in čez dober teden končalo. O uspehu tekmovanja ne gre dvomili, saj ga pripravljajo ljudje z bogatimi izkušnjami. Marsikoga že sedaj boli glava, ko pomisli, kaj bo za prvenstvom ostalo. Po prirediteljem uspelo poplačati vse stroške tekmovanja in gradnje velodroma? Čigav bo, kdo ga bo vzdrževal in kdo upravljal? Tik pred začetkom prvenstva je morda malo neprimerno zahtevali odgovore na luka vprašanja, pa naj zato najprej svoje povejo mladi športniki. Njim je prvenstvo tudi namenjeno. IGOR VIDMAR kulturo. Na tekmovanju traktoristov dolenjske regije v oranju je po pričakovanju zmagal udeleženec svetovnega prvenstva na Ir- • Prireditelje tega tekmovanja, predvsem pa kmetijsko srednjo šolo Grm, čaka v jeseni še ena zahtevna naloga, saj bodo v času kmetijskega sejma Graben’95 od 5. do 7. septembra na Grabnu na strnišču in na Mestnih itjivah na ledini pripravili državno prvenstvo, na katerem bosta nastopila tudi najboljša dva z Dobu, Janez Miklič in Robert Žnidaršič. skem Janez Miklič iz Gorenjih Kamene nad Robertom Žnidaršičem iz Dobrniča in Alojzom Kužnikov iz Dobrniča, v spretnosti vožnji pa je bil prvi Robert Žnidaršič, drugi Janez Blažič iz Trebnjega in tretji Alojz Kužnik. Prireditelji so bili še posebej zadovoljni z daleč najboljšo udeležbo v zadnjih letih in pa z dejstvom, da je bilo med udeleženci Labodovi delavci zahtevajo tudi revizijo finančnega stanja * Glavni direktor Laboda iz Novega mesta Andrej Kirm je v ponedeljek pogajalski skupini in delavcem odmeril le tri minute, v katerih naj bi jim razložil stanje v tovarni, vendar se večina na ta način ni želela pogovarjati. V torek je napetost že malo popustila, tako da so za popoldne le napovedali sestanek direktorja Kirma in predstavnika nadzornega sveta s pogajalsko skupino in sindikatom. celotnega podjetja Labod in plače po socialnem sporazumu. Poleg (Nadaljevanje na 2. strani) ARGUSiCO • najboljši ortopedski pripomočki • naravna nega • kompletni program za bodoče mamice Delovni čas: 9.-12. ure in 16. ure -18.30 sobota: 9.-12. ure Vrhovčeva 2, Novo mesto S1 068/24-867 MOLEK avtoservis - prodaja vozil-avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 PRVENSTVA SE ZAČENJAJO - Z otvoritveno slovesnostjo v soboto ob 18. uri se bodo i' Češči vasi uradno, s tekmovanji v vožnji na kronometer, v nedeljo pa tudi tekmovalno, začela mladinska svetovna prvenstva v kolesarstvu. Uradna otvoritev velodroma v Češči vasi je bila že prejšnji teden, ko so se pokroviteljem in članom organizacijskega odbora na stezi predstavili tudi reprezentanti, ki bodo v naslednjih dneh poskusili doseči čim boljše uvrstitve. Inž. Marjan Zupanc, ki je vodil gradno in je najboj zaslužen, da je objekt pravočasno končan, je pred otvoritvijo povedal, da se z velodromom kot prvim v Sloveniji tudi v kolesarstvu vključujemo v razvito Evropo. Vse o mladinskih svetovnih prvenstvih v kolesarstvu lahko preberete v posebni prilogi, ki so jo pripravili organizatorji prireditve in je vložena v to številko Dolenjskega lista. (Foto: l. V.) Miklič spet najboljši orač Na Dobu so se pomerili dolenjski traktoristi - Janez Miklič, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo, tudi doma najboljši - Množično kot že dolgo ne - Najspretnejši je Žnidaršič KRAJANI BODO ZAPRLI CESTO KOPRIVNIK PRI KOČEVJU - V ponedeljek so krajani vasi Koprivnik, kije od Kočevja oddaljena 15 km, pripravili javni shod, na katerem so predstavnike občine opozorili, da bodo zaprli dela na cesti med Cvišlerji in Onekom, ker se ne strinjajo, da občina asfaltira cesto od Kočevja proti Koprivniku, in ne obratno. Povedali so, da jim je prekipelo, ker jim že 50 let obljubljajo, da bodo cesto asfaltirali. Občina je lani asfaltirala 3,5 km odseka od Kočevja do Cvišlerjev, zdaj pa načrtuje še asfaltiranje 3 km odseka do Oneka. Še ta teden pa bodo vsi krajani odšli na gradbišče in zaprli cesto, če jim to ne bo uspelo, pa se bodo odločili za drznejši poseg, in sicer za zaprtje magistralne ceste M 6 Škofljica - Brod na Kolpi nekje pri Kočevju. man* hrdfticn* Kandijska 9 Novo mesto 068/342-136, 321-115 NEURJE S TOČO SEMIČ - Minulo soboto zvečer je v semiški občini pustošilo neurje s točo. Najbolj je prizadelo vinograde in sadovnjake v Kotu in na Stari gori. JUTRI GORENJSKI SEJEM KRANJ - Jutri dopoldne se bo s kulturnim sporedom v parku razstavišča PPC Gorenjski sejem začel tradicionalni 46. mednarodni gorenjski sejem, namenjen predvsem kmetijstvu. Odprt bo do 18. avgusta. precej mladih. Kmetijski strokovnjaki, med katerimi je bil tudi trener državne reprezentance v oranju Lojze Avšič, so kakovost oranja glede na težavne pogoje na parceli kmetijskega gospodarstva kazensko-popravnega doma Dob, ki je svojo parcelo velikodušno odstopilo prirediteljem tekmovanja, ocenili kot zadovoljivo, organizatorji pa so se izkazali tudi v vzporednih dejavnostih, saj niso zanemarili niti gostinstva, pa tudi gledalcev ni manjkalo. I. VIDMAR Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 3: • Smetnjake razbijajo konec tedna stran 6: • Peskokop v Podsmreki ogroža ljudi stran 9: • Rekreacijski raj pod Rokom stran 11: • Ko se med vinogradi ustavi čas stran 15: • Zlato mu ni prineslo sreče ■ VREME Jutri in v soboto bo poletno toplo in sončno vreme, v nedeljo popoldne pa sc bodo spet pojavile nevihte. NA VALOVIH KRKE Z DIATONIČNO HARMONIKO - Kostanjevica je v soboto, 3. avgusta, gostila več kot 20 ha ftonikarjev iz Dolenjske, Posavja, Štajerske in ljubljanske regije, sajjebilona “malem placu" drugo srečanje harmonikarjev. Kljub slabemu vremenu so organizatorji Kmečki hram, zlatarstvo Jože Kranjc, radio Krka in aktiv kmečkih žena Pod Gorjancih poskrbeli za prijetno druženje, ki so ga popestrili še godbi iz Loč in Kostanjevice, plesna skupina Harlekin ter župana občin Krško in Škocjan, Danilo Siter in Janez Povšič, obiskovalci pa so se lahko okoli kostanjeviškega otoka popeljali tudi z zapravljivčki. (Foto: T. Gazvoda) Kdo so bratje v miru? Orožja je pri nas preveč in je preveč dostopno. To je skupna ugotovitev skoraj vseh, ki so odgovarjali na našo anketo. Ze površno branje naših kriminalnih rubrik bi hitro potrdilo to ugotovitev. Orožje namreč ni samo sebi namen, ampak sta že njegova nabava in posest v večini primerov povezana s kriminalnim dejanjem, kaj šele njegova uporaba. Ce je pri nas posest in trgovina z orožjem povezana z določeno etnično skupino ljudi, je to še tolikanj bolj tragično, zlasti ker se je treba zavedati, da je trgovini z orožjem tesno za petami tudi nasilje in da sta njegova bližnja soseda še prostitucija in trgovanje z mamili. Imajo morda prav tisti, ki zahtevajo večjo liberalizacijo posesti orožja in tako možno večjo kontrolo nad njim, hkrati pa ostrejše kazni za njegovo črno posest in trgovino? Ali pa bi se bilo bolje zateči k teorijam o nenasilju in negativnem vzdušju, ki ga v vsako okolje vnaša orožje? To namreč vznemirja šibke duhove in gov nadaljnji dotok omogočajo neurejene a Balkanu, potem je rešitev na dlani: pravna država bi morala čimprej in .......................o bi dokazala, da je in na katero stran odločno narediti red. Tako Kolpe sodi. J '>-'a .ifflr ' M MARKO VIZJAK, veterinar iz Kočevja: “Varnostni sistem se je poslabšal, zato pri ljudeh narašča občutek ogroženosti. Nabaviti orožje ni težko, saj se danes dobi za denar skoraj vse. Zakonodajo na tem področju bi morali spremeniti: omiliti, kar zadeva posest orožja, poostriti pa, kar zadeva zlorabe. Preverjati bi morali tudi psihične sposobnosti prosilcev za nošenje orožja.” ELENA ŠATEJ, dipl. inž. zoboteh-nike iz Krmelja: “Ljudje prepogosto sploh ne vedo, kaj se dogaja v njihovi neposredni bližini. Trgovanja z orožjem pa tudi kriminala bi bilo manj, če bi bili mi vsi, predvsem pa policija, pozornejši na dogajanje v našem okolju. TUdi ostrejši nadzor nad sumljivimi osebami, ki imajo ali pa bi lahko imeli v posesti orožje, bi marsikaj preprečil.” SILVAN TRPIN, samostojni podjetnik iz Novega mesta: “Zaradi bližine Hrvaške in Bosne danes pri nas ni težko na črno priti do orožja. Po moje bi bilo bolje, če bi liberalizirali posest orožja. Tako bi oblasti imele natančno evidenco imetnikov, hkrati pa bi lahko poostrili kazni za nedovoljeno posest orožja. Zdaj odvzemu sledi le pogovor s sodnikom za prekrške, kar je premalo.” SABINA LIPAR, študentka s Studenca: “Pri nas doma nimamo nobenega orožja in mislim, da je bolje tako. Če ima človek v vsakem trenutku kaj na razpolago, se pri hitri jezi ali alkoholu nikoli ne ve, kaj lahko nastane. Po moje je že zdaj preveč orožja, med Slovenci. Sama sem proti oboroževanju, moje mnenje pa je, da je bolje ljudi pošteno zaposliti. Tako ne bodo imeli časa misliti na neumnosti.” DOLORES LIPEJ, gostinska delavka iz Dečnih sel: “Vsekakor je tudi pri nas preveč orožja, sploh pri mladini. V gostinskih lokalih se osebje že kar boji, saj ima veliko gostov nože kar za pasom ali v žepu. Mislim, da je veliko kriva družba - če bi mladi imeli službe, ne bi uganjali prismodarij. Ljudje se odtujujejo drug od drugega, v njih se kopičijo nasprotja in izbruhnejo na dan tudi z orožjem.” PAVLE STARC, upokojenec iz Metlike: “Najpogosteje ilegalno trgujejo z orožjem Romi. Menim celo, da je pri Romih orožja kar precej. Večkrat je iz njihovih naselij slišati streljanje. Pri ostalih Belokranjcih je po mojem prepričanju orožja malo, tudi zato, ker se ne počutijo ogrožene. Predvsem pa je malo tistih, ki bi z ilegalno prodajo orožja prišli so dodatnega zaslužka.” JOŽE MRAVINEC, upokojenec iz Vinice: “Splošno je znano, da imajo Romi veliko orožja, kajti ko policija izvede racije, ga vedno najdejo v velikih količinah. Kaznovati Romov ne morejo, ker nimajo s čim plačati, lahko pa bi jim policija pobirala orožje, dokler bi jim ne zmanjkalo denarja za nove nakupe. Ostali krajani pa po mojem skoraj nimajo orožja, ker tudi incidentov z njimi ni.” JUSTINA STIPIČ, gospodinja iz Gradenj: “Orožja je v naši družbi vse več in zadeva že postaja nekontrolirana, predvsem pri nas, saj smo blizu meje, zato bi bila potrebna strožja evidenca in strožji varnostni ukrepi, ker je tudi zaradi orožja vse več nasilja. Orožje bi lahko imeli le tisti z dovoljenjem, vsako nedovoljeno posest orožja pa bi morali strogo in dosledno kaznovati." SLAVKA POPOVIČ, upokojenka iz Čadraž: “Bližina vojne na Balkanu je tudi pri nas povečala količino orožja in gotovo ga bo še več, zato bi bilo potrebno na tem področju narediti red. Orožje bi morali imeti le za obrambne namene, dovoljenja za posest orožja bi morali izdajati premišljeno, vse kršitve pa strogo kaznovati. Sicer pa bi bilo bolje, da bi denar namesto za orožje namenili za razvoj.” V petek je... (Nadaljevanje s 1. strani) tega zahtevajo, da se jasno pove, kdo je odgovoren za zagotavljanje dela v Krškem, saj jim je dovolj izgovarjanja enih in drugih. Zelo jih je prestrašila izjava direktorja tovarne Ivana Žoherja, da sam ni sposoben zagotavljati delo za tovarno. “V Sloveniji ni človeka, ki bi zagotovil delo za toliko delavcev^” je tudi nam zatrdil direktor Žoher in napovedal, da bodo v prihodnosti v tovarni tehnološki presežki. Tega se očitno zavedajo tudi delavci, zato se je slabemu materialnemu položaju in pritiskom na delovnem mestu pridružil še strah za usodo tovarne. Kar 90 odstotkov krške proizvodnje je namenjeno nemškim partnerjem in le 10 odstotkov je Labodovih lastnih izdelkov. Delavce skrbi, saj ne vedo, če bi sami sploh lahko delali več. Težava je po njihovem v slabi organizaciji dela, nestrokovnem vodenju proizvodnje, slabi kontroli izdelkov in na sploh v neposlovnem obnašanju podjetja, še posebej njegove krške enote. Tako na primer ne morejo razumeti, kako se je lahko zgodilo, da je v Nemčijo odpotovalo za cel priklopnik ženskih kompletov, ki so jih tujci vrnili v popravilo. Delavci trdijo, da dobijo šivilje za 100-odstotno doseženo normo od 27.000 do 32.000 neto plače, vendar računovodski podatki govorijo, da bi šivilja s petimi leti delovne dobe in z enim otrokom za 175 delovnih ur in 100-odstot-no normo prejela 37.500 tolarjev neto. V resnici večina delavk ne dosega norme. Za sistem delovnih sobot imajo svojo razlago: “Norme so nam tako dvignili, da jih nikakor ne moremo dosegati, in ker smo neuspešni, moramo delati vse sobote, da nadoknadimo zamujeno, torej delamo vse sobote brezplačno!” pravijo. • “Mi smo na pobudo delavcev že prej začeli analizirati stanje v krški tovarni, zato nas je protest presenetil. Med našimi tovarnami je tudi 20 odstotkov razlike v plačah, odvisno od uspešnosti in njihovih programov. V Krškem dosegajo zelo slabe rezultate, tako so na primer prejšnji mesec dosegli le 84 odstotkov načrtovane proizvodnje, plače pa so odvisne tudi od osebnega uspeha posameznega delavca. V novi organizaciji bodo posamezne enote imele večje pristojnosti. Čeprav bodo še imele servis iz matičnega podjetja in jim bo to zagotavljalo delo, pa bodo imele možnost, da si delo iščejo tudi same,” nam je povedal glavni direktor Laboda Andrej Kirm. “Pokojnine smo pošteno zaslužili!” Na srečanju upokojencev Dolenjske in Bele Krajine je o njihovih težavah spregovoril predsednik ZDU Slovenije Vinko Gobec - Država ravna z njimi “kot svinja z mehom” DOLENJSKE TOPLICE - Prvo soboto v avgustu Dolenjske Toplice vsako leto gostijo upokojence in upokojenke iz novomeške občine. Letos prvič pa so se jim pridružila belokranjska društva in upokojenci iz trebanjske občine. Slavnostni govornik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Vinko Gobec, je opozoril na njihov zapostavljeni položaj v družbi. Predsednik Zveze društev upokojencev Mestne občine Novo mesto Mijo Kurpes je v uvodnem nagovoru pozdravil “generacijo, ki je ustvarila bogat gospodarski in kulturni zaklad v zadnjih petdesetih letih.” jencev iz Straže in člani društev iz Semiča, Trebnjega in Žužemberka. Prireditev so omogočili še: Tovarna zdravil Krka, Tilia, Triglav, BTC Novo mesto in Emi- nent. DIANA ŽAGAR Zveza društev upokojencev Slovenije, ki združuje 415 društev z 228.000 člani, praznuje letos 50-letnico obstoja. Vinko Gobec je ugotovil, da se je uresničilo to, česar so se najbolj bali. Država danes ne ceni društev upokojencev, časopisi ne spremljajo njihovega delovanja tako, kot bi bilo potrebno. Srečujejo se s težavami na socialno-ekonomskem področju. “Ne dopustimo, da danes ravna država z nami kot svinja z mehom!” je poudaril Vinko Gobec. “Država nam očita, da izsiljujemo. Nič ne izsiljujemo, mi smo tisti, ki smo postavili temelje mladi slovenski državi, in od nje zahtevamo le to, da bo socialno in pravno pravična in poštena do vseh, tudi do nas. Branimo samo svoje vplačane in pridobljene pravice!” Zveza društev upokojencev se zavzema za povečanje pokojnin, saj je še vedno okrog Predsednik Kučan je odprl sodobno sušilnico za les Pridobitev za KS Drago PODPRESKA - V tej vasi v občini Loški Potok že od nekdaj obratuje žaga; nekoč so izdelovali smuči in razno opremo, obrat pa je vse do nedavnega deloval v okviru LIK Kočevje. Celotna proizvodnja pa je v zadnjih letih zašla v velike težave, tako da so morali, če so hoteli ohraniti proizvodnjo in nekaj delovnih mest, cel obrat dati v najem in s svežim kapitalom posodobiti proizvodnjo. Trenutno še najemnik Darko Ukmarje v obrat vložil znatna sredstva, kar se je po dobrem letu iskanja primernih proizvodov in trženja že obrestovalo. Tako je postavil najsodobnejšo elektronsko vodeno sušilnico za les, ki bo omogočala izkoriščati domače surovine, ki jih je v teh krajih dovolj in naj bi bili, tako pravi Ukmar, konkurenčni. Trenutno se zdi najbolj pomembno, da delavci in novomeško vodstvo vidijo isto rešitev, tako vsaj lahko sklepamo po njihovih izjavah. Očitno so nujne kadrovske spremembe in boljša organizacija dela, ki bi lahko tovarni Libna prinesla več dela in vsaj redne, če že ne boljše plače. B. DUŠlC-GORNIK 27. julija je sušilnico simbolično odprl predsednik države Milan Kučan v prisotnosti potoškega župana, delavcev tega podjetja in velikega števila občanov. Ob tej priložnosti je predsednik Kučan čestital vsem, ki so prispevali k ohranitvi tovarne, ki je življenjskega pomena za demografsko zelo ogroženo KS Draga. A. K. Vinko Gobec, predsednik ZDUS • Seznami izžrebanih številk srečelova so na sedežih društev. Dobitke lahko dvignete v prostorih društva upokojencev Novo mesto, Čitalniška l,od9. do vključno 23. avgusta, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. 200.000 takih, ki imajo nižjo pokojnino kot 50.000 tolarjev. Vinko Gobec je opozoril, da se bliža čas volitev in da lahko 27 odst. vseh volilcev (upokojencev) bistveno vpliva na izvolitev pravih ljudi, ki bodo spoštovali njihove pravice. Predsednik Demokratske stranke upokojencev Slovenije Jože Globačnik je dejal, da stranka na prvo mesto postavlja obrambo pravic upokojencev, ki nočejo pisati le protestnih pisem, pač pa neposredno soodločati v parlamentu. “Vsem, ki smo jim upokojenci v napoto, sporočamo, da bomo zanašč dlje živeli,” je hudomušno pripomnil Globačnik. Spregovorila sta tudi predstavnica Dolenjske banke, glavnega pokrovitelja srečanja, in direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Brane Krevs, ki se je v imenu mlade generacije zahvalil za pot, ki ji jo je utrla starejša generacija. V kulturnem delu so nastopili: PZ društva upokojencev iz Novega mesta (letos proslavlja 40-let-nico petja), PZ društva upoko- Prošnje za štipendije že zbirajo NOVO MESTO - Letošnji razpis za republiške štipendije je bil objavljen precej kasneje kot prejšnja leta, rok za oddajo prošenj pa je ostal isti, do 5. septembra jih morajo oddati dijaki, do 30. septembra pa študentje. Tudi letos je cenzus zelo nizek, za dijake in študente, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča znaša 33.140 tolarjev bruto na družinskega člana, za tiste, ki se šolajo drugod, pa 43.082 tolarjev bruto na družinskega člana. Stari štipendisti po novem lahko presežejo cenzus le za 10 odst., medlem ko so ga lani lahko presegli za 20 odst. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavljajo dijaki in študentje, ki jim ni uspelo dobiti kadrovske štipendije in ki ne presegajo zgoraj navedenega cenzusa. Novost letošnjega razpisa je navedba tistih, ki jim štipendije ne pripadajo, in ti so: dijaki in študentje, ki prejemajo drugo štipendijo, oz. če prejemajo denarno ali materialno pomoč za šolanje najmanj v višini osnovne štipendije, ki znaša za dijake 10.604,80 tolarjev in za študente 12.593,20 tolarjev; potem dijaki in študentje, ki jim je v času šolanja zagotovljena brezplačna oskrba oz. če dijak ali študent pokriva do 20 odst. oskrbe. Republiške štipendije ne morejo dobiti tudi tisti dijaki in študentje, ki se zaposlijo oz. pridobijo status zasebnika ali samostojnega podjetnika ter če so kot iskalci zaposlitve prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Po novem je za Zoisove štipendiste ukinjen cenzus za pridobitev štipendije, zaostreni pa so tudi pogoji za ohranitev Zoisove štipendije. J. D- ....- Mariborsko pismo Mesto ob Dravi zdaj pretresa še afera Zdenex Se bo 3.500 meščanov obrisalo pod nosom za 18 milijonov nemških mark? MARIBOR - Mariborčane je v teh poletnih dneh, ki v novinarstvu veljajo za čas “kislih kumaric”, saj se zaradi poletne pripeke in dopustov praviloma nič ne dogaja, pošteno pretresla tako imenovana afera Zde-nex. Gre za podjetje, ki se je do nedavnega ukvarjalo s finačnim inženiringom, kar pomeni, da si je od posojilodajalcev po dokaj visoki obrestni meri sposojalo denar in ga po še višji posojalo naprej. Vse je bilo lepo in prav, dokler se v časnikih ni pojavil oglas podjetja Zdenex, da do nadaljnjega posojilodajalcem ne bo več izplačevalo obresti in vrnilo denarja, kakor se je obvezalo s pogodbo, ker so tudi Zdenexu njegovi upniki začeli neredno vračati denar. Zdenex je vsem posojilodajalcem ponudil v podpis novo pogodbo, s katero sc obvezuje, da jim bo posojena sredstva vrnil v mesečnih obrokih v štirih letih po obrestni meri, ki velja v bankah za vezane vloge. Razumljivo je, da je meh 3.500 občani, ki jim je Zdenc* dolžan 18 milijonov mark, za-, vladala panika. Zato so doma; la vsi posojilodajalci zahtevah vračilo denarja takoj in v cel°' ti, kar je težave Zdenexa J® povečalo. Da bi se nekako reših pred navalom posojilodajalcev, so v Zdenexu zmanjšali števil0 uradnih ur, posledica pa je bila ravno obratna, kot so jo priča' kovali: razburjeni posojiloda' jalci so začeli noč in dan oble; gati prostore Zdenexa. Tisti, h1 jim Zdenex dolguje denar, so že sestali in izvolili posebej* odbor, ki se bo v imenu vse" posojilodajalcev boril za nj1' hove pravice. Po sestanku p°' sojilodajalcev so se nekatef najbolj vneti odpravili kar n? dom direktorice Zdenexa, dah* od nje osebno izterjali svoj de' nar. Kdo ve, kaj bi se zgodil0, če jih pred blokom direktorje® ne bi prestregla policija in j1” prepričala, da z grožnjami °® bodo opravili ničesar. Pritisk® in groženj posojilodajalcev P? niso prenesli več niti zaposle0 v Zdencxu, ki, mimogrede p°J vedano, niso dobili plač že safc prebivalec krajevne skupiti Prečna imel en prost po-fod na velodrom. To bo name-1,0 pločnika, javne razsvetljave 1n čistilne naprave, kar vse je °}čina obljubljala za soglasje **'djevne skupnosti pred gradijo tega objekta... • • m ^OLEG VESELIČE ŠE SIRENA , MAHAROVEC - Gasilsko j"štvo Maharovec priredi v "boto, 10. avgusta, ob 19. uri ejiko vrtno veselico. Ob tej Nožnosti bo ob 20. uri svečan Ptevzem sirene na gasilskem ""triu. Smetnjake razbijajo konec tedna Letos bo Komunala v Novem mestu smeti odvažala skoraj v - Koški tarča objestnežev - Zamenjava kant z zabojniki vseh naselij v treh občinah O divjem plakatiranju NOVO MESTO - Delo javnega podjetja Komunala je na očeh javnosti, kar še posebej velja za njen sektor Splošna komunala; ta sektor, v katerem je zaposlenih 38 delavcev, skrbi za odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov, za vzdrževanje in čistočo javnih površin, v nje-govcm okviru stu pogrebno in pokopoliško službo po tržnico, porkirisco in parkirna hiša, javna stranišča in ne nazadnje odvozi vozil z zloglasnim “pajkom”. “Pri našem delu, še posebej pri tistem, ki se nanaša na javne površine, zelo dobro sodelujemo z občinskim sekretariatom za komunalne zadeve,” pravi vodja sektorja Splošna komunala Slavko Mesojedec. Komunalne odpadke odvažajo iz velike večine naselij v občinah Novo mesto. ,'HNALA Slavko Mesojedec Šentjernej in Škocjan, letos bodo začeli te odpadke odvažati še z ajdovske planote in nekaterih odmaknjenih vasi, tako da bo odvoz urejen tako rekoč iz vseh krajev v teh treh občinah. “Še veliko pa je klasičnih smetnjakov, tako imenovanih kant, ki pa jih zamenjujemo s sodobnimi 700-litrskimi zabojniki, ki so prirejeni za avtomatsko dviganje, in taki zabojniki bodo slej ko prej obvezni po celi Sloveniji.” Komunala je laniTtabavila novo sodobno vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov, letos pa bodo kupili še eno, ki stane okoli 18 milijonov tolarjev in bo zamenjalo 10 let staro in iztrošeno vozilo. Komunalni delavci so pred nedavnim dobili tudi nove delovne kombinezone iz kakovostnega materiala, odločili pa so se za zeleno barvo, ki je zamenjala prejšnjo oranžno. Pred kratkim so zamenjali polovico od okoli 120 koškov za smeti v mestu in ob mestnih vpadnicah, drugo polovico pa popravili in prepleskali. Ti koški so namreč pogosta tarča razbijaško nastrojenih objestnežev. Največ se nad njimi znašajo ob petkih in sobotah ponoči. Komunala je tudi eden od odločujočih izvajalcev nedavno sprejetega in že veljavnega občinskega odloka o plakatiranju, ki naj bi na tem področju končno naredil red in odpravil plakatno onesnaževanje. Na Komunalo se nanaša tisti del odloka, ki govori o tako imenovanih javnih obvestilnih mestih; gre za valje in panoje, ki jih je sedaj v mestu 10 in na katerih je po odloku edino dovoljeno razobešati plakate, to pa lahko opravlja le Komunala. Naročnik mora za plakatiranje plačati občinsko takso ter razobe-šanje in odstranitev plakatov, kar je naloga Komunale. Nihče torej ne sme več samovoljno lepiti plakatov po vseh mogočih in nemogočih mestih in za kršenje odloka so zagrožene visoke kazni. Vsak plakat, ki ga nalepijo komunalni delavci, mora imeti žig in po končani prireditvi morajo komunalni delavci plakate tudi pospraviti. “Kršiteljem bomo stopili na prste in na črno razobešene plakate odstranjevali, a na njihov račun,” obljublja Mesojedec. Plakatiranje za kulturne in nekatere športne prireditve je oproščeno plačila občinske takse. Komunala bo uredila še dodatnih 10 do 15 obvestilnih mest za potrebe javnega obveščanja, pred volitvami pa bodo strankam za plakatiranje v predvolilni kampanji ponudili v najem posebne premične panoje. A. BARTELJ K KRKA Fl v* j: KONEC ČRNEGA PLAKATIRANJA ? - Po nedavno sprejetem občinskem odloku je dovoljeno plakatirati le na za to določenih mestih, za razobešanje in snemanje plakatov pa je poverjena Komunala. Ta odlok naj bi naredil konec plakatnemu onesnaževanju. (Foto: A. B.) NADŠKOF BO OBISKAL ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 18. avgusta, bo Šentjernej obiskal nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki bo letos oktobra obhajal svojo zlhto mašo. Ob 7.45 bo slovesen sprejem pred župnijsko cerkvijo, kjer ga bodo pozdravili domača godba, cerkveni pevci in župan občine. Ob 8. uri bo maševal in pridigal v župnijski cerkvi. Po maši bo na pokopališču blagoslovil novo mrliško vežico, ob pol enajstih bo maševal na Tolstem Vrhu, popoldne ob 14. uri pa bo blagoslovil konjske dirke. V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH JE VEDNO DOVOLJ KOPALCEV - Kljub slabemu vremenu v maju in pni polovici julija pričakujejo, da bodo kopalno sezono zaključili vsaj tako dobro kot lani. V Šmaijeških je sezona celo leto Obeta se jim še ena uvrstitev med najboljše turistične kraje Slovenije - Za goste tudi kulturni in rekreacijski program - Pripravljajo projekt kakovosti ISO 9001 NOVO MESTO - Krkino zdravilišče Šmarješke Toplice je že nekajkrat do sedaj prejelo Delov zeleni list za uvrstitev med najboljše slovenske turistične kraje, za katere so glasovali bralci Dela. Po dosedanjih rezultatih pa tudi v letošnji akciji sodijo v sam vrh. Na prvem mestu za “naj” turistično osebnost, za katero Delovi bralci letos glasujejo prvič, pa je trenutno njihov vodja - hotela Darinka Bobnar. Zdravilišče Šmarješke Toplice je v prvih sedmih mesecih ustvarilo okrog 50.000 nočitev, kar pomeni, da je bilo v tem času zdravilišče zasedeno kar 81-odst. S tako visokim odstotkom zasedenosti se ponašata v Sloveniji le še zdravilišči Dolenjske Toplice in Strunjan. ’w*>wwr KARAOKE V NOVEM MESTU - Zadnjo soboto zvečer je na Glavnem trgu v Novem mestu potekala priljubljena zabavna televizijska oddaja karaoke, ki je na prostrani novomeški trg privabila nekaj tisoč navdušenih gledalcev in poslušalcev. To je bila že 127. oddaja karaok, nastopilo pa je 17 pevcev oziroma pevskih duetov in triov. Tudi slabo vreme in dež nista mogla uničiti sobotnih karaok na Glavnem trgu. (Foto: A.'B.) Zdravilišče Šmarješke Toplice ima 290 ležišč in 122 zaposlenih v zdravstvu, gostinstvu in v hotelu. Šmarješke Toplice so znane po preventivnih in kurativnih programih za bolezni srca in ožilja in po rehabilitaciji gibalnega aparata s poudarkom na športnih poškodbah, predvsem nog. Pri njih letujejo v glavnem domači gostje, 85 odst., ostalo so tujci, največ Avstrijci. Okrog 70 odst. gostov je samoplačnikov, ostalo so gostje, ki prihajajo na preventivne pro- grame preko podjetij in pacientov, ki pridejo v zdravilišče preko zdravstvene zavarovalnice. Poleg zdravstvene oskrbe v zdravilišču poskrbijo tudi za bogat kulturni in športno-rekreacijski program, saj so na voljo bazeni, teniška in druga igrišča v športnem centru in lepo urejen piknik prostor. “Za hotelske goste pripravljamo sprehode, razna predavanja, slikarske razstave in ostale kulturne prire- luhohranjski drobiž] Se turizmu obetajo boljši časi? k'Zlet po dolini reke jKKE - Zadružna turistična (8encija Vas je skupaj s časopisi" Nedelo organiziralo nedelj-klet po dolini reke Krke. Lep Njem so udeleženci dočakali S1*' v našem koncu. V Žužem-Lerku in na Dvoru je gotovo veli-S *animivih točk, ki si jih velja J'edati. Žal je slabo vreme odvr-. " mnoge udeležence izleta po S”! še vedno turistično ne dovolj TO""ani dolini reke Krke. U piknik na valovih kr- jr" II. - Slabo vreme je prejšnjo |>S"oto zagodlo tudi gasilcem Dvor. Tilko bo tradicionalni Delovno turistično društvo Žužemberk - Dvor S Petindvajseti Piknik na valo-ij. Krke prestavljen na jutrišnji to je na petek, 9. avgusta, ob Nmbcl Franca Miheliča, orga-Ntorjj pa se dogovarjajo tudi za jjS'op obetajoče mlade pevke S|?'"