Boj proti fafinaa; j« boj ▼sakega poltenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto_____________________ $3.00 Za pol leta--------------------------1.75 EDINOST 206 Adelaide St W, Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . « . Leto 3. Št. 121. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY, 18TH 1945. Price 5c. Vol. 3. No. 121. NAD 5000 KORPORAGIJ POD KONTROLO NEMCEV V ŠPANIJI FAŠISTIČNI DIKTATOR GENERAL FRANKO NAČELNIK MEDNARODNE REAKCIJE Moskva — "Pravda", glasilo komunistične Partije Sovjetske Unije, opozarja svetovno javnost pred neposredno nevarnostjo za mir v Evropi, katero predstavlja fašistični režim generala Franka v Španiji. Članek, ki je bil priobčen minuli teden o tozadevnem vprašanju poudarja, da se v Španiji "■nahaja nič manj kot 5,500 industrijskih korporacij pod direktno in indirektno kontrolo nazi-fašističnih direktorjev in industrijskih baronov. Je pač skrajni čas zaključuje ta članek, da se zgornjemu zvrne temeljito pozornost, odstrani "fašistične baze" ob vznožju Pirine-jev, ter povrne mogočnost španskemu narodu vzpostaviti demokratično republiko za katero je prelival svojo kri v svrho miru v Evropi. Franko, Hitlerjeva in Musolini-jeva lutka, igra vlogo po njihovi smrti načelnika mednarodne reakcije v borbi proti demokraciji. Španija postala zavetje vsem preživelim fašističnim elementom za nadaljevanje hujskanja in sovpraž- nosti proti novim demokratičnim vladam ter povrh tega priprave za tretjo svetovno vojno. Pod pretvezo "državljanstva" fašistični diktator skuša zavarovati 30.000 Nemcev v Španiji, kateri so ube-žali v Španijo pred porazom v Nemčiji. Svrha tega državljanstva če pomislimo, da je že sedaj pod kontrolo nad 5000 industrijskih korporacij nazi-fašističnih direktorjev, da se nahaja v koncentracijskih taboriščih nad 200.000 španskih anti-fašistov, je očividna in obenem jasna. Kljub vsemu temu narodno osvobodilno gibanje narašča in postaja odporna sila proti fašističnega režima generala Franka. Toda nerazumljiva je politika tkzv. držav zapadne demokracije, katere održavajo diplomatične odnošaje z fašističnim režimom v Španiji. Vse kar je potrebno v svrho miru v Evropi je to, prekiniti diplomatične odnošaje z tem režimom in omogočiti španskemu narodu namestitev demokratične vlade, dr. Juan Negrin-a. Temeljite naloge pred veliko tro jico Zasedanje velike trojice začelo včeraj DOBER KORAK K NARODNEMU ZDRAVJU Toronto — Dr. Gordon Jackson je podal izjavo v kateri pravi, da bo to jesen imelo priložnost en milijon prebivalcev tega mesta se dati pregledati in sicer brezplačno potom X-ray žarkov v svrho omejitve tuberkoloze. Prednost do takega pregleda bodo imeli seveda delavci in njihove družine. Zdravniški pregled se bo vršil na svo-obdni podlagi slehernega meščana pravi dr. Gorden. Namreč nihče ni prisiljen se dati zdravniško preiskati ako to ni njegova želja. Poglavitno kar se hoče doseči s zdravniškim pregledom, za katerega izdatke znaša mestna blagajna, je na ta način omejiti tu-berkolozo. Kot znano odstotek tuberkoloze je najvišji med delavskimi družinami ter njihovimi otroci. Delavci, ki so zaposleni po raznih industrijskih proizvodnjah, rudnikih ter drugih delih v največ slučajih je njihovo zdravje že radi fizične-ag napora in škodljivih plinov podvrženo nevarnosti tuberkoloze. Tuberkoloza je takorekoč stalni spremljevalec siromašnih delavskih družin, število tuberkoloznih PRIHODNJE ZASEDANJE PARLAMENTA Ottawa. — Finančni minister J. L. Ilsley je naznanil v poslanski zbornici, da je federalna vlada pripravna prodati po zelo zmerni ceni stanovanja, ki so bila narejena za časa vojne v posameznih mestih in industrijskih področjih. To naznanilo je podal na podlagi vladnega načrta glede stanovanjskega problema v deželi zlasti pa mestih. Sto in sto družin je dobilo opomin za izselitev zaradi pretečenega roka glede najemnine, dočim pa ne morejo dobiti pripravno stanovanje v mestih v katerih žive. Načrt vlade je premestiti že o-menjena stanovanja iz industrijskih področij v predmestje, katera bi začasno zadovoljila pomanjkanje stanovanj v mestih. Poleg tega na prvem zasedanju parlamenta, kakor naznaja finančni minister pride na raspravo stav-binski načrt, kateri določa veliko v-svoto denarja za izgraditev stanovanjskih poslopij in z tem omogočiti na daljšo kreditno dobo delavcem na last svojega lastnega doma. Načrt obenem predvideva razširitev socijalnih vprašanjih, tako v stavbinskem kakor tudi gospodarskem pogledu. Liberalna stranka je sicer obljubila veliko pred federalnimi volitvami. Toda enostavno pričakovati, da bo vse to izvedeno v življe-nsko stvarnost brez ugiranja in pritiskanja nato z strani naprednih ustanov in organizacij, je prav gotovo da veliko tega ostane le na papirju. narašča z vsakem dnem in je že radi tega dejstva zgoraj omenjeni korak na svojem mestu, kateri bo omejil ako ne do cela vendar pa za časa gotov odstotek ljudstva pred večjo nevarnostjo za narodno zdravje. Zdravniški pregled bo izvajan brezplačno kakor je zgoraj omenjeno in bo vsak tisti kateri hoče biti zdravniško preiskan zoper tu-berkolozo upravičen do njega. Potsdam, 17 julija. — Včeraj je začelo zasedanje velike trojice v tem mestu, zibeli premaganega pruskega militarizma, kakor naznanjajo tozadevna poročila iz Evrope. Zasedanja, katero je zvrnilo pozornost vsega svobodoljubnega sveta pričakujoč konstruktivne rezultate v narodnem in mednarodnem pogledu, se je udeležilo poleg premiera Stalina, predsednika Trumana in preimera Churchilla veliko število državnih svetovalcev ter visokih civilnih in vojaških uradnikov Sovjetske Unije, A-emrike in Anglije. Ker je na podlagi dosedanjih poročil nemogoče nič konkretnega na- ZDRUŽITEV POSAMEZNIH STRANK V NEMČIJI Berlin — časopisje katero izhaja v Berlinu, je sprejelo z posebno vnemo in radostjo izjavo o Združitvi štirih političnih strank v Nemčiji v svrho formiranja An-tifašistične Fronte, katera uklju-čuje: Komunistično, socijal-demo-kratsko, demokratsko-krščansko in liberaln-demokratsko stranko. Do združitve omenjenih štirih strank je prišlo na incijativo in napornem prizadevanju komunistične stranke Nemčije, na čelu katere deluje znani komunistični voditelj, Wilhelm Pieck. Antifašis-tična Fronta je sprejela obenem akcijski program, kateri vsebuje naslednje: 1 — Združeno sodelovanje za iztrebitev tudi najmanjše sledi Hitlerizma in militarizma v Nemčiji. 2 — Pospešitev napora za izgraditev narodne ekonomije, za- živilske potrebščine itd. 3 — Notranja ureditev za resnično demokratsko državo. , 5 — Zagotovitev zaupanja pri drugih narodnih ter popolna odprava rasne mržnje in nesoglasja. Osnovni program Antifašistične Fronte je pozdravilo sovjetsko časopisje, dočim zavezniško časopisje kritizira zapadne zaveznike vsled odlašanja in neodločne politike y tem oziru, da nemški narod čimprej izbriše poslednji sled fašistične sramote. povedati vnaprej, posamezni diplo-matični krogi izražajo kljub temu mnenja, da se bo konferenca s ozi-rom na dnevni red najbrže zavlekla. Ta mnčnja podlagajo na vprašanja, ki se tičejo razmejitve posameznih ozemlj, katera so po prvi svetovni vojni bila nasilno odvzeta in v tem slučaju tudi vprašanje Trsta in Slovenskega Primorja, resne zadeve v Grčiji, kjer vlada strašen teror in nasilje z strani fašistične reakcionarne vladne klike; vprašanje strogih določb glede kontrole nad Nemčijo, ureditev notranjih regulacij, določba vojnih reparacij ter številna druga vprašanja v zvezi za varnost, trajen in pravičen mir. Posebno prvotna in važna vprašanja so poravnanje narodnih pravic glede nasilno odvzetega ozemlja po prvi svetovni vojni. Ta vprašanja se tičejo na prvem mestu Jugoslavije in splošno na Balkanu, zatem Poljske in Francije. Poleg tega so seveda tudi mnenja, da pridejo na raspravo vprašanja kot Srednji vzhod, Dardanelske ožine itd. Toda ta vprašanja so prvič povzeta le kot mnenje posameznih zainteresiranih krogov, katera pa navadno ob zaključkih postanejo le napovedujoča mnenja. Medtem "Pravda", glasilo Komunistične Partije Sovjetske Unije z ozirom na zasedanje velike trojice pravi naslednje: "Ves svobodoljubni svet pričakuje razvese- ljivih vesti iz zasedanija velike trojice, katero se vrši popolnoma