LETO XXV. — številka 20 ffST OW- k0»fc-nce SZDL b Tržič J' RadovlJica> Sk- Loka fcranl n~~ 1Zdaja CP Gorenjski tisk - Oh Di uredn* Anton Miklavčlč zgovorni urednik Albin Učakar ^L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 11. 3. 1972 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik In sicer ob sredah In sobotah. KRANJ vam nudi enkratno PRILOŽNOST nakupa ŽENSKIH IN MOŠKIH OBLAČIL CENAHđ 13' d° 18' marCa P° IZREDNO'ZNIiANIH v p|cšernovi ulici 14 (veža poleg Galanteriji.) POSEBNO OBVESTILO KRANJ CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA IMAMO V SPECIALIZIRANI PRODAJALNI DEKOR KRANJ, KOROŠKA 35 PONOVNO NA ZALOGI SPALNICE »SIBILA« TER KUHINJE »MARLLS« IN »GORENJE«. Nudimo potrošniške kredite do 10.000 dinarjev, brezplačno montažo in dostavo na dom. SE PRIPOROČAMO! V Sl. promet0 okr°8 1330 se je v Podvinu zgodila hujša Potočni-nesreča> v kalerl *e bil hudo ranjen Franc Je razj k 12 Mošenj, ogrodje avtobusne čakalnice pa se Voz £ nekai deset metrov naokrog. Iz p0^k 0sebnega avtomobila L J 408-45 Janez Ažman alkohol-^e s Preveliko hitrostjo in pod vplivom Uce Kr^j .S° u8°*ovili delavci postaje prometne mi-Veri)) _,ai?'' DriPeIjal s Črnivca po klancu navzdol. V le-v avtoh* Preglednem ovinku je avto zaneslo s ceste Potočni^110 čaka,nico- V čakalnici je bil takrat Franc •eni^ir^ kl so 8a po nesreči ranjenega odpeljali v je- Eni? bolnišI»ico. hola ,e°^ Prevelike hitrosti in vožnje pod vplivom alko-Pribjj* . : eden huje ranjen, podrta čakalnica in po Po "\°ceni Prek 30 tisoč dinarjev škode. Pr^bližn^in U V avtobusno čakalnico se je avto šele po Po|dn ° 40 metrih ustavil na travniku. — (Včeraj po-bolniš .Smo t!k Pred zaključkom redakcije v jeseniški ^°šeni i izvedeli> d« ponesrečeni Franc Potočnik iz m več v smrtni nevarnosti.) A. Ž. V počastitev dneva žena so v torek ob 17. url v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo del slikarke Ivane Kobilice. Slovesne otvoritve se je med drugim udeležil tudi predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher z ženo. — Fo to: F. Perdan GENERALNI KONZUL VELIKE BRITANIJE V KRANJU — Kranj, 10. marca — Podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik je dopoldne sprejel generalnega konzula Veliko Britanije v Zagrebu G. H. Bakerja. Pogovarjala sta se o sodelovanju Kranja z britanskim mestom Oldbarn. Po razgovoru pa je generalni konzul obiskal tudi Tekstllindus. — A. 2. — Foto: F. Perdan £ Prihodnji leden bo na Jesenicah skupna seja predsedstva občinskega komiteja ZK in občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo razpravljali o več dokumentih: o resoluciji o gospodarstvu, o proračunu občine in o komunalnih investicijah. Q Pred nedavnim je bila na Jesenicah seja občinske zveze rezervnih vojaških starešin. Obravnavali so celotna programska izhodišča te organizacije, način vzgajanja rezervnih vojaških starešin in razpravljali o novem načinu akcij. Obenem so razpravljali tudi o predlogu republiškega odbora, da bi posameznike in uspešne delovne organizacije primerno stimulirali. Ob koncu so se menili tudi o organizacijskih vprašanjih, zlasti o organizaciji večjih krajevnih organizacij. 0 Pred nedavnim so ustanovili osnovno organizacijo sindikata na posebni šoli na Jesenicah, na občinskem sindikalnem svetu pa predvidevajo, da bodo v kratkem ustanovili osnovne organizacije sindikata tudi v hotelu Lek v Kranjski gori, v Kolodvorski restavraciji na Jesenicah, v obratu Iskra aa Blejski Dobravi, obratu Planika na Zabreznici, v Gorenjskih oblačilih na Jesenicah in v enoti Emone na Jesenicah. KRANJ -0 V sredo so se v kranjski občini končale javne razprave o predlogu resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb za letos in o predlogu proračuna. Občinska skupščina bo razpravljala o obeh dokumentih 23. marca. % Po organizacijah, aktivih in oddelkih zveze komunistov v kranjski občini se nadaljujejo razprave o socialni politiki. Q V Kranju se je v četrtek dopoldne sestala komisija za pripravo družbenega dogovora o kadrovski politiki. Obravnavala je stališča resolucije o osnovah kadrovske politike v Sloveniji in delovni program komisije. A. 2. RADOVLJICA 0 Občinska podružnica društva upokojencev je v ponedeljek ustanovila pevski zbor pod vodstvom profesorja Bošt-jančiča. — Jutri pa bo imela občinska podružnica društva upokojencev redni občni zbor. Na zboru bodo razpravljali predvsem o stanovanjskih in drugih problemih upokojencev. 0 Za praznik žena so pripravili proslave in druge prireditve v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze v radovljiški občini. Ponekod so starejše žene obiskale tudi na domu in jih obdarili. A. 2. 0 V torek ob 16. uri je sklicana seja občinske konference SZDL Škofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o vlogi SZDL v naši družbi in spremembi statuta SZDL, o rezultatih volitev poslanca v republiški zbor skupščine SRS in o akciji evidentiranja možnih kandidatov za odbornike in poslance. Za obrazložitev prve točke dnevnega reda so povabili Franca Kimovca-2iga iz republiške konference SZDL. 0 V sredo ob 16. uri bo 29. seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine škofja Loka. Med drugim je na dnevnem redu razprava o predlogi! proračuna občine, sredstvih za izobraževanje ter o družbenem dogovoru o finan- ciranju družbenih dejavnosti v občini. Danes že drugič, in sicer na 7. strani, pišemo o varstvu okolja na Gorenjskem. Zakaj? Danes nam je mogoče vse to videti postranska, odvečna stran in čakamo na nekoga, ki bo skrbel za naše okolje. Da je stanje tako žalostno boleče, pa je bržkone kriv vsak po malem. Tako npr. podjetje, ki spušča strup v reko, kot tudi tisti, ki odvrže npr. konzervno škatlo kamorkoli. Kulturo naroda dokazujemo na več načinov, toda z našim umazanim in zanemarjenim okoljem je prav gotovo ne. Bratci, pišite nam, kaj predlagate, da -lb. Ob dnevu žena na Gorenjskem Ob S. marcu so se verjetno v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih spomnili žena in deklet, sodelavk in tovarišic. Ne bomo široko pisali o praznovanjih, nanizali bomo le nekaj podatkov o slovesnostih ob dnevu žena v nekaterih gorenjskih kolektivih in krajih. V Iskri in Savi v Kranju so ženam izročili praktična darila in čestitke, v Ikosu pa so jih povabili v Alp penzion v Tupaliče, kjer so jim izročili praktična darila in jih pogostili. Na praznovanje so povabili tudi upokojenke. Upokojenih članic kolektiva so se spomnili tudi v podjetju Mladi rod Kranj. Sprejela jih je predsednica sindikata in vodstvo podjetja. Nekdanje sodelavke so pogostili, jim izročili praktična darila in jim razkazali nov obrat na Trstenku. V CP Gorenjski tisk pa so se odločili, da namesto praktičnih daril ženam podarijo 7440 dinarjev društvu SRS za boj proti raku. Mladinska organizacija Ekonomskega administrativnega centra Kranj pa je s pomočjo občinskega odbora RK obiskala in obdarovala tri stare ženice, ki živijo same. V žirovski Alpini so članicam kolektiva ob 12. uri izročili darila in jim čestitali. Hkrati pa je sindikat predlagal, da bi nekaj denarja namenili tudi za inštitut v Ljubljani. V Alplesu v 2eleznikih so v sredo zvečer pripravili tovariško srečanje vseh članic kolektiva v menzi podjetja. Oktet Jelovica iz Škofje Loke pa je pripravil kratek koncert. V Jelovici v škofji Loki so žene imele 8. marca prost dan. Ob 10. uri jim je kolektiv pripravil v KUD v Škofji Loki proslavo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali: oktet Jelovica, folklorna skupina iz Preddvora in recitator j i KUD Gimnazije iz škofje Loke. V hotelu Transtarist so jim pripravili zakusko in jim izročili skromna darila. V podjetju LIP Bled so kolegicam izročili skromna darila s čestitko, v tovarni LIP v Bohinju pa so jim pripravili tudi proslavo. V Almh-i bi stanje popravili, da bi se zavedati, da se nam lahko jutri narava maščuje. V naslednjih številkah bomo objavili dve ali tri reportaže v nadaljevanjih iz Afrike, in sicer s pogorja Atlas. Naš poročevalec je že na poti. Ta mesec bo v Planici svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Ze pred to pomembno športno prireditvijo bomo predstavili Planico tako, da bomo ustregli vsem. Pripravljamo pa tudi presenečenje. od;, urednik Albin Učakar so ženam izročili praktična, darila in po 50 dinarjev in jim pripravili pogostitev. V Spodnjih Gorjah pa je bila proslava za dan žena že v nedeljo zvečer v domu Svobode in v torek v gostilni Kuralt. V jeseniški Železarni so ženam izročili darila v vrednosti 50 dinarjev. Občinske družbenopolitične organizacije pa so za žene z Jesenic pripravile proslavo na predvečer dneva žena. V Tržiču so se prireditve za dan žena začele že 4. februarja. Kulturno umetniško društvo iz Tržiča je pripravilo dramsko predstavo, ki so si jo ogledale žene iz vseh delovnih kolektivov. V Peko in BPT Tržič pa so jim izročili tudi praktična darila. V vseh krajevnih skupnostih so se spomnili starejših občank, ki niso mogle na pro- slavo. Obiskali SO i'11 "a mu in jih obdarili. V Šenčurju je proslavo^ "" sodclO' ob dnevu žena pripr dinska organizacija v — .Q vanju s krajevno skupnos in krajevno 'organizfUj bila v SZDL. Slovesnost je B»* sredo zvečer v kultur*^ domu. Sodelovali so: P*;v j zbor iz Srednje vasi, osnovne šole Stanka Mla . ja in člani DPD Svobod*^ Šenčurja. Po proslavi je ■ za vse žene pripravljena kuska. Krajevna skupnost Vel«s ^g in krajevne organizacije proslavo v počastitev o ^. žena pripravila v nedeljo » marca v zadružnem <^°r!!0j(i Velesovem. Na domu •> c obiskali starejše in °° ^ žene, ki na proslavo ne rejo priti. L. Boga taj Mladi o svojem prihodnjem delu Na zadnji seji novega predsedstva občinske konference ZMS Jesenice, ki jo je vodil novi predsednik konference Lapajna, so razpravljali predvsem o nadaljnjem delu občinske konference. Na osnovi dokumentov, ki so jih sprejeli na dveh sejah konference, je predsedstvo imenovalo osem komisij, ki morajo do 27. marca pripraviti svoje programe dela, o katerih bodo pozneje razpravljali člani predsedstva ZM. Na seji so sprejeli tudi P gram dela predsedstva za Q rec. 2e zdaj pa razmišljaj0^, organizaciji prireditev oD {ll secu mladosti in o PoS !joV mladih komunistov, \.0$-občinske in tovarniške tf ference. Posvet naj M " ^ drugi polovici mai"c3> j njem pa bi razpravljali P ^ vsem o vključevanju ntiawa. v ZK, o delu mladih ko^jj nistov v Zvezi mladine q ostalih organizacijah ter metodah dela v ZMS. p. »• Posvet v Bohinju usp el Kranjski mladinci so imeli od četrtka, 2. februarja, do nedelje, 5. februarja, v Bohinju posvet o delu mladinske organizacije. Pregledali so vsa