še Mihelič. Nataša je na fe-Nlu MMS v Portorožu skupaj i^tom Pestnerjem dobila odiič-3. nagrado občinstva. ,, pKekrita streha - šoi- I j "stavba na Dvoru je tc dni ENla novo podobo. Prekrita z Jetrni strešniki Bramac bo tako Nla varno zavetje šolarjem v s'"dnje tisočletje. "ri. Dogajanje bo popestril Čeprav začetki turističnega društva Žužemberk - Dvor segajo v leto 1992, ko je delo društva zastavil Vlado Kostevc, kije kot učitelj Fizike prišel službovat v Žužemberk, je delo društva v teh nekaj letih bogato in pestro. Letošnja anketa in raziskovalna naloga učencev žužemberške osnovne šole pod njegovim vodstvom je pokazala, da so Suhokranjci dokaj gostoljubni, vendar pa se sami s turistično dejavnostjo ne bi ukvarjali. “Gotovo je, da je društvo premalo poznano v kraju, kjer deluje, želimo pa širšo javnost opozoriti na naravne lepote in kulturnozgodovinske znamenitiosti turizma v Suhi krajini,” pravi predsednik društva Kostcvc. Prvi korak k temu je že narejen, leta 1993 je izšel katalog Žužemberk - Dvor, ki prinaša zanimivosti in številne podatke o teh krajih v treh jezikih. Ka(a,0g je Ž£ poše, pripravlja pa se izpopolnjen ponatis. Izdali so tudi zloženko v spomin na nekdanjo rimsko cesto, ki je šla čez te kraje. Novost | so tudi pokrajinske narodne noše, v katerih so se dekleta in fantje že predstavili na raznih Vlado Kostevc prireditvah. Pri tem zelo pomaga in aktivno sodeluje Janez Gliha, lokalni vodič, ki v značilnem su-hokranjskem narečju organiziranim'skupinam razkazuje Žužemberk. Dekleta pa se bodo s pesmijo in v nošah predstavila tudi na otvoritvi mladinskega svetovnega prvenstva v Novem mestu. Letošnje leto so člani društva skupaj s klubom suhokranjskih študentov, osnovnošolskim turističnim krožkom in z delavci z javnih del čistili Krko in grajsko dvorišče. Veliko prostega časa je Vladu vzel projekt izdaje novih štirih razglednic z motivi Žužemberka, Dvora, Ajdovca, Šmihela in pokrajine. Sedaj, ko so razglednice v prodaji in je zelo ugoden odziv nanje, pa že razmišljajo, kako bi se povezali tudi z ostalimi deli Suhe krajine, s Hinjami in Ambrusom, da bi turisti dobili informacije tudi o njih. S. MIRTIČ Darinka Bobnar ditve,” razlaga vodja hotela Darinka Bobnar. Pred kratkim so imeli na piknik prostoru, kjer za hotelske goste večkrat pripravijo tudi večerje, karaoke. “Vsaj enkrat na teden goste odpeljemo na izlet v Kostanjevico, Pleterje, na Bogenšperk, v Stično ali na Mirno goro,” pove Bobnarjeva. Za vse to skrbi kulturni animator, v zdravilišču pa imajo tudi športnega animatorja. TABOR SLS GORIŠNICA 96 ŠENTJERNEJ - Slovenska ljudska stranka, podružnica Šentjernej, vabi vse svoje člane, simpatizerje in somišljenike na 8. tabor Slovenske ljudske stranke v Mo-škanjce pri Ptuju v nedeljo, 18. avgusta. Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz, prijave pa sprejema Alojz Drobež do torka, 13. avgusta, na tel. 81 453. Zdravilišče Šmarješke Toplice se v bodoče ne namerava širiti, sile bodo usmerili v dvig kvalitete storitev in v strokovno usposabljanje zaposlenih. Trenutno delajo na projektu kakovosti ISO 9001, ki naj bi ga pridobili v začetku prihodnjega leta. J. DORN1Z OBVESTILO KMETOVALCEVM NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem, objavlja razpis za dodelitev proračunskih sredstev za uvajanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Sredstva se bodo dodeljevala za lastno predelavo in skladiščenje kmetijskih pridelkov in prodaje, predelavo lesnih sortimentov ter uvajanje in pospeševanje kmečkega turizma. Vsi podrobnejši pogoji glede razpisa so objavljeni v Pravilniku o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, ki je objavljen na oglasni deski Mestne občine Novo mesto. Rok za prijavo je najkasneje do 9. septembra ‘9% Inž. IGOR HROVATIČ TURISTIČNI PRAZNIK V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Dolenjska turistična zveza priredi v soboto, 10. avgusta, z začetkom ob 8 JO pri osnovni šoli Grm, turistični praznik ob svoji 40-letnici in svetovnem mladinskem prvenstvu v kolesarstvu. Povorka članov turističnih društev iz Semiča, Straže in Žužemberka, kostanjeviških mažoretk, častnih gostov, godbe na pihala in konjeniškega kluba iz Šentjerneja bo odšla skozi središče Novega mesta na Loko, kjer bodo udeleženci tudi nastopili. Najprizadev-nejši turistični delavci bodo dobili priznanja in nagrade. i«. 32 (2452). 8. avgusta 1996 DOLENJSKI LIST tttii I Z M A Š I H 0 3 Č I N Mii Skrivnostna želva lazi še po vsej Beli krajini Z akcijo “Iščemo želvo močvirsko sklednico” so naravovarstveniki prišli do presenetljivih podatkov ČRNOMELJ - Čeprav za želvo močvirsko sklednico velja, da je precej plašna in je kljub večkratnemu opazovanju Mlake v krajinskem parku Lahinja, kjer naj bi imela eno od domovanj, ni bilo dano videti niti avtorjem knjižice o tem parku, pa nekaj domačmov trdi, da so jo že večkrat opazili. Pred časom je prišla celo na dvorišče domačije na obrobju Velikega Nerajca, vasi na pragu krajinskega parka. Močvirska sklednica, ki je uvrščena na slovenski rdeči seznam plazilcev kot prizadeta vrsta, je naša edina avtohtona sladkovodna želva. O njeni razširjenosti je le malo znanega. Ve se, da živi na Ljubljanskem barju, nekatera slučajna opažanja pa so potrjevala tudi njeno prisotnost v Beli krajini. Da bi ugotovili razširjenost želve v jugovzhodni Sloveniji, so na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pričeli z akcijo “Iščemo želvo močvirsko sklednico”. V sodelovanju z dr. Narcisom Mršičem je nastala informativna zloženka o želvi. S pomočjo zloženke, medijev, učiteljev in učencev belokranjskih šol so začeli zbirati podatke o želvi in njenih bivališčih. Odziv je bil presenetljivo dober. Pred akcijo je bilo znano, da želve živijo v Gornjem kaiu pri Hrastu in v Mlaki pri Mali Lahinji. Ko pa je stekla akcija, so na zavodu ugotovili, da so ljudje našli ali opazili želvo ob vseh vodotokih, a tudi daleč od njih. Rezultati akcije so bili za zavod presenetljivi, saj pred njo niso verjeli, daje plaha in skrivnostna želva še vedno razširjena tako rekoč po vsej Beli krajini. Zanimivo je, da so med akcijo dobili pomembne podatke o * V Beli krajini se lahko pohvalijo še z eno izjemno redko živalsko podvrsto: s črnim močerilom. Zasledili so ga v izvirih Dobličice in Jelševnišči-ce. Zlasti slednji izvir je pomemben za znanstveno raziskovanje, saj je črne močerile moč opazovati v naravi. Žal pa je izvir močno ogrožen zaradi deponije livarskih peskov v zaledju. močvirski sklednici v dolini Krke, za katero je bilo celo že uveljavljeno prepričanje, da je želva zaradi onesnaženosti reke izumrla. Obvestila o želvi so prišla tudi iz Šentlenarta pri Brežicah, kjer so jo opazili v opuščenem glinokopu, in iz Brestanice, kjer so jo videli v brestaniškem ribniku. M. B.-J. Še nobena hiša nima vodovoda Krajevna skupnost Jugorje je edina v metliški občini, kjer nimajo položenega še niti metra vodovoda - Podtalnica le kot sanitarna voda - Kaj bo s cerkvijo in obzidjem? JUGORJE - Krajevna skupnost Jugorje je z okrog 160 prebivalci na Jugorju, Selih, Mačkovcu, Skemljevcu in Božič Vrhu ena najmanjših v metliški občini. Zato pa ima že vrsto let gotovo enega največjih problemov. Krajevna skupnost Jugorje je namreč edina v občini, kjer niti v eno gospodinjstvo ne priteče voda iz vodovoda. “Gradnjo vodovoda imamo v ceveh s Hrasta v Dole. Iz Dol do planih krajevne skupnosti in tudi občine že vsaj 20 let, a smo še vedno brez njega. Najbližje smo bili gradnji leta 1991, pred osamosvojitvijo Slovenije. V načrtu je bilo, da bi jarke za vodovod kopali vojaki. A prišla je vojna in vse je padlo v vodo,” pove predsednik KS Jugorje Ivan Klemenčič. Letos naj bi - tako vsaj je bilo rečeno -pritekla voda po vodovodnih najbližje vasi v jugorski krajevni skupnosti je potem le še dober kilometer. Res, daje problem teren kamnit, še večji pa je, ker v metliški občini na splošno primanjkuje pitne vode. “Druga možnost je, da bi dobili vodo iz semiškega konca, iz Malin, a kaj, ko tudi tam še ni vodovoda,” pravi Klemenčič. Prav zaradi vseh teh problemov si ljudje veliko obeta- ROGISTI PRI VINJSKIH LOVCIH - Pri domu viniških lovcev na Žežlju se je ob jubileju LD Vinica zbralo veliko članov zelene bratovščine in njihovih prijateljev. V bogatem kulturnem programu ob slovesnosti pa so nastopili Zasavski rogisti (na fotografiji), lovski pevski zbor zveze lovskih družin Bele krajine in tamburaši viniške folklorne skupine. (Foto: M. B.-J.) IZLET VINOGRADNIKOV Ob Kolpi bo počasi le zavladal red METLIKA, SEMIČ - Društvo vinogradnikov Bele krajine organizira izlet na kmetijski živilski sejem v Gornjo Radgono, ki bo na vinogradniški dan, v torek, 27. avgusta. Prijave članov društva zbirajo do 15. avgusta v trgovini kmetijske zadruge-železnine v Semiču ter Martin Kramarič v zdravstvenem domu Matlika. Turistom ne bo več dovoljeno prav vse ■ Prostorski ureditveni pogoji za Adlešiče in Griblje ADLEŠIČI, GRIBLJE - Belokranjci so naval turistov zadaja leta na Kolpo pričakali v glavnem nepripravljeni, zato je bilo veliko divjega kampiranja, parkiranja tik ob reki, onesnaževanja okolja, škode po njivah in slabe volje domačinov. Vendar se zadnje čase stanje le izboljšuje. OBVESTILO KMETOVALCEM Na delu področja občine Črnomelj (predvsem področje Ručetne gore) je 3. avgusta neurje z močnimi padavinami, vetrom in točo povzročilo škodo na kmetijskih površinah. Kmetijske pridelovalce s stalnim prebivališčem v občini Črnomelj obveščamo, da lahko prijavijo ob neurju nastalo škodo, in sicer do 31. avgusta 1996 na Občini Črnomelj, Trg svobode 3, v sobi št. 3, vsak dan od 8. do 10. ure in od 14. do 15. ure. Ob prijavi je potrebno izpolniti obrazec, ki ga dobite na istem naslovu, in potrdilo o statusu kmeta, ki ga dobite na upravni enoti Črnomelj, Trg svobode 3, v sobi št. 26. V Črnomlju so namreč sprejeli prostorske ureditvene pogoje (PUP) za krajevni skupnosti Ad-lešiči in Griblje. Glavni namen dokumenta je načrtno urejanje kopališč, hkrati pa so bili dani pogoji za posege v prostor. Podjetje Topos iz Dolenjskih Toplic, ki je pripravilo PUP, je dalo v oalogi prednost varovanju prostora, hkrati pa upoštevalo, da želijo prebivalci in občina čim hitrejši razvoj, ki bi omogočal lažje preživetje in preprečil beg mladih iz teh krajev. Zato naj bi dajali pri ohranjanju kmetijstva prednost razvoju turizma na kmetijah. Dokument je kompromis med željami investitorjev in varovanjem naravnih in kulturnih vrednot, vodnih virov, kakovostnih kmetijskih zemljišč in gozdov. Tako naj bi večje in manj občutljive predele ob Kolpi, ki so že sedaj kopališča in so dobro povezana z naselji, kot sta Adlešiči in Griblje, namenili za urejena kopališča. Manjše prostore v ostalih vaseh pa bi zavarovali in ohranjali v sedanji rabi, torej za kopanje domačinov ali za goste kampov in turističnih kmetij. Tako je na obrežjih in ravnicah ob Kolpi dovoljena le ureditev kopališč in šotorišč s spremljajočimi programi, medtem ko bodo parkirišča, kampi, apartmajska naselja, dnevna oskrba, večje površine za rekreacijo urejene v vaseh. Tudi dostop do Kolpe z avtomobili ni dovoljen. V PUP so določeni natančni pogoji za ureditev kopališč, kampov in apartmajskih naselij. Kot je zapisano v PUP, naj bi se v vaseh razvijalo kmetijstvo in dejavnosti, ki bodo pripomogle k boljši preskrbi in kulturnemu življenju. Pri tem naj bi posebno pozornost namenili razvoju domače obrti, ki že izumira in ki lahko popestri turistično ponudbo. Zaželjeno je ohranjanje in prenavljanje starih domačij. Predvsem pa je pomembno, da doma- čini izkoristijo posebnosti dežele in jih predstavijo na svojevrsten način. Turistična ponudba ob Kolpi se mora prilagoditi za te kraje značilnim danostim in ne narobe. ,, „ , M. B.-J. Je v Lebico vodilo sto stopnic? Koliko je resnice v ljudskem glasu, bo jasno šele, ko bodo izvirno kraško jamo Lebico dokončno očistili • Analize o kakovosti vode - Del semiške kraške učne poti SEMIČ - Pred sto leti je bila izvirna kraška jama Lebiča na obrobju Semiča eden pomembnejših virov pitne vode. Predvsem v zadnjih nekaj desetletjih pa se je mnogim zdela tako zelo primerna za odlaganje odpadkov, da so jo z njimi napolnili prav do vrha. A ekološka zavest nekaterim krajanom ni dala miru in začeli so jamo čistiti. Letos spomladi so opravili pet prostovoljnih čistilnih akcij, z njimi pa bodo nadaljevali zopet jeseni. Stari ljudje povedo, da je v jamo vodilo sto stopnic, mlajši pa pravijo, da se bodo prepričali, ali podatek zares drži, ko bodo jamo očistili do dna. Takšno čiščenje pa bo precej tvegano, zato bodo gotovo morali poklicati na pomoč strokovnjake. Doslej jim je uspelo očistiti jamo šele pet metrov v globino. Na delu, ki so ga očistili, so popravili tudi oporni zid, vhod v jamo pa bodo zaprli s kovanimi železnimi vrati, tako kot je bil nekdaj že zavarovan, o čemer še vedno pričajo vratni tečaji. Ker je bil glavni namen čistilnih akcij, da obnovijo pomemben vir pitne vode, bodo oddali v analizo vodo in sedimente, da bodo ugotovili, ali so onesnaženi s PCB ali ne. Če bodo analize pokazale, da je voda primerna za uporabo, naj bi -takšna je ideja krajanov - namestili črpalke za pitno vodo. Obstajajo tudi domneve, da je mimo Lebiče vodila rimska cesta, s pomočjo sond pa naj bi te domneve potrdili ali zavrgli. Domačini se zavzemajo, naj bi mimo Lebiče vodila predvsem pešpot. Ne nazadnje tudi zato, ker je Lebiča že vrisana v semiško kraško učno pot, v katero so med drugim zajeta tudi izvira Krupe in Cuze in kraška jama Mahkovec. Po besedah Jožeta Simoniča, enega od pobudnikov sanacije Lebiče, bodo spomladi ob poti, ki vodi do jame, zasadili bele breze in stare avtohtone sorte sadnega drevja, kot so slive, češnje, hruške, lepke, nešplje, oskorši. Pred vhodom v jamo pa bodo postavili pojasnjevalne table, medtem ko so klopi za počitka željne že namestili. . M. BEZEK-JAKSE Kdaj bo semiški občinski praznik? Podporo dobil 28. oktober SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec je že pred časom v občinskem glasilu Semičan objavil pobudo o zbiranju predlogov za datum, ko naj bi nova občina praznovala svoj občinski praznik. Na pobudo je prišlo pet pisnih predlogov. V štirih predlagatelji pravijo, naj bo občinski praznik 28. oktobra, v spomin na dan, ko je na Gornjih Lazah padla prva belokranjska četa. Pred ustanovitvijo občine so imeli Semičani na ta dan praznik krajevne skupnosti. 28. oktober je predlagalo Društvo upokojencev Semič, Združenje borcev in udeležencev NOB občine Semič, Združenje borcev in udeležencev NOB občine Semič - sekcija vojnih invalidov, prišla pa je tudi pobuda občanov, ki jo je podpisalo 8 ljudi. Kulturno društvo Orel iz Semiča pa je predlagalo, naj bo občinski praznik 27. junija, ko je bil pred 98 leti odprt prvi vodovod v Beli krajini. Z občine so zaprosili tudi Belokranjski muzej v Metliki, da poskusi poiskati datum ustanovitve prve občine Semič, vendar pa je vprašanje, če bo ta podatek sploh moč najti. Odbor za družbene dejavnosti pri občini Semič je zato sprejel pobudo, naj ostane praznik občine dosedanji praznik krajevne skupnosti, torej 28. oktober. Zadnjo besedo pa bo seveda imel občinski svet. M. B.-J. Ivan Klemenčič jo od regionalnega projekta gradnje belokranjskega vodovoda. Čeprav imajo sedaj sicer velike vodnjake, pa morajo ob suši dovažati vodo še s cisternami. Večina si jih pomaga kar z vodo iz rezervoarja na Luži pri Selih, vendar ta podtalnica, po analizah sodeč, ni primerna za uživanje, temveč zgolj za sanitarno vodo. Klemenčič potoži, da sta poleg vodovoda največja problema v krajevni skupnosti cerkev sv. Vida na Jugorju, ki je potrebna popravila, predvsem pa bi jo morali prekriti, ter obzidje okrog pokopališča, ki je že močno načeto. M. BEZEK-JAKŠE Lovski jubilej z grenkim priokusom Vlom pred prireditvijo - Obisk predsednika Avberšeka VINICA - V Beli krajini je 10 lovskih družin združenih v zvezo lovskih družin Bele krajine, kar šest od njih pa jih letos praznuje 50-letnico. Med njimi lovska družina Vinica, ki je preteklo nedeljo pripravila slovesnost ob * Predsednik lovske zveze Slovenije mag. Franc Avberšek, ki je poleg priznanj lovcem podelil LD Vinica tudi odlikovanje tretji red zaslug za lovstvo, pa je dejal, da bi v zadnjem času nekateri radi dosegli, da lovska organizacija ne bi več delovala tako kot sedaj. Temu lovci nasprotujejo, saj je njihova organizacija naravovarstvena in takšna želi tudi ostati. “Prav tako ne vidimo nobene potrebe, da bi razbijali lovsko organizacijo in spreminjali meje 415 lovskih družin. Žalostno je, da nam tujina priznava dosežke v zadnjih petih desetletjih, marsikdo v Sloveniji pa ne,” je dejal Avberšek. Predsednik ZLD Bele krajine Anton Vrščaj pa je dodal, da gre danes lovcem predvsem za varstvo okolja. jubileju pri svojem lovskem domu na Žežlju nad Vinico. Žal z neko- liko grenkim priokusom, saj so jim v noči pred prireditvijo vlomi- li v dom in z razstave ukradli kapitalni medvedji kožuh. LD Vinica je leta 1946 ustanovilo 16 članov: od njih je živ le še Miko Prokšelj iz Učakoveev, ki se še vedno udeležuje vseh lovov in delovnih akcij. Danesjevdru^jpi, ki upravlja s 6.400 ha lovskih površin, 60 Članov. Za enega večjih uspehov si štejejo gradnjo lovskega doma, zgrajenega s prostovoljnim delom, saj je lovska družina plačala le gradbeni material in notranjo opremo. Kot je na slovesnosti dejal predsednik LD Vinica Evgen Žagar, se število srnjadi, ki je bila sicer glavni dohodek družine, vse bolj zmanjšuje, a ne zaradi odstrela, ampak zato, ker so skoraj vse košenice in njive, ki so včasih dajale tej divjadi prvovrstno in obilno hrano, pogozdene. Sicer pa jeleni in divji prašiči povzročajo v gozdu in na njivah precejšnjo škodo, ki jo morajo lovci po zakonu drago plačati. Žagar je pohvalil dobro sodelovanje s sosednjimi lovskimi družinami, posebno pa s pobratenim lovskim društvom Družac iz Bosiljevega onkraj Kolpe, a katerim skupaj skrbijo za razplod divjih rac. M. B.-J. Sprehod po Metliki KAR NEKAJ METLIŠKIH MLADENIČEV nosi majice z napisom BODIMO STRPNI DO LJUBLJANČANOV. Pod temi besedami je narisan krokar, ki ga sicer najdemo v metliškem grbu, z žabo v kljunu. Regica simbolizira “Žabarje", kakor zafrkljivo imenujejo Belokranjci Ljubljančane, ki radi zviška gledajo na podeželane. Po Metliki je slišati, da so že v tisku majice z geslom: PUSTIMO DIHATI ČRNOMALJCEM, kar naj bi le-te tako razjarilo, da so menda že naročil' transparente z besedami: TUDI METLIČANI SO NAVSEZADNJE LJUDJE. JERCA MRZEL, ki je pred kratkim nastopila na metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditvah Pridi zvečer na grad, je dolgo v noč podaljšala svoje umetniško podajanje. “Kaže, da nas ima zelo rada,” je ob tem solznih oči ugotavljala učiteljica razrednega pouka. “Ne gre za to,” ji je pojasnil metliški zlobnež Matjaž Rus, “Jerca podaljšuje petje in recitiranje zato, ker je med gledalci tudi M. F., znana metliška tečnica, pa se Mrzelova boji, da bi se morala po nastopu z njo pogovarjati. Jerca čaka, da M. F. omaga in odide domov še pred koncem njenega nastopanja.” VSE VEČ LJUDI SE POSLUŽUJE BANKOMATA, ki je postavljen v novem trgovsko-po-slovnem središču, in nekaj jih je kar debelo pogledalo, ko so pp vpisu osebne številke zaslišali debel glas: “Zmanjkalo je denarja!” Glej ga vraga so si mislil' Metličani, prvi govoreči bankomat v Sloveniji! Pa je bil le Rafo, trgovec iz bližnje Elektrotehne, ki seje postavil za napravo in zaigral bankomat. Črnomaljski drobir ZAMUDA - Slovesnost ob 50-obletnici lovske družine Vinica na Žežlju se je pričela s skoraj polurno zamudo. Ljudje so spraševali organizatorje, če so se ji'11 morda pokvarile ure, nekateri pa so celo razmišljali, da bi lovcem poklonili kakšno natančno švicarsko uro. Pa sojih lovci prehiteli ia še edinemu ustanovnemu članu lovske družine Miku Prokšlj3 poklonili stensko uro, čeprav ml'" nar in žagar Prokšelj ni bil kriv za zamudo. PRIZNANJA - Številni lovci so, kot se spodobi, na prej orne-njeni slovesnosti prejeli tud' j priznanja. Toda nekateri med njimi so bili tako zaposleni z različnimi opravili, povezanimi s prl” reditvijo, da so po večkratnem pozivu komaj lahko prišli P° priznanje. Tudi to je dokaz, da s0 priznanja dobili pravi ljudje. VREME - Metličani so se d° minule sobote hvalili, da jim J{ kljub letošnjemu muhastemu poletju uspelo pripraviti 11 poletnih kulturnih prireditev, ne da h1 padla ena sama kapljica dežj3: Zato pa je v soboto lilo, kot h! zlivali na grajsko dvorišče Skat- j' ^ dvakrat reči, da ne bodo Meti1! čani za ta vremensko ponesrečen' večer iskali krivdo pri Črnomal)' cih. Vreme seje namreč pokvaf! lo prav v tednu, ko so ČrnomaljP obvestili javnost, da bodo tudi o* pripravili poletne kulturne prl' reditve. ..... Semiške tropinej MEJA - Semiška občina n® i|j meji na Hrvaško, tako kot nje1' k GvL- runicl-i civcoili Alt ll’ ‘ s. dve belokranjski sosedi. Ali Je ., dobro ali slabo, vedo najbolj' Semičani sami. Res pa je, da * ,i( semiškemu županu vsaj ni P® av iiii,ii\v iii u z.u}iuiiu » juj > . trebno ubadati s takšnimi pt0° lemi, kot jih ima na primer ffle, liški. Na metliškem mednaroh nem mejnem prehodu so narnfe decembra lam ukinili fitosand3 no inšpekcijo, tako da mora tojj® na mejni prehod na Obrežje, ►* podaljša pot vsaj za 150_kiy^ Metliškega župana Matkoviča! seveda zanimalo, zakaj je prl do ukinitve inšpekcije. Očitn?J na inšpekcija v Metliki ukinjaj zato, ker je tudi na hrvaški str" ni. Ko je Matkovič vrtal naprej.L ugotovil, da to drži, vendar sc'L Hrvati ukinili mesec pozneje k Slovenci in to zato, ker je ni b' na slovenski strani. Semiške*!. M MIHIII. OGIlIlci*'- . j * takšnim detektivk e. delom prizaneseno, zato pa H.Jj f«v' ko več časa nameni raziskovanj., |,i' ko vce časa nameni razisKo»”-;.j kdaj bo kakšna občinska c«» postala republiška. ROTOVŽ - Semičanov ne jj ti, ker središče njihove obe' nima mestnih pravic. Kljub tcj\| si prizadevajo, da bi Semič t*L vse, kar imajo veliki. Tako so h'^ v kateri je muzejska zbirka, poimenovali kar rotovž. H! 'robne iz Kočevja deklica SPET PRI VODNJAKU - Deklica s piščaljo, delo akademskega kiparja Staneta •arma, bo od 14. avgusta spet na *rgu sv. Jerneja. Objesneži so “oslej večkrat poškodovali bro-nasti kip pri vodnjaku, zato je bil branjen v prostorih KS Kočevje ®esto. Načrt za ureditev okolice Jodnjaka bo izdelal arhiktekt “runo Urh, obnova kipa je pod Nadzorom Staneta Jarma, posta-Ve* iz umetnega kamna pa bodo naredili v Ljubljani. ČETRTA BANKA - Iz polletja poročila o delu kočevske ot>cine je razbrati, da je občina Najboljša “firma” v občini, ki se T* uspešneje loteva tudi banč-"istva. 170 milijonov tolarjev, ki 1'n občina do konca polletja ni P°rabila kljub tolikšni obilici po-reb, vedno znova postavlja pod *Pfašaj pravičnost dajanja predati eni potrebi pred drugo. ,e|o kar zadeva že dokončno Prejate odločitve o izgradnji S? šole v Kočevju, kaže, da je očmi več do tega, da posoja de t5: kot pa da bi ga pametno po-I* ,'la. Thkšnega mnenja so neka-®r' člani kočevskega občinskega . *ta, ki brez dlake na jeziku, “ko kot tudi sicer, občini očitajo, |,a ?e obnaša kot četrta banka v °cevju. Ob tem pa opozarjajo, a trna kočevska občina tako jhalo denarja in tako veliko stvari, JI1*1 je potrebno urediti z občin-*lm denarjem, da se preprosto i more in ne sme iti bančništvo, tudi je to “ovito in zavito” v sevanjg občasnih likvidnostnih doi^V kočevskega zdravstvenega OBČAN SPRAŠUJE-medved ODGOVARJA jt' fojje rekel tisti Slovenac, ki se magistralki v se počuti kot v rodnem Beo-Afa, saj so ceste razkopane, pjff* iofer ne uP°š,eva semaforjev, , j Po se sprehajajo kar po sredi- jaiški zobotrebci IPRESENEČENJE - Ribniški Hi ,nsk> svetniki so bili na nedav-pre^nj‘ seF sveta menda precej v. seneJem, ker seji niso prisost-predstavniki tiska. Kot že pajuo, je verjetno tudi tokrat it! t ^a" za t0 padla na novinar-ar zadeva druge, ne moremo Hjg,0.toyo ničesar trditi, za Doleta/ *‘s.* Pa lahko povemo, da sl 'uarjj seje ribniškega občin-De ka sveta, ki bi morale biti jav-ja,Lne ignoriramo in ne zanemar-ii! p' Zanjo namreč nismo vede-PteH ne^ za zadnjo, ampak tudi >ei „ adnjo sejo sveta in še nekaj jPred njo! Vabil za seje ribniki3 občinskega sveta namreč že 'vet ne dobivamo. Predsednik Hitove, zato nam razlog za to k Krpanova kobila %a'.ez£etala: “V načelu je pohval-‘""tj0 velikolaške učiteljice &q j? °trok in da je šola polna. Sla-trt; ?n lega pa je, da mora ravna-H nadomestilo za nosečnice 'j))n r bodo pred-iJli v 1 državne založbe proda-%.v Prostorih osnovne šole *es rt°za Trubarja v Laščah skoraj hebjjM do 16. ure) šolske po- ŠKODE - Regijska turi-ltjja komisija, ki si je ogledala lahki.ln objekte na območju ta Dolenjske, je ocenila Aih |Jh°lje urejeno šolo v Ve-\ -jaščah. Mi lahko dodamo Hph u^'*elji te šole ne kade, Vseu, . n> alkoholik, šolarji pa v fc>l0|/t?mulem šolskem letu niso Sala- n°benega stola, mize, W;,'td. Vse to je danes v slo-$r\, šoltth redkost. Ka ZOBNA ambu- 'i«ii'i ' S L septembrom, no-ra|h.0 skim letom, bo na Čen-1,1,'osnovni šoli v Velikih La-StnaCe,a delati šolska zobna lati anta, in sicer vsak delovni ;*SpUŠAVE PRI IGRIŠČU % lu bodo pri šoli v Laščah %||c Urejati igrišče in njegovo n’z? *car J‘m Je Ministrstvo '|iljin'Vo ‘n šport že namenilo 2,3 tolarjev. ^iPLJENJE SE VRAČA -[hčj ?.levica je vas, v katero se JKro )e.nje- Poleg stare gostil-jV“iniPCCje v vas' zdaj še okrep- ,r - » ruoi z.wuj av um V-J.Z- k^Vh- ^esna, avtomehanična >k0''lca oz. servis Jožeta Zatava 'n konjeniški kljub Ja- >“Ak,.nfa' Na >''AČ‘C Ptki PlNJONE GOJE i v "rjc kY‘avn Hnj^ilja Mohorič, ki ima tudi Sc r-/n v okolici goje šampi-^u .^lavni gojitelj in organiza- V) n J1* tviunuiic, ki ima iu Pogodbenih sodelavcev. mii I Z M A Š I H O B Č l M Mtiš Manj smeti in več cvetja Tildi v zahodnji Dolenjski končno izvedli prvo ocenjevanje v tekmovanju slovenskih krajev ZAHODNA DOLENJSKA - Komisija turističnih organizacij zahodne Dolenjske je v okviru vseslovnske akcije “Moja dežela - lepa, urejena in čista” obiskala 23. julija kraje in objekte v šestih občinah in z ozirom na posamezne kategorije ocenila, da je med kraji s prehodnim turizmom najlepše utejeno Kočevje, med izletniškimi kraji Ribnica; med hribovskimi kraji Trava v občini Loški Potok; med drugimi kraji Predstruge v občini Dobrepolje; med šolami Osnovna šola Primoža Trubarja v Velikih Laščah, med vrtci pa vrtec Sončni žarek v Velikih Laščah. V regijski ocenjevalni komisiji, ki je in bo še ocenjevala naše kraje, so referentka za turizem občine Kočevje Saša Gorše, direktorica drevesnice Kočevje Ljuba Turk-Šega in predsednik Obkolpske turistične zveze dr. Stanko Nikolič. Prvi krog ocenjevanj je potekal maja, junija in julija. Dr. Nikolič je ocenil, da je splošna ugotovitev ob ocenjevanju, da v vseh občinah resno rešujejo težave zaradi odpadkov. Komisija je povsod opazila veliko cvetja, česar še pred nekaj leti ni bilo. Zgledno so pokošeni travniki (in opuščene njive) na območju od Loškega Potoka do Trave, tudi v osilniški občini in na območju Poljanske doline, medtem ko tega ne bi Ljuba Turk-Šega, članica komisije, kmetijska inženirka sadjarsko- vrtnarske usmeritve: “Po mojih opažanjih se zadeve v zvezi z urejanjem okolja izboljšujejo v občinah Ribnica, Kočevje, Velike Lašče in Dobrepolje. V osilniški občini je lepo urejeno okoli gostišča Kovač, slabše pa središče Osilnice in kajakaški center z okolico. Službe kar dobro delajo, na primer odvoz odpadkov, slabše pa skrbe za urejen videz krajev in skupnih naprav občani, čeprav kar lepo skrbe za svoje hiše. V Dobrepolju urejajo vaški središči na Vidmu in v Ponikvah. Nobeno občinsko središče ni vzorno urejeno, še najlažje pa bi vzorno uredili Ribnico. Tudi Velike Lašče bi lahko lepše uredili. mogli trditi za nekatera območja na Kostelskem. 