pod novimi pogoji. Pričakuje po-voljne rešitve vseh nastalih problemov za povojni trajen in pravičen mir. Ti problemi so postavljeni pred veliko trojico, da jih rešijo v duhu načel svetovne sigurnosti". Ta napoved sama za sebe pove veličino zasedanja velike trojice.; Ako bodo pri tem resnično vpo-števani sklepi, ki so bili doseženi na konfenrenci v Jalty na Krimu, ter dejansko svetovni čarter v svojem principijelnem pomenu, je pričakovati dobre in pravične sklepe konference velike trojice. SVETU KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV Svet Kanadskih Južnih Slovanov je prejel naslednje pismo od glavnega odbora Društva Rdečega Križa Jugoslavije. Glasi se: "Tovariš Nikolaj Kovačevič nas je obvestil, da ste pripravni nuditi materijalno pomoč otrokom, čigar roditelji so padli v narodno osvobodilni borbi, kakor tudi otrokom, katerim preti socijalna o-pasnost vsled pomanjkanja najnujnejših stvari za obskrbo. Pojasnil nam je tudi način po katerem želite nuditi pomoč našim otrokom, kateri je bil na seji glavnega odbora Društva Rdečega Križa sprejet z posebnim odušev-ljenjem od vseh prisotnih članov. Pred Društvo Rdečega Križa se postavlja kot najnujnejše vprašanje, življenska obskrba naših otrok. Vaša pomoč je vsled tega dobro došla in nam olajša veliko napora v tem delu. Glavni odbor pa je obenem pripravljen ustanoviti poseben oddelek za rokovod-stvo akcije v svrho obskrbe naših Nad 100 tisoč naših vojakov v Evropi Utrech, Holand — Uradno sporočilo vrhovne komande naznanja, da se nahaja 8, 253 častnikov in 117.371 vojakov naše armade v severozapadni Evropi. To število pa ne uključuje število armade, katero je določeno v svrho okupacijskih vojaških oddelkov kanadske armade, poleg britske, a-meriške, francoske, in sovjetske armade. Naslednjih par tednov je torej pričakovati nekoliko tisočev naših vojakov, ki se bodo povrnili iz Evrope. Od 31 maja, kakor naznanja poročilo, se je povrnilo 1,545 častnikov in 28,527 vojakov. otrok, potom Vaše pomoči. Pri temu bo imel najtesnejše sodelovanje Antifašistične Fronte žena Jugoslavije, kateri prevzame dolžnost podrobnejše podatke o otro-kih in njihovih roditeljih kot naj-pripravnejša izbira otrok, da jim pomagate.. Društvo Rdečega Križa Jugoslavije se zahvaljuje vsem bratom in sestram v Kanadi na njihovi požrtvovalnosti in pripravnosti nuditi pomoč našim neobskrbljenim otrokom, kot dokaz svoje globoke zavesti in ljubezni napram svoji rojstni domovini. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Šef Propagandnega oddelka, Gl. odbora DRK. Jugoslavije Olga Velebit Generalni sekretar Gl. odbora DRK. Jugoslavije Jaroslava Ribnikar. 14, 318 NEVEST PRIŠLO V KANADO VSTAJENJE NOVE DEMOKRATIČNE POLJSKE SENAT ODDOBRIL SVETOVNI ČARTER Washington — Senatni Odbor Združenih držav je enoglasno odobril svetovni Čarter, kakor je naznanjeno iz Washingtona. Tri člani od 23 članov tega odbora so bi-poslitev, preskrba za stanovanja, li odsotni za časa glasovanje. 1,215.200 STANOVANJ UNIČENIH Moskva — Statistični urad na-naznanja glede škode, ki so jo povzročili Nemci za časa vojne v Belorusiji znaša, 1,215.500 uničenih stanovanj. London — Dr. Hewlett Johnson, kateri se je odvzal povabilo poljske komisije za ugotovitev nemških vojnih zločinov, podaja v svojem članku značilen pregled o vstajenju nove demokratične Poljske. Prepotoval je skozi Poljsko, se ustavil v mnogo mest in vasi, kjer je imel daljši pogovor z civilnimi in vojaškimi predstavniki, navadnimi delavci in kmeti, kakor tudi z večjim številom duhovnikov različnih verskih grupacij. Povsod se opaža med narodom močno zaupanje novi vladi, katera je naredila v teku par mesecev več, kakor pravi dr. Johnson, kot je naredila režimska reakcija za vso dobo svojega vladanja v Poljski. Po njegovem mišljenju poglavitni vzrok za tako drzne napade proti Sovjetski Uniji z katero si želi Poljska bratskih in prijateljskih od- Ottawa — Urad za domačo ob-skrbft je naznanil, da je tekom vojne in sicer od 1942 leta prišlol4, 318 nevest in otrok v Kanado, namreč žena naših vojakov, kateri so se poročili v Angliji. Pričakuje pa se nadaljnih 30.000 nevest in o-trok, žena kanadskih vojakov, je naznanil ta odbor. KANADSKI "FIERER" Grupa sovjetskih mornarjev kateri se nahajajo v Toronti in najbrž da bodo posetili veliki piknik dne 22 julija "Titov Whellerju. Dan" v Port nošajev, ter proti novi poljski vladi z strani bivše reakcijonarne klike v Londonu je, ogromna vele-posestva, ki so jih lastovali begunski reakcijonarji. Tisoči kmetov niso imeli niti koščka zemlje in so bili prisiljeni kot sužnji delati na velikih posestvih poljskih de-leposestnikov. Nova vlada je odpravila ne samo bedo in mizerijo v bodoče, nego tudi zasnovala pravo domoljublje z tem, da je razdelila tisoče hektarjev zemlje med kmete, ter pomaga narodu v splošnem k čimprejšni gospodarski in ekonomski obnovi. Na znotraj vlada popolna svoboda veriz-povedi in cerkvena posestva so o-stala nedotaknjena. Na vprašanje ali bodo tudi cerkvena posestva razdeljena, sem dobil odgovor, pravi dr. Johnson, "da bo to v-prašanje na dnevnem redu novo izvoljene vlade po državnih volitvah." Povsem logično in tudi prirod-on se temelji prijateljstvo med Sovjetsko Unijo in novo demokratično Poljsko. To prijateljstvo je rojeno v potokih nedolžne krvi v teku sedanje vojne in gradi vstajenje nove demokratične Poljske, pravi angleški nadškof, dr. Haw-lett Johnson. Montreal — Samoimenovan kanadski "fierer", Adrien Arcand, vodja znane fašistične stranke "National Unity Party", je bil zadnjega tedna osvobojen iz internacije. Omenjeni je bil aretiran in poslan v internacijo 1940 leta pod obtožbo fašistične in antidržavne aktivnosti. Sodiščna obravnava kakor tudi kazen, ki jo določa zakon za državno zaščito, je bila odložena za po skončani vojni. Tedajni justični minister Mr. Laponte v poslanski zbornici je dejal, da je omenjeni održaval tajne vezi z Hitlerjeve Nemčijo, ter da bo po sodišču zaslišan in kažnjen za izdajstvo domovine po skončani vojni. Medtem sedanji justični minister Mr. Joseph Jean, je na protestno pismo nacionalnega tajnika delavske progresivne stranke, Tim-a Buck-a, odgovoril naslednje: "Dragi gospod: Vaš brzojav z dne 30 junija v pogledu izpustitve iz internacije Adrien Arcand-a, je sprejet. Zagotavljam Vas, da razširjeni govor v Montrealu glede tega postopka nima podlage." Justični minister skuša torej uveriti javno mnenje, da Arcand, vodja znane fašistične stranke in kateri je javno zagovarjal pro-grom proti Židom, ter organiziral plavosrajčnike po fašističnem v-zorcu, ni "več nevaren fašistični agent kakor je bil v letu 1940." Ali je mogoče zaupati fašističnim voditeljem, da so se izpreme-nili in da niso več nevarni? Tisoč dijakov umorjeno v Norveški London — Po zatrdilu norveškega časopisa "Dagbladet" nazi-fašistične oblasti so deportirale 1000 jugoslovanskih dijakov iz Jugoslavije v Norveško, katere pa so gestapovci za časa okupacije na zločinski način umorili. Nahajali so se v koncetracij-skem taboru v Bestfjord-u in Jer-nvaan. In še dobimo ljudi, kateri so pripravni slediti narodnim izdajalcem kljub očividnim zločinom, ki so jih izvajali nad jugoslovanskimi narodi gestapovci in domači izdajalci. Je pač skrajni čas spoznati načelo resnice in poštenosti ne glede na politične, verske ali osebne inspiracije. ZA 20.000 DELAVCEV DELA Toronto — Nacionalni odbor za regulacijo delovne moči naznanja, da je dovolj dela za 20.000 delavcev v Toronto. To naznanilo je bilo podano zaradi dejstva, da je zadnje dni večje število delavcev odpuščenih iz vojnih tovarn, katere zmanjšujejo produkcijo odkar je skončana vojna v Evropi. Največ primanjkuje delavcev pri gradbinskem delu, kakor pri graditvi večjih poslopij, državnih cestah itd. Ta odbor priporoča da se delavci registrirajo pri Selec-tive Service za razna dela, ki so sedaj v teku in kjer primanjkuje delovnih moči. AUSTRIJSKI PREMIER V LONDONU London. — Po zatrdilu tukaj-šnih vesti, Kari Renner, premier začasne avstrijske vlade je odpotoval v London, kjer namerava v-zpostaviti tesenejše odnošaje s zapadnimi zavezniki. Kot znano Amerika in Anglija se upirate priznati novo začasno vlado v Avstriji. Toda najbrž da se bosta sprijaznile