področja dela in določili naloge, ki jih bodo naredili do konca septembra. Razpravljali so tudi o organiziranosti mladih. Največ časa so posvetili resoluciji o gospodarskem in družbencJ? razvoju kranjske občine. Pf> pombe bodo posredovali <& bornikom. Posvet je bil pomenibeO' ker so mladi pregledali, *aJ so že naredili in koliko del« jih še čaka. Program dela s? dopolnili v skladu z akc'J* skim programom republik konference ZMS. A-5' Premalo za kmetij' stvo in komunalo Čeprav zbor volivcev v Mošnjah v radovljiški občini nj bil najbolje obiskan, se je na njem razvila živahna razprava o predvideni razdelitvi občinskih sredstev za letos in o nekaterih krajevnih problemih. Udeleženci so poudarili, da sredstva niso pravilno razdeljena. Osem starih milijonov za kmetijstvo je veliko premalo. To je miloščina, zaradi katere bo kmetijstvo še naprej nazadovalo. Premalo je tudi denarja za komunalno dejavnost v ■ r»a SO občini, po drugi strani f" se spotaknili čez sedem . vih milijonov, ki so pr£ deni za skupščinsko "P1"3 Ko pa so govorili o kr^fjjj nih problemih, so opoz°^ na nepregledni ovinek Prl ^ telu Podvin, kjer bi b,j°.aia, ba čimprej postaviti oglea*^ in na skupno smetišče ^ na kanalizacijo. Razen ^ pa so se zavzeli tudi ^a inial» šavo kraja, saj se v M°^. počasi razvija tudi tur» C-ZuP** Denarna pomoč ostarelim in onemoglim 8taln^ k°it polovlca uživalcev sanjski P°moči v k°t St n m je Slara VCČ d«be uZv U?narno pomoč pa nad%n , nekateri. ki so stari «e ve"dar le takrat, n0 ™ te,esnl invalidi, dušev-kakn i i( du^evno bolni aU *es° e "8ače bolni in s tem biva s,°?ni 23 de,°- Tako d°-kraniil, denarno pomoč v nJun! i °bčini 167 oseb- Med mJiLnajveč žensk> ,e 34 za .n .klh- po analizi Centra 5°cialno delo v Kranju so ženske v večini, ker se pred vojno in tudi po vojni niso redno zaposlovale, na stara leta pa so ostale brez vseh dohodkov. Poprečna mesečna podpora je 190 din, vendar pa ta znesek za okoli 80 odstotkov podpirancev ni edini vir preživljanja, saj žive bodisi pri sorodnikih, bodisi da dobe pomoč pri tujih ljudeh. Stalna denarna pomoč je edini vir preživljanja za 55 oseb v kranjski občini. Le tri osebe Seminar za vodstva tovarniških aktivov ZMS mi ,.lnska konferenca Zveze ka ? Stovenije Škofja Lo-vod priPravlja seminar za v tva mladinskih aktivov plovnih organizacijah. Se-'nar bo 17. in 18. marca v biii nP°d Planino na Tre-naV P1, ZMS vabi na scmi-dclovnS1 mlad»"ce iz tistih rili °r£anizacij, v kate- ljcn V ZMS §e ni ustanov- S&Ct,ar komiteja OZ ZKS Predava^°nka lSCxK0kclJ *b° nu v j . ° zaključnem raču T* v delo Prav; vm organizaciji, pri-fekuVuJavne razprave v ko- >reteki ° Sospodarjenju v Cm letu in o skrbnem gospodarjenju. Ivo Čerin, član conskega štaba za splošni ljudski odpor v Kranju, bo pripravil temo o pripravah na splošni ljudski odpor, o organizaciji podjetja bo govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka Jože Stanonik, sekretar medobčinskega komiteja ZKS Polde Kejžar bo predaval o socialnem razlikovanju, Alfred Tomažič o medsebojnih odnosih v delovnem kolektivu in Marjan Smid, predsednik OK ZMS Skorja Loka, o organiziranosti mladinske organizacije v delovni organizaciji. —lb ljubljanska banka nagrajuje LASTNIKE VEZANIH SREDSTEV 3999 r:\GRAD V GOTOVINi V VREDNOSTI 1.149,600,00 din ROK VEZAVE DO 31.3.1972 Žrebanje 21.4.1972 v novi gorici GOTOVINA JE NAJBOLJŠA NAGRADA ! V žrebanje so vključeni tudi varčevalci z Gorenjske med njimi imajo svoje otroke, ostali pa bližnjih sorodnikov nimajo. Vsi ti razen enega so starejši od 60 let. Pomoč, ki jo prejemajo, jim ne omogoča niti življenjskega minimuma, saj prejema eden le 130 din, trije po 150 din, eden po 180 din in pet po 200 din denarne pomoči. Le pet oseb v kranjski občini prejema najvišjo denarno pomoč — 350 din. Dvajset prejemnikov denarne pomoči živi popolnoma samih in so v bolezni brez potrebne nege. Nujno bi jih morali sprejeti v dom za ostarele ljudi. Med prejemniki denarne pomoči je največ takih, ki pomoč prejemajo zaradi starosti, onemoglosti in ker so brez dohodkov. Teh je 92. Polovica jih ima še otroke. Od skupnega števila uživalcev družbene denarne pomoči ima otroke 57 oseb. Po zakonu o razmerju med starši in otroki so Otroci dolžni svoje starše preživljati. Nekateri uživalci denarne pomoči imajo tudi po več otrok (tudi 8), vendar pa jih ti ne preživljajo. Skupaj ima 57 uživalcev denarne pomoči v občini 141 otrok. Med niimi so taki, ki svojim staršem ne morejo pomagati, teh je 43, ker so aH še mladoletni aH bolni aH Imajo številne družine, že preživljajo enega od staršev itd. So pa tudi otroci, teh je 39, ki svojih staršev nočejo preživljati, ker menda starši tudi niso zanje skrbeli ali so skrbeli samo za enega od otrok itd. Med temi 39 otroki, ki staršev nočejo preživljati, ima 10 lastne hiše, 13 ima avtomobile, trije pa imajo hišo in avtomobil. Center za socialno df^lo v Kranju meni, da materialno stanje otrok ne bi bilo ogroženo, če bi leti svojim staršem pomagali z redno skromno mesečno podporo. Starši pa od svojih otrok nočejo zahtevati preživnine prek skrbstvenega organa ali prek sodišča, čeprav imajo po zakonu pravico. Med otroki staršev, ki prejemajo družbeno denarno pomoč, je nekaj precej premožnih, a vendarle dovoljujejo, da družba preživlja njihove starše. Ce bi dosledno upoštevali določilo odloka o družbeni denarni pomoči, potem bi morali staršem, ki imajo premožne otroke, pomoč ukiniti. To pa je sedaj precej težavno, saj so se oboji na to pomoč »navadili«. V zaključku analize Center za socialno delo predlaga občinski skupščini, naj zakonodajnim organom predlaga spremembo zakona, po katerem naj bi skrbstveni organ Imel pravico izterjati od otrok preživnino za starše. L. Mencinger KOMUNALNI PROBLEMI BRN1CANOV £ V okviru razgovorov s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami oziroma predstavniki posameznih krajevnih skupnosti v kranjski občini je sredi minulega tedna poslanska pisarna pripravila razgovor s političnim aktivom Brnika. Podobno kot drugje, je tudi na tem razgovoru prevladovala predvsem komunalna problematika. Predstavniki krajevne skupnosti so ponovno načeli problem preskrbe z vodo. Trenutno je prek 40 hiš v krajevni skupnosti tako rekoč brez vode. Ker tudi v letošnjem predlogu resolucije ni predvidene rekonstrukcije vodovoda, so povprašali, kdaj bo rešen ta problem. Ugotovljeno je bilo, da se je rekonstrukcija zavlekla, ker je bila v kranjski občini za več mesecev odložena podražitev vodarine In podjetje Vodovod zato ni moglo v celoti uresničiti predvidenega investicijskega programa. Kakšne so možnosti, da bi se rekonstrukcije lotili prihodnje leto, pa se bodo predstavniki krajevne skupnosti pogovorili s predstavniki podjetja Vodovod. Za zdaj je znano, da bo rekonstrukcija veljala Okrog dva milijona novih dinarjev. Več vprašanj se je nanašalo tudi na ceste na območju krajevne skupnosti. Predstavniki krajevne skupnosti trdijo, da je na njihovem območju za skoraj '1000 m več cest kot pa je dejansko priznanih. Zato krajevna skupnost dobiva premalo sredstev za vzdrževanje iz občinskega proračuna. Dogovorili so se, da bo posebna komisija pregledala ceste, ki pridejo v poštev za financiranje. Glede prekategorizacije peste od Brnika do letališča pa bo krajevna skupnost vložila predlog na svet za gradbene in komunalne zadeve. Ko so razpravljali o regulaciji potoka Cerkljanska reka, so sklenili; da bo posebna komisija ppnovno pregledala teren, kjer bi bilo treba opraviti razna regulacijska dela. Podobna zahteva je bila namreč dana tudi na podobnem sestanku v Zalogu. S tem v zvezi pa so se tudi dogovorili, da bo krajevna skupnost določila mesta za odlaganje smeti ter hkrati zagotovila, da občani ne bodo odlagali smeti v strugo potoka. Ne le za Brničane, pač pa tudi za druge krajevne skupnosti v občini, bo najbrž zanimivo pojasnilo okrog avtobusnih postajališč. Ker novi zakon o cestah rešuje tudi gradnjo avtobusnih postajališč, je oddelek za občo upravo pri občinski skupščini že pripravil kataster vseh avtobusnih postajališč v občini. Zdaj bodo potrebne razprave, po kakšnem vrstnem iedu bi v prihodnje urejali avtobusna postajališča. Za letos je namreč za avtobusna postajališča predvidenih 150 tisoč novih din, kar pa je veliko premalo. NEUPORABNI OBRAZCI 0 Poslanec socialno-zdravstvenega zbora slovenske skupščine Anton dr. Košir je na seji zbora v začetku februarja letos postavil naslednje poslansko vprašanje: »Kdo je odgovoren za to, da zdravstvena služba dobiva v uporabo neuporabne obrazce (konkretno obrazec za prijavo obolenj in smrti za nalezljive bolezni) in kdo bo omenjeno napako popravil?« Svoje vprašanje je dr. Košir utemeljil s tem, da se zdravstveni delavci večkrat srečujejo z obrazci, ki nimajo skoraj nobene uporabne vrednosti. Primer za to je prav obrazec za prijavo nalezljivih bolezni, ker iz njega ni moč ugotoviti naslova obolele osebe, niti delovne organizacije, v kateri je zaposlen. POSLANCI O PROBLEMATIKI SLEPIH 0 O posvetovanju, ki ga je prejšnji teden pripravil regionalni klub poslancev za Gorenjsko, smo sicer že pisali na rednih straneh Glasa. Tokrat omenimo le to, da sta se posvetovanja od osmih povabljenih poslancev udeležila le dva, eden pa se je opravičil. Ob dokaj občutljivi problematiki slepih torej pet neopravičenih. K temu povejmo le še to, da je večina poslancev soclalnozdravstvenega zbora republiške skupščine z Gorenjske zdravnikov. A. 2alar Pohod po poteh partizanskih Rovt Krajevni praznik v Bit", j ah bodo počastili tudi mladinci. Mladinski aktiv iz Bitenj jni-pravlja 9, aprila pohod po poteh partizanskih Rovt. K sodelovanju vabi tudi druge aktive mladih. Prijave sore-jema predsednik aktiva Vili Knez, Zg. Bitnje 94 , 64209 Žabnica I. U. ta teden Zapiramo oči V Sloveniji dela še okrog 20 tisoč žensk in 640 mladoletnih delavcev v nočni izmeni. Sindikati opozarjajo, da pred tem dejstvom ne smemo zapirati oči. Slovesnost Predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije je razpravljalo o pripravah na proslavo 80-letnice predsednika Tita. Obletnica se časovno ujema tudi s 35-letnico Titovega vodstva KPJ. Letošnja slovesnost ho vsenarodna in vse-jugoslovanska. »Smrt« vikendom V občini Umag je okrog 60 »črnih« vikendov. Lani so jih nekaj že podrli. Letos jih bodo podrli še okrog 40. Zbor delegatov Delegati slovenskih občin so obravnavali predlog resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenije. Na seji SO tudi sklenili, da bo poslej vodil seje zbora delegatov Zdravico Krvina. Predsedstvo ZKJ V Beogradu se je sestalo na 29. seji predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije. Razpravljalo je o uresničevanju sklepov prve konference ZKJ oziroma o razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu in na podeželju. Čestitke Vladimir ju dr. Barakiču sta ob 60. rojstnem dnevu čestitala tudi predsednik Tito in predsedtiik CK Z.K Slovenije Franc Popit. Reorganizacija ZK Po približno enoletnih pripravah se je v četrtek konstituirala nova mestna konferenca ZK Ljubljana. Za sekretarja je bil izvoljen Vinko Hafner, ki je ocenil politični položaj v zvezi komunistov v ljubljanskih občinah. Obširen program dela mladih komuni Inž. Andrej Marine in Zvone Dragan sta se udeležila seje aktiva mladih komunistov v Škofji Loki V torek je bila v škofji Loki skupna seja aktiva mladih komunistov, slušateljev pred kratkim končane politične šole za mlade komuniste in aktivne mladince, sekretarjev krajevnih in tovarniških organizacij ZKS ter članov komiteja občinske konference ZKS škofja Loka. Seje sta se udeležila tudi sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marine in predsednik komisije centralnega komiteja za družbenoekonomske odnose Zvone Dragan. Andrej Marine je mlade seznanil z nekaterimi aktualnimi političnimi vprašanji in nalogami komunistov, posebno mladih po II. konferenci ZKJ. Zatem sta gosta odgovarjala na vprašanja mladih. V nadaljevanju seje so pregledali delo aktiva mladih komunistov in razpravljali o programu dela. »Mladi komunisti se moramo povezovati, biti moramo trdni, kajti le tako bomo lahko vplivali na delo krajevnih in tovarniških aktivov ZKS in delo mladinske organizacije. V vseh delovnih kolektivih, ki imajo več kot 100 zaposlenih, je treba ustanoviti mladinske aktive. To nalogo bomo opravili v sodelovanju z OK ZMS, povezali pa se bomo tudi z vodstvi tovarniških aktivov ZKS. Na terenu bomo pripravili razprave o organizira- nosti in delu mladinske organizacije in dejavnosti mladih,« so zapisali v program dela mladi loški komunisti. Naloga aktiva mladih komunistov je stalno spremljanje dela aktivnih mladincev in vključevanje najboljših v vrste komunistov. Za to bo potrebno aktivno politično delo in razprave o nalogah in delu ZKJ in seznanjanje z delom tovarniških in krajevnih organizacij ZKS. Veliko pozornosti bodo posvetili izobraževanju mladih komunistov. Svetovni nazor si bodo izoblikovali tudi v političnih šolah in na seminarjih, ne le s samostojnim izobraževanjem. Skupaj s pedagogi in Temeljno izobraževalno skupnostjo bodo pripravili predloge za sestavo učnega načrta družbene in moralne vzgoje. Predlagali so tudi ustanovitev kluba mladih pedagogov, v katerem bi si mladi učitelji izmenjavali izkušnje, razpravljali o novostih pouka itd. Hkrati pa bi organizirali razprave o sedanjem šolskem sistemu in predlogih za njego vo izboljšanje. Mladim komunistom je treba omogočiti sodelovanje v samoupravnih organih in s tem sodelovanje pri akcijah samoupravnih organov in drugih družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Zato je potrebno, da jih starejši tovariši uvajajo v delo. V ta namen naj bi v delovnih organizacijah ustanovili ^ekakš-ne pohtične kolegije, kjer bi našla mesto tudi organizacija mladine in aktiv mladih komunistov. V sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi Tekmovanje za najboljši aktiv ZMS Ob razglasitvi rezultatov republiškega tekmovanja za najboljši mladinski aktiv na terenu je dobila posebno priznanje tudi OK ZMS Kranj. Bila je med vsemi občinskimi konferencami ZMS v Sloveniji najbolj uspešna pri pripravi in izvedbi tekmovanja na svojem področju, saj ji uspelo vključiti kar 23 aktivov iz krajevnih skupnosti. Aktivom je pomagala tudi pri izbiri izobraževalnega programa. Skupno z DU Tomo Brejc Kranj je izdelala okvirni Izobraževalni program in priskrbela tudi predavatelje. Letos pa je OK ZMS Kranj sama razpisala tekmovanje za najboljši mladinski aktiv v krajevni skupnosti. Tekmovanje traja od 1. januarja do 31. decembra 1972. Vklju- Priprave so se začele V okviru turističnega programa občine Tržič so se začeli v nedeljo razgovori z lastniki visokogorskih kmetij, ki se pripravljajo na sprejem turistov v bližajoči se turistični sezoni. Razgovori se bodo začeli v Podljubelju, na katerih bodo predvajali tudi barvne diapozitive o visokogorskem turizmu. Razgovore bo vodil referent za turizem v občini Tržič, tovariš Mirko Majcr. -jp Nespremenjen prispevek za otroško varstvo Lani so občinske skupščine prvič samostojno določile višino prispevka za otroško varstvo, same so tudi zbirale denar in ga samostojno po lastni presoji tudi razporejale. Na zadnji seji občinske skupščine na Jesenicah so sklenili, da bo letos prispevek ostal nespremenjen. Tako bodo za otroško varstvo od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, odšteli 0,45 odstotka, od čistega mesečnega zneska pokojnin 0,40 odstotka in od davka kmetov in delavcev samostojnih poklicev 0,45 odstotka. Tako bi letos uporabili za otroško varstvo v občini skupno 1,781.000 dinarjev. Od osebnih dohodkov iz rednega delovnega razmerja bi dobili 1,542.000 dinarjev, od pokojnin 219.000 dinarjev in od davkov kmetov in ljudi samostojnih poklicev 20.000 dinarjev D. S. čuje vse oblike dela mladih. Največji poudarek pa je dan izobraževanju in organizacijskemu razvoju aktiva, stalni aktivnosti in vključevanju mladih v delo drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Aktivi naj pritegnejo k delu čimveč mladine, in to šolarjev, dijakov, študentov in delavcev. Da bi omogočila vsem aktivom kar največje možnosti izobraževanja, je OK ZMS Kranj pripravila skupno z delavsko univerzo v Kranju izobraževalni program, ki daje predloge tem za predavanja in razprave. Aktivi imajo možnost izbirati tudi teme z drugih področij, ki zanimajo mlade in starejše v krajevnih skupnostih. Mladinski aktivi naj si prizadevajo za organizirano vključevanje v delo političnih in drugih organizacij na terenu, v delo društev, sodelujejo naj z odborniki in aktivno naj sodelujejo pri reševanju vseh krajevnih vprašanj. Aktivi na vasi pa naj posvetijo več predavanj razvoju kmetijstva, vprašanjem kmečke mladine, skratka temam, ki zanimajo tudi njihove starejše tovariše. Vsak aktiv, ki želi tekmovati, naj pripravi program dela do konca leta. O izvedbi programa naj mesečno obvešča občinsko - konferenco ZMS Kranj. Predstavniki občinske konference pa bodo aktive tudi večkrat obiskali. L. B. organizacijami naj se mlad* zavzemajo za čim hitrejše io čim bolj dosledno uveljavljanje ustavnih dopolnil. Glasno se morajo zavzeti za pravice delavca v /dni/enem delu, & osebno odgovornost v temeljni organizaciji združenega dela itd. Mladi komunisti se -povezali tudi z garn'zijo J L* v Sko/ji Loki. Š tovariši, *' služijo vojaški rok, bodo iZ; menjavali izkušnje, priprav1'1 medsebojne obiske in poSf^ bodo ,-iprava vore, sodelovali v P1'*"'^, na splošni ljudski odpor i ' Na seji aktiva mladih K^ munistov so izvolili tudi ve člane sekretariata, zav. kretarja pa Manco Bok'1 Sekretariatu so zaupali t*8*. go naj na podlagi sprej****? programa dela in stalšč 2. * je občinske konference * .: Škofja Loka izdela akcij*** program in ga tudi takoj ** čne uresničevati. L. Bog« »ataj SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ objavlja nasiednja prosta delovna mesta: 1. servirke 2. točajke Pogoji: pod 1. in 2.: priučena natakarica, oziroma točajka- Sk b za ostarele občane V trž-ški občini je iridcsf* ostarelih občanov, ki /h'1^ v raznih domovih za ostarele. Od tridesetih se samostojno vzdržuje le sedem ostarelih, ostali pa so delno ali po* vsem vzdrževani iz občinskega proračuna. Zanje je bil° porabljenih v preteklem letu 190.594 dinarjev. Oskrba & ostarele je vsekakor v domovih za onemogle dražja Izbivanje pri tujih družina* Takšno obliko varstva pa težko organizirati v bolj in" dustrijskih mestih, saj s? ljudje prezaposleni. V Pr'' hodnje se bodo v tržiški občini prizadevali, da bi takšno obliko varstva razširili V va' Do- ške krajevne skupnosti, bra stran takšnega varstva v tem, da se ostarele ose ne odtrgaio od družbene sr. dine, v kateri so prežive večji del življenja. —W Skrb za kmetijstvo Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta na zadnji seji sprejela razvojni Program kmetijstva do 1975. feta in akcijski program za letos. Pred sejo skupščine je ° gradivu razpravljal tudi zbor delegatov kmetov, ki ga je Pripravila kmečka sekcija Pri občinski konferenci socialistične zveze. Zbor delegatov kmetov je Predlagal, da se letos na Gorenjskem izvede potrebni Postopek za združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, da se izboljša izobraževanje kmetov v obči-ni s pomočjo delavske uni-verze in da se pri občinski skupščini ustanovi svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Prenovljeni hotel Grad Podvin Iz dosedanje D bo po preureditvi imel dobro B kategorijo V hotelu Grad Podvin so pred dnevi začeli urejati notranje prostore. Štefana Špilaka, ki je deseto leto direktor hotela Grad Podvin, razen tega pa tudi predsednik strokovnega odbora za gostinstvo in turizem pri gospodarski zbornici za Gorenjsko, smo poprašali, zakaj se je kolektiv odločil za adaptacijo in kaj od nje pričakujejo? so te so, Prem, S°J1 skuP^ine da i: SC Spivieli- M*™» s rekli \Sc, v obč'ni lahko od-' tu