1 J.PRIMC Kaj bo zdaj v nekdanji Smreki? Prostore podjetja v stečaju v Loškem Potoku kupilo podjetje KMS Inženiring iz Ljubljane - Do konca oktobra najemnik še Inles S. D. R. - Dogovor o sodelovanju? LOŠKI POTOK - Pred kratkim je lastnik premoženja Inlesa Smreke iz Loškega Potoka, ki je od decembra lani v stečaju, postala ljubljanska družba KMS Inženiring. S ponudbo višjo od izklicne cene, je presenetila drugega kupca, podjetje Inles S. D. R. iz Sodražice, ki je po stečaju vzelo v najem del Inlesove proizvodnje, pripravljeno pa je bilo prostore tudi kupiti, kar mu ni uspelo. Kaj bo zdaj s proizvodnjo v Loškem Potoku? Ob stečaju podjetja Inles Smreka Loški Potok je delo izgubilo okrog 150 delavcev, vendar jih je okrog 50 nato nadaljevalo s pogodbenim delom za Inles S. D. R. To podjetje je namreč ponovno usposobilo sušilnico, pripeljalo nekaj novih strojev za proizvodnjo lepljenih plošč in v Loški Potok prerazporedilo nekaj delavcev iz Sodražice. Po načrtih tega podjetja naj bi v Loški Potok kmalu preselili vso proizvodnjo lepljenih plošč, da bi tako razbremenili že preobremenjeno proizvodnjo v Sodražici. Tam bi potem lahko ostala in se razvijala samo proizvodnja vrat za pohištvo. V podjetju so še nedavno obetali, da bi s primernim programom v Loškem Potoku lahko zaposlili še okrog 70 delavcev. Kot je povedal direktor družbe Inles S. D. R. Branko Košmrlj, so navezali stike z novim kupcem, in ker je ta dolžan vzpostaviti proizvodnjo v Loškem Potoku, upajo, da se bodo z njim lahko dogovorili o sodelovanju. Pogovore je mogoče pričakovati konec avgusta, enkrat jeseni pa verjetno tudi natančnejšo informacijo o tem, VESELE POČITNICE V RIBNICI RIBNICA - V Ribnici nadaljujejo z veselimi počitnicami za otroke od 7. do 12. leta starosti. Za vse tiste, ki bodo deset dni preživeli v domačem okolju, pa so center za Socialno delo in Javni zavod Miklova hiša ob pomoči občine pripravili pester program prireditev. Tako si bodo šolarji ogledali nekaj zanimivih filmskih predstav, udeležili se bodo kolesarskega izleta, igrali različne igre, obiskali zanimive kraje v ribniški občini, en dan pa bodo preživeli tudi v radiu Univox. Sicer pa sta o programu počitnic vse Ribničane podrobno obvestila Polona in Rebeka, ki sta preživeli prvi del počitnic z šolarji. Brisanje medrodovnih razlik V Kočevju delujeta dve skupini starih za samopomoč - KOČEVJE - Delavci centra za socialno delo v Kočevju se v teh dneh zavzeto pripravljajo na ustanovitev skupine starih za samopomoč. V Kočevju že delujeta dve taki skupini v Domu starejših občanov, tretja, ki bo ustanovljena prihodnji mesec, pa bo združevala stare, ki živijo v domačem okolju. V Domu starejših občanov v Kočevju delujeta dve skupini starih za samopomoč: Vrtnica 1 in Vrtnica 2. Prvotno je bila to le ena skupina, ki sta jo maja lani ustanovili socialni delavki Ana Pevec-Hočevar in Miranda Dekleva. “Biti star pogosto pomeni biti osamljen ne glede na to, ali star človek živi v domu ali v domačem okolju. Do skupine za samopomoč pa stari ljudje čutijo neko obveznost, ki jim daje občutek, da so še potrebni, in prav to je tudi najpomembnejše,” pojasnuje vzroke za ustanovitev skupine, ki se je zaradi velikega odziva oskrbovancev doma razdelila v dve, Miranda Dekleva. Pod vodstvom obeh socialnih delavk, katerima pa je njuna še lani prostovoljna dejavnost letos postala redna, se srečujejo enkrat tedensko. Uro in pol (zadnje pol ure obe skupini skupaj) se pogovarjajo o predhodno izbrani temi. “Nikogar ne silimo, da govori, in vsak lahko pove, kar želi,” pravi Deklevova. “Vizija našega delaje, da povežemo vse tri generacije med seboj, da bi se medgeneracijske razlike izbrisale oziroma da bi postale manj vidne,” pojasnjuje Deklevova smiselnost nadaljnjega dela, ČIGAV BO TURJAŠKI GRAD? VELIKE LAŠČE - Tbrjaški grad je bil doslej v upravljanju Ljubljanskih mlekarn in Gozdnega gospodarstva, zdaj pa je predlagano Ministrstvu za kulturo, da postane državna last. Grad sodi med kulturnozgodovinske spomenike, za katere je pri lastninjenju predvideno posebno varovanje, ker naj bodo taki objekti namenjeni za kulturne, in ne za druge namene. obstoja in širitve takšnih skupin in dodaja, da je njihov namen, da srednja generacija spoznava, kaj pomeni biti star. S tem namenom bodo v delo obstoječih skupin in skupine, ki jo bodo organizirali septembra za starejše ljudi, ki živijo v domačem okolju, vključili tudi posebne skupine mladih, ki jih ravno sedaj pripravljajo. M. L.-S. SKUPINE STARIH ZA SAMOPOMOČ - Vsakoletno srečanje vodij skupin starih za samopomoč dolenjsko-posavske sekcije, v katero sta vključeni tudi obe delavki kočevskega centra za socialno delo, je poučno pa tudi zabavno tako za vodje skupine kot njihove člane. Zadnje takšno srečanje je bilo v juniju v Ribniku pri Brestanici, na katerem so pripravili tudi vrsto družabnih iger (na posnetku). Nekaj kostelskih KOSTELSKA PONUDBA -Mapo turistično-športnega društva Kostel so ponatisnili in ji dodali turistično ponudbo svojega območja. Ponatisa je potrebna tudi karta zgornje Kolpske doline s turistično ponudbo od Osilnice do Dola. Čeprav je na območju TŠD Kostel le 15 zasebnih turističnih ležišč, imajo propagandni material celo v Miinchnu. TA BOR NA MALI SLEVICI - Na fotografiji je del udeležencev letošnjega delovnega tabora na Mali Slevici. Na desni strani sedi Karmen Križančič, ki je tehnični vodja tabora, sicer pa je sem odrejena v okviru javnih del. Pravi, da si želi na likovno akademijo, in prav zdaj čaka odgovor, če je sprejeta. (Foto: J. Primc) Mladi urejajo Malo Slevico Pomoč pri obnovi vasi • Prišli iz vse Slovenije VELIKE LAŠČE - “Prvi dan smo postavljali šotore, danes, drugi dan, smo očistili dva vodnjaka, v soboto bo očiščevalna akcija, v tabor bodo prišli za vikend otroci iz Ljubljane in domači, delo bomo vseh 14 dni nadaljevali po začrtanem programu, katerega glavni cilje je izboljšanje razmer za življenje in delo na podeželju,” je povedala Karmen Križančič, tehnični vodja tabora na Mali Slevici. V taboru bo delovalo 12 mladih iz vse Slovenije, ki bodo v 14 dneh postorili kar precej dela, pomagali domačinom pri kmečkih opravilih in nudili socialno pomoč. • Delovni tabor na Mali Slevici je organiziral Center za uravnotežen razvoj “Vitra” iz Cerknice, sodi pa v projekt “Suhorobarska cesta”, ki ga izvajajo že nekaj let na območju, znanemu po suhi robi. Tabor so postavili na zemljišču Janeza Petriča, v zidanem objektu pa imajo taborniki na razpolago tudi sanitarije in drugo. Karmen je povedala še, da dobro sodelujejo z vodstvom občine Velike Lašče. Delovni tabor so omogočili s prispevki tudi pokrovitelji: Induplati Jarše, Medex, Radenska, Droga Portorož, Ilirija, Anhovo in drugi. Kuhajo si sami, jedo pa zdravo hrano. J. P. ANTON VOLF PODŽUPAN - Na zadnji seji občinskega sveta Osilnica, ki je bila minuli četrtek, L avgusta, so razrešili dolžnosti tajnika občine Antona Volfa in ga nato imenovali za podžupana občine. Za tajnico so imenovali Sando Žurga. Anton Volf bo opravljal dolžnosti tajnika do nastopa dela nove tajnice. Sklenili so še, da bodo razpisali delovno mesto finančnega referenta občine. Na seji so prej sprejeli še pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi in še nekatere sklepe in predpise ter razpravljali o cestah v občini, televizijskem signalu, vodooskrbi, zdravstvu in še nekaterih zadevah. Podrobneje o seji prihodnjič. (Foto: J. Primc) • POTOŠKA “SMREKA” PRODANA - Poročali smo že, daje šel nekoč izredno uspešni obrat “Smreka”, kije nekaj zadnjih let deloval v sistemu holding Inles, že novembra lani v stečaj, na cesto pa skoraj 200 delavcev. Vendar obrat tudi v stečajnem postopku ni popolnoma zastal. V najem gaje začasno vzel S. D. R., d.d., iz Sodražice, vendar so tisti redki, ki so še delali, prejemali bolj socialno podporo kot pa plače. Konec prejšnjega meseca je okrožno sodišče v Ljubljani izbralo izmed dveh ponudnikov KMS inženiring, ki ga zastpa Miha Kranjc. Prvi ponudnik in še sedanji najemnik S. D. R. Sodražica pa je izpadel s ponujenimi 104,8 milijona tolarjev, ker je KMS ponudil okrog 4 milijone tolarjev več. Iz te stečajne mase morajo najprej poplačati dolgove podjetju Lesko, delavcem, NLB in drugim dobaviteljem, kupnino pa plačati v 90 dneh, sicer bo sledila nova licitacija. Vse pa kaže, daje kupec mislil resno, saj te dni nekdanji delavci že prejemajo obvestila o izplačilu septembrske plače še za leto 1994. (A. Koš-merl) kaj bo s prostori bivše Smreke in kaj z delovnimi mesti v Loškem Potoku. Inles S. D. R. ima prostore v najemu še do konca oktobra. V Loškem Potoku trenutno 45 pogodbenih delavcev dela dve vrsti lepljenih plošč in sprednja vrata za pohištvo. Košmrlju se zdi pomembno, da jih je uspelo zadržati kupce in zagotoviti tehnološko prenovo, saj je v Sodražici 195 delavcev polno zasedenih s proizvodnjo vrat. Trenutno imajo toliko naročil, da delajo še v tretji izmeni. Ob tem je glavna sezona za proizvodnjo še pred vrati. B. D. G. Martin Krpan v Švici V švicarski Die VVochenzeitung cela stran o Velikih Laščah in Martinu Krpanu VELIKE LAŠČE - Poročali smo, da je bila ob slovenskem kulturnem prazniku v Švici na povabilo iz Švice delegacija občine Velike Lašče. Laščane so vabili tja, ker je nemški pastor prevedel v nemščino Levstikovega “Martina Krpana”. Pred dobrim mesecem dni je bila na obisku v Velikih Laščah švicarska novinarka, ki je nato 4. julija prikazala v švicarskem časopisu Die VVochenzeitung občino Velike Lašče (Das Athen Slovveniens” -Šlovenske Atene), s fotografijami pa še župana Milana Tekavca (Milan Tekavec, Buergermeister von Velike Lasce), velikolaško cerkev in fotografijo kipa Frana Levstika. V drugem sestavku je še prevedeni odlomek iz Martina Krpana s fotografijo Ilijevega kozolca v Retjah, pod katerim je Levstik napisal Martina Krpana. V tretjem sestavku pa je na kratko predstavljena Slovenija, tudi s fotografijo kipa ljubljanskega zmaja. Tako občina Velike Lašče navezuje prijateljske stike s švicarsko občino, v kateri je bil rojen švicarski pripovednik, eden pionirjev vaškega romana, Jeremias Gotthelf (1797-1854), tako rekoč švicarski Levstik. Prihodnje leto bodo praznovali v Švici 200-letnico Gotthelfovega rojstva in na to praznovanje so že povabili tudi 25-člansko predstavništvo občine Velike Lašče. ^2 (2452), 8. avgusta 1996 DOLENJSKI LIST 5 IZ N AŠI H. OBČIN MM Peskokop v Podsmreki ogroža ljudi Občinski odbor Zelene alternative Slovenije Ivančna Gorica si je ogledal peskokop Podsmreka in predlagal rešitve - Asfaltirati cesto, postaviti zaščitno ograjo IVANČNA GORICA - Občinski odbor Ivančna Gorica Zelene alternative si prizadeva, da bi se uredile razmere v okolju okoli peskokopa v Podsmreki pri Višnji Gori. O omenjenem peskokupu so se pogovarjali že na svoji junijski seji, ko so sklenili, da si bodo peskokop podrobneje ogledali, na svoji zadnji seji pa so že obravnavali ugotovitve ogleda in predlagali rešitve. Skupina ivanškega občinskega odbora Zelene alternative je med ogledom ugotovilo, da območje, kjer izkopavajo pesek nima varovalne ograje. Med spodnjo in zgornjo točko peskokopa je višinska razlika blizu 200 m! Prav tako izkoriščevalci peskokopa ne poskrbijo za sanacijo opuščenih delov peskokopa in za zaščito bližnjega vodnega izvira. Med miniranjem se vsakič dvigne precej prahu, prav tako se močno praši med drobljenjem peska in nakladanjem, s čimer se obremenjuje okolje. Cesta do peskokopa je makadamska, tako da v sušnem obdobju prah, ki ga s ceste dviga promet, useda na bližnja polja in travnike, ob cesti pa je nezaščiten 120 cm globok vodni jarek, ki je lahko nevaren. Ivanška Zelena alternativa je svoje zahteve v zvezi s podsmre- škim peskokopom strnila v osmih točkah, med zahtevami pa velja pudariti, daje potrebno v najkrajšem času začeti sanacijo degradiranega okolja, asfaltirati makadamsko cesto med Višnjo Goro in Ivančno Gorico, postaviti zaščitno ograjo okoli peskokopa, da se živali in ljudje ne bi mogli približati prepadu, opuščene dele peskokopa zasuti z zemljo in zasaditi z drevjem, protiprašno zavarovati stroje, predvsem pa poskrbeti, da se bo peskokop vnaprej izkoriščal ob doslednem upoštevanju zakona o varstvu okolja in drugih predpisov v zvezi z izkoriščanjem peskokopov. 1. V. Prvak oddirkal med podjetnike Samo Valant iz TVžišča, lanski prvak v rallvju in gorskih hitrostnih dirkah, seje letos posvetil družinskemu podjetju - Pooblaščeni prodajalec za Fiat in Lancio TREBNJE - Čeprav Samo Valant uradno odprtje avtomobilskega salona, servisa, avtopralnice, vulkanizerske delavnice in prodajalne rezervnih delov ter dodatne opreme na Glavarjevi 10 v Trebnjem načrtuje šele septembra, njegov Fiatov in Lanciin center že pošteno dela. Lanski državni prvak v rallvju in gorskih hitrostnih dirkah je tako dobro izkoristil poslovne stike in prijateljstva, ki jih je kot uspešen dirkač pridobil v avtomobilski panogi. Valantovi seveda niso brez podjetniških izkušenj, saj imajo uspešno družinsko podjetje Ruda, ki je do sedaj delovalo predvsem na tekstilnem področju. Ko je Avtocommerce letos preko hčerinskega podjetja Avto Triglav na začetku leta od podjetja Avto Makar prevzel slovensko zastopstvo za Fiata, Lancia in Alfa Romeo, je na novo postavljal LD Zabukovje ob 50-letnici kuhala golaž Ob slovesnosti na Grmadi podelili tudi priznanja GRMADA - LD Zabukovje je minulo nedeljo slavil 50-letnico obstoja. Člani družine so ob prazniku že ob 8. uri zjutraj pripravili dobro uspelo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, v katerem so se pomerile številne posavske>lovske družine. Jubilej so še posebej slovesno obeležili v popoldanskih urah, ko se je ob 15. uri pri koči na Grmadi pričela proslava s slavnostnimi govorniki in kulturnim programom. Prireditev je popestril moški pevski zbor iz Žabukovja, ki ga strokovno vodi Viktor Klenovšek, tudi sam lovec. Pri tem opravilu so se pevcem pridružili še rogisti iz Dobove, nakar se je množica veselila ob 400 porcijah brezplačnega golaža in glasbi Braneta Klavžarja. Lovska družina je ob 50-letnici podelila tudi priznanja in odlikovanja. Kot je povedal tajnik družine Vlado Kobal, je ob obletnici priznanja za zasluge prejelo 23 članov, medtem ko sta dva prejela priznanji za zasluge na kinološkem področju. Alojz Arko iz Zveze lovskih družin Posavja je LD Zabukovje in njenemu blagajniku Jožetu Špecu izročil odlikovanji Lovske zveze Slovenije. Sama družina se je s plaketami oddolžila za sodelovanje in sponzorstvo glavnemu pokrovitelju prireditve Mercator KZ Sevnica pa tudi občini Sevnica, KS Zabukovje in Gradbeno-lesarske-mu podjetju Škoflek iz Fran-kolovega. Ob 50-letnici so priznanja za uspešno sodelovanje prejeli še: Ivan Imperl iz Podgorice, Bruno Škcrbinc iz Trbovelj, Miha Mirt iz Zabukovja in Mercator Sevnica. B. D. G. BOLJŠA LITIJSKA TELEVIZIJA? LITIJA ATV signal je pričel s poskusnim oddajanjem v letu 1992 preko pretvornikovkoprske televizije (Sitarjevec, Jevnica 1 in Jevnica II) na območju občine Litija. Gledajo pa ga lahko gledalci iz Litije, Šmartna in severnega dela litijske občine, drugim pa zaradi izredne razgibanosti terena to ni mogoče. V zadnjem času, približno eno leto, program lokalne televizije lahko spremljajo tudi nekateri nižje ležeči prebivalci Dol in Gabrovke preko oddajnika na Trdinovem vrhu z enotedensko zamudo. Zaradi problemov, ki nastajajo, želi litijska lokalna televizija odpraviti težave v čim krajšem času. S sodelovanjem z zainteresiranimi krajevnimi skupnostimi bodo postavili več pretvornikov manjših zmogljivosti in s lem omogočili spremljanje programa po celotni občini naenkrat. Sredstva za postavitev pretvornikov bodo zagotovili ATV signal in krajevne skupnosti. M. S. LITIJA DOBILA URGENTNO VOZILO LITIJA - Litijski zdravstveni dom je bogatejši za urgentno reševalno vozilo, katerega nakup je omogočila občina Litija. Nakup vozila je bil nujno potreben. Bistvena prednost novega vozila je v tem, da zdravnik med prevozom lahko stoji in izvaja vse potrebne aktivnosti pri nudenju nujne medicinske pomoči ob pomoči medicinske sestre. V avtomobilu so tudi opornice za imobilizacijo poškodovancev, nujni medicinski material. Za popolno opremljenost avtomobila je potreben še defibrinilator z RKG-jem, ki je neobhodno potreben pri srčnem infarktu. Z njim bi lahko marsikateremu bolniku rešili in podaljšali življenje. M. S. m* Gubčevci letos na Trebelnem in na Mirni TREBNJE-Ker svet občine Trebnje v Statutu ni opredelil še naprej 4. septembra kot občinski praznik niti kot spominski dan občine, je občinska skupščina ZB Trebnje sprejela sklep, da bo 4. september spominski dan ZB občine Trebnje. Tako bodo borci Gubčeve brigade in borci občine Trebnje slavili letos ta dan skupaj. Svečanost se bo začela ob 9.30 pri spomeniku na Trebelnem, kjer je bila brigada ustanovljena. Po prigodnem spominskem kulturnem programu bo ob častni straži Slovenske vojske položen venec in počastitev spomina padlih in umrlih borcev brigade. Nadaljevanje svečanoti bo ob 11. uri na Mirni, kjer bo gostitelj vseh udeležencev “Greda, tovarna sadnih sokov”, ki bo načrtovano odprta na ta dan v čast Gubčeve brigade. To je največji proizvodni pogon v Šloveniji in prva nova tovarna na Dolenjskem, ki se odpira po osamosvojitvi Slovenije. Po sedemletnem obrtniškem načinu dela je “Greda, d.o.o.,” prerasla v tovarno z naložbo 900 milijonov tolarjev, kar je priznanja vreden gospodarski uspeh. Poleg svečanega odprtja novozgrajene tovarne bo poudarek na podelitvi Domicilne listine tovarne Gubčevi brigadi, ki jo bo svečano predal direktor mag. Avgust Gregorčič, kar je primer, vreden izredne pozornosti. Na svečanost vabimo vse borce in svojce ter prijatelje _ gubčevcev, delegacije enot ' XV. divizije pa prosimo, da se prireditve udeležijo s prapori. Iz Ljubljane bo organiziran avtobusni prevoz. Prijave bodo v ponedeljek, 19.8, in v torek, 20.8., od 10. do 12. ure v Knafljevem prehodu (objekt upokojencev). Prevoz je 800 tolarjev. Prosimo vse, ki se bodo organizirali iz drugih krajev (Maribor, Koper, Bela krajina, Novo me- sto itd.), da prijavijo do 25.8. število udeležencev na občinski odbor ZB Trebnje, da bi se zagotovila prehrana in postrežba. Za iniciativni odbor LADO KOCIJAN servisno in prodajno mrežo, kar je bila na trebanjskem področju, ki do tedaj ni imelo predstavnika teh znamk avtomobilov, lepa priložnost. Kljub izjemni konkurenci je v Trebnjem lahko prodajalec tržno zanimivih italijanskih avtomobilov dovolj konkurenčen. Valantovi so tudi s pomočjo kreditov kupili in usposobili stavbo na Glavarjevi, kar jih je stalo okoli 80 milijonov tolarjev. Prvi poslovni izidi potrjujejo pravilnost naložbe, saj so julija prodali 23 vozil, predvsem Fiatovih modelov punto in uno, medtem ko se kupci za novejša modela bravo in bra-va nekoliko bolj zanimajo šele zadnji čas. V Avtu Trebnje so zaenkrat zaposleni štirje delavci, Samo Valant pa upa, da bodo, ko bo posel stekel, morali zaposliti še koga. Samo Valant Marsikdo se sprašuje, kako to, da Samo Valant letos na avtomobilskih dirkah nastopa le poredko. Razlogov za njegovo odsotnost je več, predvsem pa ga zadržujejo službene obveznosti, pa tudi njegov dirkalnik nissan sunny GTI-R bi bilo treba temeljito obnoviti, saj so mu že precej pošle moči, a za kaj takega trenutno ni denarja. Morda bo časa in denarja več naslednje leto, ko bi Samo rad sedel v tekmovalno lancio ali alfo. 1. V. KLIC V SILI * Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Prava pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na telefonsko številko 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro). • TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je 068/44-293. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosti delovni mesti: 1. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ 2. INŠTRUKTOR V KPZ - EKONOM IN - SKLADIŠČNIK HRANE OBSOJENCEV Pogoji: K točki 1: srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. K točki 2: srednja gostinska ali druga ustrezna smer, izpit iz higienskega minimuma in 2 leti delovnih izkušenj. Na objavljenih delovnih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali spihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati pod točko 1. in 2. sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. Razstava o izgnanstvu v Sevnici Sevniški izgnanci s pomočjo občine in ZKO uresničujejo idejo o muzejski zbirki v gradu - Tbdi povojno krivično obravnavanje izgnanstva narekuje tako razstavo SEVNICA - Odbor Društva izgnancev iz Sevnice pripravlja stalno spominsko zbirko o izgnancih, ki bo sestavni del muzejske zbirke “Sevnica skozi čas”. Razstavo bodo postavili v zahodnem stolpu sevniškega gradu. Zbirka nastaja v sodelovanju z občino in občinsko Zvezo kulturnih organizacij ter z muzejem na brestaniškem gradu, ki že hrani gradivo o izgnancih. Sevniški izgnanci so idejno zasnovo muzejske zbirke zapisali že v letu 1993, sicer pa je ideja o razstavi še nekaj let starejša. Zbirko naj bi postavili že lani, vendar zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in prenavljanja sevniškega gradu to še ni bilo možno, zato pa otvoritev lahko pričakujemo letos ob občinskem prazniku. Letos bodo uresničili približno polovico zastavljene naloge v obliki klasične razstave, v načrtu pa imajo še moderno opremo, ki bi obiskovalcem z avdio-vizualno predstavo prikazala čas izgnanstva, dogajanja in ljudi. kjer ni toliko obrtnikov, že zbirajo prispevke v obliki lesa in drugega materiala, da bi tako čimbolj zmanjšali stroške,” je povedal Bogovič. Zbirko pripravlja pose- Izgnanci so tokrat zavihali rokave in že doslej zbrali veliko materiala, te dni pa se ubadajo predvsem z vprašanjem, kako kriti stroške za pripravo razstave in za opremo. Projekt bo po besedah Jožeta Bogoviča, predsednika občinskega odbora izgnancev in tudi odbora za pripravo razstave, skupno stal 4 milijone tolarjev. Občina sodeluje, s svojim prispevkom preko Zveze kulturnih organizacij. V odboru za pripravo razstave je tako zelo aktiven tudi njen predsednik Albert Felicijan, medtem ko se s posredovanjem pri sponzorjih vključuje tudi sevniški župan Jože Peternel. Društvo izgnancev Slovenije je za pripravo razstave prispevalo 100.000 tolarjev. Pomemben je še lasten prispevek članov društva iz sevniške občine, ki zbirajo gradivo, in poleg tega ravno zdaj iščejo v svojih vrstah obrtnike, ki bi lahko pomagali pri ureditvi prostorov. “Odziv je zelo dober, na območju KO Bučka in Šentjanž, * Izgnanci in begunci zadnjih nekaj let glasno kličejo k popravi krivičnega obravnavanja izgnanstva po vrnitvi v domovino. Izgon Slovencev je bil del širokega etno-cidnega načrta, ki je usodno zaznamoval vse Posavje in Obsotelje, tako tudi sevniško občino. Okupatorje po letu 1941 izselil domala vse slovensko prebivalstvo v dolenjskem delu občine pa tudi vrhnje sloje slovenskega življa na štajerskem koncu. Medtem ko so domačini romali v nemška, hrvaška ali srbska taborišča, so izpraznjena območja naseljevali z Nemci, ki naj bi utrdili nemštvo na obmejnem območju. ben odbor, v katerem sodelujeta tudi prof. Ivica Žnidaršič, ki ima sama zbranega veliko gradiva, in zgodovinar prof. Stane Mrvič. B. DUŠIČ GORNIK Krjavljeve iskrice] IVANŠKI ŽUPAN Jernej D-j mpret je kaj delaven človek. Nek da je ravnatelj šentviške šole ter alfa in omega tabora slovenski!1 pevskih zborov, pač pa župansko funkcijo pa kot eden redkih slo-venskih županov opravlja nepo; klicno. Velikokrat pa mu kdo, k1 sam v državni službi nima toliko dela kot on, sem ter tja naložilo kakšno nalogo. Tako je precej obsežno gradivo za občinski svet o ciljih razvoja občine Ivančni Gorica skupaj z občinskimi sode lavci sestavil predvsem zarao' nerganja Franca Godeše. Glede na obsežno gradivo, ki so ga o*' tali občinski svetniki z veselje1" sprejeli, je pričakovati, da bo Godeša, predsednik svetniško skupine LDS, za prihodnjo sejo vložil vsaj tako zajeten sveženj dodatkov sprememb ter takšno1 in drugačrih amandmajev in poskrbel, a župan in občin^J svet v jeseni ne bodo lenarili- 7 urada >redsednika vlade pa bodo na ivanško občino spet prihaja11 metre dolgi faksi. , MU BODO GROZILI? - Stal- no miniranje, prah in težki t°; vornjaki ljudem, ki živijo v bližin1 podsmreškega peskokopa, gret11' jo tamkajšnjim ljudem življenjf-Zanje in za ogroženo okolje sej' zavzela Zelena alternativa, *' med svojimi zahtevami sicer ni[t* zaprtja peskokopa v Podsmreki,’ je s tem (ne prvič) trčila ob podjetniške interese. Bodo predsedniku Francu Haglerju tudi tokra grozili? Upajmo da ne, čeprav)" človek, ki mu ni vseeno, kako*" ravna z okoljem, tega že vajen Trebaajske iveri MIRNSKO “MORJE" P° gradom kljub topli vodi, tušem idiličnemu okolju bolj ali m3*; sameva. Zadnje dni blata na d" ne razburka niti Martin Strel, je najbrž še danes proti jut"* dražil morske pse v Tržaške" zalivu. Zelo verjetno, da si ga d na cilju njegove 100-kilometrs* odisejade ogledalo več Mirne* nov, kot ga vidi na mirnskem N jarju, v katerem je voda, čepr*, malo kalna, vseeno bolj čista,1" tiste, v kateri se bo v zadnr metrih svoje poti v Portorožu *v pal Martin. Le slano mirns* morje ni in vstopnine pa park' nine nihče ne pobira. Morda P zato v njem ni več kopalcev. . BADMINTON ISTI MIR1) SKEGA TOMA so bili hud0 skrbeh, ko je člana njihove® društva na direktorskem stole* njihovega sponzorja, podjeu Tom, zamenjal Novomešč?, nekdanji obetavni kolesar Boj" Štih. Pa so lahko badminton1*, na Mirni mirni, saj se je BojaUj Krki poleg menedžerstva na» vihtoti iiwli hnrlmintnnski loD^* . vihteti tudi badmintonski lop31 z njim zna tolči po pernati žojSL ladminton ie namreč med KL Badminton je namreč med . nimi delavci zelo priljubljena o j lika rekreacije, tako da bo Tomov trener Mile Čuk spet p\ ne roke, da bo iz samouka na . dil šolanega rekreativca. Za ^ rektorja Toma se pač ne spod°j da bi badmintonski lopar dr kar po svoje. Sevniški pabeirjjjj DIRKE - Sevničani so se davno spet proslavili s ce* 'jj hitrostno dirko, vse pa kaže, 0"j sc po tej občini resno lotil1 ,up vzgoje perspektivnih kadrov- .j, vadijo za zdaj še kar na sedaJL delovnih mestih. Primer: dela',, in delavke v krmeljskem obf Lisce imajo za malico na razr lago natanko 20 minut, me? a ko preostalih 10 izkoristke , V ločen počitek. Ker se v tako ►* ,j kem času več ljudi težko zvrst'K. _________ ________ vrstljjj jedi, se ob znaku za začetek JJ1. p ce med delavci vname prava 4% n prva mesta v vrsti. Kdor P'( prvi, lahko je počasi, zadnji s3 (j •» "oltajo. Zaa1 še goltajo. Zdaj razumete, a' 'reniraj0?^ .............. GOLAŽ - Zabukovški lov“r v nedeljo naredili nekaj, *3(|lf bilo lahko za zgled prcnekate turističnim krajem, ki vzdihuj ^ da so k njim prišli le turist' i denarja, in tarnajo o slabi tž y denarja, in tarnajo o slani >* p penzionski porabi, hkrati pUj-J storijo nič, da bi tudi iz p" >j< žepov na kar se da prijazen11 izvlekli več denarja. V ZabU*-p ju so tako ob lovskem pr*a i skuhali 400 porcij golaža "j zastonj delili obiskovalcem-veseli zastonj obedovali, na | y(' navalili na pijačo in naredi' selico uspešno. DOBRODELNO? - Z**# so na cesti preko Zajčje 8?^-Sevnici nekaj na veliko Krajani, ki sc vozijo tam če*'^)! vedeli ne kdo dela in ne do ,SJ bo cesta delovišče. Vedel' . fi niti tega, kdo plača vse skuP“y se niso kdove kaj razburjal'',:tf .. _ ■ • a . rJU' pak so si zaželeli še takih gra' Ijev. 1 1 j 1 1 DOLENJSKI LIST Št. 32 (2452), K. avgustu 4I r Krške novice VSE ZA ZDRAVJE GOSTOV - Kdor se odloči za pohod na Bohor in si za prihod do Seno-v'ga, od koder naj bi se začela njegova pot v hrib, izbere vlak do Brestanice, je kaj kmalu razoča-tan. Pa ne zato, ker ne bi vozil ['lak do Brestanice, pač pa se lah-ao zgodi (in to se menda dogaja kat pogosto), da avtobus, ki naj bi Bosta popeljal do Senovega, že odpelje. Točnost je sicer lepa čednost, čeprav je pri neusklajenosti v°znih redov nezaželjena, turisti Pa se lahko tolažijo tudi z dejstvom, da nekaj kilometrov dolga "oja, pa čeprav nenačrtovana, tudi koristi zdravju. Očitno se *ega zavedajo tudi šoferji in njihovi šefi. DOBER NADOMESTEK -za tiste, ki jih sredi Krškega zagrabi žeja, je s kar nekaj gostinskimi lokali dobro poskrbljeno, pabše se godi tistim, ki želijo po-og žeje zadostiti tudi lokalpatrio-jjztnu in si naročijo pijačo Vina Brežice, ki jo svet pozna pod ime-n°mi Dr. Pepper. Vendar pa v gostišču, ki nosi zveneče ime rim-ske boginje usode, za takšno Ptjačo še nikoli niso slišali, zato je nedavno tega sicer prav simpa-l|ena natakarica gostu v zameno Ponudila janževca ali haložana. M kako bi takšno zamenjavo pojasnili policistom? . Ni On KRIV - Svetnik Vodo-Plve je na seji sveta že pred časom (astavil vprašanje, kako je z [Zgradnjo pločnikov v Starem v>radu in v Dolenji vasi. Z odgo-v°rom, ki je bil bolj podoben zagovoru, ni bil zadovoljen, saj °®ttno za slabo opravljeno delo ni ninče odgovoren. “Delo je slabo [[Pravljeno, pravzaprav sploh ni dokončano. Pa ne le tam, kjer je Nlo sporno, pač pa tudi drugje. In danes name leti kritika, čeprav [dsem bil nič zraven, le toliko, da em sforsiral, da pločnik gradijo," 'e Pojasnil Branimir Vodopivc in spraševal, koliko bo sploh to skrpucalo” stalo. Tega sicer še ?.e vemo, gotovo pa za vodo v kle-1 zaradi pločnika in za tri leta Rajajočo investicijo ni kriv dole-jovaški svetnik. Razen če bi bili , *J zadovoljni s tem, da pločnika sP'oh ne bi bilo. iovo v Brežicah , hvaležni šter - SlovenilJ..minister za notranje zadeve je j. ko samo hvaležen občini Bre-..ICe> da ji nikakor ne uspe uredi-: Promet po svojih ulicah in ce-an. Občani zdaj kar čakajo pis-v? 2a,hvalo Šterovih fantov, ki se .