z odlokom naroda. % u EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, I by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language ' Registered in foe Registry Office for the City ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Fašistično domobranski teror nad Slovenci Pomoč vojnim sirotam v Jugoslaviji Na drugem mestu smo priobčili brzojavno obvestilo Društva Rdečega Križa Jugoslavije v katerem pravi, da se v Jugoslaviji nahaja nič manj kot 10.000 dojenčkov in nad 350.000 otrok, čigar roditelji so položili svoja življenja za svobodo in pravice narodov Jugoslavije. To obvestilo je poslano Svetu Kanadskih Južnih Slovanov na priporočilo njegovega bivšega organizatorja br. N. Kovačevič-a. sedajnega jugoslovanskega ambasadorja v Bolgariji. Namreč on je ob svojem prihodu v staro domovino priporočil Društvu Rdečega Križa Jugoslavije, željo in pripravnost Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, da prevzame varstvo nad gotovim številom vojnih sirot v Jugoslaviji. Društvo Rdečega Križa je s hvaležnostjo sprejelo priporočilo Sveta Kanadskih Južnih Slovanov ter je pripravno zbrati družinske podatke otrok, kateri so ostali brez svojih starišev in katerim je nujna pomoč potrebna. Njihovi starši so dali vse od sebe in celo svoja življenja za svobodo in pravice narodov Jugoslavije. Toda ostali so tisoči njihovih otrok, katerim so potrebni varuhi — novi očetje in matere, da skrbe za njih, jih vzgajajo in jim pomagajo, da vzrastejo ter postanejo dobri državljani svoje nove svobodne domovine. Jugoslovanski izseljenici v tem oziru lahko veliko pomagajo moralno in materijalno. Tisoči otrok, kateri so ostali brez svojih starišev, bodo smo prepričani našli med številni našimi izseljenci svojega varuha, pripravnega prispevati mesečno v pomožni sklad za vojne sirote v Jugoslaviji, kateri omogoči nabaviti vse potrebno za njihovo vzgojo in obskrbo. To je končno naša dolžnost, da jim pomagamo in se z tem vsaj deloma odolžimo njihovim starišem, kateri so položili svoja življenja v popolnem zaupanju, da bodo oni, kateri ostanejo pri življenju prevezeli popolno skrb za njihove otroke. Izpustitev fašističnega agenta Napredno in progresivno javno mnenje nikakor ni moglo pričekovati enostavno izpustitev iz internacije brez nadaljnega zaslišanja in kazni,, znanega fašističnega agenta in vodje fašistične stranke "National Unity Party", katere člani so pod njegovim vodstvom prisegli zvestobo fašističnim načelim in pripravljali podlago za notranji prevrat in nazifašistično oblast v Kanadi. Justični minister Mr. Laponte, je pri obsodbi omenjenega za internacijo poudaril v poslanski zbornici v letu 1940, da se nadaljno zasliševanje in tudi kazen pod obtožbo za izdajastvo domovine odloži za po skončani vojni. Nedvomno da bi bil Mr. Laponte tudi držal besedo. Toda po zatrdilu seadnjega aktujočega justičnega ministra, Mr. Joseph Jean-a, omenjeni je izpuščen iz internacije brez najmanjšega znaka za sodiščno zasliševanje in predpisu kazni, ki jo v tem oziru za izdajstvo domovine določa zakon za zaščito, države. Daleč smo od zamisli, da bi omenjeni sedaj po skončani vojni v Evropi, ne predstavljal ne samo nevarnost za javni red in mir, tembolj bo njegova prisotnost in svobodno kretanje oživljalo in dalo korajžo antidemokrati-čnim elementom za nadaljevanje aktivnosti proti Židom, proti demokraciji in proti narodnega edinstva. Predsednik Truman je v zaključnem govoru na konferenci Združenih narodov v San Francisco dejal: "Lažje je strmoglaviti fašistični diktatorski režim, premagati njegovo oboroženo moč, kakor pa popolnoma uničiti strupeno fašistično ideologijo. S smrtjo Musolinija in tudi Hitlerja, še ne pomeni, da je svet očiščen in varen". Te besede predsednika Trumana, so neposredno o-pomin vsem ljubiteljem svobode in demokracije, da so pozorni in oprezni zoper tudi najmanjši pojav lašistične kriminalne propagande. Toda postopek justičnega ministra z ozirom na izpustitev fašističnega agenta na svobodo, je v nasprotju njegovim besedam, kakor tudi naprednega progresivnega mnenja v splošnem. Napredno in progresivno mnenje zahteva kazen za fašistične agente. Posamezni prorokovalci Med ljudstvom dobimo še vedno takih posameznikov, kateri kaj radi vnaprej napovedujejo o posameznih stvari, kako in na kateri način bo vse to izpadlo in se izpeljalo. Za razlago svoje napovedi jim vedno primanjkuje dovolj časa, kadar se pa spuste v razlago potom gotovih publikacij, tedaj ni ne kraja in ne konca. Kolone za kolono spišejo. Naštevajo vsakovrstna dozdevanja, poslužuju se tudi prepričevalnih sredstev, da vsaj na videzno podkrepijo svoje navode. Naposled, ko se pa posamezni dogodki posvetovanja in zasedanja obrnejo popolnoma v drugo in bolj pravilno stran — pa tako presneto molče o svoji napovedi, kakor zid. Nekaj takih prerokov smo slišali pred vsakim zasedanjem velike trojice. Ako niso v razlagi mogli drugače podkrepiti svoja mnenja, so se poslužili seveda raznovrstnih teoretskih prepričevanj in odšli tako daleč, da npovedujejo "impirijalistične" težnje in sfere Sovjetske Unije. Prezrli so dejstvo, da Sovjetska Unija ne lastuje tako ne kolonij, kakor tudi ni njen namen dominirati nad enim ali drugim narodom. To dejstvo je njena državna ureditev, kjer so narodi nacionalno popolnoma svobodni in ravnopravni. To pa kakor razvidno neomejuje posamezne preroke, kateri so bili zaradi svoje plitke, negativne in nestvarne razlage tako presneto tepeni v javnosti, da nič tega, da bi si neprivošvili zopet svojir napovedi. Kolikokrat so že razdelili na politične, ekonomske, nacijonalne in impirijalistične sfere zemljevid Evrope? Včasih so za voljo javnega mnenja opravičili zunanjo politiko Sovjetske Unije, največkrat pa ožigoasli kot "impirijalis-tično." Ker jim je to že veselje, kar razlagajo, čitatelji pa naj bodo le toliko previdni, da slede stvarne dogodke v svetu. (Nadaljevanje) Na cesti pod Sv. Ano pod Mirno pečjo je moral gori omenjeni Bartol zlikovca s svojim vozom pripeljati do tja in gledati, kako so Pro-garju lomili roke in noge in ga nato ustrelili. Ko je bil mrtev, so ustrelili še Bartola. Umore so izvršili domobranci — domačini iz Mirne peči: Mauc iz Čemš, Anton Matijevc z Malega vrha in Alojz Kajžer iz Biške vasi. V vasi Sv. Gregor pri Ribnici so domobranci istega dne iskali Franca Peruška, ki jim je bil znan kot sodelavec OF, a se jim je skril. Ko pa je popoldne šel v cerkev, so ga tam ujeli, ga peljali pod vas Gašpinovo na poti v Vel. Lašče in ga tam ustrelili. 1. V. je bil pogreb, krste pa niso dovolili odpreti. Morilci so iz posadke Vel. Lašče, med njimi: Jože in Alojz Petrič ter Rudolf Adamič iz vasi Hudi konec, Vinko Levstek in Ivan Zgonc iz vasi Junče, Franc Zabuko-vec, — domobranski narednik iz vasi Krnce. Iskali so tudi Peruškovo sestro Angelo, ki pa je pobegnila, a so zagrozili, da bodo vse požgali, če se do 2. V. ne bo javila v Vel. Laščah. DOMOBRANSKE ZADEVE Ustavimo se malo pri ropih in tatvinah. Videli smo, da domobranci žrtve vedno oropajo, da oplenijo vse hiše in kar z vozovi odvažajo nakradeni plen. Ali je to samovolja? Naša vojska je zaplenila pri osvojitvi Tržišča razne dokumente. Tako je komandant "Poveljstva skupine Rupnik SD", stotnik Vuk Rupnik, dne 24. XI. 1943 v Novem mestu naročil, da se naj zapleni in pripelje v skladišče preja in volna, last Jožeta Povha v Povhovi tovarni, ker je obveščen, da je to blago tam. Komandna četa iste skupine poroča poveljstvu 26. XI. 1943, da je bilo zaplenjeno pri g. Petrič na Zagrebški cesti v Novem mestu sedlo, na šukljetovi cesti pri Lidiji Kovačičevi 2 plahti, 4 srajce, 1 spodnje hlače in 2 čutari, pri Brezo-varju Matiji gornje usnje za dva para čevljev. Dalje pravi isto poročilo, da je bilo v bolnici zaplenjenih 10.330. — lir, last ubitega starešine okrajnega sodišča Antona šavlja. 23. XI. 1943 vprašuje Vuk Rupnik komandno četo ali je "vzela na posodo" ali zaplenila šivalni stroj Vere Riharjeve. 