  • gatejših evropskih držav. Raziskave kažejo, da sc je razširila surovinska baza že znanih rud. Odkrili so nova nahajališča niklja, kositra, fosfatov, tantala, kobalta in drugih Malo jekla Starega železa, ki jc v slovenskih železarnah osnovna surovina pri proizvodnji jekla, primanjkuje. Zato bo zmanjš.nia proizvodnja posebnih jekel v železarni na Ravnah imela precej neprijetne posledice za vse porabnike jekla. Traktorji proti konjem V jugoslovanski »žitnici« v Vojvodini se je v dobrih desetih letih število konj zmanjšalo za skoraj sto tisoč. Kmetijske organizacije in zasebna gospodarstva imajo sedaj okrog 21 tisoč traktorjev. Posojilo Generalni direktor Narodne banke Lazar Jani-čič m pomočnik general-nega direktorja sta s sindikatom vodilnih ameriških in evropskih bank v Londonu podpisala sporazum, po katerem bo Narodna banka Jugoslavije dobila 100 milijonov dolarjev posojila. Cene 1973 V svetu za gostinstvo zvezne gospodarske zbornice so predlagali ustanovitev komisije, ki naj bi s predstavniki republiških in pokrajinskih zbornic pripravila hotelske cene za prihodnje teto. Počasna odjuga Medrepubliški komite za področje trga je uskladil stališča republik in pokrajin glede zakonskih predlogov o družbenem nadzorstvu cen. O zakonskem predlogu bodo razpravljali na prihodnji seji ZIS, zakon pa bo zvezna skupščina najbrž sprejela še ta mesec. Izvoz elektrike Precej električne energije iz hidroelektrarne Djer-dap ne bomo mogli izkoristiti v naši državi. Nimamo namreč ustreznega prenosnega omrežja. Kaže, da bomo zato okrog 600 milijonov KWh djer-dapske elektrike izvozili v Bolgarijo in Romunijo. Štipendije za bodoče učitelje in vzgojitelje Na Gorenjskem je iz leta v leto čutiti večje pomanjkanje učiteljev. Razpisi često ostajajo brez odziva, še posebno je težko dobiti učitelje razrednega pouka, tehničnega pouka ter fizike in matematike. Temeljne izobraževalne skupnosti vsako leto podelijo večje število štipendij za študij na pedagoški gimnaziji in pedagoški akademiji. Za študij tako imenovanih deficitarnih poklicev pa podeljujejo poleg štipendij se poseben dodatek. KRANJ V začetku leta 1971 je bilo pri Temeljni izobraževalni skupnosti v Kranju 33 štipendistov. Na novo pa so ob začetku šolskega leta podelili 29 štipendij, in sicer 9 srednješolcem, 14 višješolcem in 6 visokošolcem. Tako je bilo 1. 1. 1972 pri TIS 62 štipendistov. Poprečna štipendija znaša 420 dinarjev (najnižja 320 dinarjev in najvišja 640 dinarjev). Polovica štipendistov prejema tudi poseben dodatek zaradi slabega socialnega stanja. Posojila prejema 51 študentov in dijakov. Poprečni mesečni znesek posojila je 384 dinarjev (najnižje posojilo 200 dinarjev in najvišje 500 dinarjev). Poprečje se je v primerjavi s prejšnjim letom precej dvignilo. Srednješolci lahko dobijo do 400 dinarjev posojila, višješolci in vsokošolci pa do 500 dinarjev, če nimajo štipendije ali drugih dohodkov. Tisti dijaki in študentje, ki imajo nizke štipendije ali dohodke, pa lahko dobe največ do 200 dinarjev posojila. Posojilo in štipendijo lahko dobijo tisti prosilci, pri katerih poprečni dohodek na družinskega člana ne presega 760 dinarjev mesečno. JESENICE Komisija za štipendije pri Temeljni izobraževalni skupnosti Jesenice je letos in lani odobrila 32 štipendij. Štipendijo prejema 14 dijakov srednjih šol, 9 višješolcev in prav toliko visokošolcev. Na zadnji seji IO TIS pa so sprejeli sklep, da bodo podelili še štiri štipendije za študij na pedagoški gimnaziji, na Visoki šoli za telesno kulturo in za študij na Višji šoli za socialne delavce. Pet štipendij pa bodo podelili za eno šolsko leto. Izplačali jih bodo v desetih mesečnih obrokih. Te štipendije bodo podelili študentom na peda- MORSKE M ŽIVIL-A. goški akademiji ali visoki šoli pedagoške smeri. Dijakom gimnazije s slabim materialnim stanjem, ki bivajo v kraju šolanja, bodo odobrili pomoč po 150 dinarjev mesečno, tistim, ki se vozijo pa po 200 dinarjev mesečno. Več študijskih pomoči pa bodo razdelili tistim dijakom ali študentom, ki bodo dosegli odličen učni uspeh. RADOVLJICA TIS v Radovljici je za šolsko leto 1971/72 podelila 38 štipendij, in sicer 28 dijakom srednjih šol, 9 za študij na višjih šolah in 1 za študij na visoki šoli. Štipendije se gibljejo v višini od 250 do 500 dinarjev. V tem šolskem letu je bilo podeljenih tudi 21 posojil, in sicer 1 za študij na srednji šoli, 8 za študij na višjih in 12 za študij na visokih šolah. Poprečno posojilo znaša 450 dinarjev (najnižje 350 in najvišje 600 dinarjev). Za odličen in prav dober učni uspeh dobe štipendisti dvakrat letno stimulativni del v višini štipendije, za dober uspeh pa polovico štipendije oziroma posojila." Štipedije študentom pedagoških poklicev podeljuje TIS iz svojega proračuna. TIS podeli vsako leto tudi študijske pomoči za čas trajanja šolskega leta. Letos jih je podelila 65. TIS Radovljica podeljuje štipendije dijakom in študentom, ki imajo dober učni uspeh in so se odločili za pedagoški poklic. Dohodek na člana družine ne sme presegati 900 dinarjev. Študijska posojila pa lahko dobe prosilci, ki imajo prav dober učni uspeh in pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 1000 dinarjev. Študijsko pomoč pa dobe prosilci z1 najmanj dobrim učnim uspehom, a dohodek na člana družine ne sme presegata 500 dinarjev mesečno. TRŽIČ TIS v Tržiču štipendira 15 dijakov in študentov. Do letos niso štipendirali le tistih, ki so se odločili za pedagoški poklic, temveč so dajali prednost prosilcem s slabim socialnim stanjem. Zaradi pomanjkanja učiteljev pa so sklenili, da bodo v prihodnje štipendirali predvsem bodoče pedagoge. Tako so v letošnjem šolskem letu razpisali štipendiji za defektologa, 3 štipendije za študij matematike in 7 štipendij za študij na pedagoški akademizi na oddelku za razredni pouk. Poprečne Štipendije za srednje šole znašajo 300 dinarjev (najnižja 200 in najvišje 350 dinarjev), za višje in visoke šole pa znaša poprečna štipendija 530 dinarjev. Ob predložitvi spričevala pa doba štipendist glede na učni uspeh tudi stimulativni del. Srednješolec dobi od 80 do 220 dinarjev in študent od 200 do 600 dinarjev. ŠKOFJA LOKA TIS v Škofji Loki ima v šolskem letu 1971/72 69 štipendistov. Štipendije za srednje šole znašajo od 200 do 400 dinarjev, za višje in visoke šole pa od 300 do 450 dinarjev. Za tekoče šolsko leto je TIS razpisala 31 štipendij. Na razpis se je javilo le 13 prosilcev, zato je več štipendij podelila gimnazijcem. Za študij matematike in fizike je razpisala 3 štipendije, podelila je 1, za študij na pedagoški akademiji na oddelku za razredni pouk je razpisala 7 štipendij, podelila je 2, razpisi za študij tehničnega pouka, kemije, za študij na pedagoški akademiji na oddelku za vzgojitelje v dijaških domovih pa so ostali brez odziva. L. Bogataj SAMOPRISPEVEK IMA JESENICAH? Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine °* Jesenicah so sprejeli tudi odlok o zbiranju sredstev obveznih in stalnih virov za Izobraževanje v občini- *r tem so sklenili, da bodo v letošnjem letu povečali sre stva za izobraževanje v primerjavi z lanskim letom 18 odstotkov, posebej pa bodo zbrali sredstva za |nV sticije v šolstvu. Na posebnem računu za namene inv sticije v osnovno šolstvo naj bi zbrali 1,118.000 din a°" datnih sredstev. V razpravi so odborniki poudarili, da trenutna °"r menitev gospodarstva za 0,2 odstotka, ki je nainenje0 za investicije v šolstvo, ne predstavlja nobene bistvene obremenitve za posamezne delovne organizacije. Na Jesenicah predvidevajo, da bodo v prihodnje P menili precej denarja za dograditev osnovne ^0*j.n Žirovnici. Predračun za šolo dosega 700 milijonov din« Najprej bodo dogradili najvažnejše šolske Prost0is()' Žirovnica je edini kraj v jeseniški občini, kjer še W mogli poskrbeti za otroško varstvo. v Na Jesenicah so vložili že precej truda in na,V°* \0 za sodobno osnovnošolstvo. Zgradili so osnovno *°% v Mojstrani in v Kranjski gori, zdaj pa so tik Pr začetkom gradnje osnovne šole v Žirovnici. Vendar P* na Jesenicah že zdaj razmišljajo, kako bodo pozflCJ začeli reševati tudi probleme osnovnih šol v saXOSvu mestu, še posebno vprašanje pretesnih in nezadostn*" učilnic posebne šole in obnove gimnazije. . Ob tem se je porodila tudi zamisel, da bi tudi Jesenicah začeli razmišljati o samoprispevku, ki tl9\^y, bistveno izboljšal stanje v jeseniškem šolstvu. O prispevku bi morali najprej razpravljati pri obči"' ■ konferenci SZDL in pri drugih družbenopolitičnih otv* nizacijah v občini, problem osvetliti in se šele pozo odločiti. »g. Odborniki so bili mnenja, da samoprispevek za re vanje problemov osnovnega šolstva ni potreben. bi hoteli reševati nasploh vse probleme jeseniškega š stva in izobraževanja, bi bil sanionrispevek zelo dob došel. Jeseniška občina je ena redkih slovenskih obe ' ki samoprispevka še nima. D- S« Nujne organizacijske spremembe v jeseniškem šolstvu Pred štirimi leti je jeseniška občinska skupščina sprejela resolucijo o organizacijskih, ekonomskih in drugih ukrepih na področju šolstva. S temi ukrepi so hoteli doseči večjo smotrnost v organizaciji jeseniškega šolstva. Do zdaj so že napravili nekaj sprememb: učence iz Rateč in Gozd-Martuljka so pre-šalali v na novo zgrajeno šolo v Kranjski gori tako, da so ukinili šolske oddelke v Ratečah in Gozdu. Temeljno izobraževalna skupnost je kupila za prevoz teh otrok šolski avtobus. Tedaj so prešolali na osnovno šolo Koroška Bela tudi vse učence z Blejske Dobrave, ki so pred tem obiskovali osnovno šolo Tone Ču-far na Jesenicah. Ostalo pa je le še vprašanje prešolanja otrok s Hrušice v Mojstrano. Ti otroci zdaj obiskujejo osnovno šolo Prcžihov Vo-ranc na Jesenicah. STARŠI NASPROTUJEJO PREŠOLANJU O prešolanju otrok s Hrušice v Mojstrano so na Jesenicah že večkrat razpravljali. O tem je razpravljal izvršni odbor temeljno izobraževalne skupnosti, občinski svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo in tudi starši otrok, ki naj bi obiskovali osnovno šolo v Mojstrani. Občani Hrušice se na sestanku krajevne skupnosti niso mogli odločiti, zato je krajevna skupnost pripravila posebno anketo. Na vprašanja ankete je odgovorilo 236 družin, kar 95 odstotkov staršev pa se je izreklo proti prešolanju. Starši niso prepričani ali pa ne vedo, da bi v primeru prešolanja otrokom zagotovili varen prevoz. Zdaj se ti učenci vozijo na Jesenice z lokalnimi avtobusi in so prepuščeni sami sebi. Prevoz s šolskim avtobusom pa bi bil ob spremstvu vzgojitelja neprimerno varnejši. Obenem pa mora zdaj jeseniška temeljno izobraževalna skupnost za prevoz otrok z lokalnimi avtobusi odšteti letno poprečno 26.000 dinarjev. MODERNA ŠOLA V MOJSTRANI Prešolanje otrok s Hrušice pa zahteva tudi nesmotrna organizacija v jeseniškem šolstvu. Na osnovni šoli Prcžihov Voranc imajo poprečno v enem oddelku 323 učenca, na osnovni šoli v Mojstrani pa le 20.8 Učenca. Poprečno število učencev na oddelek na šoli Prcžihov Vo- ranc presega občinsko P°* prečje, ki znaša brez posebna šole 27,8 učenca na oddelek* na šoli v Mojstrani pa 1° precej pod poprečjem. števila rojstev v posarnez-nih letih v šolskem okolic Mojstrana pa dokazujejo, cla se število učencev v naslednjem petletnem obdobju bo povečalo. Osnovna šola Mojstrana J0 nova in moderna, zgrajen* leta 1964. leta. Ima 6 sodobnih učilnic, kabinet, gosP°" dinjsko učilnico, učilnico za tehnični pouk, knjižni"0' mlečno kuhinjo in telovadnico. V dveh izmenah bi še-g lahko sprejela najmanj 3^ učencev. Prešolanje otrok je več kot nujno. Dovolj u temelj011* dejstva govore, da bi s PrC'. šolanjem otrok zagotovili m seniškemu šolstvu smotrnejšo organizacijo, enakomerni bi obremenili prosvetne de* lavce in tudi učenci bi se / prostornejših učilnicah Ja*1* ko bolje izobraževali. Tak? bj se na osnovni šoli Prc/1"' hov Voranc število učencev zmanjšalo za 64 ali za 9 °*J stotkov, medtem ko bi jj osnovni šoli v Mojstrani i*?