^selijo novih prilivov od prekr-tt°v v križišču Dobovške ceste s j.esto svobode v Trnju in v križi-Cu pri Intermarkctu. Za številne ni ti he na tem mestu so zasluž-: .režičani, ki z nelogičnim urejanjem prometa voznike narav-q°s| silijo v prekrške. ..NORCI - Pred brežiško gimna- bilo nekdaj dsno postajališi aj osrednje i če v mestu in se : avto- jg r'- Vi ^'zneje prelevilo v večje par-, bsče. Zadnje čase prostor spet asijo mnogim nerazumljivi j^°metni znaki. Govorijo nekaj o Sam’ ^a Je ProsIor rezerviran .mo za avtobuse, vendar nič ne >. Ze, da bi to zapoved kdo upo-J(Va|. Zadnjič se je nad tem “au9žilo nekaj “norcev”, kakor so c .pn sebe imenovali, ki menda „ *ni upoštevajo znake. Ker je pr^zadnje pred gimnazijo kar Proslora, so zahtevali, da Zadeva prouči. Vloge norcev bi (adi znebjli. MEJA PO SAVi - Turist se je camU ° s°h,0,° peljal proti Brezi- glelt mostu ‘n SIi{^’ Save za‘ ?y?al zanimive barvaste oznake, n,J ste pa pri dogovarjanju o fljah veliko bolj učinkoviti kot vjI a m hrvaška vlada,” je modro-|j 'Domačini so ga debelo glcda-j(0 . bi jim izdal, kaj s tem misli. rej[Je pokazal na oznake sredi vejC,.se jim je zjasnilo. Gospodje . 'za strogo delitev na Stajer-*'n. Kranjce na tem območju, Je pomislil, da so domačini 'egnili mejo po vodi. • • • Dvomi o pravilni Blitvi odškodnin Sju^EŽICE - Kot je na zadnji svečinskega sveta povedal Waik Bogdan Matjašič, se je r5zt ■Ctov že pritoževalo čez IjfBehtev sredstev za omilitev |(a. ,°letne škode zaradi toče. Iqu . Ijena je bilo 75 milijonov daarJev. vendar nekateri menijo, rijj.pSe posamezniki pri tem oko-dazato vprašujejo, kateri po-adšt so služili za pridobitev pr K°dnine - geodetski ali tisti, "»m rjen.i na terenu- Matjašič je dj r'čv imenu kmetov opozoril, e zgodilo, da je kmet dobil kj^pBnino za hektar sadovnja-Vjj, 1 je sicer narisan na papirju, dišavi pa ga že več let ni. Zara-Prj ^fhov, da so nekateri prijavili dej. h°di večje površine, kot jih timsko imajo, je Matjašič za-oL al, da se zadeva ponovno avnava. u m A Š I H O 3 C I N «*** Obnova zvonika je nujna Lapidarij v Kostanjevici bo urejen do Dnevov evropske kulture - V avgustu in septembru bogat program KOSTANJEVICA - Kosta-njeviški grad postopno obnavljajo že vse povojno obdobje, čas pa je po 40 letih načel tudi zvonik. Potrebno bo menjati ostrešje in bakreno kritino. Dela, ki jih financirajo ministrstvo za kulturo, občina in nekateri pokrovitelji, naj bi bila končana do konca septembra. Na gradu končujejo tudi lani začeto investicijo v ureditev strelovodov. Tako je po strehah * Kljub dopustom in poletni vročini v Galeriji Božidar Jakac načrtujejo tudi več razstav. Tako bo 22. avgusta Jože Marinč razstavo, ki je sedaj na ogled v Lamutovem likovnem salonu, dopolnil in predstavil v Zagrebu. 23. avgusta bo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici otvoritev slikarske razstave Štefana Marflaka iz Slovenj Gradca, 30. avgusta se bo v grajski cerkvi z novejšimi deli predstavil slikar Andraž Šalamun iz Pirana, 25. in 26. septembra bodo potekali Dnevi evropske kulture z naslovom Meniške poti, 4. oktobra pa se bo v cerkvi, kjer so do konca avgusta na ogled še dela Dragice Čadež, predstavil zagrebški slikar Zlatan Vrkljan. položenih 1.300 metrov bakra, 915 metrov pa po zemlji. Hkrati so pripravili vse napeljave za osvetlitev celega gradu, ki naj bi zaživela v jeseni. Do Dnevov evropske kulture, ki bodo 25. in 26. septembra, bo v petih pritličnih prostorih urejen lapidarij, kjer bodo razstavljeni ostanki gradu, saj je sedaj večji ZVONIK POSTRANI - Zaradi preperelega ostrešja je zvonik postrani in potreben obnove. Investicija bo po predračunu stala okoli 12 milijonov tolarjev. del zgodovinskih ostankov številnih podiranj gradu še skritih pred očmi javnosti. Kot je povedal direktor Galerije Božidar Jakac Bojan Božič,, letos načrtujejo še kar nekaj obnovitvenih del, ki pa bodo odvisne predvsem od finančnih sredstev. Tako naj bi presondirali vhodni del gradu, s čimer naj bi preverili, ali mogoče spodnje plasti hranijo še kakšno umetniško delo, na primer fresko, in ugotovili, kakšno je stanje, kar bo osnova za načrtovanje nadaljnje sanacije. Ker je ostenje trhlo, bi bila po predlogu statika potrebna utrditev, utrditve pa so potrebni tudi stebri v cerkvi. T. G. Z dogovorom vsaj pravno zaščiteni Zaradi meddržavnega dogovora počitniško naselje v Bučanju posluje na ustaljen način - Počitniški skupnosti Krško žal še ni uspelo odpreti doma v Materadi KRŠKO - V enem najlepših slovenskih turističnih naselij v zalivu Bučanje v Nerezinah, kjer Počitniška skupnost Krško združuje okoli sto slovenskih podjetij, je sezona na vrhuncu, in če lahko sklepamo po podatkih o prvi polovici letošnje sezone, bo tudi letošnja boljša kot lanska. Med 27. aprilom in 31. julijem so imeli v Bučanju 73.284 nočitev, kar je 7 odst. več kot lani, v tem času pa so imeli skoraj 9 tisoč gostov. Na boljše pogoje poslovanja vpliva tudi dosežen dogovor med Slovenijo in Hrvaško, tako da lahko letos počitniški domovi poslujejo še na ustaljen način. “Če bi Hrvatje spoštovali zakon o prepovedi razpolaganja z nepremičninami in predpis, da tujci na Hrvaškem ne morejo imeti počitniških domov, bi bilo naše poslovanje dvakrat nezakonito. Čeprav je do dogovarjanja prišlo veliko prepozno, ker je bila četrtina sezone že za nami, smo šli vsaj v glavni del sezone nekoliko bolj pravno zaščiteni,” pravi direktor Počitniške skupnosti Krško Mirko Štajner. Sicer pa se normalizacija odnosov med republikama kaže tudi pri pogojih njihovega dela, saj zapletov praktično ni, kot pa je običaj še iz preteklosti, PSK v Cateško noč je močil dež TD Čatež je prireditev izpeljalo kljub slabemu vremenu Krško zgledno sodeluje z občinsko oblastjo in krajani Nerezin. V naselju Bučanje tudi letos skrbijo za razvedrilo gostov z vsakodnevno živo glasbo, pogosto organizirajo tudi drugačne predstave, na primer Korajža velja, šahovski turnir, imeli so v gosteh ameriško skupino Celebrant Singers, pihalno godbo iz Vrbovca, Dolenjski oktet..., več prireditev pa bo tudi avgusta in septembra. V splošnem se je letos obisk Slovencev na Hrvaškem povečal, vendar je to še vedno pod pričakovanji in niti avgust stanja ne more bistveno popraviti. Tujih gostov, z izjemo Čehov in Slovakov, ni na pretek, tudi zunajpen-zionska poraba je slaba. Naselje Počitniške skupnosti Krško je izjema. _ 1 T. G. V NEDELJO GASILSKI PRAZNIK V KAPELAH KAPELE - V nedeljo ob 16. uri se bo v Kapelah začelo zborovanje gasilcev ob dnevu gasilcev Gasilske zveze Brežice in ob 70-letnici GD Kapele. Organizatorji so kot uvod v tradicionalno avgustovsko prireditev pripravili mimohod gasilskih ešalonov in gasilske tehnike občine Brežice. Predstavili bodo tudi delo kapelskega društva v minulih 7 desetletjih in najzaslužnejšim podelili priznanja. Goste bodo pozdravili: predsednik GZ Brežice, brežiški župan in predsednik GZ Slovenije, slavnostni govornik pa bo državni sekretar za obrambo in poveljnik CZ Miran Bogataj. V programu bosta sodelovala Pihalni orkester Kapele in Gasilska godba Loče. Večer prej. ČATEŽ OB SAVI - Čateško turistično društvo je v soboto pripravilo tradicionalno prireditev Čateška noč neposredno ob valovih reke Save. Prireditev je bila tokrat že 5. leto zapored in jo je žal spremljalo slabo vreme, zato je bila nekoliko okrnjena. Začela se je ob 15. uri, ko so se v Cerkljah spustili na Krko čolnarji vseh generacij, da bi se pomerili v spretnostih na vodi. Kljub kislemu vremenu je tekmovalo čez 60 tekmovalcev s kajaki in kanuji vseh starostnih kategorij iz sosednje Hrvaške in iz Slovenije. Po končanem tekmovanju je bilo na Čatežu, tik pod izlivom Krke v Savo, še tekmovanje v paralelni vožnji s čolni po sistemu na izpadanje. Prireditelji so nameravali obiskovalce (lani jih je bilo nekaj tisoč) presenetiti še s skoki padalcev in predstavitvijo vodnih skuterjev podjetja Delta team, vendar so morali zaradi vremena mM. 1», BREŽICE SE ŠIRIJO NA VZHOD - V Trnju po zapletih z odkupi zemljišč, po velikih stroških s plačilom spremembe namembnosti zemljišč in po nekaterih nujnih predhodnih delih, zdaj le brnijo stroji. Gradbeni delavci so začeli z delom, da bi bila šola končana do šolskega leta 1997/98. Za Brežice gardnja na tem območju pomeni še nekaj več - mestu je uspelo odpreti si edino pot za širjenje, saj je pri tem močno omejeno s kmetijskimi zemljišči. (Foto: B. D. G.) BREŽICE - Kot vse kaže, bo odločitev o tem, ali bodo v Brežicah ob novi srednji šoli gradili samo pripadajočo telovadnico ali pa večjo športno dvorano, sprejeta šele po počitnicah, želje po večjem večnamenskem prostoru v mestu so velike, zato so doslej na vseh sestankih občani podprli tako gradnjo, toda kot ponavadi se vse ustavi pri denarju. Od kod bo občina, ki je že preveč zadolžena in ki ima v letošnjem proračunu za 251 milijonov tolarjev primanjkljaja, nastrgala denar za novo naložbo? Šele leto dni potem, ko je minister za šolstvo dr. Slavko Gaber v Brežicah položil temeljni kamen za novo ekonomsko in srednjo šolo, so gradbeni delavci zares začeli z deli. V Trnju, nasproti brežiške Blagovnice, bo tako do prihodnjega šolskega leta zrastla nova zgradba za 25 oddelkov s skupno 750 učenci, za 35 učiteljev in še 10 drugih zaposlenih. Ker je odločitev o šoli že znana, Breži-čane zadnje čase muči neko drugo vprašnje, namreč, ali bodo pri šoli namesto telovadnice po normativnih gradili večnamensko dvorano, in če jo bodo, kako bo velika. Država bo plačala gradnjo telovadnice v velikosti 1200 kvad- ratnih metrov, vse ostalo je ramenih občine, in kakor so sklenili občinski svetniki, tudi krajanov treh mestnih krajevnih skupnostih. V občini je namreč navada, da za vsako podobno naložbo sodeluje poleg občine s svojim denarjem tudi zainteresirana krajevna skupnost in sicer s 15-od-stotnim deležem. Na vseh dosedanjih razpravah se je pokazalo, da si Brežičani želijo več kot telovadnico, od treh predlaganih velikosti (4100, 3300 in 2720 kvadratnih metrov) pa se za zdaj najbolj nagibajo k srednji možnosti, če bi se odločili za večnamensko dvorano v velikosti 3.300 kvadratov, bi to skupno sta- lo 394 milijonov tolarjev, od tega občino in tri krajevne skupnosti 224 milijonov tolarjev. Kot je bilo rečeno na razširjenem sestanku * Če se bodo Brežičani dokončno odločili za naložbo, bodo verjetno najeli kredit za dobo 10 let, saj sicer občinski proračun, naložbe ne bi zmogel. Tako pa naj bi po predinvesticijski študiji skupaj z obrestmi občina odplačevala na leto kakih 35 milijonov tolarjev. Tildi v krajevnih skupnostih ne bo šlo brez kreditov, sicer pa naj bi denar zbirale s samoprispevkom, če se bodo seveda zanj odločile. Občina naj bi poleg tega poskušala pridobiti k sodelovanju tudi sponzorje in tako malo razbremenila proračun KS Brežice, naj bi tri krajevne skupnosti za naložbo zbrale 33 milijonov tolarjev. B. D. G. S ČOLNI PO KRKI JE VSEENO ŠLO - Čez 60 kanuistov in kaja-kašev iz Slovenije in Hrvaške se je kljub slabemu vremenu le pomerilo v spustu po Krki. (Foto: B. D. G.) vse to odpovedati. Kakih 500 gostov je na prireditvi vztrajalo kljub dežju in ob zvokih ansambla Rompompom plesalo kar pod dežniki. Njihovo vztrajnost je nagradil Ivica Šerfezi s 40-minutnim večernim nastopom. B. D. G. POJDIMO NA MORJE! BREŽICE - Ker je tudi v brežiški občini precej staršev, ki si ne morejo privoščiti dopusta, in kar nekqj takih otrok, ki nimajo možnosti, da bi s svojo družino videli morje, je v brežiški zasebni TUristični agenciji Taj nastala ideja o dobrodelni akcjji “Pojdimo na morje!”. Agencija Taj, ki jo vodi Miran Bogovič, je v dogovoru z avtoprevoznikom Mirom Novakom in ob pomoči Radia Posavje, Studia Brežice ter brežiškega Centra za socialno delo celemu avtobusu otrok izpolnila željo z enodnevnim izletom na slovensko obalo. Brežiški otroci so uživali v morju in si spotoma ogledali več znamenitosti, s^j so se v akcjji posavskim donatorjem pridružila še primorska podjetja. Šolo gradijo, kaj pa dvorana? Odločitve o gradnji večnamenske dvorane še ni - Podpora občinski naložbi - Največ možnosti ima srednja inačica, dvorana s 3.300 kvadrati površine - Od kod denar? Ob 70-letnici še prizidek Krajevni praznik ob obletnici gasilskega društva -Dokončali prizidek h gasilskem domu BUKOŠEK - V Bukošku pri Brežicah so ob 70-letnici gasilskega društva pripravili skupaj z drugimi društvi in krajevno skupnostjo pravi krajevni praznik, Gasilci so pripravili društveno tekmovanje z motornimi brizgalnami, ob tem pa še prikaz dela z ročnimi brizgalnami. Slavnostni govornik na sobotni prireditvi je bil dr. Marjan Rožič, predsednik turistične zveze Slovenije. Že pretekli petek so na slavnostni seji društva podelili jubilejna priznanja članom za okrogle obletnice delovanja. Med drugim so podelili tudi 5 priznanj za 50 let delovanja v društvu, in sicer: Ivanu Hra-stovšku, Jožetu Deržiču, Anici Kovačič, Ivanki Ogorevc in Viktorju Deržiču. V soboto sta Ruža Rostohar in Franci Bra-tanič za svoje delo med gasilci prejela republiški priznanji. republiški veteranski pa Ivan Hrastovšek in Viktor Deržič. Občinska gasilska priznanja so ob okrogli obletnici prejeli: Zvonko Bratanič, Janez Bajc, Jože Deržič, Franci Vimpolšek, Anica Rezelj in Franc Poček. Kot nam je povedal predsednik 116-članskega društva Franc Poček, so bukoški gasilci letos opravili z veliko naložbo. Dokončali so namreč prizidek h gasilskem domu, ki so ga začeli graditi že pred leti, in tako pridobili orodjarno in še dve garaži, ki bosta služili za cisterno. Delo so opravili z lastnim delom, s samoprispevki in s pomočjo sponzorjev. Glavni pokrovitelj je bil Elan, generalni sponzor pa Gradbena hiša Čepin. Samo za letošnja zaključna dela pri prizidku (fasada, stopnice itd.) je GD Buko-šek moralo zbrati 2 milijona tolarjev. B. D. G. PRIZIDEK PA LE STOJI - Veselico, ki so jo pripravljali gasilci v Bukošku, je pokvaril dež, slovesnot ob jubileju pa so le opravili, in kar je najpomembnejše, sredi vasi stoji razširjen gasilski dom z novim prostorom za orodjarno in za dve garaži, v katerih bo stala tudi cisterna za okolico Bukošku. (Foto: B. D. G.) ^32 (2452), 8. avgusta 1996 DOLENJSKI LIST 7 ' faY 'V. % KAKŠNA INFLACIJA? LJUBLJANA - Po podatkih Urada za statistiko je bila julijska inflacija 0,5-odstotna, zato bo znašala temeljna obrestna mera za avgust 0,7 odst., ker je v izračunu upoštevana tudi visoka spomladanska inflacija. K rasti cen na drobno so največ prispevale podražitve na področju storitev (0,8 odst. rast), medtem ko se je blago povprečno podražilo za 0,3 odst. Analitiki napovedujejo, da tudi v avgustu ni pričakovati visoke inflacije. PODPORA ČEBELARJEM IN SADJARJEM LJUBLJANA - Vlada je z nekaterimi sklepi spet posegla v kmetijstvo. Čebelarjem je zagotovila 1500 ton sladkorja po regresirani ceni, sklenila pa je tudi, da bo s 35-odstotnim deležem podpirala naložbe v sadjarstvu (hladilnice in drugo). Podjetnik postal podjetniku volk Ni še dolgo tega, ko smo se Dolenjci in Posavci lahko pohvalili, da smo “mi ustanovili” Združenje podjetnikov Slovenije, saj sta prvi dve območni združenji nastali ravno na našem območju pa še predsedniško (Franc Zavodnik iz Novega mesta) in podpredsedniško mesto (Emil Vehovar z Rake) sta dobila naša podjetnika. Veselje in zanos nista trajala prav dolgo, saj so se odnosi v združenju po stari slovenski in še posebej dolenjski navadi začeli krhati. Ravno ko si je združenje že izborilo določen status in se delno uveljavilo tako med malimi podjetniki kot tudi v organih, uradih, agencijah itd. oblasti, so se v vrhu sprli z Gospodarsko zbornico Slovenije, krovno organizacijo, v okviru katere delajo. Na terenu je večinoma slišati, da podjetniki in območna združenja nimajo sporov, z območnimi zbornicami nasprotno, prav dobro, tesno in uspešno sodelujejo. Kaj je torej za sporom, ki traja že nekaj mesecev in je svojo pot v javnost našel tudj preko medijev? V združenje podjetnikov Slovenije je po začetnih naporih, ko je ustanavljalo samo sebe, iskalo svojo vlogo in položaj v GZS, prišlo do prelomnice. Del vodstva na čelu s predsednikom združenja Francem Zavodnikom meni, da se mora združenje okrepiti in prerasti v samostojno (tudi finančno) zbornico za malo gospodarstvo, ker ga sedanja kljub naraščajoči vlogi malega gospodarstva v slovenskem gospodarstvu sploh, zapostavlja. Drugi del (v javnosti se je zanj oglasil bivši podpredsednik Emil Vehovar) je pritegnil Gospodarski zbornici in trdi, da velikega in malega gospodarstva ne bi smeli ločevati, saj sta tesno povezani in odvisni drugo od drugega. Po številnih očitkih, kdo je kje koga onemogočil ali po nepotrebnem prezrl, kdo je sledil le svoje osebne interese in kdo se je ukvarjal z zares “pravimi” odprtimi vprašanji malega gospodarstva, ostaja grenak priokus. Mali podjetniki se niti še ogreli niso za novo združenje, pa že slišijo o njem same slabe stvari. Nje bolj zanima, kje in kdaj bodo lahko dobili na enem mestu informacije pa pomoč in podporo pri svojih podjetniških idejah. B. DUŠIČ GORNIK Slovenija letos izgublja turiste Že junija slabši rezultati kot v istem mesecu lani - Slovenci odhajajo na Hrvaško, drugam v tujino ali dopusta ne zmorejo - Tkijih gostov je še pol manj kot leta 1990 LJUBLJANA - Kot kažejo podatki, se Sloveniji letos obeta dobra turistična bera, gotovo pa bo manj uspešna sezona povod za razprave o tem, kako z našim turizmom naprej in katere so glavne napake, ki so jih pristojni v turizmu storili. Ttiristični delavci ocenjujejo, da so slovenski turistični kraji, ki so v zadnjih letih bili precej odvisni od domačih gostov, izgubili največ zato, ker so se Slovenci bolj množično odpravili na dopuste na Hrvaško. K temu bi lahko dodali še druga potovanja v tujino in preprosto dejstvo, da se je letos morda še najbolj izrazito pokazalo, da si mnoge povprečne družine enostavno ne morejo privoščiti dopusta. prenočitev je bilo za polovico manj. Res pa je v primerjavi z letom 1990 še vedno za petino več domačih gostov, B. DUŠIČ GORNIK Thibaijeva domačija občinska last Doslej je bila last občine Ljubljana-Vič, po delitveni bilanci pa bo last občine Velike Lašče, je poudaril župan Lašč Milan Tekavec RAŠICA - Zaradi Trubarjeve domačije, ki je postala kamen spotike raznih struj, je župan občine Velike Lašče Milan Tekavec sklical te dni kar na IVubarjevi domačiji tiskovno konferenco. Šlo je za vprašanje, čigava je Trubarjeva domačija oz. kdo z njo upravlja. Zapleti so se začeli po ustano- storiti, da izpolni svojo dolžnost in vitvi novih občin. Prišlo je tako daleč, da so o tem razpravljala najvišja slovenska državna telesa, saj je poslanec dr. Lev Kreft zastavil v Državnem zboru vprašanje: “Danes je 410 let, kar je, pregnan in zaničevan, umrl Primož Trubar. Kako je mogoče, da bo Trubarjeva domačija, ki smo jo vsi skupaj obnavljali in je nacionalni kulturni spomenik, postala zasebna stvar in kaj misli vlada | Lgr. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bila po podatkih Banke Slovenije poraba tujega denarja v turistične namene še za 6 odstotkov večja kot lansko pomlad. Poudariti pa velja, da seje rast te porabe od prejšnjih let že močno zmanjašala (od 13 odst.). Takšno rast je Slovenija imela še v prvih štirih mesecih letošnjega leta, medtem ko se je maja in junija začelo slabšati. Po podatkih Urada za statistiko so tako rezultati v turizmu v primerjavi z lanskim junijem mnogo slabši. V Sloveniji je skupno gostovalo za 1 odstotek manj turistov. K zmanjšanju so prispevali predvsem domači gostje, ki jih je bilo manj za 6 odst. in so imeli tudi za 4 odstotke manj prenočitev. TUjih gostov je bilo junija še več kot lani ta čas, vendar je bilo njihovih prenočitev že za 7 odstotkov manj, njihovo bi- vanje v Sloveniji pa je povprečno trajalo samo tri dni! * Slovenija bo zdaj prisifjena temeljito analizirati stanje v našem turizmu, tuje goste, ki prihajajo, in način njihovega bivanja, turistične trende v Evropi in v svetu, poleg tega pa še izračunati, koliko domačih gostov ob takih cenah zmore dopust in koliko od tistih, ki ga zmorejo, odide raje na tuje. Po streznjenju v slovenskem turizmu kličejo tudi primerjave s turistično bero v letu 1990. V prvi polovici letošnjega leta je bilo za 37 odst. vseh gostov manj kot takrat in vseh prenočitev še za 28 odstotkov manj. Pri tujih gostih so številke še bolj v nebo vpijoče. V Slovenijo jih je letos prišlo za 58 odstotkov manj in tudi njihovih Kako kaže na borzi? Čeprav se niso uresničile napovedi o drastičnem padcu tečajev zaradi kotacije novih privatizacijskih delnic, je predvsem delnice manj znanih podjetij težko prodajati. Še najvišje ceneje dosegla delnica Kolinske (do 14500 tolarjev), promet z njo pa je bil po zaslugi dveh borznih hiš izjemno velik. Zelo stabilen je tudi tečaj delnic Droge Portorož, kjer se cena delnice vztrajno drži nad 14.000 tolarji, precej slabše pa se godi delnicam Kovinotehne (tečttj okrog 400 sit za delnico). Delnica Mercatorja je po prometu že dolgo vodilna na OTC trgu, vendar je njen tečaj zdrsnil cdfo pod 3.650 tolarjev, je pa res, da se zdaj nekoliko popravlja. Kratek pregled doseženih cen delnic nam pokaže, da ni vseeno, kam vložimo svoj certifikat Vlagatelji v Kolinsko lahko za svoj certifikat iztržijo precej več, kot so vložili v podjetje (nominalna vrednost delnice je 1.000, ttfnutna tržna pa okrog 1.500 tolarjev), nasprotno pa so vlagatelji v Mercatorja Izgubili približno polovico vrednosti svojega certifikata (nominalna vrednost je 10.000 in tržna okrog 3.800 tolarjev). Poudarim naj, da gre za pri- merjavo trenutnih tržnih cen, saj se na dolgi rok razmerja lahko spremenijo. Možnosti za naložbo certifikata bo še kar nekaj, zato se velja potruditi. Opažamo, da sredstva, ki so jih nekatera podjetja vrnila zaradi prevelikega vpisa, ostajajo neizkoriščena, saj precej (jiali ne prebere prejetih obvestil. Če ste recimo vložili certifikat v višini 400.000 tolarjev v Krko Novo mesto, vam je le-ta pri obračunu delnic upoštevala manj kot polovico vaše vrednosti, kar pomeni, da imate na vašem računu še več kot 200.000 tolarjev. Se pa delnice Krke izjavne prodaje (serija G) že dajo prodati za okrog 4.600 tolarjev, kar je precej več od nominalne vrednosti delnice. In kaj narediti, če ne veste, koliko še imate na certifikatnem računu, če ste izgubili ali celo namenoma vrgli stran obvestilo o stanju na certifikatskem računu? Sredstva s tem niso izgubljena, le do Agencije za plačilni promet morate stopiti in zaprositi za izpisek vašega stanja. MARJETKA ČIČ,' DBD, d.o.o., Novo mesto. Novi trg 5 Tel. 068/323-553,323-554, Fax. 068/323-552 n< Razvojno izobraževalni O center Sovo mesto p. o. sprejema prijave za vpis v izobraževalne programe za leto 1996/97 PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE | OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE | 6., 7. in 8. razred, brezplačno POKLICNE IN SREDNJE ŠOLE ŽIVILSKI DELAVEC (II.stopnja izobrazbe) VRTNAR IN CVETLIČAR (IV.stopnja izobrazbe) TRGOVEC (IV.stopnja izobrazbe) PREKVALIFIKACIJA za poklic prodajalec TRGOVINSKI POSLOVODJA (nadaljevalni program V.stopnje izobrazbe) PREKVALIFIKACIJA za poklic trgovinski poslovodja EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (nadaljevalni program V.stopnje izobrazbe) UPRAVNI TEHNIK (V.stopnja izobrazbe) ARANŽERSKI TEHNIK (nadaljevalni program V.stopnje izobrazbe) IZREDNI ŠTUDIJ l EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor visokošolski strokovni program “Poslovna ekonomija’’: 1. letnik visokošolski študij ekonomije: 3. letnik VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana visokošolski strokovni program “Javna uprava”: 1. in 3. letnik FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj visokošolski strokovni program “Organizacija in management”: 1. in 3. letnik PROGRAMI USPOSABLJANJA USO PROGRAMI 1. in H. stopnje ČISTILEC PROSTOROV - USO I POMOŽNI TEKSTILEC - USO 1 KUHARSKI POMOČNIK - USO II NATAKARSKI POMOČNIK - USO II PROGRAMI USPOSABLJANJA po končani IV. ali V. stopnji Program usposabljanja za HIŠNIKE-VZDRŽEVALCE Program usposabljanja za RAČUNOVODJE Program usposabljanja za KOMERCIALISTE Program usposabljanja za VODENJE POSLOVANJA V MANJŠIH PODJETJIH Prijave in informaciie RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 21-319, 22-341 KONCERT ZA 250-LETNICO GIMNAZIJE NOVO MESTO-Ob 250-letnici novomeške gimnazije priredita Lions klub Novo mesto in Odbor za proslavo 250-letnice orgelski koncert, ki bo v danes, 8. avgusta, ob 20. uri v Frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Nastopil bo mednarodno priznani organist Saša Frelih - Mišo. SANSONI EDITH PIAF NA GRAJSKEM DVORIŠČU METLIKA - V okviru mednarodnih poletnih kulturnih priredi- tev “Pridi zvečer na grad” bosta konec tega tedna na dvorišču metliškega gradu dve prireditvi. V petek, 9. avgusta, bo na sporedu dokumentarni film o fotografiji režiserke iz Metlike Maje Weiss in Petra Braatza: FOTO FILM 2001 s fotografsko razstavo Žige Koritnika. V soboto, 10. avgusta, pa bo večer šansonov Edith Piaf v interpretaciji Alenke Vidrih s spremljevalno skupino. Obe prireditve se bosta pričeli ob 21. uri. KULTURNE PRIREDITVE OB SVETOVNEM PRVENSTVU NOVO MESTO - V času svetovnega kolesarskega prvenstva se bodo v Novem mestu zvrstile številne kulturne prireditve. V petek, 9. avgusta, bo ob 20. uri v frančiškanski cerkvi orgelski koncert, ob 21. uri pa bodo v Portovalu nastopile novomeške rock skupine. V ponedeljek, 12. avgusta, se bo ob 21. uri na Novem trgu predstavilo plesno društvo Terpsiho-ra, naslednji dan ob istem času pa bo v Muzejskih vrtovih večer šansonov. V četrtek, 15. avgusta, bo ob 21. uri na Glavnem trgu promenadni koncert Mestne godbe Novo mesto, le dan kasneje bo ob istem času nu dvorišču grmskega gradu zaigral tudi Pihalni orkester Krka Zdravilišče iz Straže. Folklorno društvo Kres bo zaplesalo v soboto, 17. avgusta, ob 19. uri ua Novem trgu, po nastopu pa bo Dolenjska veselica. možnost, da bi domačija postala enota Narodnega muzeja. Župan Tekavec je na tiskovni konferenci poudaril, da podtikanja o privatizaciji Trubarjeve obljubo, namreč, da bo Trubarjeva domačija postala javni zavod oziroma da bo dobila ustrezno organizacijsko obliko, ki nikakor ne more biti taka, kot je sedaj?” Dr. Janez Dular mu je odgovoril, da Trubarjeva domačija nima pogojev, da bi se oblikovala v samostojen javni zavod. Ker pa je nacionalni kulturni spomenik, bo Ministrstvo za kulturo proučilo • Tajnica občine Velike Lašče Jerica Tomšič-Lovšin je dodala, da mora vodič po domačiji za vse druge namene oz. dejavnosti dobiti dovoljenje občine, in tako ni bojazni pred privatizacijo. Možnost vključitve v Narodni muzej je odpadla, ker je delovanje najbolj gospodarno v okviru lokalne samouprave. Res pa nekateri razmišljajo prav obratno. SLABO VREME POKVARILO GRAJSKE PRIREDITVE - Pretekli konec tetina so bili v okviru metliških mednarodnih poletnih prireditev “Pridi zvečer na grad" na sporedu kar trije kulturni večeri. V petek je s pesmimi španskih Židov nastopil duo Duma Levantina s kitaristom Venom Dolencem in pevko Klariso Jovanovič (na fotografiji). Slabo vreme pa je pokvarilo sobotni večer z Alenko Godec in njenimi prijatelji, ki naj bi, kot so objubili organizatorji, ponovno nastopila septembra, prav tako pa hladno in deževno vreme ni prizanašalo nedeljskemu nastopu Al jazz tria. (Foto: M. B.