9. XII. poroča komandna četa s štev. 122, da je zaplenila pri Okrogliču na Sedlo-vi cesti brzoparilnik, 2 kolesi in da zapisnika niso naredili, ker — ni bilQ nikogar doma! Pri Vinku Savni-ku je bil zaplenjen nahrbtnik, ovijača in 4 žepne svetilke s pripombo "ima dva sina v partizanih". V šmihelu pri Vidicu je bilo zaplenjenega 50 m blaga za spodnje hlače. Ista četa javlja s štev. 141, da je pri Okrogliču na Seidlovi cesti 11. XII. 1943 zaplenila 4 pisalne stroje, ki so sedaj v pisarni "O". Prosi za dovoljenje za rek-vizicijo 30 koles in dodaja: "Sodni uradnik Grimšič v Vrhovčevi ulici ima prekomerne zaloge masti." 29. IV. je posadka v Mirni peči prodajala, kot pravi zapisnik, živila, otroško perilo, toaletne potrebščine, nogavice, obleke, otroške čevlje, žensko perilo, usnje, sukanec, naramnice, posodo, olje, kozarce, rozine itd. 3. V. v Mokronogu pri komunistu Jeriču zaplenjeno motorno kolo naj se dodeli četi v Tržišču. Akt št. 671. To so uradni domobranski dokumenti. Rop in tatvina sta torej po aktih in izjavah domobrancev, popolnoma domobranska zadeva. brancev v mirensko dolino so pri Bulcu in Kolencu v Mirni vse izropali. Blago so pa nato kar po drugih hišah prodajali. Saj je to u-radna domobranska zadeva! Posadka v Vel. Laščah, ki je znana po svoji posebni krvoločnosti je v prvih dneh maja, skladno z navodilom prezidenta Rupnika, nadalje ustrahovala mirno prebivalstvo. Patrola 10. mož je vdrla proti Vel. Slevici in Dvorski vasi. Na najvišji točki pri Slemenovih se je ustavila in z mitraljezom obstreljevala prebivalce. Obupni klici na pomoč so priklicali našo edinico, ki je lopove pregnala. Vendar pa je bila ubita 1 ženska iz Dvorske vasi, 2 ženski in 1 otrok pa ranjeni. * Iz Petrušne vasi so odpeljali Karolino Hribar in Pavlino Vencelj, slednja je prednica Marijine družbe. V Logatcu so zaprli 15 oseb, ki so jih osumili, da so simpatizerji OF, v Borovnici so konec aprila prisilno mobilizirali 64 fantov. V Kočevju so zaprli: Olgo Heglarjevo, Nikolaja Tr-šiča, drušino Kajfeževo, Ivo Ilčevo, Pepco Plesnerjevo, Miloško Lovšinovo in jih s kolono odpeljali v Ljubljano. Domobranci iz Horjula, Begunj in št. Jošta so ubili v vrhniški okolici Franca Hornika in ga prej do nezavesti pretepli. Na Vrzdencu pri Horjulu so s 12 streli ustrelili mater nekega partizana, ranili 'njeno sestro in jo pretepli. Bivši komandant bele garde na Vrhniki je ob priliki mobilizacije obstrelil 2 fanta, ki nista hotela takoj sprejeti o-rožja. Trgovca Mavreta so domobranci aretirali in ga 14 dni dnevno do nezavesti pretepali. Ljudje poznajo glavne teroriste, Karla Hrena, Matevža Smrekarja, De-grina in druge. Poznajo tudi tiste, ki so odgovorni za zločine okoli Horjula. To so komandant postojanke Pregelj, Andrej Dolinar iz Ljubljane, Franc Pečovnik z Lesnega brda,, Franc Prebil iz Zaklanca, Tomaž šušteršič iz Horjula, Jože šibav iz Horjula, Karel Lukan iz Ljubogojne, Valentin Lavriša iz Horjula in Pe-trovčev Tine iz Zaklanca. Včasih postajajo zverstva vodstvu neprijetna. Kajti domobranci ne koljejo ljudi samo v gozdovih in na skrivaj, ampak tudi javno. Tako so 2. V. prišli domobranci Ivan Pečnik, Franc Lahne in Matija Kuhar, vsi iz 51. čete, do Tržišča. Srečali so jih civilisti, ki so čakali na avto proti Novem mestu. Pečnik je opazil med njimi Franca žvegliča, se zakadil vanj in ga hotel na mestu ustreliti, kar pa je preprečila njegova žena. Potem je zahteval da mora žveglič nazaj v Tržišče. Ta je odvrnil, da od tam šele prihaja in da je namenjen v Novo mesto. Nato je Pečnik oddal nanj 2 strela in žveglič se je mrtev zgrudil, četa je to javila "Poveljstvu zaščite No- vo mesto" z dopisom z 4. V. 1944 štev. 672 s pripombo, da je bil ubit protikomunist in da ni bil nevaren. To dokazuje, da se ne bore samo proti "komunistom", ampak proti slovenskemu prebivalstvu sploh. 2. V. je domobranska patrola 44 mož pod vodstvom višjega narednika iz Tržišča aretirala v Bistrici Marijo Milavec, ženo železničarja, ker je njen mož v partizanih. Tam ima svojega brata tudi kmečki fant Stanko Avsec, zato so odpeljali tudi njega. To je sporočila četa v Tržišču svojemu poveljstvu 2. V. 1944 s štev. 654. Za dejanja moža ali brata mora trpeti žena ali brat! Istega dne so domobranski roparji odnesli Jurčičevo spominsko ploščo, ki jo je dal vzidati v njegovo rojstno hišo na Muljavi Okrožni odbor OF Grosuplje. Hkrati pa so seveda izropali na Muljavi šolo, razbili opremo in ukradli križ. Nekoč poprej so hoteli spominsko ploščo, ki jo je ob priliki odkritja blagoslovil domači župnik, razbiti s krampom. 3. y. so domobranski simpatizerji izdali bivališča O-krajnega odbora v Strugah. Neopažno so se priplazili morilci, domobranci iz Kočevja in zahrbtno ubili Slavka Mesojedca iz Male vasi,, Jožeta Vovka, Jurija in Jožeta Heglerja iz Lipe. Ob tej priliki so hoteli ubiti tudi Micko Rusovo iz Ribnice, a je bila samo ranjena. Spoznani so bili tudi domobran- Nove okolnosti in nove naloge Piše: Strane Kavčič ŠE HUJŠI POSTOPEK S CIVILNIM PREBIVALSTVOM V Dol. Logatcu je imel izdajalec in nemški plačanec Rupnik govor, s katerim je napovedal še hujši postopek s civilnim prebivalstvom, ki simpatizira z OF. Ob priliki prihoda domo- Pred našimi očmi se z veliko hitrostjo vrstijo novi dogodki. Tempo življenja gre neprestano naprej, na vseh poljih žanjemo nove uspehe. Toda nove okolnosti prinašajo tudi nove pogoje našega delovanja in reševanja novo nastalih problemov. Stari, včeraj še dobri načini dela postajajo za danes neprikladni in jih moramo spreminjati. Organizacijske forme in oblike, ki so zadovoljevale v-čerajšne potrebe, so danes zastarele, zamenjati jih moramo z novimi, za današnjo državno dobo ustrezajočimi kajti SNOS in NOO so postali državni organi in nosilci nove ljudske oblasti. OF in njeni odbori pa politična organizacija, odnosno gibanje. Vse naše delovanje in življenje dobiva vse bolj in bolj državne oblike in zahteva radi tega vedno novih in novih iz-prememb. Včeraj smo od zgoraj navzdol postavljali ozke in malo številne forme, danes široke mno-žiec od spodaj navzgor volijo državne organe in ločeno od njih tudi svoja politična vodstva. Nekdaj smo forsirali majhne teritori-jalne razdelitve rajanov in okrožij, sedaj jih združujemo v kompaktne — v gospodarskem in ekonomskem oziru skupaj spadajoče enote. Nekdajne gospodarske, kulturne in propagandne referente naših forumov sedaj zamenjujejo komisije in odseki, ki jih vodijo strokovni kadri v sklopu celotnega načrta in pod kontrolo naše nove ljudske oblasti. V časih so bili naši aktivisti v glavnem agitatorji in propagandisti, sedaj morajo poznati in tudi reševati številna vprašanja iz vseh panog javnega življenja. Vseh teh dejstev, očitnih na vsakem koraku vidnih in prijemljivih, mnogi naši funkcionarji in aktivisti ne vidijo, ne posvečajo jim dovolj pažnje in gredo mimo njih. Še vedno se o-klepajo starih, včerajšnih načinov dela, še vedno organizirajo po starih za današnje čase že preživelih organizacijskih oblikah. V teh razlogih tiči eden izmed osnovnih napak mladinskega dela. Tu so razlogi za izrazito agitacijsko propagandistični profesionalizem nekaterih naših aktivistov, za katerega je že skrajni čas, da ga čimprej odpravimo. Od tod tudi izhaja neorganizirano in spontano delovanje mladinskih množic, ki je v takih primerih tudi odaljeno od ostalega javnega življenja. Zaradi tega naši aktivisti, kljub temu, da so zelo predani, požrtvovalni in sposobni delavci, nimajo tistih rezultatov pri svojem delu, kot bi jih imeli ako bi dovolj vpoštevali zgoraj omenjena dejstva in spremembe. Našim aktivistom torej v prvi vrsti pri- manjkuje širših pogledov, primaj-kuje jim vsadodnevnega spremljanja vseh dogodkov javnega življenja in končno jim nedostaja tudi perspektive. Vsak naš aktivist in funkcionar dobro ve, da je osnovna naloga SKOJ-a (Zveza Komunistične Mladine Jugoslavije) aktivizirati vso slovensko mladino v sedanji narodno osvobodilni borbi. Vsi sko-jevci in široke vrste mladega rodu, dobor vedo, da je treba pomagati graditi oblast, sodelovati pri reševanju gospodarskih, prosvetnih, ekonomskih vprašanj. V-se to nam dokazuje, da naši aktivisti in skojevci vse direktive, navodila parole prenesejo med mladino, prenesejo jih iz centra na vas in na teren. Osnovna napaka, pa je ravno v tem, da jih samo prenešajo. Prenašajo jih največkrat v tako splošni in nekonkret-ni obliki, kot jih dobivajo od centralnih forumov. Oni sami često-krat ne diskusirajo o direktivah, ki jih prejmejo in jih