^ li oddelke s primernejširIJ številom učencev, saj bi la šola namesto sedanjih le že 231 učencev. . D. Sedej c« bo Sava narasla, pa bo odnesla. — Foto: F. Perdan Prepevata Varstvo okolja na Gorenjskem Smeti tisočletnega mesta Na eni izmed lanskih sej škofjeloške občinske skupščine, ko sta zbora razpravljala o turizmu in o načrtih v zvezi z bližajočo se tisooletnico kraja, je običajen potek debate zmotil zanimiv epizodni vložek, ki dokaj nazorno ilustrira odnos odgovornih do vedno bolj perečih problemov varstva prirode pri nas. Padlo je' namreč vprašanje, od kod prihaja umazanija oz. izplake, zaradi katerih so ogrožene ribe v Selščici in včasih hudo »zabelijo« sicer bistre tolmune vzdolž reke. Reakcija je bila burna. Mi ie ne mažemo vode, sta planila direktorja selških industrijskih gigantov, Al plesa in Iskre. Menda podjetji sproti prestrezata odpadne snovi in jih odvajata drugam. Ostaja le še Niko, čigar predstavnik pa bi, če bi prisostoval polemiki, najbrž trdil isto. Kdo je torej kriv? Avtor vprašanja ni dobil nobenega konkretnega odgvoora. »Grešni kozli so očitno ribiči, ki v Sori perejo blatne škornje,« se je glasila sarkastična ugotovitev odbornika iz zadnjih vrst. »Pis ni potreben. — Foto: t. Perdan Kaj nam pa morejo, morejo ...? Cisto slučajno sem pred poldrugim letom zašel v družbo delavca, zaposlenega v tovarni LTH. Slednja ima nekatere svoje obrate razporejene ob spodnjem .toku Selške Sore. Naključje je hotelo, da so ravno teden dni poprej iz njih spustili strupene kemikalije. Poginilo je nešteto postrvi. »In kaj pravi ribiška družina?« sem želel vedeti. »Kaj pravi? Nič. Ti zoprne-ži najbrž spet tožijo. Ampak kar naj. Bomo že plačali, saj ni veliko.« Dogodek je naravnost šolski primer malomarnosti in brezbrižnosti. Ribiške družine, trenutno edini »registrator j i« in nasprotniki skrunil-cev narave, so celo pred zakonom brez prave moči. In vendar pokol vodnih organizmov predstavlja samo delček nasilja nad okoljem. LTH denimo, zadimlja tudi zrak. Se tleče odpadke (bržkone izvirajo iz livarne) smetarji odlagajo na kupe zraven struge. Žerjavica potem zaneti ostalo navlako (izolirna vata. papir, gumij, plastične snovi itd.), ki neznansko usmradi okolico. Ogenj zlepa ne usahne in dostikrat traja teden ali dva preden vonjave pojenjajo. Nesmisel je, da nameravajo urbanisti ravno na nasprotnem bregu urediti rekreacijski center in sprehajališče za prebivalce naglo rastočega naselja Podlubnik. Kaže, da jim zanemarjeno, razpadajoče, s kanalizacijo začinjeno »kopališče« ob Novem svetu ni dalo kaj prida misliti. Glas vpijočega v puščavi Ločani kajpak niso brezbrižni. Zbirka zasebnih smetišč vzdolž Selščice in Poljan-ščiee, podrti jezovi bivših žag in mlinov, poplavam prepuščena obala, smrdeče kloake, ki — zlasti poleti — odganjajo izletnike, madeži olja in nafte, z raznovrstno kramo posuto dno — vse to jih spravlja v ogorčenje. Žal občina ne premore organa, ki bi sprejemal pritožbe razjarjenih ljudi, razkrinkal kršilce in sprožil ustrezen kazenski postopek. Brez skrbi lahko, če vas je volja, zabrišete v Soro odvečno malto, vsebino greznice, ropotijo s podstrešja ali odslužen lonec. Vodilni možje so šele sedaj začeli razmišljati o nastavitvi nadzornika (enega!), ki bo hodil naokrog in lovil brezvestne-že. Toda v Železikih, kjer se ne morejo sporazumeti, kam bi bilo najprimerneje stresati nesnago, in kjer je zato preprosto prepuščajo Sori, utegne doživeti razne neprijetne reči. Protest trezno mislečih posameznikov je torej glas vpijočega v puščavi. Čistilne naprave — potrata? Načelnik sveta za urbanizem inž. Ireno Mlakar smo pobarali, ali sploh kdo tuhta, kakšno bo mesto pod Lubni-kom čez pet, deset let. »Naš oddelek mora vzdrževati zelenice ter nasade, skratka zelene površine. Priznati pa moram, da zaščito narave kot zaključenega področja dejavnosti ne usmerja noben specializiran organ. Pristojnosti so razbite na sanitarno inšpekcijo, komunalno podjetje, vodno gospodarstvo, GG ter ribiško in lov sko družino,« je povedala. Kakor smo slišali, ni o kakem enotnem usklajevalnem programu, ki bi koordiniral aktivnost naštetih ustanov, niti duha niti sluha. Nihče ne opravlja sistematičnih meritev ozračja in vode. Le kdo bi se trudil? Mar ni zanje odgovorno vodno gospodarstvo SRS? »Kolikor mi je znano, so glavni kršilci okolja še zmeraj zasebniki. Večje delovne organizacije — Iskra, Elra, Šešir, barvarna, klavnica in Gorenjska predilnica — imajo predpisane čistilne naprave.« »Predpisana čistilna naprava« ni nič drugega kakor razmeroma primitiven in poecn*. filter, ki ne ustreza mednarodnim normam. Slednje namreč zahtevajo montažo mnogo popolnejših in, jasno, dražjih aparatov, ki bi baje loško industrijo spravili v zadrego. Postopna selitev slednje proti periferiji ožjega mestnega središča, proti Trati, je zgolj kratkoročna rešitev, kajti tudi tam naglo rastejo stanovanjska naselja. Za konec prihranjena pohvala Da piscu pričujočega članka ne bi kak prizadeti prilepil pečata neobjektivnosti bom razglabljanje zaključil z nesporno zasluženo pohvalo. Posvečerna je pametni politiki dosedanje vodstvene garniture v komuni, ki ji je uspelo zavreti razslojevanje podeželja, posebno gorskih predelov, in ob intenzivnem spodbujanju kmečkega turi-zrna prepričati mlade gospodarje, da se jim splača ostati doma. Naraščanje števila zapuščenih posestev dosega v Sloveniji grozljive razsežnosti. Posledice so jasne; propad dragocenih polj, njiv^ travnikov, pašnikov in sadovnjakov, naraščajoča erozija tal, pojav nevrednih gozdov, ki izpodrivajo nege potrebno žlahtno drevje itd. Ločani so v posnemanju avstrijskega turističnega koneepta odkrili čudežno formulo, spričo katere zbledi večina zgoraj nanizanih nemarnosti, škoda, da ne obravnavajo vseh perečih vprašanj enako zavzeto. I. Guzelj Prihodnjič: in Kokra »Gorenjci« Sava Ob veseli igri Beljanov v Preddvoru pa še o čem Da se je dvorana kulturnega doma v Preddvoru ob premieri komedije Ljubezenske zmešnjave, ki so jo uprizorili igralci in igralke z Bele, je poročal ie prijatelj Košnjek. Ob gledanju reprize dne 8. t. m. pa so se mi utrnile še nekatere druge misli, ki jih velja razložiti. Amaterski odri na področju kranjske občine — pa tudi drugje po Gorenjskem — so v sezoni, ki se pravkar izteka, nenavadno zaživeli. Kaže, da ljubiteljsko gledališko delo res ne usiha, nasprotno, očiten je kar nekak preporod. Vendar pa je treba ugotoviti, da izbor iger ni vedno posrečen, pa tudi raven igranja je močno raznolika. Čas je ie, da bi pričeli iz kvantitete stremeti h kvaliteti. Tam, kjer izkušen gledališki človek vodi stvari, kakih nevarnosti ni. Drugje pa že izbor same igre ni najboljši, skrb Za jezik iti izgovorjavo zašepa, igranje samo ni dovolj utečeno in zglajeno; celo s tekstom se včasih zatakne. Hudo je tudi to, da so preprosti in nerazgledani vaški igralci dostikrat močno osamljeni, prepuščeni sprotnim težavam na milost in nemilost. A kako pomagati? Z enim samim mentorjem, kakršen je Silvo Ovsenk, ni mogoče »pokriti« območja celotne občine. Pa če je še tako marljiv, saj sam postavi na oder v sezoni več del kot marsikateri poklicni režiser! — Čas je že, da končno zaživi pred nedavnim ustanovljeni gledališki center pri naši kulturni skupnosti. Šolani in poklicni gledališčniki naj bi bili v resnično oporo amaterjem. Tako pa podeleželske uprizoritve niti ogleda niso vredne s te plati. Vsaj kaže vse rta to. šolan gledališčnik naj bi se ie v času vaj ali pa vsaj po premieri sestal z amatersko skupino in imel z njo tako imenovano kritično uro. Tak razgovor pa bi pomenil za amaterje pravcato gledališko šolo. Tako je pred vojno prihajal k nam iz Ljubljane veliki igralec in reiiser Milan Skrbinšek. Pohvalil nas je ali pa pograjal, največkrat pa svetoval in poučil. Ni bil poslan, prišel je kot prijatelj, brez zahtev po plačilu — saj mu je srce bilo vse iivljenje za gledališko umetnost. Kjer pa je srce, tam honorar ni tako nujen. In ne le to. Še po predstavi, ko je bil ie doma v Ljubljani, mi je Skrbinšek napisal obsežna pisma s podrobno analizo in napotki za v bodoče. Ta pisma so mi še danes ljub spomin. Dragocena pomoč gledališko šolanih ljudi bo ludi svet, kaj naj vaški amaterji igrajo. Stare burke iz avstro-ogrskih časov sicer nasmejejo ljudi, so pa presneto slabo spričevalo našega okusa. Igre ne smejo ljudi poneumljati, pač pa plemeniliti, vzgajati in seve tudi razvedriti. Seganje v revno nemško ko-medijografijo raje opustimo. Saj imamo na doseg roke celo vrsto hrvaških in srbskih piscev lahkotnih gledaliških del. Pa tudi drugje v slovanskem svetu paberkujmo, če imamo domačega premalo. Celo italijanska in španska komedija nam je po duhu bližja kot germanska bidermajerska solzavost in zlagana romantika. No, pa naj bo zadosti pridige! Vrnimo se k našim vrlim Beljanom! Zanje kaka graja res ne velja. Zasluženo so lani zaigrali Finžgarjevo Naša kri na prostem, potem so se predstavili z izvrstno naštudiranim recitalom ob letošnjem Prešernovem prazniku, zdaj pa so zelo gladko zaigrali Petrovičevo komedijo Ljubezenske zmešnjave. K sreči imajo Beljani v Silvu Ovsenku izvrstnega mentorja, režiserja, prireditelja, maskerja in še kaj. Prav pri tej komediji velja poudariti nenavaden njegov dosežek: iz značilne srbske Like je igro presadil v naš gorenjski milje. Lektor Tone Roblek pa je poskrbel za lokalno barvitost s tem, da je igralkam in igralcem dopustil govoriti v domačem, betjanskem narečju. In tako ves čas predstave ni bilo čutiti, da delo ni napisal kak slovenski avtor. Zato je bilo dejanje preprostim gledalcem razumljivo in blizu. Nekaj pa le moram pripomniti: avtor igre je tako igralcem docela tuj, nepoznan. Lepo bi bilo vsaj igralce vsakokrat seznaniti z avtorjem in njegovim delom, da vedo, čigave besede govore. Petar Petrovič-Pecija se je rodil v Otočcu v Liki, torej je liški Srb. Po poklicu je bil gozdarski inženir. Živel je med letoma 1877 in 1955. Družil je v svojem delu preteklost in naš čas. Ni bil pa le komediograf, čeprav je po tej plati najbolj znan, bil je. tudi pomemben dramatik (kdo od gledališčnikov ne pozna njegove globoke drame Gozd?) in pisec črtic, novel in romanov. Snov je večini del našel v patriarhalnem okolju svoje ožje domovine. Kot komediografa so Petroviča često primerjali z Branislavom Nušičem. Da so se igralci komedije dobro odrezali, je bilo v Glasu že zapisano. Posebej in še enkrat pa velja omeniti kreacijo navihane naivke Francke, ki jo je z radoživostjo zaigrala Draga Mirt. Pokazala je, da vre v njej prava gledališka kri. Prav tako se nas je prijetno dojmila pojava vitke lepotice Slave Vidmar, ki je brezhibno