-J.) domačije niso upravičena, saj gre le za ureditev poslovanja oz. legalizacijo. Trubarjeva domačija je bila last prejšnje občine Ljubljana-Vič, ko bo narejena delitvena bilanca premoženja, pa bo nesporno last občine Velike Lašče. Občina je po posvetu na Ministrstvu za kulturo pripravila predlog dveh pogodb za Trubarjevo domačijo, ki ju je že potrdil občinski svet, veljali pa bosta, ko bo zanju dala soglasje republiška uprava za kulturno dediščino. V prvi pogodbi, ki bo sklenjena med Puštabom, d.o.o., ki ga zastopa direktor Andrej Perhaj, in občino Velike Lašče, bo določeno vse o vodniški službi na Trubarjevi domačiji in o tekočem vzdrževanju spominskega dela domačije; druga pogodba pa se nanaša na oddajanje gostinskega dela Trubarjeve domačije. J- PRIMC Poletje v Črnomlju V Črnomlju sredi avgusta pričetek poletnih kulturnih prireditev ČRNOMELJ - V okviru projekta “Črnomelj, moje mesto”, pripravlja Zveza kulturnih organizacij Črnomelj ob pomoči gasilskega društva in KUD Hip-hop iz Črnomlja vrsto kulturnih prireditev, ki sojih poimenovali “Poletje v Črnomlju”. V avgustu bodo na sporedu tri prireditve, v septembru pa še dve. Prireditve se bodo pričele v soboto, 17. avgusta, na trgu pred cerkvijo sv. Duha s koncertom ljudske glasbe iz Istre, ki jo bodo predstavili Istrian-ske mužikante. V petek, 23. avgusta, bo prav tako pred cerkvijo sv. Duha koncert štajerske ljudske glasbe z ansamblom Kurja koža. V petek, 30. avgusta, pa bo v tukajšnjem kulturnem domu nastopil mešani pevski zbor slovenskih izseljencev.Ely d ameriške Minnesote. V soboto, 7. septembra, bo na trgu pred cerkvijo sv. Duha koncert Igorja Sajeta in Vladimir-ja Hrovata, k: bosta izvabljala prijetno glasbo iz kitare in ustne harmonike. V soboto, 14. septembra, pa bo imel or; gelski koncert v črnomaljski župnijski cerkvi Tone Potočnik. Koncert zbora slovenskih izseljencev se bo pričel ob 20, uri, vse ostale prireditve pa ob 21. uri. Če bo slabo vreme, bodo namesto na trgu pred cerkvijo sv. Duha prireditve v župnijski cerkvi v Črnomljn-“Poletje v Črnomlju” so omogočili občina Črnomelj, trgovsko podjetje Dolenjka Novo mesto, Vizija, d.o.o., Črnomelj, Gostinstvo Bela krajin3 Črnomelj, Grafika Novo me-sto, Tiskarstvo Opara Nov° mesto, Cvetličarna Sonja Črnomelj in DZS-knjigarn3 Črn0mclj' M. B.J- ki Iti ra li IN i ŠolsTVO 8 DOLENJSKI UST <ŠL 32 (2452), 8. avgusta 19^ i Rekreacijski raj pod Rokom AJa obrobju Novega mesta v Regrči vasi pod ruševinami cerkve sv. Roka nastaja rekreacijski park sv. Rok. Od fitnesa, savne in squasha v nekdanjem domu krajanov pa do smučarskih prog, sedežnic, drsališča, smučarske skakalnice, trim steze ter koncertnega prostora v ruševinah cerkve imajo v načrtu. Marsikaj od tega je tu že bilo. Pravzaprav je športno-rekreacijski center po drugi svetovni vojni tu že bil, treba ga je le obnoviti, posodobiti in dopolniti. Te naloge se je pogumno lotila družina Hlavaty oziroma njihovo družinsko podjetje TAK, Šport, tako rekreativni kot tudi vrhunski, je Hlavatyjevim tako rekoč že v genih. Mati Cilka je bila nekdaj reprezentantka in prvakinja v padalstvu, vsi so navdušeni smučarji, njeni trije sinovi so se poskusili z mnogimi športnimi panogami, kot neutruden športni navdušenec in zanesenjak pa je znan tudi oče Zdenko, ki se je s športom Pogosto povezal tudi po poklicni plati. Zdenko Hlavaty, upokojeni dipl. *nž. arhitekture, ki je svoje sledi pustil na skoraj vseh stavbah, ki jih je do njegove upokojitve gradila Krka, pa tudi ua številnih športnih objektih s smučarskim središčem na Gačah, kljub sedmim križem ne miruje. Nekdanjega vojaškega in športnega pilota in vsestranskega športnika že dolgo muči ideja o velikem športno-rekreacijskem centru, kamor bi lahko prišel tudi navaden človek, ne samo vrhunski poklicni športnik, in se po mili volji izživel. Nekdaj Je vse svoje upe polagal v Kočevski ^og, oziroma natančneje na območje °koli Črmošnjic, Komarne vasi, Stal, Gač in Gričic. Česa vsega ni v mislih že zgradil tam! Ne le sodobno smučišče s snežnimi topovi in počitniške vasi, ki tam že stoji, zgradil je športno letališče, golf, progo za military (najtežjo konjeniško preizkušnjo čez drn in strn) in t-elo potok je zajezil pod Novim Taborom, ter na jezero, ki bi segalo do Grmošnjic, postavil čolne in male Jadrnice. Načrti obstajajo in strokovne utemeljitve tudi, le denarja, da bi kdo t° uresničil ni bilo, morda pa kdaj le bo. Ko je bil pred dvema letoma aktu-alen Portoval, ki je tako in tako žc sedaj namenjen športni in rekreativni dejav-n°sti, je Zdenko Hlavaty vanj vrisal ^arsikaj. Poleg turnirskega teniškega jgrišča s tribunami, sprehajalnih poti, “alinišča, lokostrelskega poligona, prog Za teke in smučarske teke in drsališča P® čolnarne ob Krki in še enega nogometnega igrišča nad obsoječim štadio-n°m je v Portoval umestil otroški park v slogu Gardalanda pa smučarske vleč-nRe in slalomske proge; smučarske skakalnice; od drugih športov pa teren-*° jahanje, poligon za vojaško igro Psintball, orientacijski šport, hokej na ravi, manjše igrišče za golf in zelo za-ftmivo hišo prostega časa, kjer bi se lahko vsakdo lahko ukvarjal s tistim, kar si je vedno želel, a mu ni bilo dano: slikanje, kiparstvo, igranje violine, domačo obrt... Jasno je, da marsikaj od tega Novo mesto potrebuje, a denarja ni. Vse to je treba povedati, da je človeku bolj jasno, kaj želijo Hlavatyjevi oziroma njihovo družinsko podjetje TAK postaviti v Regrči vasi. Seveda je vse skupaj prilagojeno naravnim danostim in okolju pa tudi tistemu, kar je tam včasih že bilo. Novomeščani srednjih let se najbrž še spominjajo romarskih poti mladih novomeških smučarjev, ki so ob nedeljah oprtali dilce na rame in jo mahnili k sv. Roku, kjer so daleč naokoli najlepši smučarski tereni. Tudi smučarska skakalnica je bila znana in marsikatera smučka neveščega skakalca se je zlomila na predolgem ravnem delu pod odskočno mizo. Danes je tam precej drugače: smučarske proge počasi zarašča grmovje, med vojno požgani cerkvi sv. Roka se je porušil zvonik, ki je kazal pot takšnim in drugačnim romarjem, za skakalnico pa že dolgo nihče več ne skrbi. Tudi dom krajevne skupnosti v Regrči vasi ni bil nikoli dokončan. Hoteli so ga dati v najem, vendar tako, da bi imeli od njega korist tudi krajani, zato ga obrtnikom, ki so se zanj zanimali, da bi si v njem uredili delavnice, niso odstopili. Prav Hlavatyjevi pa so jim ponudili nekaj, kar bi koristilo tudi krajanom - športno-rekreativni center. Dom bo tako kmalu dokončan, v njem pa bodo našli svoj prostor squash, fitness, savna pa okrepčevalnica in športna trgovina, ob domu pa dvostezno balinišče in vrt. Za domom nameravajo postaviti drsališče s tribunami, ki bi bilo sprva odprto in bi ga zaledenili brez hladilnih naprav, poleti pa bi bilo to kotalkališče ali prostor za koncerte zabavne glasbe, v naslednjih fazah bi zagotovili umetno zaledenitev in drsališče pokrili; ta del projekta pa predvsem moralno izjemno podpira tudi hokejska zveza Slovenije, ki si zelo prizadeva, da bi se hokej razširil tudi na Dolenjsko. Trim stezo so že začeli urejati, urediti pa nameravajo tudi obstoječe smučišče, ki bi ga podaljšali za 50 m. Tako bi pod sv. Rokom nastala 300, 280 in l^falu obnovljeni dom krajevne skupnosti je zametek in bodoče jedro re eQcijskega središča pod sv. Rokom. 400 m dolga smučišča z vlečnico, ki je nekdaj tu tudi že prevažala smučarje, obnoviti in posodobiti želijo 40-metr-sko smučarsko skakalnico. Kasneje bi zgradili sedežnico in uredili umetno zasneževanje prog. Tudi plastična smučarska proga, kjer bi lahko smučali poleti, je v njihovih načrtih. Poleg omenjenih športov bi v tem rekreativnem središču lahko našli svoj prostor še poligon za paintball, lokostrelstvo, igrišča za košarko, rokomet in odbojko, pa tudi mali otroški park v slogu Gardalanda z motivi iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih so v načrtu. Ostanke cerkvice pa bi radi vsaj zaščitili pred propadanjem. Kamor koli so se s svojimi načrti obrnili, so dobili podporo, tako na novomeški občini kot tudi na ustreznih ministrstvih na državni ravni. Vendar jim razen moralne podpore in ploskanja ni dal nihče nič. Vsi njihove načrte odobravajo, denarja, niti v obliki kreditov ali vsaj v obliki subvencioniranja obrestne mere, za sedaj niso mogli dobiti. Edino konkretno pomoč so jim izrazili obrtniki - izvajalci obnovitvenih del na domu krajanov - ki jim toliko « zaupajo, da so se dogovorili za odlo- g ženo plačilo, za vse skupaj pa je družina > Hiavaty zastavila hišo, v kateri živi. ~ Brez dodatnega kapitala rekreativnega o centra, ki ga Novo mesto nima, a ga potrebuje, pod sv. Rokom ne bo. Raj vse želijo Hlavatyjevi postaviti pod sv. Rokom so predstavili na pregledni IGOR VIDMAR tabli ob poti pri domu krajevne skupnosti. mm jfe s s IdP*' 8 83k JPL Ck prPsVETEM ROKU, Regrča vas 1. FAZA GRADNJE htness in Mub balinišče drsališče, rolkanje. hokej lasser šport trim steza 6. plastična ski proga vlečnica ski proga 3QQm ski proga 28Qm ski proga 41 Om skakalnica 40m Paint bali lokostrelstvo orientacijski šport konji terensko kolesarstvo rokomet otroško zabavišče tak, trgovina, arhitektura ,n kutura Novo mesto do., Le sreča je odločala o uspehu Že samo ime “Igre brez meja ” pove, da ne gre le za šport oziroma tekmovanje, pa tudi ne samo za medijski dogodek. Gre za svojevrsten spektakel, kjer ni vse odvisno samo od dobre telesne pripravljenosti, moči in vzdržljivosti, pač pa v veliki meri od sreče. To je še kako občutila tudi novomeška ekipa, ki je na letošnjem finalu v Torinu zastopala Slovenijo in bi z nekaj več sreče lahko dosegla boljšo uvrstitev, kot je četrto mesto. Vodja ekipe Slavko Seničar se je odločil za starostno mešano ekipo osmih športnikov in športnic. Združili so izkušnje starejših in mladostno razigranost mlajših, kar se je že na kvalifikacijah maja, ko so Novomeščani prepričljivo zmagali, pokazalo uspešno. Osemčlansko novomeško vrsto so sestavljali: odbojkarici Jana Vernig in Rebeka Koncilija, alpinistka Romana Tomšič, športna pedagoginja Breda Kastelic, atlet Matjaž Zupančič, veslač v raftingu Simon Bobnar, košarkar Uroš Jazbec in odbojkar Aleš Smrke, ki pa se je na kvalifikacijah poškodoval in ga je v finalu zamenjal atlet Rihard Resnik. Ekipa se je za nastop v finalu pripravljala v Torinu, treninge in generalko je posnel kamerman novomeške televizije Dušan Pezelj. Posnetke so dobro proučili in se na osnovi tega dogovorili za taktiko, ki bi jim prinesla najboljši izid. Navijači Med navijači, ki so odšli v Torino spodbujat svoje moštvo, sta bili tudi mestna godba Novo mesto in folklorna skupina Kres. Pred hotelom Genova v Torinu, kjer je bila nastanjena naša ekipa, godba pripravila lepo presenečenje in « ob ob svojem prihodu zaigrala nekaj slo-s venskih melodij novomeški ekipi za § podoknico, folkloristi pa so na asfaltu - pred hotelom zaplesali, medtem ko so se S na prizorišču vseh letošnjih iger brez “• meja v lovski palači Stupinigi v okrožju Nichelino zelo izkazali tudi ostali navijači. Tudi ko je naša ekipa po peti igri pristala na zadnjem mestu, niso onemeli, ploskali so in spodbujali naše tekmovalce, godba je igrala. “Novo mesto, Novo mesto...” se je slišalo daleč naokoli, medtem ko so navijači iz Portugalske, Grčije, Švice, Italije in Madžarske ob neuspehih svojih ekip razočarani utihnili. Pričakovanja Ob našem prihodu smo v hotelu našli budno le Bredo Kastelic, drugi člani novomeške vrste pa so po nočni generalki, ki je trajala skoraj do treh zjutraj, še počivali. Breda nam je povedala, da jim na generalki ni šlo najbolje in da so vse ekipe zelo izenačene, da so nekatere izmed iger zelo težke in da so jih organizatorji še otežili, saj so poskrbeli, da so bile vrvi mokre, tla spolzka, in čas omejili; zato pričakujejo uvrstitev okoli tretjega mesta, največjo vlogo pa naj bi odigrala sreča. Res je o mnogočem odločala sreča, vendar je Novomeščani niso imeli. Polomili so ga prav pri igri s kurenti, ki je bila slovenska nacionalna igra. Simonu je na spolzkih tleh prevečkrat spodrsnilo in mu kurentovih oblačil, po katera je moral na tri različna mesta zunaj vrtečega se kroga, ni uspelo dovolj hitro obleči. Smolo jc imel tudi Matjaž, ki si je v eni od iger poškodoval gleženj. Novomeščani so tako na koncu zasedli z 42 točkami četrto mesto. Zmagali so z 52 točkami Madžari, s točko zaostanka so bili Portugalci drugi, še točko manj pa so zbrali tre-tjeuvrščeni Italijani, peti so bili Švicarji s 34 in zadnji Grki z 32 točkami. Novo- meščani z uvrstitvijo niso bili zadovoljni, saj so vsi pričakovali vsaj tretje mesto, a to so pač igre brez meja. Tudi organizatorjam ni šlo vse tako gladko, kot je videti na televiziji, saj posamezne kadre najprej posnamejo in jih kasneje zmontirajo. Zato iz Torina tudi ni neposrednega prenosa in finale bo na sporedu predvidoma šele zadnjo nedeljo v avgustu. Ekipa se zahvaljuje sponzorjem, ki so jim omogočili odhod v Torino, posebej še generalnemu sponzorju Telekomu, pa Cestnemu podjetju, obrtni zadrugi Hrast, Bradaču Securityju, avtohiši Berus, avtohiši Dana, Vitalisu, Pionirju MKI, Dolenjski banki, Agru, d.o.o., AK Trade, Gimpexu, Gozdnemu gospodarstvu, Mercatorju, Avtogalantu, BTC-ju, Intelu, Dolenjskim pekarnam in Dolenjki. NATAŠA POVŠE Breda Kastelic, vodja ženskega dela novomeške ekipe, in Robi Judež, vodja projekta novomeškega nastopa na Igrah brez meja, ki je moral v Torinu prevzeti še vlogo Jollyja, v kostumih. Priloga Dolenjskega lista 9 A Ce bi bil mlad, bi mlin obnovil V Šimi Štatenberški dolini je včasih na vodo mlelo 14 mlinov, že pred leti so skoraj vsi za vedno utihnili. Cas jih je povozil, ljudje skoraj ne sejejo več žita, če pa že, ga raje odpeljejo v valjčne mline. Družini Tisovec in Markovič pred že skoraj obnovljenima poslopjema. Sosed je pogorel! Tisto sredo je sonce vzšlo tako kot vse druge dni, petelin je zapel in tudi Bradašev ata je v prebujajočem se jutru že “plesal” z metlo po dvorišču, kot je imel navado vsako jutro. Se preden pa je sonce doseglo najvišjo točko na horizontu, so podivjane sile narave globoko zaznamovale njegovo življenje. Dramatični dogodki, ki so sledili že kmalu po poldnevu, so v nekaj minutah ustavili utrip življenja dveh velikih kmetij. Le nekaj sekund je bilo potrebno, da je bil izničen ves trud pridnih rok mnogih let. Po dobrem mesecu in pol je prvi šok že minil,, kmečka opravila spet tečejo v starem ritmu, ožgani zidovi, tramovi in nered po dvorišču pa pričajo, da vsaj še nekaj časa ne bo tako, kot je bilo pred nesrečo. Ali morda nikoli. Tisovec, po domače Bradašev Alojz se je v sredo, 19. junija letos, malo pred trinajsto uro vračal iz vinograda. “Kar čutil sem, da se bo nekaj zgodilo. Ves čas sem pogledoval proti nebu, kjer so se nad hribom že zbirali črni oblaki. ’Da ne bo kakšna toča...’ sem pravil ženi, medtem ko sem stal na pragu kleti. Žena me je še pokarala, naj raje zaprem vrata, da bo še kaj narobe,” se spominja usodnega dne Alojz. V tistem trenutku je usekala strela v njegovo 30-metr-sko gospodarsko poslopje. Žena Anica brž pove, da ni silovito treščilo, ampak na kratko, kot bi počila puška. “V prvem hipu je bilo videti kot kupček ognja, ki ga zanetiš. Hitro sem zavpila snahi, naj pokliče gasilce, da se je naš pod vžgal,” pripoveduje. Medtem ko je Anica panično tekala naokoli in brezupno kričala moževo ime, je ta že izginil v oblaku dima in skočil k poslopju ter začel vleči izpod njega kmetijske stroje. “Najbolj sem se zbal za traktor in nakladalko, čeprav je bilo v trenutku vse v dimu in nisem ničesar videl pred sabo. Ampak paničen nisem bil,” zatrjuje Alojz. Pri Bradaševih sprva niso vedeli, da gori tudi Markovičevo, po domače Martinkovo poslopje, čeprav ju loči le nekaj metrov. “V trunutku so pridrveli vsi sosedje, ki so bili doma. Če ne bi imeli v vasi dveh hidrantov, bi se verjetno vneli tudi stanovanjski hiši. Vsa vas bi lahko zgorela. Tako močno je gorelo, daje že opalilo naše rože na oknih,” pripoveduje Martinkova Martina. Le prisebnost domačih in deset gasilnih cevi, ki so visele v omarici na drvarnici, je obvarovalo Gorenje Polje pred najhujšim. Od udarca strele je minilo le nekaj minut, ko sta bili 30-metrsko Bradaševo in 23-metrsko Martinkovo gospodarsko poslopje zaviti v gost oblak dima, iznad katerega so švigali ognjeni zublji in se bliskovito širili proti južni strani poslopij. V času nesreče je bilo v Bradaševem hlevu devet glav živine, ki je nemočno mukala. “Brž sem skočil v hlev odvezovat živino. Krave smo na silo vlekli ven. Podivjan bik me je z vso močjo pritisnil ob jasli. Najprej sem mislil, da mi je polomil vsa rebra. Ko smo ga naposled le izgnali iz hleva, je zdirjal do Krke in skočil vanjo,” pove Alojž Tisovec. Tudi pri Markovičevih so sosedje še pravočasno spustili pet glav živine, ki seje raztepla po vasi. V dvajsetih minutah je pridrvelo več gasilnih enot. “Bilo je toliko cevi po tleh, da je bila naša pot čisto preprežena z njimi,” se spominja nesreče Martinkov Miha. Gasilci in vaščani so kljub hitri pomoči opravili svoje po najboljših močeh. Rešili so živino, večino kmetijske mehanizacije, niso pa mogli potegniti na varno še ostalega. “Vaški traktoristi in prevoznik Franc No- vak iz Soteske so poskušali umakniti seno, a se je vse sproti vžgalo. Slišal sem že, da beton pri požaru poka, to, da bi pa zgorel kot slama, pa še ne. Tudi železo se je stopilo. Še danes so vidni sledovi železnega curka po zidu,” poravi Alojz Bradašev in kaže proti vrhu poslopja. Na pomoč so prišli tudi delavci iz soteške žage, ki so takoj, ko so slišali za nesrečo, ustavili obrat in prišli pomagat umikat seno in ostalo. Čeprav so se vsi trudili, da bi rešili vsaj nekaj sena, so ognjeni zublji vse upepelili. Tako je pri Martinkovih zgorelo 20 ton sena, pogorel je pod z mlinom za sadje in drobnim orodjem, kašča z žitom, lesena nadstrešnica, garaža nad AB ploščo s kolenčnim zidom, ostrešjem in kritino ter drvarnica z drvmi. Od kmetijskih strojev je bil močno poškodovan puhalnik. Pri družini Tisovec pa je zgorelo ostrešje hleva s 30 tonami sena, uničena je bila AB plošča in strojna lopa z visečim stropom, na katerem je bila shranjena slama. Od strojev pa so zgoreli še obračalnik za seno ter cevi za puhalnik. “Najbolj pogrešam metle,” pravi Alojz Tisovec. “Vse so zgorele. Imel sem navado, da sem zjutraj najprej pometel dvorišče, preden sem karkoli drugega postoril.” Da bi bila nesreča še večja, je ves naslednji teden deževalo kot za stavo. Živina, ki so jo spet privezali v hlevu, je ležala v mokrem, s počenega stropa je dež lil naravnost v jasli. Kljub dežju so začeli popravljati. Najprej je bilo treba pospraviti ožgane tramove in opeko, zaliti ploščo, popraviti nosilne stebre in postaviti novo streho. “V največjem nalivu smo šli v hosto podirat les, ki smo ga nato vozili na žago. Vse dneve so nam pomagali vaščani in sorodniki, tako z denarjem kot tudi z delovno silo. Les za streho senika so zagotovili vaščani Dobin-dola. Obe družini sta dobili po deset špi-rovcev od Petra Bradača z Dvora, Jože Kužnik iz Velikega Lipovca jim je podaril 3 kubike smrekovih desk. Zelo so hvaležni tudi Slavku Turku z Sel, ki jim je na pogorišču pomagal s svojim delovnim strojem. Darko Pečjak iz Dolenjega je opravil zastonj vsa mizarska dela. Bradaševi se toplo zahvaljujejo tudi Darku Vidicu iz Suhorja, ki jim je še prvi dan pripeljal seno. Zavarovalnica Tilia, pri kateri sta bili obe poslopji zavarovani, je odškodnino izplačala že v desetih dneh. Mestna občina je obema družinama iz stalne proračunske rezerve zagotovila naročilnici za nakup strešne kritine. Vseh, ki so pomagali, tu seveda ne moremo omeniti, zato vsem še enkrat iskrena hvala. Danes, poldrugi mesec po nesreči, kmetiji počasi dobivata staro podobo. “Glavno, da je spet vse pod streho, drugo bo že, čeprav bo trajalo še najmanj leto dni, da bo naše življenje steklo po starem,” se tolažijo prizadeti v požaru. Svet Krajevne skupnosti Dolenjske Toplice je pred nedavnim sprejel sklep, da začne zbirati prostovoljne prispevke za pomoč obema prizadetima družinama. Izkažimo svojo solidarnost in pomagajmo ljudem v stiski! Nič se ne ve, morda jutri strela trešči ravno v naš kozolec! DIANA ŽAGAR Vsi pa le še niso umolknili, pri Jak-ljevih, kakor po domače rečejo Penetovim z Roj pri Trebelnem, ga gospodar Avguštin še požene. “Kadar mlin ne dela, se mi zdi, kot da nekaj manjka, saj sem bil njegove pesmi navajen od malih nog,” pripoveduje Avguštin, ki se je v tem mlinu ob potoku Gostinca tudi rodil. Od kdaj je mlin pri hiši, natanko ne ve, ve le, da je že najmanj 100 let tu Penetov rod. Mlin je kupil od Avguštinovega očeta stari oče in vse do leta 1979 je nanj neprestano mlel tudi Avguštin. Zaradi vse večjih davkov in vse manj dela je tega leta obrt vrnil in se kasneje zaposlil v tovarni tako kot večina ljudi iz trebeljan-skega konca. Od tedaj pa vse do danes melje le občasno, predvsem zase. “Sedaj imam samo še par kamnov in stope. Zmel-jem predvsem še pšenico in vstopim ješprenj,” razlaga Avguštin. Prej pa so imeli tri pare kamnov in štiri stope, na dveh so mleli belo moko, na enem pa črno oz. zmesno moko. “Prav zmesne moke sem včasih največ zmlel,” pripoveduje in dodaja, da je prava zmesna moka iz ječmena, ajde in koruze. K njim v mlin so vozili in nosili žito ljudje s Trebelnega, iz Bogneče vasi, Češnjic, Cikave in od drugod, rekli so, da ga peljejo k Jaklju v mlin. “To ime je k hiši prinesel očetov stari oče, ki je mlin tudi kupil, doma pa je bil iz Podturna. Ljudje so govorili, da so pri njih doma vsakemu dali kozarec vina, tudi beraču, zato so gospodarju rekli, da je jak - dober, in to ime se nas drži še danes,” razlaga Avguštin. Tudi priimek Pene pravi, da ni domač, ljudje pravijo, da se je že dolgo nazaj k tej hiši v Podturn priženil neki francoski vojak, verjetno iz časa Ilirskih provinc. “Imeli so veliko kmetijo in veliko vinogradov, vino so prodajali, kozarčka vinca pa niso odrekli niti siromaku.” Možakar, kije kupil sedanji Avguštin bo oktobra dopolnil 60 let, od leta 1991 je upokojen in občasno mlin še vedno rad požene. “Včasih, ko je tu okoli mlelo 14 mlinov, je bilo preživetje tudi težko, saj je bila konkurenca zelo velika, in če si komu vzel malce večjo merico, je drugič šel drugam v mlin,” se spominja. Ko pa so se pojavili valjčni mlini, je dela zmanjkalo tudi za tiste redke prave mlinarje, ki so še bili. Do sedaj je mlin obnavljal sam, vendar če ga bo kateri od njegovih otrok hotel ohraniti, bo potrebno že v kratkem obnoviti eno od koles. “Že ko sem hodil v šolo, sem sklepal kamen, kasneje pa sem se lotil tudi drugih popravil v mlinu,” razlaga. Predtem je k njim hodil popravljat možakar iz Zbur, Avguštin ga je natančno opazoval in kasneje tudi sam poskusil. Leta 1987 je prvič sam Mlinar Avguštin Pene zna sam speči tudi kruh, ne le zmleti moko v vodnem mlinu. naredil novo vodno kolo, na obnovo pa čaka tudi drugo kolo. “Če bo kateri od mojih otrok še hotel imeti mlin, bi se popravilo splačalo. Če bi bil jaz mlad, bi ga prav gotovo obnovil,” je zatrdil Avguštin, ki svoje ljubezni do mlina ne skriva. JOŽICA DORNIŽ Avguštinova vnuka sta zelo rada s starim očetom. Ker imata do najbližjih sosedov precej daleč, se najraje igrata sama. Skupaj tudi sanjata, kaj bosta, ko odrasteta; zaenkrat o mlinarstvu ne razmišljata, ampak o poklicih, ki ju bodo popeljali v svet. Jakljev mlin je bil zelo gospodaren, kasneje je dokupil še nekaj zemlje, leseni del hiške, ki se je stikal z mlinom, pa je odstranil in ga dozidal. V družini je bilo 5 otrok: 4 fantje in eno dekle; Avguštin je bil drugi in med njimi je imel največ veselja do mlina. To svojo ljubezen do kamnov in koles pa je drago plačal že kot otrok, ko mu je leta 1941 “triba” zagrabila in polomila roko tja do komolca. Rešil ga je oče. Potem je bil 11 tednov v bolnišnici. “Vse drugo lahko delam, le kravo težko pomolzem,” pravi Avguštin. Spominja se, da so med vojno večkrat prišli k njim po kruh partizani. “Kruh smo imeli vedno, že kot fantič pa sem se ga od mame naučil speči tudi jaz,” dodaja. Ko se je oženil, je kruh pekla žena razen takrat, ko so se rodili otroci, tedaj ga je spekel Avguštin. Pred dvema letoma mu je žena umrla in sedaj mora kruh spet peči sam, prav tako tudi kuha. Avguštinu seje rodilo pet otrok, sedaj pa z njim živi sin, ki še ni poročen, drugi sin pa ima v bližini mlina novo hišo, zelo rada pa sta pri njem njegova vnukinja in vnuk. Eno od koles je Avguštin pred leti sam obnovil. KRAJIEVNE ZNAMENITOSTI Grbeževa koča naj ostane dim, tu pa se je prekadilo in presušilo meso pa klobase in slanina. V hiši so bila tla namesto z deskami prekrita z išterlehoni, to je z ilovico, apnom in peskom zmešano malto. V veži in štibelcu so bila tla pokrita le s shojeno ilovico. S čim vse se je preživljal Grbežev rod? Sadili so lan in redili ovce, da so tako prišli do obleke in posteljnine, stari Grabež ja strojil kože, iz katerih so naredili lajbelče-Po zemljiški odvezi so imeli na Kulovih tudi kar lep kos gozda, kjer je stari Grbež, kol je sam rekel, ravbšical na svojem. V Krki so lovili rake in ribe. V Gabrski gori so imel* vinograd. Stari Grbež je služil v avstrijski vojski, kjer si je prislužil dve kolajni za hrabrost, spomine na svoje junaške čase pa je rad obujal ob dolgih zimskih večerih. Njegov sin Joža je bil med drugo svetovno vojno med prvimi partizani, ki so tesali skodle za Bazo 20, pa je tudi ta že mrtev. Deset ljud' je štela Grbeževa družina pred drugo voj* no, v mali koči pa se je ob materi in očeti) stiskalo še šest otrok in dve teti, pa je vse' eno šlo. Nešteto zgodb skrivajo njeni z*' dovi, zato bi jo bilo vredno ohraniti. TONE VIRANT Dolenje Polje, vasica na levem bregu Krke med Sotesko in Stražo, se sicer ne pojavlja v turističnih prospektih, a vseeno ima svojo znamenitost - 250 let staro Gr-beževo kočo. Lesena hiša je že več let prazna, saj se je mladi rod preselil v prostorne zidane hiše, a kljub temu pritegne pozornost popotnika, saj stoji tik ob cesti proti Dolenjskim Toplicam, vzbudila pa je tudi zanimanje tistih, ki bdijo nad naravno in kulturno dediščino in želijo kočo ohraniti, kakršna je. Grbeževa koča - v času Marije Terezije so nanjo nabili številko 2, ki je na njej ostala vse do leta 1950 - je zgrajena iz lesenih polbrun in na vogalih cvinkana (vezana), del zadnje stene, kjer je stala peč, pa je zidan. Sprva so bile v hrastove polbrunc namesto oken vdelane line. Streha je bila verjetno na začetku pokrita s skodlami, kasneje pa vse do druge svetovne vojne s slamo. Notranjost hiše se je delila na veliki konec oziroma hišo in vežo, ki je služila za kuhinjo. V notranjem delu veže, ob zidani steni, je bilo iz protja narejen obok (isteje), kije prestrezal dim in iskre, da ne tri prišlo do požara, podstrešje pa je bilo prosto in se je po njem, ko so kurili, valil >............... .......... --- Grbeževa koča je majhna, a je bila vseeno dovolj velika za deset ljudi. Priloga Dolenjskega lista 10 SVET OKROG BELOKRANJSKIH VIDOŠIČEV 'mk j Ko se med vinogradi ustavi čas Belokranjsko značilen je svet ob poti, ki vodi iz Metlike skozi steljnike proti Drašičem, a se tik pred vasjo odcepi na levo, proti Vidošičem. Da je do Vidošičev dva kilometra, pove popotniku kažipot, toda po senčni cesti, ki je skozi goste veje dreves ne obsvetijo niti najmočnejši sončni žarki, se zdi, da je pot veliko krajša. Zlasti še, ker si približno na polovici poti lahko odpočije in okrepča z vodo iz izvira, ki so ga poimenovali pri Mariji Brezmadežni. “Zdenc”, kot mu pravijo domačini, je °b koncu druge vojne, 8. maja 1945, dal obzidati metliški župnik Kolbezen, toda zadnja leta je bil močno zaraščen in s ceste skoraj neopazen. Pa so ga v čast Papeževemu obisku v Sloveniji sklenili yaščani obnoviti. Zadnjo nedeljo v juliju, ko je bilo pri vidošički cerkvi sv. Ane žegnanje, so obnovljeni izvir znova blagoslovili. Martin Plut in Jože Slobodnik >z Vidošičev, glavna organizatorja pri obnovi, sta povedala, da so vaščani hvaležni Predvsem Ivanu Simoniču, ki je, čeprav jo upokojeni mizar, dokazal, da mu tudi oblikovanje s kamnom ni tuje, saj je bil, kot sta dejala Vidošičana, glavni arhitekt Pri urejanju okolice izvira. Potoček, ki teče iz njega, je tako kratek, da sploh nima imena. Po približno dvajsetih metrih se izlije v potok Babinac, ki izvira pod Kaščo v Zumberku. Ustno izročilo pravi, d® ima voda iz izvira Marije Brezmadežne zdravilno moč, zlasti za oči. Nikoli dolg čas Strma pot pripelje popotnika v Vi-riošiče, vasico ob vznožju vidošičkih vin-skih goric. Nekdaj je bilo življenje še v dvanajstih hišah, danes pa je z osemnajstimi prebivalci naseljenih le še pet domačij. Martin Plut, po domače Peča-r>čev, je s 84 leti najstarejši Vidošičan, njegova vnuka pa sta še edina šoloobvezna otroka v vasi. Martin, ki je šel od do-IIla> ko je moral v vojsko, in ki je pred nemogli in ponekod na vinograde spominjajo le še zidanice, obdane z mladim gozdom. Prva belokranjska vinska cesta Se nedavno je na Jankovičevi zidanici na Pleščem Vrhu visel velik pano, prvič predstavljen na prvi Vinski vigredi v Metliki pred trinajstimi leti, na katerem je bila, kot so lahko prebrali mimoidoči, narisana prva belokranjska vinska cesta. “Z nekaj kilometrov dolgo cesto od odcepa pri Drašičih do Pleščega Vrha nismo imeli takrat nikakršnih gospodarskih namenov, ampak smo jo želeli le urediti, saj je bila marsikdaj neprehodna, zlasti od Vidošičev proti vinski gori. Ko je bila še makadamska, smo jo udarniško obnavljali, tisti, ki ni prišel na delovno akcijo, pa je plačal. Potem smo jo začeli postopoma asfaltirati, zopet z udarniškim delom, z denarnimi prispevki, na pomoč sta priskočili tudi občina Metlika in krajevna skupnost Drašiči,” pravi Janez Pečarič, kije bil skupaj z Jožetom Jankovičem in Jožico Sturm od vsega začetka duša delovnih akcij. Spominja se, s kakšnim veseljem so ljudje hodili na akcije, ki so bile hkrati prijeten način druženja. “Načrtujemo, da bi asfaltirali še del poti izza cerkve sv. Ane ter pot, ki med vinogradi povezuje Plešči Vrh s Krmačino. Tako bi turisti lahko videli več naših lepih vinskih goric, vinogradniki pa prodali kakšen liter vina,” pravi Pečarič. UJ K/5 * S * Ul N ‘tVan Simonič, Martin Plut in Jože Slobodnik ob izviru pod Vidošiči, iz ka-erega po pripovedovanju priteče zdravilna voda. rugo vojno leto dni delal v Nemčiji, pa siv svoji skromnosti ne predstavlja, da bi ahko še kje živel bolje kot doma. Pravi, a se je življenje v vasi zelo izboljšalo, pPrav še vedno nimajo vodovoda in tele-°na, a slednjega pogrešajo predvsem , *adi. “Meni prinašajo novice sin in sna-.a službe pa ljudje, ki se vozijo mimo po zdravje k Željku Gorencu na Ka- Jj^nico; ob nedeljah pa zvem, kaj je noveli1’ v Metliki,” je zadovoljen Plut, ki ■ Nb letom še veliko postori na kmetiji. e zvonit več ne hodi po trikrat na dan p gor k sv. Ani, ker imajo električno °njcnje. Vesel pa je, ker je v vasi ved-rivahno, saj gredo skoznjo v vinske jj°rice številni vinogradniki. A tudi turi-°v