dajajo naprej niti ne iščejo in ne poiščejo njihovega pravega smisla, pomena in vsebine. Zaradi tega pač ni čudno, da mladina kljub svoji pripravnosti ne more in ne zna direktiv spraviti v življenje, ne zna in ne more jim dati konkretnih rezultatov v praktičnem delu. Iz tega torej sledi kot ena nujnih in prvih nalog vseh skojevcev, funkcionarjev in aktivistov pa še posebej — budno spremljati vse dogodke in spremembe okrog sebe, iskati in poiskati vzroke in vsebino novih direktiv, konkretizirati jih in kot take prenašati med široke mladinske množice. Toda tudi to še ni dovolj. Ni dovolj mladini samo pojasniti pomen in vsebino vseh novih parol in nalog, čeprav je seveda to prvi predpogoj njihovega uspešnega delovanja. Poleg tega je treba našo mladino na terenu učiti reševanja vseh konkretnih nalog, pomagati jim pri reševanju novih problemov in težav. Naši "poklicni" aktivisti se mnogkrat pritožujejo, da ne gre delo brez njih, da se mladina ne sestaje na svojo lastno incijativo in da ne rešuje svojih problemov, temveč da čaka njih in njihove incijative. Žal je treba povedati, da je to v mnogih primerih točno. Ali je rešitev tega problema v tem, da povečamo kader "poklicnih" aktivistov? To mišljenje, ki mnogokrat vlada med aktivisti in med mladino na terenu, je v svojem bistvu popolnoma napačno, hkrati pa nam je jasno dokaz pomanjkanje perspektive naših aktivistov in pogleda v bodočnost. Evo tu je konkretei dokaz, da gredo dogodki mimo njih in da se zaman oklepajo starih, preživelih načinov oblik in dela. Jasno je, da aktiviza- cijo mladinskih množic ne bomo rešili s povečanjem naših aktivistov, aktivistov sedanjega tipa. Reševati jo moramo in rešili jo bomo edino na ta način, da usposobimo naše aktive na terenu, da postanejo incijativni delavci na v-seh poljih javnega življenja, da sami skupno z ostalo mladino sodelujejo pri reševanju nalog in direktiv. Bodoči dober skojevski funkcionar, delavec in aktivist — bo tisti skojevec, ki bo na svoji vasi, okraju ali mestu poleg svojega vsakodnevnega dela na polju, v tovarni, šoli ali državni ustanovi — tudi aktivno sodeloval pri skupnih skojevskih, mladinskih sestankih in akcijah. Ime dobrega aktivista in funkcionarja pripada tistemu skojevcu, ki bo za te sestanke in akcije dajal incijativo, jih vodil in organiziral. Jasno pa je pri vsemu temu, da se bodo dosedanji resnično maloštevilni aktivisti vključili v novo državno, gospodarsko ali strokovno delo. Razumljivo je, da bodo poleg svojega dela funkcionarji in aktivisti SKOJ-a, pridružili pa se jim bodo novi tisoči iz vasi, mest, tova-ren, delavnic in šol. To je pravi tip skojevca aktivista in funkcionarja današnjega dne in jutrišne svobode. Ta cilj in to perspektivo morajo imeti naši sedanji aktivisti in funkcionarji vedno pred očmi. Zavedati se morajo, da tega ne bodo dosegli z direktivo, parolo ali okrožnico. Dosegli bomo ta cilj takrat, kadar bodo naši skojevci v aktivih usposobljeni za to, kadar bodo dejansko sposobni delati na ta način. Našim sedanjim aktivistom in funkcionarjem, ki so s svojim sedanjim delom pridobili mnogo izkušenj in znanja, pa v prvi vrsti pripadajo naloge, da skoje-vce v aktivih, nauče dnevnega političnega življenja, da njihove aktivnosti in požrtvovalnosti dajo tudi svoje izkušnje in svoje znanje. Sebe usposobiti za reševanje vseh problemov svoje okolice in za spremljanje vseh novih dogodkov in pravilno tolmačenje vseh novih direktiv, to je cilj za katerega morajo stremeti in ga tudi doseči vsi člani Zveze Komunistične Mladine. Za dosego tega cilja pa se je treba neprestano "učiti, kar z drugimi besedami pomeni, treba je biti delaven in aktiven. Pri svojem delu, na svojih napakah se bomo najhitreje učili, učili samega sebe in ostalo mladino. Pri takem stiku dela, s tako perspektiva in odnosom do ostale mladine je edino mogoče in tudi pravilno, da ostale mladinske množice zaradi aktivnosti večje sposobnosti in predanosti skojevcev vidijo v njih svoje najboljše tovariše, učitelje, borce za srečno bodočnost vseh na-išh mladih sinov in hčera naše lepe domovine. ci iz Struge :Jule Pugelj in Alojz Hegler. Iz št. Vida so odpeljali v Ljubljano in nato v Nemčijo Venturinija. Tega dne so domobranci na Vrhovem pri Žužemberku popolnoma razmesarili Janeza Ozimka iz Zagrad-ca in njegovo ženo Frančiško. Umora se je udeležil domobranec šeme z Orlake. Pri Lincu in Krištofovih v Št. Vidu so razbili Marijine oltarčke, razmetali svete podobe in molitvenike zmetali skozi okno. "190. Zakaj je odpor tudi verska zadeva? Tak odpor je borba za Kristusa in krščansko kulturo ("200?"-. Istega dne so prijeli v Trebnji Gorici Jožefo Sus-teršičevo iz vasi Vel. Vrhe štev. 5. Očetu partizana Franca Godca pobrali so za 5 parov čevljev usnja, 3 rjuhe, 2 civilni obleki, 4 kg soli itd. in mu obljubili, da še pridejo po ostalo. Mariji Hočevar so odnesli 6 kg soli in 3 rjuhe. Vsepovsod so gonili Susteršičevo s seboj,, pri vasi Sušica blizu Muljave pa so ji polomili prste in ji s krampom razbili glavo. Drugi dan so odhajali iz Sušice. Brat Franca Javnika, domobranec, je pred odhodom ljudem povedal, da leži v Žagarje vi hosti mrtev partizan in naj ga pokopljejo. Ljudje so šli tja in našli najpoprej ženski čevelj, nato pa truplo Susteršičeve. V okraju št. Vid so domobranci 3. V. pobili več ljudi, med njimi kmeta Karla Roj-ca, sedlarja Franca Eržena, kovača Ludvika Strempflja, delavca Jožeta Plankerja in delavko Karolino Dremlje-vo, prednico Marijine družbe. "NI GA ŠKODA, KER JE STAR!" Ko so domobranci korakali skozi gozd proti Sušici so zagledali na travniku moža, ki je grabil. Kakor na divjačino so začeli streljati nanj. En strel je moža zadel v čelo, da je bil takoj mrtev. Bil je to 64 letni Anton Stros. Domobranci so nato ljudi vpraševali, kdo je ubiti. Ko so izvedeli, da je star hlapec, je bil odgovor tale: "Kakšen hlapec, ko pa je tako star! Sicer ga pa tako ni škoda saj je tako star!" "KAM PA POJDEŠ POTEM, KO BO DOMOBRANCE VRAG VZEL?" 5. V. je drla domobranska drhal skozi Veliki Gaber proti Trebnjem. Iskali so živeža pri kmetih, trgali naše plakate in iskali somišljenike OF. Eden izmed njih je tarnal, da že tri mesece ni jedel žgancev. "Najprej sem bil pri partizanih, potem pri belih, za tem pri plavih. Bil sem pri "Črni ¡roki" in od tem sem prišel k domobrancem!" Tovariš ga je vprašal: "Kam pa pojdeš potem, ko bo domobrance vrag v-zel ?" Domobranec je utihnil. Res, nikamor ne bo več mogel. ŽRTVE OVADUŠTVA ŠTEV. VI. 5. V. so hitlerjevski in ustaški avijoni napadli Dra-gatuš v Beli Krajini, čeprav tam ni bilo nobene vojaške enote. 17 letal je v 3 valovih več kot eno uro metalo bombe po 150 in 200 kg na to malo naselje. 13 hiš je bilo popolnoma porušenih, od vse vasi je ostalo le 6 hiš nepoškodovanih. Ko so letalci videli, da so po prvem napadu ljudje bežali v cerkev, so v nadaljnih napadih popolnoma porušili cerkev z obema zvonikoma vred. En prebivalec je bil ubit, 4ranjeni. Tudi ta terorističen napad je posledica domobranskega ovaduštva, ker je bila v tem kraju poprej neka naša vojaška edinica. Toda domobrancem je vseeno, če propadejo sloverfski domovi in nedolžni ljudje, kajti "tak odpor je borba za krščansko kulturo" (189. "200?"). (Nadaljevanje na 3 st.) ; Pred Konvenčna Diskusija Dne 1 in 2 septembra se bode vršila tretja redna Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, kakor se glasi naznanilo v okrožnici Izvršnega odbora. Njegov zaključek v tem oziru glede održavanja konvencije v tem letu, je popolnoma na svojem mestu tembolj, ko se stopnjema približujemo povojni dobi ter z tem raznotrim vprašanjim, katera so življenske-ga pomena za naše občenarodno gibanje. Izvršni Odbor je tudi radi teh vidnih dejstev postavil nekoliko konkretnih vprašanj pred članstvo Zveze kot podlago za splošno diskusijo na rednih ali izvenrednih sejah, katera naj omogočijo članstvu in delegatom doseči popolno soglasje. In prav to pomeni, da je dosti ležeče na krajevnih odborih Zveznih podružnic, kako pripravijo načrt glede diskusije, da bo živahna in zainteresirala članstvo v splošnem pri reševanju posameznih zadev. Kajti največkrat vsled odsotnosti živahnosti in privlačnosti v diskusiji, seje ali občna zborovanja postanejo