predstavila čednostno kmečko gospodinjo Micko. Vsi drugi (Francka Košnjek, Blaž Vidmar, Jože Sodnik in Jože Urankar) so po svojih močeh skrbeli za situacij-sko komiko na odru in dobro razpoloženje v dvorani. Bil je tares vesel večer. Črtomir Zoreč Konferenca za družbeno aktivnost žensk in Gorenjski muzej sta v torek v Gorenjskem 01 jej zeju v Kranju pripravila ob dnevu žena razstavo del slovenske slikarke Ivane Kobilice. "° ^ v tujini najbolj priznana slovenska slikarka Ivana Kobilica se je rodila 1861. leta v LjubU^ študirala je v Monacu in v Parizu, živela pa v Sarajevu in v Berlinu. Zadnja leta svojeg* a ljenja je preživela doma, kjer je v Ljubljani umrla 1926. leta. Iz njene bogate ustvarjal*1 so predvsem znana dela Sestra Fanl, Poletje, Kavopivka, Likarice. — Foto: F. Perdan 25 let gledališkega dela Bojana Čebulja Pred nedavnim je praznoval srebrni jubilej svojega dela in ustvarjanja na odrskih deskah amaterskih gledališč režiser, igralec, scenarist, dramatik in dolgoletni član in sedanji direktor amaterskega gledališča Tone Ču-far na Jesenicah Bojan čebul j. Bojan Čebul j je začel svojo bogato in plodno pot, polno nepozabnih igralskih stvaritev, polno neumornega kulturnega dela pred 25 leti kot porotnik v drami L. Franka Vzrok. Sledilo je več kot 90 raznih vlog in igralskih stvaritev v domačih in tujih delih. Bojan Čebulj se je kot režiser predstavil v 71 delih, napravil sceno za 105 predstav. Za svoje delo je na srečanju amaterskih gledališč 1965. leta na Hvaru prejel zlato odličje za odlično režijo dela Dom Bernarde Albe, ob 20-letnici amaterskega gledališča Tone Čufar je bil odli- PRESFRNOVO GLEDALIŠČE KRANJ RABI ZA OBČASNO DELO V GARDEROBI — FUNDUSU MLAJŠO ŽENSKO, ki Ima veselje do urejanja garderobe. Ponudbe na Prešernovo gledališče Kranj. kovan z medaljo zasluge za narod in leta 1967 prejel Linhartovo plaketo. Sodeloval je tudi v goriškem gledališču, v Prešernovem gledališču v Kranju in v nekaterih manjših gledališčih na Gorenjskem. »Bojan čebulj, katere vloge se še posebno radi spominjate?« »Težko bi se odločil za vlogo, ki mi je najbolj pri srcu. Vse so mi bile všeč, v vsaki sem rad nastopal. Ostaja pa mi v spominu vloga Tripče de Utolče v istoimenskem delu M. Držiča. S tem delom smo doživeli lepe uspehe doma in na tujem in smo imeli več kot 50 predstav v štirih sezonah.« »In kako se spominjate svojega dela v gledališču kot režiser?« »Prvič sem se predstavil kot režiser 1949. leta, ko sem reži ral dramo Janeza Dreva V zanki in pozneje Moliero-vega Skopuha. Ti dve režiji nakazujeta mojo poznejšo pot. Kot režiser sem režiraj vse od klasičnih del do domačih komedij in dram. Delal sem kot režiser in kot scenograf, kot masker, svetovalec itd. V amaterskem gledališču pač moraš pomagati in delati povsod.« »Kako se je spreminjal odnos publike do gledališča?« »Občinstvo je bilo sprva navdušeno nad ljudskimi igrami, pozneje pa se je s časom, razumljivo, njen okus spreminjal. V zadnjem času je s prilivom mlade genera- Z&' cije več razumevanja in ^j. nimanja za sodobno, a no problematiko, žal P ^ vsem tujo, ker domače . V vsakem času so v v- j publiki zbrani različni in je težko vsem ugoditi, nes se predvsem kaže vsj. televizije, ki deluje na 8lc §e. čevo zahtevnost in 'znrUpg nost okusa. Menim Pa> ^ glede na okus občinstva, bo gledališče kot živa ob"^ sodelovanja ljudi na ot?rUjVa v dvorani ostala neunicU ^ in enkratna. Ob neki -e splošni kulturni vzgoji, Kl fle hotenja po standardu • ^ omogočajo, bi bila vrsta v o katerih danes govorim , mileJ53' lem gl«*j!i VZfc gledališčih, bistveno »Kako je v šču poskrbljeno mladih igralcev?« gle* »V okviru amaterskega b . dališča Tone Cufar (SJf časa uspešno deluje mladih, ki ga vodi znan3 J eia»* seniška gledališka ""el Stanka Geršakova. P*"6«* davnim pa smo organr/ \ tudi gledališki tečaj, *V b. namenjen vsem mladim, jj, radi aktivno delali v & ^0\i šču. V tem tečaju je ° m 50 mladih, vabili- pa smo v^r tiste, ki sicer igrajo v P > meznih dramskih skup««, Menimo, da je prav, da • 0 vezani le na svoje ma a(j3' društvo. Mislim, da za.!L.g3 ljevanje tradicije jeseni**^ gledališča, ni nobene boj ^ saj prihajajo mladi, paradi z zanimanjem v,^' jejo v delo našega g*0 j šča.« D*& *Pr tl'if'0' lloge 'tar same oa" seDe zlezejo narazen. Spet sem Pa v Kako se človek muči, da se pobere. No ja, smučam vseeno rad.« - Foto: F. Perdan PoveH8aS"Sk'm domom v Mojstrani: prometni znak sicer pre-*ačei i parklranJe. toda kdo bi se menil zanj. Kaj, če bi C1° kje goreti? - Foto: F. Perdan »bet h&% MeSeiS Lovska družina Dovje praznuje letos 25-letnico obstoja, zato bodo ob tej priložnosti pripravili posebno svečanost s programom in razvitjem svojega prapora. Lovska družina šteje 29 članov, njihova lovišča so na območju od Save do Karavank in od Hrušice do Belce, zelo skrbijo za gojitev divjadi v svojem lovišču, ob 25-letnici pa obljubljajo, da bodo skrbeli tudi za nekatera spominska obeležja. V 25-lctnent obdobju so si postavili tudi dve koči: eno imajo na Visokem, druga (na sliki) pa je postavljena na Brvogih pod dovško Babo. — Foto: B. Blenkuš nasprotujejo Nekatere delovne organizacije v tržiški občini so predlagale, da pred šesto uro zjutraj ne bi ločili alkoholnih pijač. Po njihovem so nekateri delavci že pred začetkom »šihta« opijajo in povzročajo tako delovnim organizacijam precejšnje težave. Predlog tovarn je prišel na oddelek za gospodarstvo, le-ta pa ga je posredoval v obravnavo občinskim odbornikom, ki so se sestali zadnji dan februarja in v okviru govora o so- llci„ ,.so °d stanovanja do stanovanja, lastni^'1* • v!ala pregledovali. Srečni 'tji ^ako°je1U i° bilo Joietovo stanovanje. Pod'jL- etažnih stanovanj in predstavniki nadstr[11'. ki so »delili« ključe. V tretjem je skl',-lnSaln v kreditni pogodbi, ki jo ja v c?"' s stanovanjsko zadrugo podjet-deset jterem sta 2 ieno delala več kot $1 j- ct- A se je motil. Vrat stanovanja |Wi J i Cla" n*so °dPrn- Nič niso poma-stavn°fCl(>V' pro,csti in dokazovanja. Prednje i p"dic,ia so ostali trdi. Stanova-Za ka\ rem sta z Ženo toliko sanjata, ni f/,, reBQ s/a vložila sleherni prihranjene je "r> ho dobil drug. Strokovnjak, ki v teh dneh vrnil iz inozemstva. ftp'ltov ° "1Ul Potrebuje družinsko drugi "".;t/< ,e uvedel na stanovanjski za-&0 mu stanovanja ne bomo dali, °dsel drugani.« »Toda, zakaj ravno moje? Mar jaz nimam družine? Mar nimam otrok? Trije so in najmlajšemu je komaj tri mesece, večji pa bo začel v šolo. In vsi se stiskamo v vlažni sobi samskega doma!« Kaj so mu vse obljubljali na sindikatu? še eno sobo v samskem domu. Najemni-ško stanovanje v novem naselju, ki ga gradijo na drugem koncu mesta. Bo imel bliže v službo, čez nekaj let, seveda! Staro, cenejše stanovanje. Saj bi bilo komfortno stanovanje s centralnim ogrevanjem zanju, ki sta le nekvalificirana delavca s številno družino, predrago. Sindikat ne bo mogel vedno pomagati... Ključe od stanovanja je prevzel »novi lastnik«. Jože se je odpravil še k njemu. Vse mu je povedal o sebi, družini, podjetju in stanovanju. In ko so mu v podjetju vse to pritrditi, je strokovnjak dal odpoved in se odselil. L. B. cialnem položaju v tržiški občini načeli tudi to vprašanje. Ob tem moramo povedati, da so gostinci temu predlogu nasprotovali in svoje stališče utemeljevali z argumentom, da vprašanje reševanja tega problema ni v pristojnosti občinske skupščine. BPT pa je pred kratkim naslovila na občinsko skupščino ponovno vlogo za prepoved točenja alkohoia pred šesto uro zjutraj. V vlogi se sklicujejo tudi na izjavo nekdanjega republiškega sekretarja za gospodarstvo, ki je dejal, da je nesprejemljivo, da občine dovoljujejo točenje alkohola v zgodnjih jutranjih urah. Občinska skupščina je na zadnji seji zato sklenila, naj upravni organi občine ponovno preverijo, če obstajajo zakonite možnosti za prepoved točenja alkoholnih pijač. Če je to mogoče, bo skupščina na naslednji seji, ki bo predvidoma 21. marca, že razpravljala o predlogu odloka o prepovedi. V primeru uveljavitve tega odloka, bo marsikateri tržiški delavec prikrajšan za lutranje šilce »ta kratkega.« To vprašanje sodi v okvir celotne problematike alkoholizma v občini, ki se po mnenju mnogih vedno bolj bohoti. J. Koirjck Jeseničani, kot sem že dostikrat slišal, ljubijo tradicijo. Na moč so po dobni Angležem: radi imajo nogomet — oh, pardon, hokej — sovražijo pa kakršnekoli spremembe. O tem mi je zlasti veliko pripovedoval znanec izpod Meiaklje, pri katerem sem se oni dan do sitega na zobal orehov. Ampak orehi so moja privatna zadeva, zato preidimo k stvari. Občinska skupščina je pred časom sklenila temeljito reorganizirati domače šolstvo, ki menda ni ravno vzor sodobne pedagogike. Njeni predstavniki so med drugim predlagali združitev osemletk Preži-hov Voranc in Tone Čutar. Zavoda sta namreč nastanjena v isti zgradbi, v lepem, še dokaj novem poslopju, in spojitev ne bi predstavljala nobenega posebnega problema. A učitelji so bili na internem referendumu odločno proti in ostalo je pri starem (Saj veste: tradicija itd. O kakšnem strahu, da bi nekdo izgubil težko pri-borjeni stolček, kajpak ni niti sledu). Leta so tekla, občinskim možem pa seklaška logika vrlih šolnikov ni in ni hotela v glavo. Zdaj ti presneti oblastniki spet nekaj rovarijo. Toda saj jim ne bo uspelo! Saj vendar ni mogoče pomešati dve vrsti učencev, ki se — po vzoru profesorjev — gledajo kot pes in mačka! Javna tajna je tudi, da v levi polovici stavbe sedijo otroci iz boljših družin, medtem ko desna pripada pretežno sinovom in HČe ram staršev bolj z dna so cialne lestvice. Bognedaj porušiti statusa quo, ki nazorno kaže razklanost sveta odraslih' Z ženo resno razmišljava, da bi malega Ježka, najin up, jeseni prepisala v jeseniško gozdno osemletko. Bom že kako prenesel stroške. Poba, ki v naši neugodni uravnilovski šoli ždi zraven Krtovega mulca, je zmeraj bolj nemogoč. Bojim sc, da bo postal podoben smrdljivemu podzemljskcmu bul-dožeristu. Vaš Jež popotnik Na Cipru, sredozemskem otoku, ki so ga že mnogokrat pretresale večje ali manjše krize, je položaj skrajno negotov. Nihče ne more z natančnostjo napovedati, kako se bo razpletla najnovejša drama, ki se je začela v prvi polovici februarja, ko je Grčija izročila ciprskemu predsedniku Maka-riosu noto, ki je v bistvu predstavljala ultimat. Zadnji pomemben dogodek na otoku je bil sklep trojice episkopov, članov sveta sinode autokefalne ciprske cerkve, ki so zahtevali, naj MakariOS odstopi. Makarios, ki j2 tudi član sveta sinode, je izjavil, da bo odstopil — to pa je v trenutku povzročilo notranjo krizo. Manifestacije za in