ne manjka. Prav mimo Plutovih vodi ■ s,a k turistični zidanici staršev prve °v|nske vinske kraljice Lidije Mavretič. : Se posebej živahno je bilo že omen-‘J0 zadnjo nedeljo v juliju ob žegnanju 1 1 cerkvi sv. Ane, ki so jo postavili leta Takrat so ljudje že vedeli, zakaj jo stav|jaj° prav na ^ vidošičke gore. ^ nje se razprostira lep razgled na skrb-°bdelane slovenske vinske gorice pa de) hrvaških, ki pa jih žal vse bolj p ,asča grmičevje. Ljudje pokažejo na Y °čja onkraj državne meje, zlasti pod v, °dino, kjer so še ne tako davno rasli n°gradi. A mladi so odšli, stari ob- In to dobrega vina, o čemer pričajo številne medalje z ocenjevanj na vinskih razstavah. Temu prikima tudi Ivanka Pečarič-Badovinac, dipl. inž. agronomije, zaposlena v metliški kmetijski zadrugi, ki ima v Vidošičih kar dvanajst hektarov vinogradov, kar je skoraj polovica vseh zadružnih vinogradov. TYta in zidanice častitljive starosti Čeprav so po Ivankinih besedah v vidošičkih goricah za belokranjske razmere veliki vinogradi, pa je Zdravko Cajnar, ki ima v tej gori kar dve zidanici častitljive starosti, prepričan, da vinogradniki z majhnimi vinogradi nimajo prave prihodnosti. To govori tudi kot predsednik metliške podružnice društva vinogradnikov Bele krajine, dobro pozna razmere v vinogradništvu. Tudi sam sedaj obdeluje le nekaj čez tisoč trt, nekdaj pa jih je bilo pri hiši znatno več, a so si jih otroci razdelili med seboj. Se pa zato lahko pri Cajnarjevih pohvalijo, da imajo pri zidanici na Pleščem Vrhu trto, ki naj bi bila po pripovedovanju stara 104 leta. Še starejša je zidanica Jožeta Pečariča, po domače Pleščevega, iz bližnjih Železnikov. Zidanico na Pleščem Vrhu in hišo v Železnikih je po pripovedovanju ljudi pred več kot 200 leti zgradil isti movi radi poskusili narediti celo šampanjec, a kaj, ko jim ga vedno zmanjka. Sicer pa Otk pravi, da v kleti eksperimentira, predvsem pa vse počne s posluhom, ki ga je pridobil v novogoriški šoli za someljerje, vinske svetovalce. Tako si v Vidošičih, v vidošički gori in na Pleščem Vrhu podajata roko staro in novo. Tudi v Sturmovi zidanici na Pleščem Vrhu, ki ima sodobnejšo arhitekturo, se z obilo posluha, ali - kot bi rekel Otk - z uglaševanjem prepletata moderna in starodavna praktičnost. Med drugim imajo Sturmovi povsem leseno uro, narejeno po modelu iz leta 1520, ki ima le urni kazalec. Tudi v tem je nekaj simbolike. Čutiti je, kot bi hotela ura vsem, ki zaidejo v te kraje, s tem dopovedati, naj čas ne bo njihov gospodar. MIRJAM BEZEK-JAKŠE gospodar, zanimivo pa je, da obe stavbi še vedno s pridom uporabljajo. “V kleteh imamo po tleh zemljo. Zid v kleteh je debel cel meter, zidan s kamni, vezivo pa je mešanica ilovce in plev, medtem ko sta zgodnja dela hiše in zidanice lesena. V kleteh je tako vedno okrog 10° Celzija, kar je zelo dobro za vino. A ne le da je Pečaričeva domačija pravi etnološki zaklad, tudi Jože je zgodovinska enciklopedija v malem. Spominja se, kako je bilo, ko so bili vinogradi posajeni še po starem, v breg in so pri obdelovanju in trgatvi grizli v kolena. Takrat so hodili kopat vinograde “na vraček”. “Tistemu, ki je pomagal kopati v mojem trtju, sem moral delo vrniti. Bilo je tudi po trideset kopačev, kopali pa smo po petindvajset dni. Zjutraj smo jedli žgance z ocvirki, za malico slanino, pri premožnejših je bila tudi klobasa. Za kosilo sta bila šunka in zelje, za popoldansko malico šunka, če je ostala od kosila, drugače pa malice ni bilo. Za večerjo sta bila krompirjev golaž in prosta povitica, potem pa, kljub temu da smo bili utrujeni, ples ob orglicah,” Jože obuja spomine. Sedaj, ko ni več moč dobiti ljudi, s sinom Jožetom s pomočjo konja, ki je vedno pri hiši, preorjeta vinograd, žena Nada in hčerka Anica pa delo dokončata s krampicama. S s o U. Vidošička gora s cerkvijo sv. Ane. Staro in novo si podajata roki Jože Pečarič je prepričan, daje 3.500 trt, ki jih ima na Pleščem Vrhu, in 1.200 v Repici za belokranjske razmere povsem dovolj. Mladi Otk Šturm pa trdi, da bi moral imeti, če bi hotel dostojno živeti od vinograda, vsaj pet hektarjev. V Šturmo-vih vinogradih raste pet tisoč trt in so z dobrim hektarjem med večjimi belokranjskimi vinogradniki. Otk, katerega rumeni muškat (pozna trgatev) je na letošnji Vinski vigredi dobil naziv šampion, pa se zaveda, da je tudi iz takšnega vinograda z dobrim kletarjenjem moč veliko iztisniti. Šturmovi imajo sedem sort grozdja, v sodih pa je bilo po lanski trgatvi sedemnajst vin, ki so se razlikovala glede na čas trganja in način predelave. Med njimi je tudi vino vigrednik, ki ga proda-jejo le na Vinski vigredi. Iz njega bi Štur- Deviška čistost V časih, ko postaja vse bolj uveljavljeno načelo “nazaj k naravi”, dobiva tudi Bohor, v 20 kilometrov dolgem loku razpotegnjeno pogorje med Savo, Sotlo in Savinjo, večji pomen, do konca tisočletja pa naj bi tu po sklepu svetnikov občine Krško nastalo pravo turistično rekreacijsko središče z jasnim ciljem: izkoristiti naravne danosti in ohraniti naravo čim bolj neokrnjeno. Načrti za takšno središče so bili začrtani že leta 1966, vendar pravega posluha ni bilo. Posegi v Bohor so bili vedno odrinjeni in pravzaprav je bila to tudi sreča, saj je tako ta del Posavja ostal neokrnjen. Danes v raztresenih vaseh Rcštanj, Dobrova in Stranje, ki spadajo v krško občino in jih sestavljajo številni razmetani zaselki, prebiva nekaj več kot 620 ljudi, prav na račun hribov pa se je v preteklosti število prebivalcev na Senovem povečalo za okoli 600. Nekatere sta gospodarska kriza in pomanjkanje delovnih mest znova priklenila na domačijo na južnih pobočjih Bohorja. “Zato ni čudno, da pričenjajo vznikati v njihovih zamislih želje po spremembah njihovega gospodarjenja in se čedalje bolj usmerjajo v živinorejo, ponekod pa tudi v turistično usmeritev kmetij,” pravi zagrizena planinka, članica Planinskega društva Bohor Senovo Marija Krušič, ki je vedno pripravljena popeljati ljudi po širnih gozdovih Bohorja, po turističnih kmetijah, temnih globokih grapah, mimo pomnikov zgodovine. Z Bohorja je čudovit razgled, z malce sreče se vidi celo Snežnik. Bohor sega v občine: v Sevnico, Šentjur, Kozje in Krško. Prav v slednji sta krajevna skupnost Senovo in planinsko društvo Bohor Senovo pripravila razvojni program, s katerim bi pospešili razvoj kmetijstva in turizma ter tako zajezili odhod kmečkega prebivalstva, saj sodi območje Bohorja med demografsko najbolj ogrožena območja v krški občini. Pogoj za turizem in kmetijstvo je ustrezna infrastruktura in ureditev vodovoda, saj je Bohor velik rezervat čiste pitne vode. “Prav krajevna skupnost Senovo je med najbolj zaostalimi, čeprav so ljudje v hribovskih vaseh pripravljeni, da bi tudi sami prispevali kaj denarja, da bi se ceste le uredile. Zaradi pretežno makadamskih cest je otežena tudi zimska prevoznost in vsako večje neurje tamkajšnje ljudi dobesedno odtrga od sveta,” pravi občinski svetnik Vid Budna s Senovega. Koča bo imela 100 ležišč Do Bohorja, ki s svojimi lepotami nudi možnosti za počitek in za aktivne Pred planinsko kočo na Bohorju. počitnice, vodijo poleg cestne povezave s Senovim in Planino pri Sevnici označene pešpoti iz vseh strani: s Senovega preko Srebotnega, Jablance in Dobrove; druga z železniške postaje na Blanci mimo Gorenjega Leskovca, Pustih Ložic; tretja iz Lesičnega, četrta iz Planine pri Sevnici in peta iz same Sevnice. Obstaja pa še veliko drugih, neoznačenih, ki jih obiskujejo samo poznavalci. V bližini Plešivca je planinska koča, ki je odprta vse dni v letu razen ob ponedeljkih. Koča, ki ima telefonsko številko 0608/70-475, je v upravljanju planinskega društva Bohor, ki je pred dvema letoma praznovalo že 40-letnico obstoja, kočo s 45 ležišči pa oskrbnika vzorno oskrbujeta. V načrtu je povečanje nočitvenih zmogljivosti na 100. Planinsko društvo Bohor Senovo šteje preko tisoč članov in poskuša z različnimi prireditvami, kot so jezikova nedelja, planinski ples, kostanjeva nedelja, pridobiti čim več sredstev. Ves denar vlagajo v kočo, žal pa se koča v srednjegor-ju smatra za gostinski lokal, kar je po mnenju planincev nepravično, saj koče ne obišče toliko ljudi kot kak gostinski lokal v nižini. Bohorja Plan.inci bi radi uredili tudi igrišče, za zimske potrebe bi bilo treba posodobiti obstoječo vlečnico, čeprav velikega smučišča ni v načrtu, saj ne bi radi krčili gozda, so pa v nekaterih delih Bohorja idealne možnosti za tek na smučeh, trim steze in kolesarjenje, za družinske piknike ter krajše in daljše pohode. Prihodnost za turistične kmetije Ko v dolini senovški rudnik, ki je dajal kruh tamkajšnjim ljudem dvesto let, usiha, dobiva turizem vse večji pomen. Pravzaprav postaja nuja in na Bohorju so se že oblikovale nekatere turističene kmetije (na primer Perko, Plahuta), ki vsaka ponuja kaj posebnega, razvoj turizma pa se prepleta s kmetijstvom. Tako so na kmetiji Drstvenšek začeli z rejo drobnice, vključujoč tudi sirarno, z ovčerejo pa se v večjem obsegu ukvarjajo na kmetiji Žveglič. V zadnjem času so ponudbi dodali tudi jahanje. Od tod je lahko izhodišče za pohod na Veliki Javornik, najvišjo točko v Posavju, s 1.024 metri nadmorske višine. • Čistega zraka, sonca in miru je tod v izobilju. Tudi hrana, ki jo pridelajo pridne roke trdoživih, ponosnih in gostoljubnih ljudi, je brez kemijskih dodatkov. In če dodamo, da se tudi cestna infrastruktura nenehno izboljšuje ter da ima telefonsko zvezo s svetom skoraj vsaka hiša, potem lahko pričakujemo, da bo v bližnji prihodnosti še več ljudi obiskovalo Bohor. TANJA GAZVODA SPREHODI V NARAVO Priloga Dolenjskega lista 11 Visoka strokovna šola /a podjetništvo S e n i' n a pot 1 0, 6322 Portorož OB I AVL/ A R A Z Pl S: i s * v Visoko strokovno šolo za podjetništvo za študijsko leto 1996/97 Vpisujemo v 1. letnik triletnega visokošolskega strokovnega študijskega programa podjetništva: . Pričetek rednega študija: ponedeljek 14.10.1996-Pričetek izrednega študija: petek 4.10.1996 Kandidati izpolnjene obrazce prijave za vpis pošljejo na prijavno službo Visoke strokovne šole za podjetništvo do dne 30.09.1996. Pri vpisu predložiti: - prijavnico (če še ni bila poslana), - dokazilo vplačilu prvega obroka šolnine (ŽR: 51410-603-327-20), - fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, - fotokopijo izpiska iz poročne matične knjige (študentke), - tri enake slike (3x4), - osebno izkaznico. VEČ INFORMACIJ GEA College, Dunajska 156, Ljubljana 1000, tel.: 061/168 70 02,168 73 01, faks: 168 82 13 Visoka strokovna šola za podjetništvo, Senčna pot 10, Portorož 6322 (Avditorij), tel.: 066/747 351, 747 352, faks: 747 353 Informativni dnevi: - Ljubljana, GEA College, d.d., Dunajska 156: 14.8.1996, 20.8.1996 ob 15. uri, - Slovenske Konjice, Konus: 19.8.1996 ob 15. uri, - Portorož, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Senčna pot 10: 22.8.1996 ob 15. uri, - Novo mesto, OZS, Novi trg 5: 21.8.1996 ob 15. uri. p © OanlN* 7*mMCA II OVTMCJf «0ata LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in leasing! DOLENJSKI LIST vaš četrikou prijatelj LERAIN, d.o.o. promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: • hiše: Novo mesto, Krško, Brežice, Črnomelj, Metlika, Šentjanž, Žužemberk, Kostanjevica, Jesenice na Dolenjskem, Drnovo pri Krškem, Brestanica, Šentjernej, Čatež pri Zaplazu. Soteska, Mala Strmca, Grič pri Smarieti, Vel. Poljane, Orešje, Štefan pri Trebnjem, Podturn pri Trebelnem, Srednja vas pri Semiču, Stari trg ob Kolpi, Dol. Gradišče; • vikende in zidanice: Straža, Ždinja vas, Dolž, Rožič vrh, Semič, Doblička gora, Gabeije, Škocjan, Telče, T re-belno, Križe pri Novem mestu in drugod; • poslovne stavbe: Novo mesto, Črnomelj, Krško, Drnovo in drugod; • prodamo parcele za gradnjo, kmetijska zemljišča in gozdove, kmetije po vsej Dolenjski; • stanovanja: Novo mesto, Krško, Črnomelj, Metlika, Ljubljana; Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 I PIAVA LAGUNA I HOTELI - APARTMAJI - KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PLA VE LAGUNE NISO DUtGEl CENE POLPENZIONA V NEKATERIH OBJEKTIH B KATEGORIJE: Paviljoni Beilevuc 40 OEM Hotel Turist 43 DEM Hoteli Delfin, Albatros in Galeb • 53 DEM POPUSTI Z4 OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! DNEVNI NAJEM APARTMAJEV: Citadcla (2 osebi) 76 DEM Bellevue (3 osebe) 86 DEM Astra (4 osebe) 113 DEM Vile Špadiči (6 oseb) 136 DEM NOVO V1996. LETU! • BAZENI V KAMPIH: UL1KA (naturist), ZELENA LAGUNA IN BIJELA UVALA! • NIŽJE CENE PIJAČ IN A LA CARTE HRANE! • OBNOVLJENI HOTEL ZORNA! INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: PLAVA LAGUNA, POREČ Tel.: 00385/52/410-101, 410-202 Fax: 451-044 Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica, Trg svobode 42 8290 Sevnica razpisuje naslednje prosto delovno mesto: SPECIALNEGA PEDAGOGA za delo z učenci s posebnimi potrebami v rednih oddelkih Osnovne šole za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo. Nastop dela 1. 9.1996. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov šole v osmih dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 15 dneh po končanem razpisu. Borzno posredniška hiša Medvešek Pušnik odkupuje delnice podjetij, ki ste jih kupili s certifikatom v javnih prodajah: delnice KRKE po 4.650 tolarjev, LEKA po 11..? 8.150 tolarjev, PIVOVARNE LAŠKO po 1.550 tolarjev, PIV0VARNE UNION P° 8.700 tolarjev. Delnice DRUGIH PODJETIJ nam lahko prodate v poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji. Informacije po telefonu (061) 140-30-10. i- - ^'nsKega »opUSla ■a »■60. „<>/<, šoto«'"5 3% »J2S ,ouja na Gorenjskem sejmu v KRANJU o KNA> vpATA’ enn°oVanj^e hiša DRAGA lOflt* tene JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 hiša JELKA (modif.) in na prodajnih mestih v Sloveniji: I JELOVICA: JAKAELEKTRO Radeče — NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444 BAVEX Trebnje — METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 KERA TRADE Zaaorje ob Savi KRŠKO, CKZ 21, tel.: 0608/21-236 MK TRGOIMPEX Kočevje -------------------------------------• DOBRODOŠLI V STRAŽI PRI NOVEM MESTU! Vabimo vas, da obiščete nov avtosalon FALESKINI v Straži pri Novem mestu in se pridružite številni družini zadovoljnih voznikov avtomobilov Hyundai. FALESKINI Ulica talcev 14 8351 Straža pri Novem mestu tel.: 068 83 104 Ob odprtju novega prodajnega salona Hyundai iskreno čestitamo in želimo veliko zadovoljnih strank HYunnni AVTO TRADE HYUnDFII Vedno na dobri poti j ACCENT - LANTRA SEDAN - LANTRA VVAGON - SONATA - H I 00 Pregovori o vinu • "Boljše je motno vino kol bistra voda. (Italijanski) • Boljše je prekleto vino kot blagoslovljena voda. (Italijanski) • Vino dela iz ljudi bogove in hudiče. (Nemški) • Vino je sveti duh pesnikov. (Nemški) • Ob dobrem vinu je lahko dobre stihe zlagati. (Madžarski) • Nekaj kozarcev vina sklene stotine kupčij. (Kitajski) • Kamor hudič ne more sam iti, tja pošlje vino. (Izraelski) • Vino nima krmila. (Italijanski) • Vino je mleko za starce. (Latinski) • Vino je tehtnica ljudi. (Nemški) • Vino pij zmerno, da ti ne p01 štirih reči: telesa, imetja, du-časti. (Nemški) • Pij vino, a glej, da ono ne p‘ tebe. (Romunski) • Kadar vino tone, besede pD' (Angleški) • Burgundec ženskam zelo dene, zlasti če ga pijejo oK (Francoski) NAGRADI V NOVO MESTO IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 15. nagradne križanke izbral Boža Vesela iz Novega mesta in Eriko Marn iz Ljubljane. Vesel bo prejel 6.000 tolarjev denarne nagrade, Marnova pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 16. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 15. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 15. nagradne križanke se, brano v voddfavnih vrsticah, glasi: KOLPA, EAK, OBARJANJE, LEVI, TOLA, ARES, ASEN, IGOR PRIMC, REN, OTRE, MILAN, ADA, RKS, UDAV, LOČENEC, LIZA, RAB, ROMA, ALADIN, ABISAL, TARIFA, Metla. prgišče misli Življenje se mora nadaljevati, tudi kadar so se sanje že končale. M. STERLE Narod likvidiraš tako, da mu najprej odvzameš spomin. Uničiš mu knjige, omiko, zgodovino. Nekdo drug mu potem napiše druge knjige, mu ustvari drugo omiko in si izmisli drugo zgodovino. In tako začne narod polagoma pozabljati, kdo in kaj je in kaj ie blL M. KUNDERA To je slovenski človek: pokoren podanik. A. TRSTENJAK NAGRADNA KRIŽANKA 16 SALAMO- NOV VANDRO- VEC DRAG KAMEN PRELIVAJOČIH SE BARV ŠEF V AMERIŠKEM OKOLJU (NAŠA PISAVA) MILANSKI NOGO- METNI KLUB VELIK ŠPORTNI OBJEKT VSAK ČETRTI ČLOVEK NA SVETU ITALIJANSKI FILMSKI PRODUCENT ZEVSOV ŠČIT RADIO AKTIVNI ELEMENT AVTOR: MARKO BOKALIČ SLUŽNIČAD MOJSTER ZA PRIPRAVE IZ LEČ MESTO OB DRAVI REKA V AVSTRIJI VRTNI ŠKODLJIVEC RUSJANOVO LETALO DRZNO DEJANJE KRAJ PRI TRŽIČU LETALSKA AKROBACIJA STARA AZIJSKA DRŽAVA JAPONSKI PISATELJ KENZABURO) NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK IGRALKA ULLMANN FRANCOSKI PISATELJ (ALBERT) IZRAZ, BESEDA VEUKO FINSKO JEZERO BALETNIK OTRIN STIKALNA NAPRAVA SKOZI ZOBE IZTISNJEN PLJUNEK ŠVEDSKA GLASBENA SKUPINA MLADENIČ, KI ZANIKA DRUŽBENE NORME SALOMONOV UGANKAR IZBOKLINA NA HRBTU DESNI PRITOK RONE MOJZESOV BRAT IZGOVOR, OPRAVIČILO PREDSTOJNIK FAKULTETE STAR CITROENOV AVTO STARE OBRTI: ČOLNARSTVO V Čolni največje veselje m i I' m 1m, i H % Franc Nose pri izdelavi čolna. franc Nose, Kostevčev oče, iz Rumanje vasi bo letos oktobra dopolnil let starosti, a mu te starosti ne bi nikoli prisodil, saj je vitke postave, rdzum in spomin pa ima mladosten in svež. Ob mojem obisku je pod Kozolcem ogledoval nakladalko pa to in ono orodje, ki se uporablja pri pravilu mrve. Že po nekaj besedah me je spoznal; pred več kot 25 leti ^ije napravil lep lesen čoln, ki mi je služil na Krki več kot 15 let. Rade v°lje si je vzel čas za kratek klepet in obujanje spominov. danes ne vidim več!” vzklikne in doda, da je marsikaj šlo po isti poti kot krški raki. Njegov oče mu je pripovedoval, da jih je bilo toliko, da jih je bilo za vse dovolj. Vaščani so jih občasno lovili na črno, saj niso imeli zakupnega lova. A tega niso imeli za tatvino. Povedal je, da sedaj ne šteje več let, 111 so mu še namenjena, ampak bolj ttlesece in dneve. Od petih njegovih ®,rok živijo še trije, žena pa mu je pred °orim letom dni umrla. Se sedaj žaluje ZanJo in v nočeh, ko ne more spati, pre-•^'sljuje o njej. Pravi, daje bila pravi božji ar za družino. Dela na kmetiji ni nikoli ^njkalo. Grunt je bil velik 15 ha. Ker s^je prej delalo vse ročno, je bilo treba večjih delih priskočiti eden drugemu aa Pomoč. “Ampak obdelali smo pa prav Se>” se pohvali. Kostevčev oče se še dobro spominja azpada stare Avstrije. Takrat je bil star sem let. Za politiko sc ni zanimal, ven-ar zna našteti vse države in politične ; Jsteme, ki jih je preživel. Rad pa je imel aravo, domače njive, ozare in vinogra-i J v Straški gori. Še najbolj ga je privlačila v ki teče tik pod vasjo. Vsak dan je j. ‘M dol v breg napajat živino. “Joj, kako staje bila! Pa koliko rib vseh vrst in os-'h vodnih živali in ptic, ki jih pa žal Nosetovi čolni sloveli naokoli “Že kot otrok sem sanjal o svojem čolnu. Nekateri sojih že takrat sami izdelovali, a so se mi zdeli preokorni. Sanje o svojem čolnu sem uresničil, ko še nisem bil star 15 let. To je bilo še pred vojaščino. Vse osnovne nauke, kako se izdela dober čoln, mi je pa dal dobri mizarski mojster Mavsar. Kasneje mi je zaradi veliko drugega dela prepustil obrt, ki smo ji rekli čolnarska obrt Rumanja vas. Sloves o mojih čolnih je šel od vasi do vasi. Samo naša vasje imela v pristanišču po več kakor 20 čolnov. Uporabljali sojih vaščani, ki so imeli v Straški gori vinograde ali na oni strani Krke njive in travnike. Tudi v rumanjskem mlinu so imeli po dva čolna na tem in na drugem bregu, da je bil prevoz v mlin zagotovljen. Bil sem kar zaljubljen v to svojo obrt. Izkoristil vsak deževni dan ali drug prost čas za delo v svoji čolnarski delavnici. V nji je vse dišalo po smrekovem lesu in smoli. Najboljši čolni so bili namreč narejeni iz smrekovega lesa. Ti, ki sedaj vozijo po Krki, so iz plastike in mi niso všeč. Zdijo se mi kot tujek, ki ne spada na našo lepo Krko,” pripoveduje in doda s prav nič veselim galsom, da se je Krka zelo spremenila oziroma da so jo ljudje zastrupili. In koliko čolnov je France naredil v svojem življenju? “To število gre krepko čez sto,” pravi. “Letos bom naredil še enega. Pri delu mi bo pomagal vnuk. Njemu bom zapustil to prastaro obrt. Moji čolni niso vozili le po Krki, enega sem oddal celo v Varaždin. Povem naj, da s čolni nisem obogatel, saj to tudi ni bil moj namen, ampak me je vodila pri delu vodila ljubezen. Vanj sem dal dušo. Od nobenega naročnika nisem v vsem svojem življenju dobil pritožbe, to mi pa veliko pomeni.” Smrt ga je trikrat povohala V življenju je Franc Nose večkrat stal pred smrtjo, a je imel srečo in ji je vedno ušel. Enkrat bi ga bila kmalu ubila smreka, ki jo je podiral. Drugič je bilo zelo na tesno, ko so prišli Italijani in razbili vso ‘Tumanjsko mornarico”. V temnih nočeh so se z rumanjskimi čolni namreč prevažali partizani. Francetu so italijanski okupatorji zagrozili, naj neha z gradnjo bark, s katerimi se vozijo “ri-belli”. Tretjič pa je bilo, ko so ga v patro-li Cankarjeve brigade zajeli Nemci ter ga odpeljali v Novo mesto. Zagrozili so mu, da ima le dve možnosti: taborišče ali domobransko uniformo. Tako je France postal domobranec v Novem mestu dva ali tri mesece pred koncem vojne. Prišel je takoj domov in ni imel z vojaščino nobenih težav. In še nekaj je Francetu zelo pri srcu: zelo rad klenka. Vedno mu je bilo v veliko veselje, ko so se ob nedeljah in proščenjih zbrali klenkarji in pritrko-vali. TONE VIRANT Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta 1. učitelja slovenskega jezika -profesor, 2. učitelja matematike -profesor, 3. svetovalnega delavca -dipl. psiholog. Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas in s polnim delovnim časom ter trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1.9.1996 dalje. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. KOVINARSKA - PROCESNA OPREMA, d.o.o., v stečaju KOVINARSKA - EKOLOGIJA, d.o.o., v stečaju KOVINARSKA - GRADBENA OPREMA, d.o.o., v stečaju Cesta krških žrtev 137 8270 Krško OBVEŠČA da se prodaja 100-odst. lastniški delež v družbi KOVINARSKA-IPO, d.o.o., podjetje za zaposlovanje invalidov, Cesta krških žrtev 137,8270 Krško. Vse podatke o podjetju in pogojih nakupa dobijo interesenti dopoldan na telefonski številki 0608/22-121. GOSTILNA BRANKA Kočevske Poljane vam nudi: • nedeljska kosila • divjačinske specialitete • ribe • pice in ostale jedi po naročilu •10-odstotni popust za najavo po ©068/65-291 VLJUDNO VABLJENI! Priloga Dolenjskega lista 13 praktični K N praktični KRIŽ praktični j4\. . praktični Ž / Kako obdržati lepe prsi Če želite imeti lepe prsi, se morate izogibati predvsem nekaterim “grehom”, ki tej vaši želji škodujejo. Prvi greh je pomanjkanje nege. Nekatere ženske namažejo prsi s kremo le včasih, a od tega nimajo nikakršne koristi. Idealno je, da na kožo vsako jutro nanesete losion. Ni priporočljiva vroča kopel, saj oslabi vezno tkivo, zato pa je odličen mrzel tuš. Hitra nihanja teže povzročijo, da koža zaradi raztezanja razpoka, prsi pa se povesijo, zato-raje hujšajte počasi. Če pa se preveč izpostavljate soncu, se koža razvleče in izgubi obliko in nastanejo gubice. Zato uporabljajte kozmetična sredstva, ki vsebujejo zaščitni faktor pred sončnimi žarki. Izogibajte se tudi pretesnim nedrčkom, ki pretrdo povežejo in stisnejo občutljivo tkivo, običajni nedrček pa raje čim večkrat nadomestite z bodyjem ali športnim životcem. Jogurtova sadna torta Potrebujemo: 125 g masla ali margarine, 250 g biskvitnih (otroških) piškotov, različno sadje (breskve na primer so lahko tudi vložene), 9 listov želatine, 1 limono, 300 g jogurta, 300 g kisle smetane, 100 g sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 200 g sladke smetane. V kozici razpustimo maslo ali margarino. Odstranimo s štedilnika. Maščobo zmešamo s fino zdrobljenimi piškoti, da dobimo čvrsto zmes. Obroč tortnega modela položimo na krožnik za torte. V obroč damo tortno zmes in jo potlačimo v enakomerno plast. Postavimo na hladno. Sadje olupimo, narežemo na manjše koščke in pokapljamo z limoninim sokom. Želatino namočimo v mrzli vodi. Limono operemo z vročo vodo in obrišemo do suhega. Zelo tanko jo olupimo, lupino pa narežemo na tanke pramene. Sok iztisnemo. Zmešamo jogurt, kislo smetano, sladkor, vaniljin sladkor in limonin sok. Namočeno želatino iztisnemo, nato jo v kozici razpustimo nad majhnim plamenom. Zamešamo jo v jogurtovo kremo in postavimo na hladno. Ko se začne jogurtova krema strjevati, ji primešamo stepeno smetano in 2/3 sadja. Kremo porazdelimo na piškotno plast v modelu. Obložimo s.preostalim sadjem in ga rahlo vtisnemo v kremo. Torto postavimo za 3 ure v hladilnik. Preden jo razrežemo, jo potresemo z narezano limonino lupinico. A' 1 Zdravilni paradižnik Podobno kot krompir so Evropejci tudi paradižnik najprej gojili kot okrasno lončnico. Za prehrano ga je bilo treba dobesedno vsiliti, saj so ljudje verjeli, da so plodovi strupeni (kar za krompir v surovem stanju tudi v resnici velja). Znanost je odkrila, v zadnjem času pa zanesljivo dokazala, da je paradižnik pravzaprav zdravilna rastlina. En sam plod vsebuje kar tretjino C - vitamina, kolikor ga odrasel človek potrebuje na dan, še pomembnejše pa so zdravilne snovi, ki jih je odkril oz. raziskal ameriški nacionalni inštitut za onkologijo. Paradižnik je eden od redkih sadežev, ki ima v sebi veliko likopena, to je snovi iz skupine karotinoidov, ki dokazano zavirajo razrast rakavih celic v organizmu. Zlasti to velja za rak na prostati. Izraelski raziskovalci so odkrili, da snovi v paradižniku preprečujejo oksidacijo “nevarnega” holesterola, ki povzroča strjevanje krvi in lahko privede do srčne ali možganske kapi. Ugotovili so tudi, da kuhanje in predelava bistveno ne zmanjšata zdravilnih lastnosti paradižnika, kar še dodatno govori v njegov prid. Dober tek torej! Zasteklitev oken Okenski okvirji so iz lesa, aluminija ali umetne snovi. Ko jih izbiramo, upoštevamo ustrezne zaščitne vrednosti (k). V glavnem so nam na voljo tri različne vrste zasteklitev. Prva je zasteklitev z dvema stekloma z vrednostjo k okrog 3. Če je vgrajena v okno s plastičnim ali lesenim okvirjem, je skupna vrednost k okoli 2,4 do 2,6, pri aluminijastem okviru pa je vrednost okoli 2,7. Druga je zasteklitev s tremi stekli, ki ima k okoli 2, v oknu s plastičnim ali lesenim okvirjem je k od 1,9 do 2,1, v aluminijastem okvirju pa okoli 2,2. Tretja je zasteklitev z dvema stekloma in refleksnim slojem za toplotne žarke; ima k okoli 1,3, v oknu s plastičnim ali lesenim okvirom znaša vrednost k okoli 1,5 do 1,7, pri aluminijastem okvirju pa okoli 2. Najpogosteje se uporablja zasteklitev z dvema stekloma. k TO: T JA Misli pa lete v Suhadol Ljudje s slike živijo z nami Bil je čas, ko so se Lužarjevim v Gorenjem Suhadolu pod Gorjanci rojevale deklice, in bil je čas, ko so se rojevali dečki. Vmes je bilo nekaj let, ko si je mati Alojzija odpočinila od porodov. To je bil čas prve svetovne vojne in njen mož Martin je stiskal glavo v strelskih jarkih na soški fronti. Preživel je, prišel domov in na svet so začeli prihajati fantiči. Albin je bil najmlajši od Lužarjevih fantov in kot tak se je doma naučil tudi marsikaj, kar sicer kmečkim fantom ni dano: kuhanja in pospravljanja ter dela v domačem gospodinjstvu. Tudi druga kmečka dela mu niso bila prihranjena in še sedaj se z otožnostjo spominja časov, ki jih je z drugo vaško mladežjo preživel ob raznih opravilih visoko na gorjanskih košenicah. Suhadol je bil tisti čas skromna podgorska vas in večina poslopij je bila še krita s slamo, edino bogastvo, ki gaje bilo skoraj pri vsaki hiši dovolj, so bili otroci. A časi brezskrbne mladosti so hitro minili, v deželo so prišli gospodarit Italijani, katerih ohola oblast Podgorcem nikakor ni bila povšeči, zato so se ji na razne načine postavljali po robu. Italijani so ostro reagirali in tako še podžigali njihov odpor. Ker vasi niso drugače mogli do živega, so jo pričeli obstreljevati. Sprva so izstrelki leteli mimo, potem pa so italijanski topničarji le našli mesto, od koder so vasi prišli do živega. A Martin, Albinov oče, in še nekateri možakarji iz vasi, so bili italijanskih izstrelkov vajeni še iz prve svetovne vojne. Pod njihovim vodstvom so vaščani skopali bunkerje in jih pokrili s hlodi. V njih so bili varni pred bombardiranjem, gnev nad početjem tujega okupatorja pa je bil iz dneva v dan večji. Vse več fantov si je oprtalo na ramo orožje in odšlo v goro. Nasilja in ponižanja niso hoteli več prenašati. Sicer pa kaj dosti izbire ni bilo: na eni strani internacija, na drugi gozd in svoboda. Bila je še tretja pot, domobranstvo, za katero se je odločilo le malo Suhadolcev. Največ se jih je odločilo za odh^-d v partizane. Od nekaterih hiš celo po več fantov, od Lužarjevih