suhoparno besedičenje in ponavljanje eno in istega predmeta eno uro in še več brez da bi dosegli konkretni zaključek. Katera so torej vprašanja, ki so življenskega pomena za naše občenarodno gibanje in katerim moramo zvrniti temeljito pozornost v naši diskusiji? Nobenega dvoma ni, da je obseg našega gibanja od svojega začetka zajel veliko večino naših izseljencev, se razširil posebno za preteklo leto od druge redne kpn-vencije in da postaja vidni faktor v naših narodnih in izseljeniških zadevah. Vstanovljeno je nekoliko novih odsekov od zadnje Konvencije, kakor tudi po številu članstva pri prej vstanovljenih odsekih, beleži znaten napredek. Zamisel ki se je pojavila takoj v samem začetku, češ da nam je organizacija nepotrebna vsled maloštevilnosti, se izgublja med našem narodom z vidnimi dejstvi uspeha v našem narodnem pogledu, ki smo ga dosegli z svojim marljivim in požrtvovalnim delom v zadnjih treh letih. Veličino tega uspeha vprid vojnim naporom naše nove domovine, pomoč, ki smo jo zbirali v-prid veliki naši slovanski zaveznici Sovjetski Uniji in pa naši junaški rojstni domovini, so naši do- pisniki na prav lep način že opisali. Pravilno so pripisali priznanje za dosego tega uspeha, našemu občenarodnemu gibanju, brez katerega bi bilo nemogoče go doseči Toda poleg dobre strani, vzornih primerov članov in članic Zveze v aktivnosti pri pridobivanju novih članov in članic, kolektanju od hiše do hiše za organizacijske in humanitarne potrebe, razširje-vanju našega Zveznega glasila Eidnosti itd., se moramo poglobiti tudi v naše nedostatke, ki so jih imeli v organizacijskem pogledu. Kakor je omenjeno, da je naše gibanje faktično postalo vidni in dejstvujoči faktor in da je zajelo veliko večino našega naroda pri izgraditvi bratske sloge in edin-stva, je še zmeraj veliko število naših rojakov in rojakinj izven njegovih vrst, če so opravičeni v-zroki bodisi z naše ali njihove strani, da stoje po strani in niso včlanjeni v naši organizaciji? Po mojem mnenju tako z naše kakor tudi z njihove strani, ni opravičenega vzroka, da bi kdorkoli stal po strani od svoje narodne ustanove, razen odkritih razdiračev in duševnih zaslepljencev. Teh pa je prav malo. In zato je treba iskati vzrok, da je še veliko naših rojakov in rojakinj po strani, prav zaradi našega nepravilnega pristopanja k njim našem pojasnjevanju posameznih stvari in naposled v naši društevni in družbeni aktivnosti. Med ljudstvom je zapopadeno dejstvo, da se človek sodi, ne po njegovi obleki in kravati, tudi po imetju ne, tembolj po stvarnosti njegovega dela, njegovega zanimanja za stvari, katere se tičejo delavcev in ali naroda v splošnem. Če ta pravilnost velja za enega človeka, velja tudi za občenarodno gibanje. To pomeni, da je prav veliko odvisno od aktivnosti odseka kot celote in vsakega člana in članice Zveze, koliko smo napredovali za pretekli mesec odkar se je vršila zadnja seja ali pa skup- VSAKEGA PO NEKAJ IZ SUDBURY Sudbury — Dne 1 julija, nacionalni praznik naše nove ¡domovine, tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredil je piknik v znak tretje obletnice našega lista Edinosti, če tudi nam ni bil vremenjak preveč naklonjen za ta dan, kot po navadi, da prav rado dežuje to leto, poset je bil primeroma zelo dober. Za ta dan smo povabili kakor smo že o tem poročali v naznanilo za piknik, kot gosta in glavnega govornika urednika Edinosti, George Matešič-a, kateri nam je pojasnil današnji položaj v svetu, ter v resnih besedah odkril zairotno delovanje protinarodnih elementov, kateri so se navidezno preob-lekli v demokratično rjuho, dasi so v duši če zmeraj naklonjeni bivšim anti-demo-kratičnim in fašističnim režimom, ki so vladali v predvojni Evropi. Dejal je, da je treba graditi narodno edinstvo, kot najmočnejše sredstvo za pobijanje lažnjive propagande in delovanja protina- Sosedov stric in Kočevar Windsor — Včasih bi kdo rekel, da ne poznamo šaljivega pogovora kadar pridemo skupaj in se pogovarjamo o preteklosti. Pri temu se vrsti veliko spominov iz šolske dobe, poznejšemu fantovanju, vojaškega nabora itd. Res da je bilo včasih tudi luštno, ko smo se z-brali fantje in dekleta bodisi na vasi ali pa veselici, ^apeli našo narodno pesem in si z tem vzbujali rano mladost, ter se ponosnih čutili kot sinovi in hčere slovenskih starišev. Seveda prave podlage za splošni napredek ni bilo, ker naši tako državni kakor tudi "narodni" voditelji so pač skrbeli FAŠISTIČNO DOMOBRANSKI TEROR NAD SLOVENCI (Iz 2 strani) "ATA JE USTRELIL IZ NOVEGA MESTA" Tudi vas Podgrad so rušili iz zraka in s topovi iz Novega mesta. Tudi tu so podrli zvonik in hišo, ki je last nekega domobranca v Novem mestu. Ko so prišli ljudje gledat, kaka škoda je nastala, je rekel mali fantiček : "Ata je ustrelil iz Novega mesta!" Dom je ležal v ruševinah, domača služkinja je ležala mrtva pod njim. ZVERSTVA VSEPOVSOD 5. V. je prispela kolona domobrancev v okraj Mokronog na Malkovec in prignala s seboj Franca in Alojza čermana iz Trošči-ne. Tam ju je ustrelil domobranec Slavko Polanc iz Spodnjih Vodal. Po izdaji bivše partizan-ke Silve so domobranci zajeli vojaka Stojana in Jakopina iz Gorenje vasi pri Mirni in ju nato, ko nista imela več sredstev za obrambo ubili. Oplenili so trupla, jima sezuli škornje ter odvzeli torbici in orožje. (Nadaljevanje prihodnjič) zato, da si zavarujejo svoj položaj bolj kot pa temeljitejšo vzgojo mladine in naroda v splošnem. Kljub temu smo se veselili in korajžili med seboj, kakor sem omenil in posebno mladina. Šaljivega pogovora tudi ni manjkalo. Pri tem nam je prišlo vpoštev razne vaške šaljive pripovedke medtemi dostikrat pogovor z Ko-čevarjem. Spominjam se enega takega pogovora med nekim sosedom in Kočevarjem, ko se nista mogla sporazumeti o tem, da je konj poginil. Ta pogovor je bil kot sledi: "Sosedu je konj crknil, pa sva se napotila po "šintarja" (Konje-derca). Srečala sva Kočevarja, kateri vpraša: "Boštahin" (Wo ge-hest du hin) (Kam greš stric) stric? Ker pa sosed ni razumel, zato ni mogel tudi odgovoriti nakar je mene vprašal: "Kaj pravi? da je konj crknil?" "Hm ... je hin." Tam za plotom leži. Kočevar prav poizvedovalno vpraša: "Bos" (Was) (Kaj) stric? "I no . . . ali nerazumeš je-dejal stric: "Ni bil bos, ampak podkovan na vse štiri." Kočevar še nadalje povprašuje: "Bos du hast" (Kaj imaš?) stric. Sosedov stric so se že nekoliko raztogotili in hitro poseže z odgovorom rekoč: "Saj ni bil visok" . . . širok je bil, pa tako sakra-mensko neroden kakor si ti . . . Kočevar nato: "Du bist ein esel" . . . stric. (Ti si osel stric). Saj sem že dejal, da je bil presneto zarukan in nepopravljiv, kakor si ti . . . tam za plotom leži — crknjen. . . J. H. SEJA LOKALNOG SVETA Timmins — Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov 3kliče redno sejo dne 22 julija v prostorih 112 Balsam St. N. Začetek ob 8uri zvečer. Naproša se članstvo Sveta, da se udeleži redne seje radi dogovora za bodoče zelo važno delo. Tajnica, M. Slak rodnih elementov. Kaj drugega nam pride bolj vpočtev, kakor narodno delavski tisk, kateri nesebično biča krvi-co in gladi pot bratskemu edinstvu med našim narodom. Sedaj, ko se bliža tretja obletnica našega lista, vidimo danes jasnejše kot k-daj prej, da so bile njegove smernice pravilne in da nas je vedno pravilno opozarjal pred nevarnostjo za narodni obstoj in dejansko kazal pravilno pot za naš skupni napredek. Ta resničnost nam sedaj potrjuje njegovo vrednost, da ga še nadalje podpiramo in širimo, je zaključil naš gost in glavni govornik na tem pikniku, George Matešič, za kar je žel tudi veliko odobravanje. Hvala br. Matešič. Nekaj potihoma se tukaj pripravlja in mislim, da bo izlet. Mladinski odsek VPZ. Bled, že živahno pripravlja vse potrebno, da bi bil izlet enkrat v avgustu, čimbolj uspešen. Izlet se bode vršil to pot v North Bay. Prav do bro bi bilo ako bi bilo mogoče še kateremu odseku se pridružiti in z tem oveličati izlet. Na zadnji seji tukajšne-ga odseka Zveze Kanadskih Slovencev, se je vnela prav živahna diskusija glede prihodnje Konvencije Zveze, katera se bode vršila v Sudbury. Da je posebne važnosti, naša prihodnja Konvencija, o tem ni nobenega dvoma. Njen uspeh seveda na prvem mestu je odvisen, kaj vse smo