proti, kratki in na srečo brez žrtev končani spopadi, še bolj napeti odnosi med Atenami in Nikozijo, to so bile takojšnje posledice te Izjave. Vzrok, da se je Grčija odločila za noto, je bilo orožje, ki ga je Ciper uvozil iz Češkoslovaške in pa dejstvo, da naj bi Ciper obtoževal Grčijo zarote zoper ciprsko neodvisnost. To sta »neuradna uradna« razloga Aten, tisti globlji in resnični pa je vsekakor stara dilema o enozisu, se pravi priključitvi Cipra Ciprski zaplet Grčiji. Kakšno je ozadje? Predvsem je treba vedeti, da živi na Cipru okoli osemdeset odstotkov grškega in nekako dvajset odstotkov turškega prebivalstva. Med tema etničnima skupinama ni bilo nikoli pravega sožitja, skozi zgodovino je moč spremljati občasna, zdaj večja, zdaj manjša, nesoglasja, ki so jih spremljali tudi boji in žrtve na obeh straneh. Grčija meni, da sodi otok pod njeno okrilje, da je sestavni del grškega področja. Ciper je dobil neodvisnost šele leta 1960, toda na otoku je ostala močna britanska baza, v kateri je po nekaterih podatkih kar okoli 15.000 britanskih vojakov. Tu so pomembne britanske vojaške naprave, letališča, rakete, radarske postaje. Zaradi napetega položaja in nenehnih spopadov med grškimi in turškimi prebivalci so na Ciper prišle enote Združenih narodov, ki vsaj za zdaj še dovolj učinkovito preprečujejo odkrite spopade med enimi in drugimi. Na otoku je tudi simboličen kontingent grške (nekaj manj kot tisoč mož) in turške (nekaj več kot 600 mož) armade, če k temu prištejemo še manjše ilegalne skupine oboroženih grških in turških borcev, dobimo vsaj približno predstavo o tem, kako hudo nevaren je lahko položaj na Cipru, če bi izbruhnili resnejši nemiri. Prisotnost tolikšnega števila različnih oboroženih skupin in vojska je vselej ustvarjala svojevrsten položaj in terjala izjemne ukrepe za ohranitev mirnega ravnovesja." Grčija je bila vselej za enozis, za priključitev, in najbolj goreč pristaš te ideje je general Grivas, heroj iz Časov boja proti Britancem na Cipru. Ta je na otoku tako zelo razpihal strasti, da so ga naposled odslovili in je moral v Atene. Toda stari general se nikakor ni mogel pomiriti s tem in se je (kdaj natančno, tega skoraj nihče ne ve, domnevajo, da avgusta lani) ilegalno vrnil v Nikozi-jo. Kje je zdaj — tudi to je skrivnost, za katero vedo Ie redki. Mnogi opazovalci so kar prepričani, da se skriva v eni izmed vojašnic, v kate- rih je nastanjen grški odred, toda to so ugibanja, ki so lahko resnična ali pa tudi ne. Vsekakor drži, da je na otoku in da se njegova prisotnost še kako pozna. General Grivas se namreč zavzema za čimhitrejšo priključitev Cipra Grčiji in to z orožjem v roki. Nasprotno meni Makarios, da je priključitev sicer tudi možna, vendar počasi, premišljeno in brez prelivanja krvi. Grška vlada se direktno in uradno ni spuščala v ta dvoboj, to je raje prepustila ciprskim Grkom samim — vendar tako, da bi ti vplivali na Makariosa, da spremeni svoje stališče in opusti neuvrščeno in nevtralno politiko, ki jo zastopa že ves čas. Očitno je v tem uspela v precejšnji meri, saj je zahteva treh izmed štirih (četrti je Makarios) članov svete sinode glede odstopa ciprskega predsednika dovolj zgovoren dokaz za to. Makarios ima vsekakor dovolj tehtnih argumentov, s katerimi lahko zagovarja svojo dosedanjo politiko. Od leta 1960, ko je otok dobil ne- odvisnost, je pi-ctčj spjetn" krmaril med čermi mcd"a' rodne politike in jemal V0" moč tako od Sovjetske zvez« kot od Združenih držav A»'f rike, pa od Arabcev in Britancev. Vse to mu je ornog0" čilo ne samo precejšnjo tn* ro resnične neodvisnosti »j« navezanosti kar zadeva P0'1' tiko samo, marveč tudi S°" spodarski napredek na otoki«. Toda pri tem je vsekakor treba opozoriti, da ta nap««' dek in ta relativna blagim8 nikakor ni bila namenjen* vsem enako — medtem ko s° je bili Grki deležni kar v precejšnji meri, so jo Turki komajda okusili. Kakor ka*e sedaj, je kriza pred razpletom. Zahteva po ostavki Je znana, ne pa tudi dokončen Makariosov odgovor. Frl * kujejo, da bo tega dal še t* teden — in potem bomo tuj* dosti bolj natančno vede*' kako se bo končala najnovejša epizoda ciprske drame« Eksplozija na morju Na nekem norveškem tankerju z nosilnostjo 58.000 ton je na odprtem morju severno od Nove Gvineje nastala eksplozija. V ognju, ki je zajel prednji del ladje, je izgubilo življenje sedem mornarjev. Zasuti rudarji V Titovih rudnikih Kreka-Banoviči je plaz jalovine v globini 150 metrov zasul 20 rudarjev. Dva rudarja sta bila mrtva, ostali so se rešili. V rudniku Lipnica pa je le nekaj zatem zaradi napačnega spoja min nastala eksplozija, pri kateri so bili hudo ranjeni trije rudarji. K zvezdam Z vesoljskega izstrelišča Cape Kennedy so izstrelili vesoljsko ladjo, najhitrejšo, kar so jih izdelali na zemlji. Poletela je na milijardo kilometrov dolgo pot do planeta Jupiter. Ladja bo dosegla cilj decembra prihodnje leto. 249 kg težka ladja leti s hitrostjo 79.000 kilometrov na uro. — Pri nas smo enakopravni, odkar sem moža dobila s tajnico ... Odkrita mamila Francoski cariniki so v dvojnem dnu neke ribiške ladje odkrili 425 kg čistega heroina. To je največja količina mamila, kar so jih zaplenili v zgodovini tihotapstva. Mamilo je bilo namenjeno ameriškim potrošnikom. Količina bi zadoščala za enomesečne potrebe vseh narkomanov v ZDA. Ukradli umetnine Neznanci so iz restavratorske delavnice splitskega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov ukradli 20 umetniških del. Škodo cenijo na okoli 12 milijonov starih din. Tatovi pa niso bili poznavalci, saj so spregledali tri umetniške slike, ki so bile nedavno tega razstavljene na sarajevski razstavi Umetnost Jugoslavije skozi stoletja. Igra narave Kmetu Alojziju Rednaku iz Ločnice pri Polzeli je krava povrgla tele s petimi nogami. Tele je normalno veliko in zdravo, le zadaj ima tri noge. Pred časom se je pod Svetino narava poigrala s teletom, ki se je rodilo z dvema glavama. Tihotapski avtobus Na mejnem prehodu Šentilj so cariniki pri temeljitem pregledu avtobusa z novosadsko registracijo našli pravi zaklad. Pri motorju so našli skrbno zavite bankovce v vzhodni in zahodni valuti v skupni vrednosti 120 starih milijonov din. Izletniki iz okolice Novega Sada so nameravali po nakupih najprej v Avstrijo, nato pa še v Italijo. Stolpnica v ruševinah Silovita eksplozija je razdejala 10-nadstropno stolpnico v Barceloni. Menda se je nesreča pripetila zaradi napake v plinski napeljavi. .Sesulo se je vseh 50 stanovanj. Izpod ruševin so doslej potegnili 17 trupel stanovalcev. To je letos ie dri' nesreča take vrste v Barceloni. Šli so se podjetje Aretirali so šest podjetnih Beograjčanov, ki so si izmislili podjetje Impcx Tradc. Z lažno dokumentacijo so podjetniki oškodovali rcU'L. jugoslovanska podjetja za okoli 84 milijonov starih dinarjev Samozvani direktor tega Poll'l'j'Ji je bil doslej že-štirikrat pred sodiščem- ost disč. ustanovitelji pa so prav tako znanci so Dežele riža Kitajska in Indija vodita v svetu po P'11 ' ^ vanju riža. Lani so ga na' Kitajskem P'',l\ lU 98 milijonov ton, v Indiji pa 68 milijonov {°"' V ZDA na primer pridelajo r.r. leto 3 niHU0'1 ton riža, Vlak v vodo Južno od Soluna se je pripetila huda :^Ct niška nesreča, ko je pod potniškom vlakom P pustil most in je del kompozicije zgrmel v v°a ' Več potnikov je izgubilo življenje. Tovornjak z ljudmi v reko V hudi prometni nesreči v Iranu je Življenje 75 ljudi. Pehali so se na nabito P1'1"?-tovornjaku, ki je zaradi raznte ceste Z&P1'.'/'• v reko. Rešilo se je samo pet ljudi, med "1" voznik. Pljuča kadilcev da t P* Neki kanadski specialist za raka meni, pljuča nekdanjih kadilcev šele v desetih , očistijo vseh sledov kajenja. Mesec panonskih specialitet Grad Podvin je tako kot lani tudi letos l pravil mesec panonskih specialitet. V restavrOCn. grill bodo do konca tega meseca gostov voljo specialitete kot horgoške palačinke ■ ,nt nim nadevom, ciganska pečenka z bit j ta prekmurska gibanica, prekmurski narezek vrsta drugih. Žrtve prometa V več kot 39.000 prometnih nesrečah, se jih je pripetilo lani na jugoslovanskih cef}*i\, je umrlo 4176 ljudi, ranjenih pa je bilo -"fttA, Največ mrtvih je bilo na srbskih cestah — ' .J slede hrvatske ceste s 1270 žrtvami Pf°m A slovenske s 640 mrtvimi, v BiH pa je v profil umrlo 488 ljudi. Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PEUE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) . Tudi drugih manjšin sprva niso oteli vključevati in so se vanjo vključevale v SKladu s političnim položajem v Evropi. Prvi so ih sevcTla romunski Nemci združeni v 'Nemški skupnosti Romunije (Volksgemeinschaft der cutschen in Rumanien)', pctokolonski nacistični organizaciji, ki jo je vodil Fritz Fabritius iz Her-mansstadta in ki so jo romunski fašisti sprejeli odprtimi rokami v svoje vrste že na dan kra-Jevskega dekreta o potrditvi Fronte nacionalnega Preporoda kot edine dovoljene politične organizacije v Romuniji. S predstavniki madžarske "Janjšinc pa so se šele pogajali in načelno pristali na njen sprejem. Buša' te romunske fašistične organizacije jc NOTRANJI MINISTER IN KASNEJŠI PREDSEDNIK ROMUNSKE VLADE CALINESCU, ki ' Jc na dan kraljevskega dekreta o potrditvi te v .nke kot edine in vladajoče organizacije v državi govoril v romunskem radiu O SMISLU IN ^/JIH FRONTE NACIONALNEGA PREPORODA ROMUNIJE: »Ogromno število vstopov v stranko,« je go-°»1I, »Je drugi plebiscit romunske nacije za se-Janjo viado In DOKONČNA ODSTRANITEV 5JAREGA POLITIČNEGA SISTEMA DEMOKRATIČNIH STRANK, ki Jih v Romuniji na splošno odklanjamo.