kar vsi štirje. “Bili smo preprosti ljudje, za politiko nismo kaj dosti vedeli in odločali smo se, kakor je na nas vplivalo najbližje okolje, na primer usoda sovaščanov Paderšičev. Tudi pozneje, ko smo se nekateri znanci znašli na različnih straneh, med sabo nismo gojili smrtnega sovraštva, in če se je le dalo, smo se izognili spopadu,” pripoveduje Albin. Spominja se zveze, ki jo je imel vzpostavljeno tako, da je strelivo dobival prav od domobrancev, spominja pa se tudi bližnjega srečanja med partizansko in domobransko patruljo, ki seje končalo brez streljanja in prelivanja krvi. Ko so se stiskali vsak za svojim voglom hiše, z orožjem pripravljenim za strel, je zmagal hladni razum. “Če vi ne boste streljali, tudi mi ne bomo. Počasi gremo vsaksebi in potem naprej vsak na svojo stran,” je bilo rečeno in tako tudi storjeno. Koliko gorja in solza bi bilo prihranjenih slovenskim družinam, če bi pogosteje ravnali tako. A dogodivščin, o kateri pripoveduje Albin, je bilo v drugi svetovni vojni malo. Večje bilo takih, v katerih je tekla kri in so ugašala življenja. Tudi takih je Albin doživel veliko in le veliki sreči se ima zahvaliti, da je še živ. Najmanj trikrat je bila njegova usoda že zapečatena, pa se je obrnilo drugače. Trije Lužarjevi fantje, Martin, Janez in Albin, so preživeli vojno, le France se ni vrnil. Zvedeli so, da je umrl kot ranjenec v partizanski bolnišnici, in od nekega znanca, ki je bil tudi med ranjenci, so zvedeli, da je videl napis na njegovem grobu. Vsi trije bratje in starša so z vprego krenili na tisti kraj. Dva metra pod zemljo so res naleteli na truplo, zavito v vojaško deko. Zraven je bila položena zapečatena steklenica, v kateri so bili zapisani vsi podatki o mrtvecu. Na ta način so partizanski zdravniki, kolikor seje pač dalo, ohranjali identiteto svojih pacientov. Albin Luzar je tudi po vojni želel ostati zvest svojemu Podgorju, zato si je v bližini doma našel delo. A ga kreatorji novega reda niso pustili pri miru, postavili so ga v svoje službe in ga preselili v Novo mesto. V teh službah je oblačil in vedril skozi čistke in reforme, dokler ni bil upokojen. Vmes se je tudi poročil in imel tri otroke. Kako pa je bilo medtem v Gorenjem Globodolu? Doma je zagospodaril brat Martin, a ga je zemljiška reforma speljala z domačih razorov na zadružno posestvo v Vrhovo. Ko se-je le vrnil domov, so bile domače njive polne plevela, hiša pa otrok. Kar osem jih je bilo. Starša sta medtem v začetku petdesetih pomrla, in Albin je pomagal številni bratovi družini, kakor je le mogel. Nikoli ni postal pravi Novomeščan in misel na domači kraj tam na gorjanskem pogorju v njem nikoli ni zamrla. Zato je bil eden od najbolj aktivnih, ko so domačini in vsi, ki jim je ta kraj pri srcu, dogovorili, da zgradijo cesto, ki so jo krajani nameravali zgraditi prvič že pred prvo svetovno vojno, pa potem spet pred drugo svetovno vojno, a so njihovi načrti zaradi svetovnih ujm vedno padli v vojno. Zdaj široka asfaltna cesta pelje v gorjansko pobočje in v vas, s katero so nekoč imeli italijanski topničarji toliko težav. Albinova misel je bolj točna. Ne potrebuje širokih cest ne koordi-nant, da bi našla kraj svojega hrepenenja. TONE JAKŠE Pred mano je slika, posneta v času črnomaljskega jurjevanja. Na njej je skupina ljudi, ki se le za spominski posnetek postavila pod arkade cerkvice sv. Duha v Črnomlju: moški, ženske, otroci. Lahko bi to bili vi, vaši znanci ali sosedje. Dosti razlike na videz ne bi bilo. Pa vendar ima ta skupina nekaj posebnosti, ki jo ločijo od drugih. Poenostavljeno in na kratko bi lahko rekli, da so na sliki tujci. Pa je ta beseda res prava? Ne pomeni to nekoga, ki je iz tujih krajev, s tujimi nazori in s tujim jezikom prišel k nam vsiljevat svoje in poniževat naše? Nič takega ne bi mogli reči o ljudeh na sliki! Ljudje, ki jih vidimo na sliki, živijo z nami. Tudi pred njimi so že bili podobni. Kdove kakšen vzrok jih je v vrtincu stoletij prinesel sem in jih odložil na tem koščku zemlje med Alpami in Jadranskim morjem. Ponavadi so naleteli na prijazen sprejem in vedno se je našlo še toliko prostora, da so si tu uredili življenje, bodisi po svoje, bodisi po naše, če so le prišli s čistimi nameni in s spoštovanjem do tega, kar je na teh tleh pred njimi že bilo. Prihajali so z vzhoda, zahoda, severa in juga, dali so nam nekaj svojega in od nas pobrali tisto, kar jim je omogočalo urejeno življenje sredi slovenske večine: jezik in kulturo. Nikoli ni nihče zahteval, da se morajo zato odreči svojemu jeziku ali kulturi, odločno pa smo nastopili proti, ko so se nad nas zgrnile italijanske, nemške ali balkanske osvajalske težnje. Pa poglejmo sliko podrobneje! Pod desno arkado stoji Dirk Heij, Nizozemec po rodu, umetnik, ki že več kot deset let ustvarja v Dragatušu. Njegova žena Jana, Slovenka, v ospredju slike z otrokoma Ano in Blažem, je učiteljica v Dragatušu. Dirk je pobudnik prve artoteke v Sloveniji, ki gostuje v Speličevi hiši. Prav tu ima sedaj Dirk tudi razstavo svojih grafik, olj in skulptur. Razstava se bo iz Črnomlja v začetku jeseni selila v novomeško Tilio, nato pa še v Ljubljano. Na razstavo in na ogled Bele krajine je Dirk povabil svoje rojake, ki žive v Sloveniji, in njihove svojec. Prav to pisano druščino je. v objektiv ujela naša kamera. Poleg Dirka pod desno arkado čepi slovensko-holandski par Marta in Henri. Marta je agronomka, Henri pa fotograf, ki odlično govori slovensko. Slovenščino ima očitno v malem mezincu tudi Aleksander, ki stoji sredi srednje arkade in je prav'tako poročen s slovensko agronomko, Martino. Povejmo še, da je Aleksander pesnik in pisatelj in da na srednji kmetijski šoli v Murski Soboti poučuje slovenščino. Pod srednjo arkado so še druge zanimivosti: v padajoči diagonali so iz levega kota proti sredini Wim, njegova hčerka Annamaria in žena Maria, vsi trije Nizozemci. Wim dela kot svetovalec pri slovenskem Telekomu, hčerka Annamaria pa obiskuje mednarodno gimnazijo v Ljubljani. V ospredju sedi na levi Joop, na skrajni desni pod srednjo arkado pa stoji njegova žena Jen- ny. Nizozemski parje upokojen, Slovenija pa je obema tako všeč, da sta se p° upokojitvi preselila v Mozirje in ta® preživljata svoje dni. V sredini pod levo arkado je slovensko-nizozemski parvJa-nez in Vilma Černe, znan po studiu Četne v Ljubljani; obdana pa sta z nizozemskima zakoncema Sandrom in Moniko-V ospredju pod levo arkado sedi Jera, desno od Janje v ospredju slike pa njena mama Bctty, Nizozemka, poročena * Slovencem. Betty poučuje na osnovni šoli v podaljšanem bivanju. Večina ljudi na sliki se torej ukvarja z intelektualni® delom in nekaterim je slovenščina celo delovno “orodje”. Dokaz več, da je predvsem osebni odnos tisti, ki odloča o te®, kaj je v jeziku mogoče in kaj ne. Politiki iz zdaj te, zdaj iz one stranke nam pridigajo, kaj vse bomo morali urediti in kaj bomo morali žrtvovati, da bomo napravili korak v Evropo. So ma[ politiki slepi? Take slike ni moč posneti le danes, posneli bi jo lahko pred desetletji, stoletjem, zdaj s Holandci, Nemci, Francozi, Italijani, severnjaki, vzhodnjak* in prekomorci. Mi smo že zdavnaj biliv Evropi in v svetu in svet je prihajal k na® Ti stiki so nas bogatili in nam širili obzof; ja. Tisti, ki so jih poskušaff ožiti, so bil* prav politiki. Ni jim uspelo, ko sfcna® dopovedovali, da je tisto, kar smo videl* belo, pravzaprav črno, in sedaj, ko na® dopovedujejo, da je tisto, kar sami vid)' mo, da je belo, belo zato, ker oni pravijo, daje tako, se samo smešijo. Življenj6 je vedno tkalo lastne in pristne vezi. TONE JAKŠč OLIMPIJSKIM IGRAM V ATLANTI V SLOVO Brez poražencev ni zmagovalcev Tako kot vsake si bomo tudi te olimpijske igre po nekaterih stvareh še posebej zapomnili: stalen strah pred podtaknjenimi bombami, navidez pretirana skrb za varnost, a kljub temu smrtne žrtve ob eksploziji, amaterizem je dokončno pregnan iz olimpijskih stez, uveljavljajo se novi športi, trije Slovenci z olimpijsko medaljo... Politika in šport danes morda bolj kot kdajkoli stopata z roko v roki. Že sam izbor Atlante, enega najbolj nevarnih mest na svetu, kjer so uboji, umori, ropi in eksplozije bomb vsakdanja stvar, je predvsem politično dejanje. Združene države Amerike so v svetovni politiki prva velesila, in če si zaželijo olimpijskih iger, jih imajo. Le zakaj ne bi bile igre raje na drugem, bolj mirnem koncu sveta, kjer za varnost enega športnika ne bi skrbeli v povprečju kar trije varnostniki kot v Atlanti! Čas olimpijskih iger že dolgo ni čas brez vojn, kot je bilo v stari Grčiji. Čeprav bomba v Atlanti ni bilo prvo teroristično dejanje na olimpijskih igrah, pa ne gre spregledati dejstvo, da jo je tokrat podstavil nekdo bolj sebi in drugim v zabavo, brez določenega cilja, le da bi ponagajal prirediteljem, ki so si privoščili kopico spodrsljajev, tako da sc je menda prvič do sedaj zgodilo, da predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja iger ni označil za najboljše do sedaj. Upravičeno, saj to tudi niso bile. S temi igrami je iz olimpijskega gibanja dokončno izbrisan amaterizem, ki je s Coubertinovim geslom obvladoval športne steze v prvem obdobju. Danes nekaj pomenijo le zmage in medalje, za katere pa so športniki bogato nagrajeni. Med udeleženci bi težko našli take, ki ne živijo le od športa. V Atlanti so medalje osvojili trije Slovenci. Od veslačev smo medaljo pričakovali, čeprav najbrž nihče ni na prvo mesto med njimi postavil Andraža Vehovarja. Medaljo Brigite Bukovec smo si vsi želeli, realno pa je glede na njen rekord in najboljše izide nasprotnic ni bilo pričakovati, zato je bilo veselje ob srebru še toliko večje, za izgubljenim zlatom pa nihče ni pretirano žaloval. Tretji Slovenec z medaljo je bil rokometaš Pivovarne Laško Iztok Puc, ki ima poleg slovenskega tudi hrvaško državljanstvo in me- dalje ni osvojil za Slovenijo, ki se olimpijski turnir ni uvrstila v nobeni 0° kolektivnih športnih panog. Odločitev Z* nastop v hrvaški vrsti mu je prinesi® najžlahtnejše odličje v športu - olimp1)' sko zlato. Nekateri ga pri nas obsojajoč medalje mu ne more odvzeti nihče. Brez poražencev tudi zmagovalcev1® more biti. Med slovenskimi športniki j® je bilo kar nekaj, ki so popolnoma o®' povedali, recimo večina plavalcev. Ne g® jih obsojati. Vsi slovenski športniki, ki*0 odpotovali na olimpijske igre, so se m®-rali predtem izkazati in svoj nastop UP ravičiti z dovolj dobrimi izidi, a je n® katerim v vr.oči želji po uspehu spodle® lo. To je sestavni del športa. Če bi na ižfjj poslali le take, ki bodo zagotovo osvoj1-medalje, ne bi poslali nikogar, če biv ravnali tako, pa bi v Atlanti lahko nasipalo domače košarkarsko sanjsko mošt oziroma Dream Team III. Tako pa je igrah nastopil tudi dolenjski šport*1 Igor Primc, ki na igrah ni zmagal, a t|L poražen ni bil. Bilje le eden izmed lO-?j športnikov iz vsega sveta, ki je bil na rah, da so igre sploh bile. Morda bo e -štiri leta v Sydneyju drugače. IGOR VIDMA11 Priloga Dolenjskega lista 14 ZGODBA O DOLENJCU IZ ČASOV “ZLATE MRZLICE Zlato mu ni prineslo sreče ■VV^0<-» ST4\0e A Sto let bo poteklo, kar so 17. avgusta 1896 v dolini Klondike na Aljaski odkrili rudo samorodnega zlata. Prvi jo je našel G. W. Carmack, najdba pa se je znova sprevrgla v eno izmed svetovno znanih zlatih mrzlic. Kot leta 1849, ko se je rodilo prvo desetletje velike zlate mrzlice v Kaliforniji, so tudi zdaj z vseh koncev sveta drli h goram v tej prostrani deželi najrazličnejši ljudje: zdravniki, odvetniki, Pridigarji, pisarniški uslužbenci, kmetje, obrtniki, učitelji, nepismeni delavci, trgovci, brezposelni, a tudi bogataši in pridaniči, pogumneži in strahopetci. Med desettisoči zlatosledcev, pustolovcev in nemirnih ljudi le bil tudi dolenjski rojak Anton Stander. % <\ ° MESt° Okoli leta 1867 se je iz domače Do-knjske pripeljal v New York, da bi v tujini našel kruh in bodočnost. Bil je konjski hlapec pa ovčji pastir, kmečki delavec in rudar v premogovniku. Spomladi 1896 se je z zadnjimi prihranki °dpeljal proti severu in ob reki Bonan-v Kaliforniji, nekaj sto metrov nad ^ormackovo parcelo, zakoličil svoj Part”, prostor za pridobivanje zlata. Začel je tako kot tisoči drugih: lopata, kositrna ponev in leseno korito so bili edino orodje, s katerim sije začel služiti Premoženje. Njegova parcela mu je v naslednjih letih vrgla milijon dolarjev jdi pa še več. Postal je eden izmed naj-“ogatejših zlatokopov. Življenje in usodo našega rojaka je °Pisal kanadski pisatelj Pierre Berton ^Toronta, sin enega izmed klondiških Pionirjev, v romanu Zlata mrzlica. Delo J*-leta 1971 izdala mariborska Založba k^zorja; prevedel ga je Janko Moder. J(a roman me je opozorila gospa Nika Klemenčič, žena Franca Klemenčiča, Prizadevnega in uspešnega gospodarja Jovomeškega Filatelističnega društva. ^a pobudo filatelista Mihaela 1. Focka Kranja bosta tamkajšnje in naše društvo na izviren način počastili zna-J)enito stoletnico zlate mrzlice: gospod °ck pripravlja dotisk na pismu (dotisk na celini), novomeški filatelisti pa bodo priložnost izdali svoj že 46. spomni žig, tokrat z imenom našega roja-I a> ki je v drugi polovici prejšnjega sto-e,ja odšel čez veliko lužo “s trebuhom *a kruhom”. Znamke o zlati mrzlici bo-0 letos izšle tudi v ZDA in v Kanadi. Od kod natančneje je bil doma An-,°n Stander, leta 1971 prevajalec Jan- 0 Moder v spremnem besedilu roma-a ni mogel povedati, saj takrat še ni °uil odgovora pisatelja Bertona iz Ka-a^e. Le-ta na mnogih krajih romana ?lsujc Standerja kot “mladega avst-jskega priseljenca”: bil je čeden mo- 1 > >mel je temne, skodrane lase in nkočutne, nekako romantične pote- j • Se s štirimi revnimi iskalci zlata je a°der nekaj dni po 17. avgustu 1896 ob reki Bonanzi v Klondiku naletel na zakoličeno parcelo ob Zajčevcu, ob njej pa na obeljeni smrečici zapis s svinčnikom: VSEM, KI SE JIH MOGOČE TIČE S tem in z današnjim dnem ugotavljam in pribijam s pravico odkritelja parcelo petsto čevljev od tegale znamenja po vodi navzgor. Zakoličeno dne 17. avgusta v letu 1896. - G. W. Carmack. Takoj nad Carmackovo parcelo so novi prišleki zakoličili svoje parcele. Takrat še nihče ni vedel, da so se ustavili na najbogatejšem potoku samorodnega zlata na svetu. Vsaka njihova parcela je bila vredna vsaj pol milijona, nekatere pa tudi trikrat toliko. Še čez četrt stoletja so tam še zmeraj z bagri kopali zlato iz že preiskanega proda. Eden izmed Norvežanov, ki je veliko bral, je novemu potoku, ki je bil le potočič večje Bonanze, rekel Eldorado. In zares je to tudi bil: zlata dežela, deveta dežela, obljubljena dežela, resnična Indija Koromandija! Milijonar lupi krompir... "... Eldoradski kralji so dnig za drugim zleteli s prestola. Anton Stander je del premoženja zapil; žena ga je zapustila in vzela preostanek imetja, med dmgim tudi hotel Stander, ki ga je postavil v Seatlu z dobički iz svoje parcele. Človek ji ne more tega preveč zameriti; kadar je namreč Stander pil, je bil nagnjen k norim napadom ljubosumnosti. Ob neki priložnosti jo je hotel z nožem razrezati na koščke. - Stander se je nato spet odpravil proti severu, ker je iskal še en Klondike. Vožnjo si je prislužil z delom, ker je lupil krompir v kuhinji, vendar je prišel samo do Reclja. Umrl je v domu pionirjev v Sit-ki. Njegova žena je živela do leta 1944 in zapustila premoženje v vrednosti 50.000 dolarjev... ” Gold rush - zlata mrzlica Tako kot tisoči drugih rudosledcev je tudi Anton Stander najprej živel od čaja, fižola in slanine ter trdo, zagnano garal. Spoznal je jukonsko dolino, se zatem bratil z novopečenimi bogataši in počasi preraščal v enega izmed “klondiških kraljev”. Vedel je za zvite nakane spremljajočih trgovcev v rastočih barakarskih naseljih. Spremljal je prihode maroderjev, krčmarjev in lahkih deklet, goljufivih kvartopircev in kockarjev, videl cestne krošnjarje, prostitutke in vedno nove prišleke pa selitve zlatosledcev vedno višje na sever. Spoštoval je prostovoljno rudarsko zvezo in kasnejši yukonski pionirski red, bra-tovščinsko organizacijo. Njen emblem je bil zlato ravnilo z geslom: “Stori drugim tisto, kar bi rad, da bi drugi storili tebi!” Zlata mrzlica je iz barakarskih krajev začela graditi prva mesta, glasovi o novih, še bogatejših nahajališčih zlata pa so jih hitro izpraznili in vse se je ponavljalo. Nastal je Dawson, umrlo je Krožno mesto. Stander je s sodelavcem lahko plačeval svoje delavce z zlatom, ki sta ga pri priči izkopala iz peska. Kupila sta še sosedni parceli. Klondike je obsedla pobesnela razburjenost. Vsi niso imeli sreče. Alkohol, razvrat, razočaranja in zamorjenost spričo neuresničenih pričakovanj so začeli uničevati posameznike. Šibki so propadli, pojavljati se je začel kriminal. Tisti, ki so postali bogati, so postali drugačni ljudje. Vedno več je bilo prepirov glede premikov količkov na parcelah. Alkoholu se je začel udajati tudi Anton Stander, čeprav mu ni manjkalo ničesar, kar si je poželel. A trajne sreče mu bogastvo ni prineslo. Naš rojak je bil eden izmed 4.000 junakov klondiške zlate mrzlice. V tistih letih je šlo iskat zlato okoli sto tisoč 4 KNJIŽNA POLICA Potresi Ni naključje, da je pri založbi Mladinska knjiga pred kratkim izšlo zanimivo delo Sergeja Bubnova z naslovom POTRESI. Lani je namreč minilo sto let od znanega rušilnega potresa v Ljubljani in okolici (14. aprila 1895). Osnovni namen knjige je spodbuditi prebivalce potresnih območij v Sloveniji (to pa je skorajda vsa Slovenija, tudi Dolenjska), da bodo vedeli, kako ravnati v primeru take naravne nesreče, ki je nevarna tako za življenje ljudi kot za materialne dobrine. Pogosto je namreč panika nevarnejša od potresa. 168 strani obsežna knjiga Potresi je vsebinsko razdeljena na pet poglavij. V uvodu so pojasnjeni osnovni pojmi seizmologije in potresnega inženirstva, daje nadalnje branje razumljivejše. Nasploh je treba pohvaliti avtorjev način pisanja, ki je zelo preprost in enostaven, brez navajanja raznih formul, zapletenih tehničnih postopkov. V prvem poglavju je prikazan kronološki razvoj stroke v Sloveniji od že omenjenega ljubljanskega potresa pa do danes. Nato se Sergej Bubnov loti analiz nekaterih rušilnih potresov drugod, na primer v Skopju, Iranu, Posočju, Mehiki, Armeniji, na Japonskem itd. Ta del bogatijo tudi avtorjeve fotografije nekaterih potresov. V tretjem poglavju so prikazani problemi globalne zaščite prebivalstva pred potresi: kolektivna zaščita z racionalno zazidavo naselij in potresno varno gradnjo ter kako se naj v primeru potresa obnaša posameznik. Problemi pa so seveda tudi, ko potres že mine. Kakšne so naloge družbenih, upravnih, komunalnih in gospodarskih organizacij po potresu, govori četrto poglavje. Zadnje je še posebej zanimivo, saj opisuje potresno varnost v Sloveniji, ki pa po avtorjevem mnenju glede na učinkovitost civilne zaščite ob primeru ljubljanskega Kolize-ja marca 1995 pri reševanju ljudi izpod ruševin še vedno ni na zadovoljivi ravni. Knjiga Potresi je zbirka izkušenj več kot 50-letnega delovanja Sergeja Bubnova, univerzitetnega profesorja in znast-venika, na področju gradbeništva in potresnega inženirstva. Dolga leta je bil predsednik Evropskega združenja za potresno inženirstvo, ki mu je je 1994 na Dunaju podelilo častno diplomo za njegovo prizadevno delo. Bubnov pa je napisal tudi naš zakon o protipotresni gradnji. Vsekakor so “njegovi” Potresi zbornik strokovnih in poljudnih zapisov o velikih potresih našega časa in o stoletni načrtni borbi zoper naravno katastrofo, ki nam vedno preti. Zato bi jo moral prebrati vsak. LIDIJA MURN Spodrsljaj svetlobe Tudi prekmurski pesnik Branko Šomen, ki zadnja desetletja živi v Zagrebu, je svoj življenjski jubilej obeležil -tako kot književniki to najraje naredijo -z novo knjigo. Ob šestdesetletnici, ki jo je obhajal letos spomladi, se je javnosti predstavil z izborom iz svoje poezije. Izbrane pesmi so pod naslovom SPODRSLJAJ SVETLOBE pred tedni izšle pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Pesmi za to knjigo je iz Šomnovih dosedanjih šestih samostojnih zbirk in iz knjižno še ne objavljenega gradiva izbral prevajalec, esejist in literarni kritik Aleš Berger, ki je knjigo tudi uredil in ji napisal spremno besedo. Nova Somnova zbirka Spodrsljaj svetlobe torej obsega šestdeset pesmi, in to, kot rečeno, iz vseh ustvarjalnih obdobij tega zanimivega sodobnega slovenskega lirika, ki je po krivici premalo znan in upoštevan. Šomnovih pesmi, denimo, ni niti v tistih antologijah, ki so hotele biti blagohotnejše in gostoljubnejše od drugih. Kot da tiste, ki držijo roko nad slovensko literaturo in še posebej nad poezijo, moti, če so pesmi preveč razumljive, melodične in prepoznavne, saj so take, vsaj mnoge med njimi, tudi Šbm-nove, ki so sicer čezinčez prekmursko obarvane in refleksivne. Ali pa so verzi tega poeta prekmurskih ravnic in kolnikov pesniško premalo prekucuški in inovativni ter navzven ne kdove kako vznemirljivi. Kdo bi vedel! Morebiti pa je res samo to, da Šomen ni dovolj hrupen in da ne deluje v velikem središču, marveč samo ali pa pretežno na obrobju. Res, le kdo bi to vedel! A Šomen, ki ga je Mitja Mejak še kot mladopotovca spodbujal, naj postane pesniški glasnik svojega Prekmurja, kljub vsemu ima kaj povedati, in to bralcu in razsojevalcu. Povedati z metaforo in melodijo! “Kmečka strast namaka v skledo prste”, pravi v neki pesmi in opisuje dalje: “Kot sladkorna kocka se topi večer”. V pesmi Odhajanje pa zagrenjeno ugotavlja: “Tanjša se predivna nit veselja / Drobijo se nam leta v zgrenjeni mak / Pred nami hodi štorklja s črno svečo / In mrači nam pot v popolni mrak.” Kdor tako piše, gotovo ne piše za pozabo ali hoteno prezrtost. L ZORAN ljudi. Lc okoli 30 ali 40 tisoč jih jc prišlo v mesto Davvson, samo kakšna polovica izmed njih pa je res pogledala za zlatom. Le 4000 je bilo takih, ki so ga v resnici našli, a samo nekaj sto med temi je bilo srečnežev, ki so bogastvo obdržali. Dolenjski rojak Anton Stander ni bil med njimi. Začelo seje že leta 1848 Klondiška zlata mrzlica je imela prednika v komaj eno desetletje trajajoči prvi veliki mrzlici, porojeni 1848, ko je zakoniti kalifornijski časopis Ca-lifornian na zadnji strani poročal, da je “dežela bogata z rudami: pametnim kapitalistom se obetajo lepe možnosti. Zlato so našli skoraj po vseh delih dežele...” Vest je sprožila eno izmed največjih množičnih pustolovščin vseh časov, morda največjo po križarskih vojnah. Novica iz Sierre je razširila zlato histerijo v valovih kakor podvodni potres. Bila je izziv podjetnemu moškemu svetu. V desettisočih so prihajali iskalci zlata in sreče. Leta 1852 so zlatokopi kalifornijskim tlem iztrgali za 81 milijonov dolarjev dragocene kovine. Napolnili so državne blagajne in utrdili prihodnost mlade države. Eno najboljših podob tistih časov nudi knjiga Zlatokopi, ki sojo leta 1974 napisali W. VVeber Johnson in uredniki Times-Life books. Že naslednje leto jo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v prevodu Stanka Jarca. Opisuje zlato mrzlico z vsemi njenimi zmagami, a tudi tragedijami in z bridkimi usodami. Ponatisi izvirnih fotografij in ilustracij nam verno odslikujejo utrip tistih let. Koliko je bilo med udeleženci zlatih mrzlic Dolenjcev? Nekaj prav gotovo, čeprav o tem nimamo zbranih podatkov. Eden med njimi je bil Eskimo Char-lie, skrivnostni “Gospodar Golega ozemlja”, naš Janez Planinšek, doma iz Kamene pri Novem mestu. Dolenjski list ga je pred kratkim predstavil, ko je objavil oceno knjige Dolenjske založbe o njem in pogovor s pisateljico Cvetko Kocjančič iz Toronta, avtorico zanimivega romana o tem Dolenjcu. Tudi Planinšek je iskal in našel zlato na Aljaski in celo v Sibiriji. Usode in pota naših ljudi so raztresena po vsem svetu. TONE GOŠNIK Kepa 74 kg zlata Največje zlato kepo, ki je bila kdaj najdena v Združenih državah Amerike - tehtala je 74 kilogramov - so izkopali leta 1851 na Carsonovem griču v Kaliforniji Toda zlata mrzlica je bila loterija z velikanskimi dobitki pri kateri je večina otala praznih rok. Ta večina se je zbirala po točilnicah v San Francisu in Sacramen-tu še zadovoljna, da je odnesla celo kožo iz prepirov in pretepov v zlato-kopskih taboriščih in iz nezgod pri rudarjenju in če se je srečno izmuznila skorbutu in koleri... Samo leta 1853 je po kalifornijskih gorah mrgolelo kakih 100.000 j zlatokopov, ki so nabrali za 67 mili- j jonov dolarjev zlata. . Priloga Dolenjskega lista 15 000- ^croflgte cajL (pctf) Strešna opeka KIKIMDA SIT kom. (^^^SiTkom. (Bažaasftjo 'SIT kom. £*g&»*^! (JO&JlfM, S <3u) (A§A) 5ITkom. SIT daje KOVINOTEHNA Od 9. do 18. avgusta bomo Dolenjci gostitelji Svetovnih mladinskih kolesarskih prvenstev. Želeli bi, da goste iz preko 50 držav celega sveta sprejmemo toplo in prisrčno, kot je pri nas v navadi. Kronometer bo potekal na cesti Otočec, Kronovo, Draga, Dolenji Maharovec, Dol. Mokro Polje, Kremen, Ratež, M. Slatnik, Novo mesto. Tu bo promet popolnoma zaprt v petek, 9. avg., od 15.45 do 19.15 in v nedeljo, 11. avg., od 8. do 13.30. . M j ------» „ Msm% ■* '%3if V5T IfMMf M, X »c :v.. ."1 c ©Geodetska uprava Republike Slovenije. Vse pravice razmnoževanja pridržane. Prepoveda-.'IT™ na sta vsaka predelava in \ \/ razmnoževanje brez pred-"" hodnega dovoljenja Geodet-, x , ske uprave Republike Slove- .~A "ije. Prav tako bo zaprt Glavni trg, in sicer: • v petek, 9. avgusta: 14. — 22. ure • v soboto, 10. avgusta,od 15. do nedelje, 11. avgusta, do 20. ure. Prosimo vas, da se ravnate po navodilih prometne signalizacije in se Vam zahvaljujemo za razumevanje. INFORMACIJE O OGLEDU PRVENSTEV: DOGAJANJE NA CESTI: 9. avgust uradni trening — kronometra od 16.00 do 19.00 11. avgust kronometer ženske od 9.00 do 10.30 moški od 11.00 do 13.00 16. avgust uradni trening — cesta od 16.00 do 19.00 18. avgust dirka na cesti ženske od 10.00 do 12.00 moški od 13.00 do 16.15 DOGAJANJE NA VELODROMU 10. avgust otvoritvena slovesnost od 18.00 do 19.00 12. avgust tekmovanja od 9.00 do 12.45 in od 16.15 do 20.35 13. avgust tekmovanja od 9.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.35 14. avgust tekmovanja od 9.30 do 11.50 in od 17.00 do 20.35 15. avgust tekmovanja od 9.30 do 11.50 in od 17.00 do 21.20 16. avgust tekmovanja od 9.00 do 10.40 in od 17.00 do 20.20 tasokzim Novo mesto, Podbevškova 5 Tel.: 068/341-288, 341-810, 341-826 univen/m Fax: 068/322-625 Traktorji • na zalogi 445 DTC in 640 DTC • DARILO: zračne zavore, cisterna za vino ZA OSTALE TIPE KRATKI DOBAVNI ROKI *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** NA ZALOGI VELIKA IZBIRA TRAKTORJEV IN MOTOKULTIVATORJEV S PRIKLJUČKI • na zalogi tudi traktorji ZETOR, AGT • celoten program senene in koruzne linije Bana zalogi NIZKE CENE — UGODNI POPUSTI *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** • vse vrste gum za osebni, tovorni in traktorski program • za vaše vozilo akumulatorji generalni zastopnik za prodajo na debelo in drobno *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** VINOGRADNIŠKA IN KLETARSKA OPREMA: mlini, pecljalniki z elektromotorjem ali brez njega, velika izbira stiskalnic, PVC kadi, brent, cistern in sodov INOX in veliko drobnih pripomočkov. POSEBNA PONUDBA — PECLJALNIK Z ELEKTROMOTORJEM 3% POPUSTA! VSE NA ENEM MESTU — V NOVEM MESTU! Župan Občine Osilnica na podlagi 19. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 29/96) razpisuje prosto delovno mesto v občinski upravi: FINANČNI REFERENT Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana VI. (višja) oziroma V. (srednja) stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — poznavanje dela na računalniku — poskusno delo 3 mesece Za razpisano delovno mesto velja delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Osilnica, s pripisom »Razpis«,Osilnica 16; 1337 Osilnica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Po uradnih podatkih ljudskega štet-•g \ ja leta 1931 je v okrajih (tedanjih I J srezih) Kočevje, Črnomelj in Novo J mesto živelo 11.734 prebivalcev z nemškim maternim jezikom. Od teh je bilo 11.500 jugoslovanskih državljanov. Od leta 1929 namreč uradno ni bilo več Slovencev, ampak le Jugoslovani iz Dravske banovine. Po 6.1.1929 je bila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev razdeljena na 9 banovin na čelu z banom (npr. Dravska -Slovenija, Savska - Hrvati, Zetska - Črnogorci, Drin-ska - del Srbov itd.). Vse banovine so se imenovale po rekah. Ob navedenem popisu 1931 je bilo 229 kočevskih Nemcev tujih državljanov, pretežno nemških. Naj še omenim, da so v omenjenih srezih ob prvem popisu v Kraljevini SHS leta 1921 našteli 12.817 prebivalcev z nemškim maternim jezikom, kar je za 1.082 več, kot jih je bilo ob popisu leta 1931. Socialna sestava Nemcev, kakršna je bila po uradnem popisu leta 1931, se je za časa selitve v letih 1941 in 1942 dokaj spremenila v korist rudarjev, predvsem pa tovarnarjev, trgovcev, gostilničarjev in uradnikov. S kmetijstvom se je preživljalo 78,2 odstotka, 13 odstotkov z industrijo in obrtjo, 4,7 odstotka s trgovino in prometom, le 1,9 odstotka pa je bilo zaposlenih v javnih in privatnih službah ter v hišnih poslih. Selitev v “rajh” Za uvod in obuditev spomina naj navedem, da je prve koloniste zaradi gospodarskih razlogov pripeljal in naselil na Kočevskem, ki je bilo v posesti Oglejskih patriarhov, grof Oton Ortenburški s svojih posestev na Koroškem v štiridesetih letih 14. stoletja. Uradno se navaja leto 1339. V letih 1350 do 1363 je sledila glavna nemška kolonizacija s kolonisti (družinami) iz Turingije in Frankovske dežele, torej sedanje Nemčije. To so bili zvečine uporni kmetje. Prišli Nemci so srečali staroselce - Slovence in skupaj z njimi pospešeno krčili gozdove ter snovali nove vasi in naselja. V letih 1469-1578 so se skupaj borili in branili pred turškimi vpadi, prav tako so jih iste in podobne socialno gospodarske in družbene razmere združevale v kmečkih uporih, v boju za staro pravdo. Leta 1809 so se skupaj s slovenskimi Poljanci z orožjem uprli Napoleonovi kontribuciji. In še bi lahko našteval sodelovanje med staroselci in Nemci. Delegacija kočevskih Nemcev je aprila 1941 obiskala Hitlerja, ko je bil na obisku v Mariboru, kjer Mttudiih hmmi VlIllVl je izrekel zloglasne besede: “Naredite mi to deželo spet nemško!” Hitler jim je obljubil, da bo Kočevsko priključil tretjemu rajhu, kasneje pa je obljubil preselitev, a ni povedal kam. Že poprej so nacisti načrtovali, naj bi kočevski Nemci ustvarili ob Sotli in Savi nacionalistično zagrizeno nemško mejo rajha in tako razpolovili Slovence. Tako so npr. tudi 19. aprila 1939 po vseh kočevskih vaseh proslavljali Hitlerjev rojstni dan. Kurili so kresove, paradirali v uniformah, spuščali rakete, vzklikali bojne klice. V mestu Kočevje so bile velike proslave s sprevodi, v Semiču in Starem Logu pa so streljali z revolverji. Prijave Kočevarjev za izselitev so začeli zbirati 20. oktobra 1941. Preselitev naj bi končali 31. decembra 1941. Preseljevanje kočevskih Nemcev je potekalo hkrati z nasilnim izgonom Slovencev iz Posavja in Obsotelja. Mlajši kočevski Nemci in zagrizeni nacisti so bili za preselitev zelo navdušeni. Uniformirani so korakali po kočevskih ulicah in vaseh in prepevali nacistčne pesmi, kot sta: Mi marširamo naravnost naprej ali Marširamo nad Rusijo. Italijani so jih mirno opazovali. S preselitvijo niso bili zadovoljni le nekateri starejši ljudje, a to ni nič pomagalo. 135 transportov Prvi transport s kočevskimi Nemci je odpeljal s kočevske železniške postaje 14. novembra 1941 ob 12. uri. To so bili kočevski Nemci iz Oneka. Zadnji, 135. transport pa je odpeljal iz Kočevja 22. januarja 1942. Težave s prevozom je delno povzročila zima, velika ovira pa je bilo pomanjkanje pogonskega goriva, ki so ga bolj potrebovali na ruski fronti. Ža naselitev v Posavje je bilo od skupno 11.747 kočevskih Nemcev določenih 11.100 oz. 94,58 odstotka. Preselitev niso dovolili le 66 Kočevarjem oz. 0,56 odstotka. Od skupnega števila se je v Nemčijo preselilo tistih 571 kočevskih Nemcev (4,86 odstotka), ki so najbolj odgovarjali nacističnim rasnim merilom. Nacistična rasna komisija je delovala v vagonih na slepem tiru kočevske železniške postaje in pregledala vsakega preseljenca, ki je postal nemški državljan. Skupaj se je torej dejansko izselilo 11.509 kočevskih Nemcev (z mešanimi družinami) - to je 2.833 družin. Nekaj malega jh je odpovedalo preselitev in so ostali doma. Ni se izselilo sedem duhovnikov, ki so pozneje - razen dveh - sodelovali v Osvobodilni fronti. Najbolj delaven v OF je bil Josip Gliebe v Gotenici, ki je umrl kot biseromašnik. Koliko kočevskih Nemcev je ostalo? Če upoštevamo uradni popis, je bilo leta 1931 v srezih Kočevje, Črnomelj in Novo mesto 11.734 kočevskih Nemcev. Če k temu prištejemo nekaj Slovencev, ki so prišli z Nemci, a jih popis ni zajel, in naravni prirastek, jena svojih domovih v kočevskem, črnomaljskem in novomeškem srezu ostalo največ 200 kočevskih Nemcev, prej manj kot več. V mestu Kočevje je ostalo 6 družin, od katerih so 4 sodelovale Z OF, nekaj fantov, med njimi 2 rudarja: Kobe in neki Franc, čigar priimka ne poznam. Oba sta bila partizana. Kobe je padel jeseni 1944 kot izreden borec mitraljezec IX. korpusa NOV na Primorskem, Franc pa v roški ofenzivi v Kočevskem Rogu sredi avgusta 1942. Še živeča sinova ene družine, ki so ostale v Kočevju, sta bila ugledna zdravnika specialista. Kočevski Nemci so si sami izbrali svojo usodo, ko so zaradi goreče zaslepljenosti, slepe privrženosti Hitlerju in nacizmu ter do skrajnosti stopnjevani sovražnosti do Slovenstva ravnali, kakor pač so. Z nastopom nacizma so v mnogih primerih prej dobri sosedje in prijatelji postali sovražniki. Selitev po Sturmih Na izselitev Kočevarjev in ljubljanskih Nemcev so pristali Italijani 31. avgusta 1941 v rimski pogodbi, ki je stopila v veljavo L oktobra 1941. Pogodba je predvidevala, da bo konec preseljevanja do 30. novembra, a se je stvar zavlekla, ker sc italijanska družba Emona (Institutu immobiliare di Lubiana) in nemška družba DUT (Deutsche Umsiedlung Treuhand Gcscllschaft) s sedežem v Berlinu, katere upravni svetniki so bili najvišji SS funkcionarji, nista mogli sporazumeti. Končno so sklenili, da morajo vse premičnine in nepremičnine razen tistega, kar so Kočevarji upravičeni vzeti s seboj (tretjino živine in kolikor zmorejo drugega inventarja), ostati na italijanskem ozemlju. Za nepremičnine plača Emona DUT 227.786.000 milijonov italijanskih lir. To je bilo precej drugače, kot je bilo določeno za slovenske izgnanec iz brežiškega trikota. Zapu- ščeno imovino je prevzela DUT, v dokumentih P3 je bilo poudarjeno, da je treba “izseljencem poj3* niti, da bodo dobili odškodnino, kar pa bo odvisn1 od njihovega zadržanja pri selitvi in pripravljeno*1 za ponemčenje”. Iz Obsotelja so nacisti leta 1“ nasilno izgnali 36.126 Slovencev. Himmlerjev ŠW za utrjevanje nemštva je 24. septembra znova pravljal o preselitvi Kočevarjev in ljubljanskih NC* cev. Načelno so določili, da se bodo Kočevarji ® selili v brežiškem trikotu, nekaj pa tudi v Maribo^ Celju, Gradcu in na Dunaju-(sorodniške zveze). uslužbence kneza Auersperga pa je bila določcf preselitev delno na Auerspergova posestva v CeS* moravskem protektoratu in v okolico Leobna. Ljr Ijanski Nemci naj bi se začasno preselili na Gor* sko, v hotele v Kranjski Gori, na Dovjem in v RaK ^ delno na Bled, v Bohinjsko Bistrico in Preddvor P Kranju. Z dovoljenjem pooblaščenca SS na Ble bi se nekateri lahko preselili tudi v Nemčijo. Ko je L novembra Himmler znova določal ** čevarjem naselitveno področje A (brežiški triko ^ obsotelski pas) “za bodočo domovino”, je ustan°^ v Mariboru poseben izselitveni štab in ukazal n3f diti natančne načrte za utrditev nemštva na področju. Poprej pa je tudi določil, kdo vse sp3 pod pojem kočevarski preseljcnec. ^ Že v kraljevini SHS je v treh okrajih deloval0 '’ kočevskih nemških Sturmov. Sturm je pomenil i nemške prebivalce določenega naselja in obm°cl npr. Mozlja, Oneka, Kočevske Reke, Gotenice, S rega Loga itd., a tudi jedra kulturbunda, ki so ga stavljali moški, stari 20 do 45 let, organizirani kot I jaška udarna enota. V Sturmih je bilo že pred V°J 1.560 organiziranih oboroženih in uniformir3 mož. Dokaj natančni podatki, ki jih jc zahtevala ° dba št. 143 italijanskega Visokega komisarja za Lj ljansko pokrajino v členu 8, kažejo, kolikšne s° v času preselitve posamezne skupine kulturbuo0 Sturm 1 - Mesto Kočevje in Mahovnik; 313 dru^ 1.003 prebivalci, preselitev je trajala od 24. de°0 bra 1941 do 13. januarja 1942 in sicer v Brc/'| Krško, Radeče in Sevnico. To jc bila socialno naj1^ mešana skupnost: kmetje, delavci, uradniki vschv tovarnarji, trgovci in drugi. Sturm II - Stara Cerkev, rodovitna zemlja, dobr' pridni kmetje, skupaj 315 družin, 1.292 pre-biva preselitev od 4. do 15. januarja 1942 na p°dr J Čateža, in to na manj dobro zemljo, kot so J° J pustili v najbolj rodovitni dolini kočevskega P%j Stara Cerkev, Slovenska vas, Mrtvice, Koblarji i" | nekatera manjša naselja. Priloga Dolenjskega lista 16 Avgust v zelenjavnem vrtu V avgustu pobiramo že večino vrtnin - Veliko dela je z oskrbovanjem vrtnin INTERVENTNI ODKUP GOVEDI PODALJŠAN LJUBLJANA - Vlada Republike Slovenije je na četrtkovi seji sklenila, da čas interventnega odkupa govedi podaljša še mesec avgust. To je storila zaradi majhnega števila doslej odkupljenih govedi (le 1063 komadov) in dejstva, daje še vedno precej prezrele govedi, ki je ni mogoče na drug način prodati. Hkrati je vlada dopolnila doslej veljavno uredbo o tem, da se za govedi rjave in črno bele pasme lahko upošteva odmik minimalne odkupne teže v višini do 15 odst. To je bilo potrebno dopolniti zaradi sorazmerno visoko določene odkupne teže, ki je pogoj za interventni odkup in ki ga navedene pasme težje dosegajo. Dr. JOŽE OSTERC kmetijski minister 2 NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke na Novomeški tržnici ponujale stročji fižol po 300 do 350 tolarjev kilogram, kolerabo, rdečo peso, košnje, papriko, redkev in endivijo po 200 tolarjev, bučke po 150, Rebulo po 120 do 150, kumare po 100 do 150 tolarjev, kumarice za ''laganje po 200, zelje po 150 to-'arjev, ohrovt po 300, paradižnik P° 150, cvetačo in radič po 300 in krompir po 60 tolarjev kilogram. Naprodaj so bile tudi breskve po 100 tolarjev, marelice po 250, aruške po 140 in jabolka po 100 tolarjev kilogram, merica borov-n,c pa je stala 300 tolarjev. Na-Pmdaj je bil domači jabolčni kis P° 200 tolarjev liter in pol. BREŽICE - Na sobotni sejem s° Prodajalci pripeljali 135 do tri ■nesece starih in 45 starejših Prašičev. Prvih so prodali 82 po do 340 tolarjev, drugih pa 20 P° 210 do 230 tolarjev kilogram *,ye teže. Začel se je čas pobiranja in obiranja raznih vrtnin, kot so kumare, paradižnik, fižol za stročje, grah, krompir in zgodnje zelje. Pobiramo že tudi korenček, rdečo peso, kolerabico in redkev, vendar le za sprotno rabo ali konzerviranje, medtem ko spravilo v klet še ni najbolj primerno zaradi previsokih temperatur. Ob spravilu česna in čebule moramo paziti, da ju pobiramo pravočasno. Česen poberemo, ko ima suhi že dve tretjini listov, srednji pa so še zeleni. S pobira-njenm česna ne smemo odlašati, kajti prezorjene glavice česna razpadejo na posamezna zrna in tak česen se ne skladišči dobro. Prav tako pobiramo čebulo, ko so srednji listi še zeleni, vendar stebel ne smemo lomiti, ker se na ranjenih mestih lahko naselijo glivice, ki povzročijo gnitje. Čebulo in česen V DRAGATUSU V SOBOTO DAN ORANJA DRAGATUŠ - Govedorejsko društvo Črnomelj^ in kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabita v soboto, 11. avgusta, na dan oranja, ki bo pri osnovni šoli v Dragatušu. Ob 13. uri bo regijsko traktorsko tekmovanje oračev. Ob 15,30 bo povorka kmečkih konj z dragatuškega trga na njivo, kjer se bo ob 16. uri pričelo oranje s konjsko vprego. Anton Filak iz Gribelj, ki se je lani udeležil svetovnega prvenstva v oranju v Keniji, letos pa bo odšel na svetovno prvenstvo na Irsko, bo pokazal oranje s tekmovalnim plugom. Ob 18. uri bodo razglasili rezultate oranja s traktorji in konjskimi vpregami, sledila pa bo veselica s srečelovom in kmečkimi igrami. PET ZVEZDIC ŠT. 8 LJUBLJANA - Revija za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači spet blešči v lepi barvni fotografiji, ki jo omogoči najboljši papir, poleg tega pa prinaša še vrsto zanimivih prispevkov: Martinčičev cviček nas uči modrosti, Pivo v gastronomiji, Belo se predstavi, Nove slovenske jedi, Zar, nabodala in vrtne pojedine, idr. REVIJA O KONJIH ŠT. 8 LJUBLJANA - Avgustovska številka Revije o konjih prinaša naslednje članke: Ameriški konji, V Ebbsu med haflingerji, Kasaške dirke, Endurance, Nesreče s konji, Vtisi z galopske dirke v Miinchnu, Ljubljanska milja navdušila, Letošnje novosti v KK Mlaka (Kočevje), Praktični problemi v zvezi s prehrano idr. kmetijski nasveti Drobnica, nova tržna niša . Bolezen norih krav, goveja spongiformna encefalopatija (BSE), Je s svojim psihološkim učinkom zadala slovenski govedoreji, ki že tako v krizi, še dodaten udarec. Se bolj je postalo očitno, da naša žvinoreja enostransko usmerjena in da ne izkorišča Možnosti za druge panoge, predvsem za rejo drobnice, ki bi gonorejo lahko uspešno nadomestila na težjih terenih, v hribovskem in planinskem svetu, kjer se je v zadnjem pol stoletju faraslo z grmovjem in gozdom že vsaj 240.000 ha kmetijske zem-Je> zaraščanje pa se s pospešeno naglico šcAiadaljuje. . Govedorejska kriza je priložnost za korenitejši zasuk, za Izdatnejše, nekajkratno povečanje staleža drobnice, ovc in koz, I' so nekoč že pomenile mnogo večjo živinorejsko postavko. Pred leti so naši predniki na ozemlju sedanje Slovenije redili deset-rat več ovc in koz, predsem po drugi svetovni vojni pa je reja Jl?eno nazadovala in skorajda izginila. Prav neverjetno je, da L .jeb nespornim velikim koristim (raziskave so pokazale, da kom-‘nirana paša ovc in goveda zelo ugodno vpliva na rast ruše in Pfoduktivnost - na Nizozemskem zato redijo na vsako kravo še P° eno ovco) reja drobnice pri nas ne zaživi tako, kot bi pričakovali ki0* bi bilo dobro. , Naše naravne možnosti so skorajda idealne. Ce bi hoteli Jhotrno izkoristiti slovenski kmetijski prostor, bi po izračunu dr. r>o zaradi dvojnih državljan-1 ponekod vladajo že pravi i biji, ki vodijo tako kadrovsko v°l stanovanjsko politko. V Sionski nacionalni stranki se bori-.° (a pravice Slovencev, zato prosim vas in ostale občane Met-n . > da nam sporočite konkretne j/tuterc, ki jih bomo skušali raz-siti v občinskem svetu preko apcga svetnika Jožeta Matkoviča DVE MLADI KRAVI simentalki, s t' letom ali brez, zaradi bolezni prodam. ^ (0608)51-491. 8622 HRASTOVE PLOHE, 2 m3, 5ct» polsuhe, prodam. Marija Sintič, Kolov' nik 5, Leskovec pri Krškem. 862 VOLA, težkega 700 kg.prodam. Cen* po dogovoru. « (068)81-079. 863- ZGODNJI KROMPIR ugodno pr0: dam. * (068) 321-957. 863/ OVES IN TELICO simentalko, 8 mesecev brejo, prodam. « (068)41-079^ TRAKTOR IMT 542, 760 ur, samoti*' kladalko SIP, 17- kubično, ličkalnik^J koruzo in telico, 500 kg, prodam- (068)40-170. 8636 razno ZOBOTEHNIČNI laboratorij, op£ mljen, v Šentrupertu na Dolenjskem damo v najem. Cena po dogovoru- * (068)47-669. 8/ DODATEN ZASLUŽEK z delom^ domu. Brezplačno oskrbovanje. PoSUJ naslovljeno ovojnico z znamko. StanOJ, vič, Laze 14, Boštanj. 84-. INŠTRUKCIJE za nemški in angl^ jezik nudim ter prevajam. ® (068)% 682. W ŽELITE PREŽIVETI dopust ob ^ ju? Pridite na otok Pag, kjer vam nudi^ lepe apartmaje ob morju. ^ » 0038553682155. APARTMAJE na otoku Pagu ugo^ riam ® 0018^1687178 8% oddam. »0038553682128. V NEDELJO, 28. julija, seje na f cu izgubil siamski mucek. Najditelja Pj simo, da pokliče na »(068)26-955-^ cck ima v ovratnici naslov. V CENTRU Novega mesta oddam T Vid* g4^ slovni prostor, 16 m2. Zdenka Vid£ Florjanov trg 3, Novo mesto. - ^ INŠTRUKCIJE iz matematike/ osnovne in srednje šole nudim. » 21-355. »j. ODDAMO novo delavnico, llOK za kakršnokoli dejavnost. » (068)% 691. K MENJAM zadrge pri kavboj*^ obračam obrabljene ovratnike pri S A in cah. «(068)78-312. JL ŽENSKO KONFEKCIJO, netM: no 322-837. Št.40-42, poceni prodam. ® Oj! 817 službo dobi POGODBENO DELO voznika BA kategorije iščem v mesecu avgusB*'j| tnzjMtrai.vrs P' (0608)41-325. REDNO ali honorarno zaposlim0 ^ kle za delo v strežbi. Nudimo hran1*,: stanovanjc. * (068)52-530. HONORARNO ali redno zap«*1 več soboplcskarjcv. «(0609)617-25^ ZAPOSLIM dva soboslikarja-a| (0609)623-426. %|i REDNO ali honorarno zaposlim ‘(C za delo v bifeju ali dekle za delo o".<; kendih. « (068)89-207. ' ' SPREJMEMO simpatično dek|e delo v strežbi, lahko pripravnica. * ^ kuharstva ali strežbe. Gostilna Nov%f * (068)78-027. VOZNIKU z lastnim tovornim vozilom ter enemu s kombijem, obvezno furgon- hladilnik, nudim stalno delo za razvoz blaga po trgovinah. ® (068)73-495. 8597 ZA PRODAJO na krški tržnici zaposlim trgovko, lahko mlajšo upokojenko. ® (0608)22-140. 8613 1 VI • v v službo išče IŠČEM DELO za viličarja ali za TGM. ® (068)85-840. 8606 IŠČEM honorarno delo, pomoč, nega, kuhanje in čiščenje za starejše ljudi, varstvo otrok in podobno. ® (068)21-934. 8615 GOSTINSKI TEHNIK iščem pripravništvo - relacija Novo mesto - Straža -Ivančna gorica. * (068)87-644. 8627 stanovanja DVE ŠTUDENTKI iščeta še dve za skupno bivanje v dveinpolsobnem stanovanju v Ljubljani. ® (068)89-372. DVEMA ŠTUDENTKAMA oddam stanovanje v Ljubljani, na Resljevi 32. Stanovanje je opremljeno. ® (068)321-642. 8458 TAKOJ ODDAM v najem enosobno Opremljeno stanovanje v Novem mestu, K Roku 1 •S (061)448-329. 8494 PROFESOR najame enosobno ali dvosobno stanovanje, oz. garsonjero v Novem mestu. ® (068)25-211 ali (068) 322-789. 8580 ZA DOLOČEN ČAS menjam enosobno konfortno stanovanje v centru Maribora v bližini fakultete, za stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. ® (062)819-222. 8581 GARSONJERO ali enosobno stanov-canje v Novem mestu najamem. S (068)321-229, Tina. 8607 zahvale INVALIDSKEMU DRUŠTVU Novo mesto se lepo zahvaljujem za iskrene čestitke ob rojstnem dnevu. Franc Šašek, Pristava 6, Šentjernej. 8460 ISKRENA HVALA g. Zmagu Straj-narju, Rožna ul. 1, Trebnje, za pošteno vrnjeno denarnico. Hvaležni Anton Pavlič ml. iz Gor. Vrhpolja 11, Šentjernej; 090/41-29 090/42-38 Poslovna enota Novo mesto, 8001 Novo mesto, Ljubljanska 27, tel,: 068/316-100, fax: 068/322-338 V tretjem vmesnem tedenskem žrebanju akcije “Poletje v BTC-ju” 26.7.1996 je bil izžreban: FRANC BOBNAR, VANDOTOVA 5, 8000 NOVO MESTO V četrtem vmesnem tedenskem žrebanju 2.8.1996 je bil izžreban: JOŽE TOMIČ, ULICA TALCEV 35, 8351 STRAŽA Pokrovitelj obeh žrebanj je trgovina "KOVINOTEHNA" Celje, prodajni center NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 27. m BARL0 ObrtniS i it &2 10 Trebnje? re/..-06S/45 700 Fax;06S/45 70 1 TRAKTORJI TORPEDO TD 45 15.072 DEM TD 55 18.088 DEM TD 75 22.945 DEM TD 90 39.867 DEM ffi UGODNI KREDITI JP ELEKTRO LJUBLJANA PE ELEKTRO NOVO MESTO objavlja prosto delovno nalogo: KV ELEKTROMONTER za področje Metlike Pogoji: ~~ 3-letna šola za elektrikarja-energetika — 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) —- šoferski izpit B-kategorije ■— starost do 25 let Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. pisjie prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Pošljite v 8 dneh na naslov: JP Elektro Ljubljana, PE Elektro ^ovo mesto, Ljubljanska 7, Novo mesto, splošna služba, kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. SKB BANKA D.D. mobitel && 5 H £ SUBARU PETROL DELO ; ;C1V ; ~ ; p - 1 SVETOVNA MLADINSKA PRVENSTVA V KOLESARSTVU NOVO MESTO 10. - 18. 8. 1996 GorenjskiTisk <7 imirmni n Založba Mladinska knjiga -sr- Ha MONTAŽA IN SERVIS SENČIL KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Informacije na tel. (068)52-492 0609/640-830 PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. Mobitel: 0609/621-285. 46. GORENJSKI SEJEM največja trgovina na enem mestu večerni zabavni program s plesom KRANJ, 9.-18. avgust ’96 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu drage in preljube MARIJE LUKŠIČ učiteljice iz Novega mesta i zahvaljujemo vsem, ki so bili ob njej v bolnici, osebju Visceralnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu za človekoljubno skrb, osnovni šoli Center v Novem mestu, Pogrebnim storitvam Oklešen iz Šmihela, Cvetličarni Gozdnega gospodarstva iz Novega mesta, Pogrebnemu oddelku Komunalnega podjetja Novo mesto, pevskemu zboru iz Šmihela, župniji v Dolenjskih Toplicah, g. Milanu Radivojeviču ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeno poslednjo pot z lepim cvetjem. Ostaja nam v lepem spominu. . Vsi njeni rolete — žaluzije ■ tende - lamelne zavese i pliseji — roloji ‘ sereen senčila 1 I Tel.: 068/78-258, 324-285 ! 0609/631-225 )// Pm>bla&ž,«r< z Edino rastišče rdečega ali indijskega lotosa v naravi pri nas - Uspehi inž. Ogorevca ŠMARJEŠKE TOPLICE - Gostje in obiskovalci zdravilišča radi postojijo ob jezercu v prostranem in lepo urejenem zdraviliškem parku. Jezerce napaja topli izvir, v njem pa že več let raste pri nas zelo redki indijski ali rdeči lotos. Sedaj je gladina vode v jezercu na gosto prekrita z velikimi lotosovimi povoščenimi listi, nad gladino pa se dviga polno cvetnih pecljev z nežno rožnatimi do rdečkastimi dišečimi cvetovi. Danes so naravna nahajališča tega lotosa le še v nekaterih predelih Azije in Avstralije. Do sedaj je veljalo, da indijski lotos na prostem pri nas ne preživi zime, torej je ta v zdravilišču v Šmarjeških Toplicah še toliko večja posebnost in zanimivost. Ta nasad je vzgojil znani slovenski krajinski in vrtnarski strokovnjak inž. Miha Ogorevc, ki je dolga desetletja dajal podobo arboretumu Volčji potok. Šmarješki nasad lotosa si je inž. Ogorevc zamislil že pred sedmimi leti, in to tam, kjer je bila takrat neugledna mlakuža. Uprava zdravilišča je poskrbela, da so opravili potrebna zemeljska dela, inž. Ogorevc pa je iz botaničnega vrta v Koelnu dobil dve lotosovi koreniki in je tisto, ki je po carinskem pregledu ostala živa, leta 1992 posadil 70 cm globoko v blatno dno jezerca. Čez leto dni so lotosovi listi prekrili pojavlja v staroegipčanskih mitih. Tak mit je izražen tudi v kipu mladega faraona Tutankamona, ko njegova otroška glava raste iz sredice modrega lotosa. • V starem Egiptu so v faraonskih časih najbolj čislali modri lotos. Obliko njegovih cvetov ali koničastih listov lahko vidimo na uporabnih ali okrasnih izdelkih egipčanske umetnosti. Stari Egipčani so verovali, da rastlina pripada bogu Nila in da bog na dnu reke drži šopek dolgih pecljev s cvetovi, ki se dvigajo visoko nad vodo. Modre lotosove cvetove so polagali v faraonske grobove, našli sojih tudi v ovojih mumije znamenitega faraona Ramzesa II., ki je umrl leta 1225 pred našim štetjem. Lotos se pogosto več kvadratnih metrov, lani in letos pa že skoraj vso vodno gladino. Indijski lotos je bil zelo pomemben v verstvu hindujcev in v budizmu, kjer je veljal za sveto rastlino. Ob Nilu so ga gojili stari Egipčani. Na Kitajskem je indijski lotos še danes izredno priljubljena cvetlica in cenjena zdravilna rastlina. Opisali so ga že v v kitajskem cesarskem herbalu Ben Cao iz leta 1505. A. B. TEKMOVANJE HARMONIKAŠEV ZAMOSTEC - V soboto po 17. uri bo v gostišču Urška v Zamostcu pri Sodražici četrto tekmovanje hramonikarjev. Prireditelji pričakujejo rekordno udeležbo, saj se je doslej prijavilo že 30 tekmovalcev. Za najboljše je posebne nagrade priskrbel kipar samouk Drago Karel Košir. Gostišče Urška sprejema prijave pol ure pred začetkom tekmovanja. POLNO JEZERCE LOTOSOVIH CVETOV- V jezercu v Šmarjeških Toplicah, ki ga napaja topli izvir, lepo uspeva edino rastišče rdečega ali indijskega lotosa pri nas. (Foto: A. B.) MEDVED HLAČA OKROG DOL DOLE PRI LITIJI - Krajani KS Dole in gobarji so že večkrat videli medvedjo družino, medveda in medvedko z mladičem, na obgozdnih jasah, medved pa je prišel do hiše, vendar na srečo do danes še niso nikogar napadli. Po besedah predsednika lovske družine Dole Mirka Močilarja je medved v njihovi krajevni skupnosti že od leta 1993. Njihovi lovci so celo našli brlog, kjer je kosmatinec prezimil. Za odštrel nimajo interesa, ker je žival zaščitena, pa tudi zaradi zelo zapletenega postopka. “Medved ni nevaren, če ga pustiš pri miru,” je še dodal. M. ŠUŠTERŠIČ Cerkev, zrasla na državni meji V Kamenici, le nekaj metrov od Hrvaške, je Željko Gorenc postavil cerkev, posvečeno Mariji Lurdski - Uresničena dolgoletna želja - Romarska pot na obrobje Slovenije? KAMENICA - Za Kamenico, ki bi ji težko rekli celo zaselek, saj v njej biva le družina Gorenčevih, ni nikakršnega kažipota. Željko Gorenc, ki se že več let ukvarja z alternativno medicino pravi, da ga tisti, ki ga potrebujejo, vseeno najdejo. Ljudi, ki prihajajo k njemu po zdravje, ne odvrnejo niti tabli “Pozor, državna meja!” in “Državna granica”. Kako ob rob je potisnjena Kamenica, pove tudi to, da je zadnja v metliški občini dobila elektriko, in to šele letošnega junija. Kljub vsemu temu pa je precej rekel: “To kar je zaslužil, bo dobil!” Redni bralec iz Novega mesta podpira gospo, ki je pripovedovala o neenakem obravnavanju prekrškov. Tudi sam ima nekaj podobnih izkušenj. Celih 20 let ga ni nihče ustavil ali kaznoval, letos pa so ga že trikrat, in to za manjše prekrške. Ko so mu policisti izrekali kazen, se je mimo njega peljal motorist (kakih 90 km/h), vendar so se z njim samo pogovarjali. Podobno se je zgodilo še enkrat na Seidlovi cesti. Bralec opozarja, da pred Pionirsko knjižnico v Novem mestu vsak dan stoji kakšen policijski avtomobil na pločniku, zato je prepričan, da policisti ne obravnavajo vseh enako. Čez neenako obravnavanje seje pritoževala tudi V. N. iz Sevnice, ki je po 20 letih dela končala kot tehnološki presežek v Stilcsu. “Državni organi skrbijo za Rome materialno in s pomočjo socialnih delavk, za slovenske delavce in matere samohranilke, ki ostanejo brez dela, pa se nihče ne zmeni,” je ogorčena. Bralka iz Gradca v Beli krajini je potrdila navedbe v Opozorilu vandalom in čestitala sovaščanki, ki ga je zapisala. Sama pravi, naj sc o dogajanju prepriča policija, v nedeljo zgodaj zjutraj pa naj tudi ugotavlja, v kakšnem stanju vozijo vozniki mimo! Kupci v Škocjanu močno pogrešajo poslovodkinjo iz Mercatorjeve trgovine, ki sojo premestili na drugo delovno mesto. Menijo, da je bila najboljša trgovka sploh v kraju, sedaj pa že promet upada in rože na oknih trgovine so ovenele. Dušanu iz Novega mesta, ki se je z dekletom ob 17. uri odpravil na kopanje v Dolenjske Toplice, pa ne gre v glavo, da sta morala plačati celodnevno karto - vsak po 800 tolarjev, saj imajo drugod za popoldansko kopanje nižje cene. B. D. G. razdrapana makadamska pot, ki vodi iz Vidošičev proti Kamenici, vedno polna avtomobilov. K Željku Gorencu prihajajo po pomoč ljudje iz vse Slovenije, številnih evropskih držav in celo iz Kanade. Od prihodnjega meseca pa bodo imeli še razlog več za obisk, saj je letošnjega maja na vrhu grička nad Gorenčevo domačijo začela rasti cerkvica. Zgrajena je tako rekoč na sami meji, saj je le nekaj metrov strarf, onkraj ceste, ki vodi v Kamenico, že Hrvaška. Pravzaprav zelena meja med Slovenijo in Hrvaško tu uradno še ni določena, vendar Gorenc pravi, da domačini dobro vedo, kje poteka. In kako je Željku Gorencu prišlo na misel, da zgradi cerkev? “Ko sem pustil študij za duhovnika, sem se zaobljubil, da bom nekoč postavil cerkev, kar je bila moja želja že iz otroških let. Priznam pa, da je na odločitev, da pričnem z gradnjo prav letos, vplival tudi papežev obisk v Sloveniji. Cerkev je zgrajena v njegov spomin, ker pa stoji ob državni meji, je hkrati tudi simbol sožitja med ljudmi različnih narodnosti," pravi graditelj, ki je skoraj ves denar za cerkev prispeval sam, ljudje pa so v glavnem pomagali s prostovoljnim delom. Cerkev, za katero Gorenc sicer trdi, da je le večja kapela, čeprav je v njej dovolj prostora za 50 do 60 ljudi, bo posvečena na malo mašo, torej 8. septembra, imenovala pa se bo cerkev Marije Lurd-ske. Pravi, da bo namenjena predvsem za romanja pa za maše, če bodo ljudje tako želeli. Njena vrata ne bodo vedno odprta, ampak jih bodo odpirali skupinam ob iskovalcev. Zato pa bo lahko vsak pozvonil na 200 kilogramov težak zvon, ki so ga naredili v Žalcu, poklonil pa ga je eden od darovalcev. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Dolenjske Novice., CERKEV V KAMENICI - V Kamenici, prav na meji med Slovenijo in Hrvaško, je v pičlih nekaj mesecih zrasla cerkev, ki jo bodo v začetku septembra posvetili Mariji Lurdski, k njej pa naj bi vodila tudi romarska pot. I I ŠE ZADNJA DELA - Medtem ko je zunanjščina cerkve že urejena, v notranjosti potekajo še zadnja dela. Mnogo so jih opravili prostovoljci. Na fotografiji: Željko Gorenc (desno) ob nastajajočem oltarju. (Foto: M. B. -J.) 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Slaba slika Slikar prinese podobo kupcu, ki mu zanjo ponudi tri krone. "Kaj, tri krone?" pravi slikar. “Saj ste mi samo za platno zaračunali šest kron!" Kupec: “Je že res, pa takrat še ni bilo nič gori!" Pri ljudskem štetju Komisar: “Vi ste vdovec vzeli vdovo. Kako je z otroki?" Gospodar (otrokom): “Otroci vstopite se!... Ti so moji, to so njeni in ti, ki lazijo po tleh. so naši!" Ne samo pil Žena možu, ki sili v gostilno: “Ti pa tudi ne misliš na druzega kakor samo na pijačo. ” “O ne, draga ženica, kaj dobrega tudi rad prigriznem pri pijači. ” Spoznal ga je Kmet je ravnokar zavaroval svojo hišo pa hitro vpraša: “Koliko dobim, ako precej pogorim ?" Agent: “No, kake tri do štiri leta zapora. ” Tolažba Bolnik: “Gospod doktor, želodec mi vedno sitnosti dela in nimam nobene slasti do jedi!" Zdravnik: “Zahvalite Boga, saj je sedaj vse tako strašno drago!'' ’ Boječ A: “Vaš J ožel j je pa res boječ!" B: “Je dvojček; še na svet si ni upal sam. ”