predvideli v naši predkonvenčni diskusiji. Ali smo zbrali vsa dobra priporočila, jih obdelali in pripravili za bodoči načrt? Ali smo zadostno se poglobili v vsa vprašanja, ki se nas tičejo in se interesiiramo za njih, ter da bi na ta način izčrpno podali pravilno oceno našega gibanja in mu pripravili olajšanje z dobrimi priporočili za bodoče delovanje. Pripraviti je treba veliko raznih stvari za uspeh Konvencije. Zato je le na svojem mestu, da se posvetujemo in diskusiramo na podlagi Okrožnile Izvršnega Odbora Zveze. Na obisku se je tukaj mudila zadnje dni družina, Mr. in Mrs. Centa iz Kiirkland Lake. žal temu, da sta se morala po nekaj dneh že vrniti. Hvala družini Centa in njihovemu sinu za obisk. Stari pregovor pravi: "Nesreča nikoli ne počiva". V tukajšnem rudniku se je ponesrečil naš rojak, F. Cur-halek, namreč roko mu je zlomilo pri delu. Naša želja je; da bi čimprej okreval. Brez "štroklje" seveda tudi nismo bili. Oglasila se je pri ugledni družini Mr. in Mirs. žičkar, ter ji prinesla krepkega sinčeka. čestitamo! F. Zaic no od ene do druge Konvencije. To pa je obenem tista notranja življenska stran organizacije o kateri dostikrat slišimo in tudi diskusiramo na naših sejah, kritiziramo drug drugega za nestorjeno delo. še več. To je pač tista gonilna sila — naša aktivnost — katera se mora enakomerno pomikati naprej, oživljati vsa vprašanja, ki so vezana z našim gibanjem in mu dajati ono živahno vrednost stvarnosti pred človekom, da vidi, da čuti potrebo, da je tudi sam del tiste skupnosti, katera osrečuje človeški rod. Če vzamemo za primer naše redne seje. Z redkim izvzetkom pridemo do zaključka, da so zelo površne in neobdelane. Dnevni red, kateri je napisan v naših pravilih je pravilo, kako voditi sejo, ter paziti na red v diskusiji, da se ne preide iz enega v drugi predmet, iz prve v zaključno točko. Toda v največ slučajih se vrši redna seja brez rednosti dnevnega reda in kar je še najbolj nedopust-ljivo je to, da vsi začnemo govoriti kar naenkrat. Voditi naše reden seje po pravilu dnevnega reda, pomeni ne samo red, ki mora vladati, ampak tudi dovršiti delo, ki je postavljeno na dnevni red, da ga izpeljamo v njegovo stvarnost od ene do druge seje. Naše redne seje bi bile daleč bolj praktične in konstruktivne, da se Izvršni Odbor odseka sesta-en pred vsako redno ali izvenred-no sejo, da poda po svojem mišljenju gotova priporočila članstvu, kako in na kateri način nam bo mogoče ostvariti posamezne naloge. Na ta način bodo naše seje postale ne samo krajše in prihranile dosti prostega časa še za večja in težja vprašanja, kot naprimer splošne izobrazne potom predavanj itd., ampak bodejo konstruktivne, živahne in polne organizacijskega življenja. Toda poleg življenske strani organizacije, to je njene delavnosti, njene aktivnosti glede svojega napredka, je njeno delovanje neposredno vezano z vsemi življenskimi problemi na političnem in ekonomskem polju, ter svetovnimi dogodki. Od pravilne orijentacije, takoj- šnega reagiranja v posameznih posebno narodnih in delavskih zadevah odvisen njen hitrejši napredek. Slednje je tembolj važno za naše narodno gibanje, kajti naš življenski obstanek sam ob sebi zahteva, da se interesiramo za ekonomske in tudi politične razmere v katerih se nahajamo, vred z vsemi drugimi progresivnimi in naprednimi ustanovami. Zdi se mi da je na mestu zvrniti nekoliko kritike, članom glavnega odbora. Ako se ne motim na drugi redni konvenciji je bilo rečeno, da je premalo dopisov in v-zpodbude z strani članov glavnega odbora. Da bi morali večkrat podajati svoja navodila, priporočila in nasvete potom našega glasila, kar bi obenem omogočilo delo glavnega tajništva. Zato bi bilo priporočjivo v bodoče in posebno pri zasedanju tretje konvencije, trezno in razsodno pregledati delo tako posameznika, kakor tudi skupnosti, ter na tej podlagi dognati v sklad vsa vprašanja in izdelati nov načrt, kateri naj spravi v nov pogon aktivnosti članstva na vseh poljih del, posebno pa pri izgraditvi nove in srečnejše povojne dobe. Vsi in vsak kolikor toliko znašamo odgovornost za naš dosedajni neuspeh v eni ali drugi zadevi. Toda napravili bi pa napako, ako bi pri vseh vprašanjih, ki se tičejo naše organizacije gledali samo iz stališča našega uspeha. Naš dosedanji uspeh nas na eni strani veseli in smo ponosni na njega, toda na drugi strani naš neuspeh mora biti ravno tako merilo naše diskusije v svrho izboljšanja našega načina, voditi redne seje, konkretno pristopiti k delu, oživljati najlepše tradicije našega naroda in jih hkrati vezati z vsemi kulturnimi vrednotami kanadskega naroda. Po tej poti, katera je jasno začrtana vseh svobodoljubnih narodov v svetu, za izgraditev povojnega trajnega 'in pravičnega miru, za dosego in poravnanju narodnih pravic, večje socijalne pravičnosti — tudi Kanadski Slovenci moremo veliko doprinesti k tej veliki in plemeniti skupnosti. Član Zveze Zedinjeni dosežemo svoj cilj Ko se je vršila v Sant Francisco svetovna konferenca, je cel svet nestrpno pričakoval z kakšnim izidom se bo ta končala, kajti takoj v početku se je pokazalo, da se hoče delati po starem reakcionarnem sistemu in je bilo radi tega zanimanje še . toliko večje. Ker pa je bila ta konferenca od 50 narodov zastopana v namenu da izdela načrt na podlagi katerega bo mogoče preprečiti vse nadaljne vojne, in reševati narodna in mednarodna vprašanja mirnim potom, ne pa z orožjem kakor se je dogajalo do sedaj, je gotovo vsak posameznik kateremu je do mirnega in pravičnega življenja pozdravil zakljnček te konference. Razume se da ta načrt še ni popoln, pač pa je največji korak v korist posameznim narodom kar ga pomni zgodovina človeštva v tem oziru. S tem pa tudi še ni rečeno, da sedaj ko je sprejet in potrjen načrt od 50 narodov, da je s tem vse kar je nas oviralo v prošlosti pri našemu napredku odstranjeno. Tudi si ne smemo predstavljati, da sedaj nam ne bo potrebno nikakih narodnih organizacij, pač pa ravno nasprotno, sedaj je prišel tisti čas ko bi moral vsak posameznik razumeti, da samo narodno zedinjenje lahko reši narodno vprašanje. Radi tega so v bodoče toliko bolj potrebne narodne organizacije in zanimanje v posvetne stvari. Prošlost katera je za nami se ne sme nikdar več povrniti, preprečimo jo pa lahko samo v narodnem zedinje-nju. Tudi ne smemo misliti da smo izven nevarnosti, za- vedati se moramo, da še vedno živi tisti duh ki je v prošlosti povzročil toliko gorja in trpljenja med narodi, in ravno isti duh dela na vse kriplje da se zopet povrne. Mi tukaj v Kanadi in A-meriki lahko veliko pomagamo k vprašanju kateri se tiče našega naroda v domovini s tem ako z združenimi močmi protestiramo proti v-saki razdelitvi naše domovine in podpiramo nase brate in sestre pri njih zahtevah. Radi tega pristopimo v vrste k Zvezi Kanadskih Slovencev, podpirajmo njeno delo z združenmi močmi s tem bodemo največ pomagali nam in kakor tudi svojcem v domovini. Prihodnji mesec, 1 in 2, septembra se vrši konvencija Zveze, katera bo imela poleg naših zadev tukaj v Kanadi tudi vprašanje glede naše stare domovine. Gotovo je da se članstvo Zveze pripravlja z velikim zanimanjem kako rešiti in nadaljevati delo v bodoče, da se tudi mi pokažemo z svojim delom vredni svojega imena, da smo tudi mi zmožni pokazati našo slogo in naprednost kakor so jo pokazali bratje in sestre v starem kraju, da ne bodejo pozneje nam očitali da smo jih čisto pozabili. Sedaj je čas da se k skupnem delu pridružijo še tisti, ki do sedaj niso mogli ali pa niso imeli prilike da se seznanijo z delovanjem Zveze Kanadskih Slovencev. "V slogi je moč!", radi tega vsi v Zvezo Kanadskih Slovencev. Le na ta način pridemo do gotovega cija in zedinjenja. J. S. NAZNANILO Toronto. — Vsled velikega narodnega piknika kateri se obdrža-va dne, 22, julija, v Port Whiller, se tem potom naznanja članom društva, "Bratska Sloga", št. 648. S.N.P.J. v Toronti, da se prihodnja društvena seja preloži na 29, julija. Članstvo omenjenega društva se naproša da to upošteva. J. Petric, tajnik. Slovenci in Slovenke-Južnem Ontariju! TORONTA, HAMILTONA, ST. CATHARINES, NIAGARA FALLS, WELAND, PORT COLBORNE, BEAMSVILE, BRANDFORD IN DRUGIH MEST! PROSLAVIMO DOSTOJNO -TITOV DAN V nedeljo 22 julija vsa pota vodijo v PORT WHILLER Na veliki narodni okrožni "PIKNIK" kateri se vrši ne daleč od St. Catharines. Vožnja do piknika je dobro urejena iz vseh zgoraj omenjenih naselbin. Ako Vam ni tukaj dosti razumljivo obrnite se na odbor ki pošto j i v vseh zgoraj omenjenih naselbinah. Na temu veličanstvenemu izletu bode poleg vsega drugega tudi: 1. Sto na ražnju pečenih jagnetov, kraj ski h klobas; sendviči itd. 2. Vsakovrstne zabave 3. Trije tamburaški zbori in harmonike za ples. 4. Bogat koncertni program. 5. športske tekme in metanje kamenja. 6. Prostori za ples in kopanje. 7. Delitev vsakovrstnih nagrad. V slučaju dežja so na razpolago veliki paviljoni. Vsi udeleženci iz Toronta se lahko peljejo z ladjo, do Port Dalhovusy vožnja stane $2.00 za tja in nazaj. Ladje odidejo iz pristanišča, ena ob 8 in druga pa ob deveti uri dopoldne. Vračajo se zvčer okrog osme ure. Pridite vsi — ob času na pristanišče, da dobite prostor na ladji. Odhod ladje je ob vznožju Bay St. Udeleženci iz Hamil-tona se pripeljejo z karami iz Welanda in Port Colborne pa z cestno železnico. Tudi iz Windsorja se pričakuje velika udeležba. Pripravite se za prevoz o pravem času. Obiščite soseda in prijatelja da se tudi oni udeleže veselega dneva in da skupno manifestiramo solifarnost TITA in narodov Jugoslavije za svobodo in demokracijo. -----------------Odbor piknika. Nujno potrebna pomoč otrokom v Jugoslaviji IZJAVA IZVRŠNEGA ODBORA SVETA SLOVANOV KANADSKIH JUŽNIH "Tisoči otrok v Jugoslaviji so ostali brez svojih roditeljev v teku osvobodilne vojne! Pomoč jim je nujno potrebna. Že zgodaj v januarju t.l. Svet Kanadskih Južnih Slovanov se je zavedal neposredne nujnosti, katera bo nastala takoj po osvoboditvi naše rojstne domovine. Zato je po br. Nikolaju Kovačevič-u sporočil Društvu Rdečega Križa v Jugoslaviji, da smo mi v Kanadi pripravni sprejeti v oskrbo gotovo število vojnih sirot brez svojih roditeljev. Te dni smo kakor razvidno na drugem mestu sprejeli pismo od glavnega odbora Društva Ddečega Križa, katerem nam sporoča, da je bil na priporočilo br. Kovačevi-ač naš načrt s posebnim navdušenjem sprejet. Sporoča nam tudi da bo ustanovljen poseben oddelek za rokovodstvo akcije za pomoč vojnim sirotam, katere bi sprejeli pod svoje varstvo in ob-skrbo. Ta oddelek pa bo imel poleg tega najtesnejše sodelovanje Antifašistične Fronte žena Jugoslavije. Zdaj je torej na nas samih ležeče, da se podamo nemudoma na j delo in resnično ostvarimo naš zgornji načrt, katerega smo priporočili Društvu Rdečega Križa Jugoslavije. V posebnem brzojavu naslovljen jugoslovanskemu poslanstvu v Ot-tawi, kateri je bil priobčen v našem napredem tisku, se vidi, da je nujno potrebna pomoč za 10.000 dojenčkov. Kaj vse potrebujejo dojenčki ne more nihče bolj vedeti kakor naše marljive žene in matere. Toda pomoč je obenem potrebna za 350.000 otrok, medtem največ obutev in obleka. Na osnovi te vesti v nekaterih naselbinah so naši prijatelji, oziroma podružnice že na delu. Naprimer v Windsorju, slovenske, hrvatske in srbske žene, članice Sveta, so sklenile prevzeti varstvo za 200 otrok, dočim so naši izseljenci v Montrealu na incijativo lokalnega Sveta na pikniku minulo nedeljo zbrali $400.00 v to svrho. Tudi iz Hamiltona nam sporočajo, da so naše žene sklicale posebno sejo in odločile podvzeti potrebne korake v svrho pomožne akcije. V tem delu za pomoč vojnih sirot v Jugoslaviji, je treba da sodelujejo vsi naši izseljenci in ne samo naše žene. Potrebno je tudi, da se ga prenese in oživi v vseh naših naseljih in zainteresira v tej akciji vsakega posameznika. Prvo in poglavitno vprašanje ki je pred nami, je potrebno zbirati razne potrebščine za 10.000 dojenčkov. Vsaka naselbina, organizacija, društveni odseki in poedin-ci si naj sami odločijo število otrok, katere so pripravni vzeti pod svoje varstvo za izdržavanje. V tem oziru posnemajmo naše marljive tovarišice v Windsorju. In ako se podamo složno na delo smo lahko prepričani, da bomo kaj kmalu lahko poslali vse kar je potrebno za prvo silo za 10.000 dojenčkov. Izvršni odbor se vsled tega obrača in poživlja za to plemenito akcijo, vse moške in žene, priključene organizacije Svetu, njegove krajevne Odbore, poverjenike Sveta itd., ter jim nalaga za dolžnost, da postanejo gonilna sila v tej akciji. Vprašanje pomoči vojnim sirotam je treba postaviti na dnevni red sej, shodov ali predavanj, a kjer je mogoče tudi sklicati posebni sestanek vsled aktivistov — pač vseh, kateri so voljni in pripravni nuditi pomoč. Mi se istočasno nadamo, da se bodo tej akciji priključile vse organizacije in društva naših izseljencev, tudi one, katere formalno niso v zvezi z Svetom za pomoč svobodni Jugoslaviji. Ker pomožna akcija za pomoč narodov Jugoslavije in vojnih sirot, ni monopol samo onih, kateri so zbrani in v vrstah Sveta, nego je dolžnost vsakega poedinca, kateri sočustvuje z svojim narodom. Izvršni odbor je z svoje strani podvzel potrebne korake glede od-pošiljanja zbrane pomoči za vojne sirote. Podrobnosti glede odpošil-jatve bodo podana posebej pojasnila pozneje. Bratje in sestre — izseljenci! V borbi za svobodo narodi Jugoslavije, so dali ogromne žrtve. Mi moramo pomagati njihove otroke, da zrastejo in postanejo dobri in pošteni državljani nove Jugoslavije. To je naša dolžnost in tudi obveznost. Pojdmo složno in energično na delo tako, da bo res rodilo obilo uspeha!" Windsor, Hamilton in Montreal, so že na delu. Kdo bo ta prvi, da jih posnema v tej plemeniti akciji ? Izvršni Odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Slovenija v borbi za svobodo Porast partizanskega sentimenta Razen par majnih okrajev na Notranjskem in nekaj vasi na Dolenjskem ni vilo med narodom nobenega pro-tipartizanskega sentimenta. Par takih vasi je bilo ob južnem robu Ljubljane. Pa tudi te so danes v partizanskih rokah in narod je pričel ceniti njihovo vrednost. Spremembo v sentimen-tu navadno dosežejo mlajši partizani, ki tovarišujejo z mladino. Roditelji kmalu o-pazijo, da partizani res niso take živine, kakor jih klerikalni voditelji slikajo. Leta 1941 ni bila Relokraji-na partizanom posebno naklonjena. Danes je ta del Slovenije središče osvobojenega ozemlja in glavni stan narodne osvobodilne vojske se navadno nahaja v tej okolici. Ljudstvo je tako radikalno spremenilo svoje mišljenje o Osvobodilni fronti, da partizanske čete vriskajo od veselja, kadar koli so na poti v Belokrajino. In to ne samo radi belokrajinske-ga vina, temveč tudi radi prijaznosti in gostoljubnosti naših rojakov napram O-svobodilni fronti. Čete so bile nekoč tihe in čemerne, če so bile poslane v Suho krajino, toda tudi to se je spremenilo. Vse spričuje o veliki spremembi narodnega sentimenta napram osvobodilni fronti. Meseca februarja 1944 je bil obdržavan v Črnomlju ljudski shod, katerega se je udeležilo nad šest tisoč ljudi. Tu je bila prilika za slovenski narod slišati tudi srbske, hrvaške in moslem-ske govornike, člane AV-NOJ-a, ki so bili na obisku za časa prvega slovenskega parlamenta. Nekaj izrednega je bilo videti in slišati sprejem, ki je prihajal spontano iz zbrane množice in izraženo željo po edinstvu in bratstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov. Neštetokrat je bila poudarjena odločna zahteva naroda glede nove, federirane, demokratične Jugoslavije. Bračo Srbi, Slovenci, Hrvati, Pojmo rodu svom. ......Jugoslovanska jedna nam mati, Jedan mili dom. Vse informacije o slogi in harmoniji pretežne večine slovenskega naroda jasno govorijo, da je ogromna večina naroda zedinjena za Osvobodilno fronto ter da to edinstvo sloni na trdni in široki podlagi, — na principu elementarnih pravic v-sakega posameznika — kot tukaj v Ameriki. Kaj takega slovenski narod še nikoli prej ni imel. x Kolektivizem A Call to Our Youth REPORT TO THE CANADIAN YOUTH OF SOUTH SLAVIC DESCENT Osnovno demokratična u-stava, ki jo je sprejel slovenski parlament na zasedanju v Črnomlju 19. februarja 1944, spoštuje in ščiti privatno lastnino in gotovo ne govori o kakem podržav-ljenju industrije, kmetij ali katere druge poteze slovenskega gospodarskega življenja. Večina malih podjetnikov odločno podpira Osvobodilno fronto in partizane in nikjer še ni bilo dokazano, da so na tak*na