« (AdG str. 3886 F) Te Calinescujevc besede sem moral poudariti paradi tega, ker je Zahod podobno kakor do podobnega režima na Poljskem tudi v romunskem Primeru s svojimi garancijami stalno poudarjal obrambo demokracije in demokratičnih držav V|. vl'°Pi'. čeprav ni bila demokratična niti Polj-a * ^c manj Romunija. To pa dokazuje, da f "g'iji in Franciji ni šlo za boj proti nacizmu in ašizmu v Evropi in za 'osvoboditev evropskih n.arodov' od tega zla, marveč samo za zaščito svo-J'n imperialističnih interesov, ki sta jih v Evro-W m Afriki ogrožali imperialistična Nemčija in irnperialistična Italija, obramba 'demokracije' pa Jc bilo zgolj licemerstvo. Ko bi ne bilo, bi Anglija °c dajala garancij 'fašističnim državam', kakršna Je bila Romunija, ki se je, kakor že vemo te Sojene garancije otepala in se jc naposled tudi otresla. To pa je ni rešilo nemškega imperializma, kakor bomo še videli. Za današnje pojme se nam bo zdelo absurdno, a v takratni evropski Podonavski komisiji niso "C zastopane podonavske države, kakršna jc tudi Jugoslavija, marveč da so EVROPSKO PODUNAVSKO KOMISIJO TVORILE ANGLIJA, FRANCIJA, ITALIJA IN ROMUNIJA, ki razen ornunije niso sodile v ta okvir, saj ne ležijo ob °navi ne Anglija ne Francija ne Italija, pa so cndarle imele med obema vojnama pri tej pro-mctni in gospodarsko donosni žili prvo besedo, eprav je to v nasprotju z vsakim resnično demo-ratičnim pojmovanjem. Torej tudi v tem prime-ru lahko vidimo, za kakšno 'demokracijo' je šlo Angliji in Franciji v Podonavju (in kakšno demokracijo bi tudi v povojnem času rada na tem prostoru postavila Churchill in Truman s svojim atlantskim paktom). Torej lahko tudi v tem primeru s čisto in nepristransko ter resnično demokratično vestjo zapišem, da je bila angleška in francoska obramba 'demokracije' na tem področju STOODSTOTNI ZASUŽNJEVALSKI IMPERIALIZEM, prav nič drugačen od italijanskega in nemškega, čeprav bi bila Nemčija upravičena kot podonavska država imeti enakopravno (a samo enakopravno!) mesto z drugimi enakopravnimi podonavskimi državami v evropski podonavski komisiji. Toda Nemčija je že likvidirala dve podonavski državi (Avstrija in ČSR), vseeno pa je januarja 1939 romunski zunanji minister Gafencu na zborovanju 'Fronte nacionalnega preporoda' v Galacu zahteval samo vključitev Nemčije v evropsko podonavsko komisijo (19. jan. 1939) in govoril 'o veliki vlogi Nemčije v Podonavju' nasploh, potem pa še 'izrazil veselje o pristopu nemške manjšine v Romuniji' v romunsko fašistično fronto', kar ponovno dokazuje, da je bilo fašistični Romuniji mnogo več do prijateljstva z Nemčijo, kakor do poroštva, ki ga ji jc kasneje vsilila Velika Britanija. O tem govori tudi zborovanje nemške manjšine v romunskem delu Banata v Tcmišvaru (19. jan. 39), kjer je bilo rečeno, da je 'zdaj napočil konec zapostavljanja manjšin v Romuniji', kar pa je veljalo samo za nemško manjšino in do neke mere tudi za madžarsko in poljsko manjšino, ki sta v tem času že vstopili s svojimi organizacijami v romunsko fašistično fronto (AdG 3898 C). Z ustanovitvijo Fronte nacionalnega preporoda sc torej začenja VZPON CALINESCU JA, ki je pri februarski prenovi nove Cristeove vlade poleg ministrstva za notranje zadeve dobil še podpredsedništvo vlade in vojno ministrstvo ter tako v svojih rokah združeval vso notranjo oblast v Romuniji (AdG 3026 D). Februarja je drugim manjšinskim organizacijam sledila še bolgarska in se vključila v romunsko fašistično fronto. Tako jc najbrž zahteval Caiinescu, ki je obenem vodil boj proti drugi fašistični organizaciji — romunski Železni gardi, ki se je po monar-hofašističnem udaru Carola II. 1938. leta morala umakniti v ilegalo, mnogi člani te fašistične organizacije pa so bili internirani. Med temi so bili tudi taki, ki so bili pripravljeni prelomiti z Železno gardo in podpirati novi fašistični režim Fronte nacionalnega preporoda, o čemer so že januarja 1939 poročali romunski časopisi (AdG 3888 E). Med njimi je bil tudi univerzitetni profesor Nae Ionescu, bivši urednik 'Cuvanlula', glasila Železne garde, ki je prenehalo izhajati februarja 1938. Ionescu je bil izpuščen o božiču 1933, vendar ga je Caiinescu dal vnovič aretirati februarja 1939 in ga poslal v koncentracijsko taborišče, ker se 'je še vedno ukvarjal s prepovedano politično dejavnostjo'. Prav tako je Calinescujcva policija januarja izsledila legionarja Železne garde profesorja Critescuja, ki so ga dolžili za vse teroristične akcije Železne garde od poletja 1938 dalje in ga 'v spopadu ubila'. Vsaj tako so ta obračun med fašisti 'Fronte nacionalnega preporoda' in fašisti 'Železne garde' uradno sporočili, čeprav je morda šlo za navaden umor (AdG 3923 E). Sicer pa so bili procesi proti pripadnikom Železne garde, ki je kasneje, kakor bomo videli, dobila Hitlerjevo podporo, ki mu pri uveljavljanju nacistične politike v Romuniji ni bilo posebno težko, saj je poleg močne nemške pete kolono imel na razpolago kar dve fašistični organizaciji, le da je eno po marcu 1939 hotel zaščititi Zahod s svojim poroštvom za 'neodvisnost' Romunije in 'evropske demokracije'. Tako jc potekalo notranje politično življenje v Romuniji vse do aprila. V tem času ni Cham-berlain dal samo angleškega poroštva za 'ohranitev samostojnosti in demokracije (fašizma Fronte nac. prep.!!!) v Romuniji', marveč so dvignili glave tudi Madžari, opogumljeni s Hitlerjevo zaščito in novim Hitlerjevim darom pri razkosanju in uničenju CSR s Podkarpatsko Ukrajino, kar je povečalo madžarski apetit in željo po 'poravnavi versajskih krivic'. »Zahteve madžarske manjšine so dobile s podporo in tozadevnimi izjavami madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja še večji pomen.« (AdG 4036 D) Te zahteve so bile že oblak pred madžarsko nevihto, ki sc je zbirala na mejah Romunije. Zato je romunska vlada postala do madžarske manjšine prav tako pozorna in 'ustrežljiva' pod silo razmer kakor do nemške. Težave so ji povzročali tudi Bolgari v romunskem delu Dob-rudže, ker jih je romunska vlada že od priključitve Dobrudžc Romuniji stalno zatirala in ruz-narodovala, pa tudi ubijala pod pretvezo, da so 'komiti', kakor so se imenovali bolgarski borci za osvoboditev izpod tujega jarma. Tudi 10. maja 1939 je pod tako pretvezo postrelila več Bolgarov v vasi Belica in svoje dejanje 'opravičevala', češ da so POSTRELJENI BOLGARI 'napadli osebni avtomobil z visokimi romunskimi državnimi osebnostmi in ga oropali', čeprav so te visoke osebnosti ostale javnosti neznane. Poleg tega so romunski žandarji opravičili svoje morilsko početje z izjavo, da so se 'postreljeni Bolgari postavili aretaciji po robu z orožjem v roki', proti čemur je bolgarska vlada vložila pri romunski ogorčen protest in o dejanju romunskih oblasti obvestila tudi diplomatska predstavništva tujih držav (AdG 4069 E). Toda ta morija se je zgodila na Balkanu in ni naletela v svetu na tak odmev, kakor bi pričakovali. Zahod je molčal, saj je vendar dal 'poroštvo za romunsko nedotakljivost in demokracijo', Nemčiji pa novi romunski fašisti prav zaradi to 'garancije' niso bili več pri srcu, čeprav jih je v tistem času izrabljala, da bi z njihovimi izjavami zavračala 'Rooscveltov strah', kar že vemo iz znanih Gafencovih potovanj po Evropi v času pred Hitlerjevim napadom na Poljsko. Tudi pri Cianu nisem zasledil nobene reakcije o tem dogodku. V tem času je bil CALINESCU ŽE MINISTRSKI PREDSEDNIK. Marca je umrl ministrski predsednik patriarh Christea (AdG 3968 G). Tako je že dan po smrti Christee postal Armand Caiinescu ministrski predsednik in obenem obdržal v svojem resorju tudi vse svoje prejšnje funkcije (AdG 3070 A). Najbolj mogočna osebnost Romunije Je postala še bolj mogočna. Kranj, Titov trg 5 ^skladišče v Kranju, Benedikova 1 (Stražišče) Cenjene potrošnike obveščamo, da smo pravkar prejeli najnovejše kuhinje »ZALA« — SPECIAL« Priporočamo tudi veliko izbiro sedežnih garnitur Pred nakupom pohištva si oglejte nase zaloge vseh vrst pohištva — Solidno boste postrežem. Vodno so nam govorili, da se moramo oficirji ženiti z dekleti, ki po svojem poreklu in političnem prepričanju pripadajo naši družbi, ali pozneje sem spoznal, da je to veljalo le za nekatere, a ne za tiste, ki so tako vneto zahtevali, da bi se nihče ne smel stisniti k tistim, ki so imeli malo več pod prstom. Vlak, ki je bil sestavljen iz najrazličnejših vagonov, kar jih je takrat država premogla, se je previdno in počasi prebijal skozi zvezdno noč. Le dvakrat se je zaustavil in že sem bil na beograjski postaji. Zadovoljen sem bil, da sem jo o pravem času brez kakšnih posledic primahal nazaj. Ali takrat se je začelo pravcato tavanje. Ko sem stopil z vlaka, se mi je zdelo, kakor da bi me kdo z zavezanimi očmi spustil iz zraka v velik temen gozd. Nikakor se nisem mogel razgledati in vsaj približno pogoditi, na katero stran naj se podam, da pridem v ulico, kjer smo stanovali. Mesto je bilo slabo osvetljeno. Morda sem bil takrat drugič na postaji. Največja nesreča je bila v tem, ker nisem vedel, kako se imenuje ulica, kjer smo bili. Vedel sem samo to, da je v isti ulici tudi generalni štab. Nisem si smel privoščiti, da bi vsakega, ki bi ga srečal, spraševal, če ve, kje je generalni štab, ker je to svojevrstna tajnost. Več kot dve uri sem begal sem in tja in potem, ko sem sprevidel, da ulice sam prav gotovo ne najdem, sem začel iskati kakšno stavbo, v kateri so vojaki, da bi tam mogoče zvedel, kje je stanovanje. Nekje pod Terazijami sem opazil v napol mračni ulici stražarja pred stavbo. Oddahnil sem se. Stopil sem do njega. Že na kakšnih deset korakov me je ostro zaustavil. Po glasu sem sodil, da najbrž ni naš in nisem se zmotil. Bil je Rus. Z brzostrelko v rokah, pripravljen na strel, me je dočakal. Dobro sem jih poznal, da z njimi ni šale. Obstal sem, kakor da bi me ukopal v zemljo. Kaj zdaj? Da bi se počasi in neopazno umaknil za vogal hiše, ki je stala za nama, nisem smel tvegati, saj bi se lahko za-prašil rafal za mano. Stal sem in razmišljal, kaj naj storim. Tudi vojak, ki je bil nezaupljiv, me ni dolgo gledal. Znakov za razpoznavanje, ki jih je zahteval od mene, nisem poznal, zato sc je še enkrat zadri, naj stopim naprej. Najbrž bi me še kar precej časa mrevaril, če njegovo vpitje ne bi bil slišal dežurni oficir. Kmalu se je izpod bledi kaste luči pokazala njegova senca. Tudi on je spraševal, kdo sem. No, ko sem mu nekako dopovedal, da sem se v mestu izgubil, me je povabil v svojo sobo. Po činu je bil kapetan in zelo prijazen. Precej zavaljenoga telesa in skoraj za glavo manjši od mene. Najbrž jc moral biti že od prvega dne v Beogradu ali pa se je morda učil srbskega jezika, ki ga je skoraj bolje govoril kot jaz. še nekaj žganja je imel na majhni mizici, ki je stala pri oknu, na katerem so bili trije telefoni. Imel sem občutek, da ga je fant najbrž tudi poprej kaj srknil, ker je bil tako zgovoren in se mi je kar naprej smejal, ko sem mu pripovedoval, kako sem križaril po mestu in da sploh ne vem, kako se imenuje ulica, kjer stanujem. Seveda mu nisem pripovedoval, od kod prihajam, in kaj sem počel, da sem sedaj v tej pozni uri naletel na njegovega stražarja. Ce bi mu le omenil, kaj o mojem izletu, bi toliko časa vrtal z radovednostjo vame, dokler ne bi zvedel prav vsega. Tak človek je bil pač in verjetno je imel takih ali podobnih dogodivščin že precej za seboj. Več kot eno uro sem sedel pri njem. Nič se mu ni mudilo, ko sem ga prosil, naj po telefonu pokliče kakšnega našega dežurnega, da bi se prek njega dokopal do potrebnih podatkov. Potem je le vzel v roke nekakšen telefonski imenik, kjer je bilo zapisanih tudi nekaj naših vojnih komand. Kmalu je prišla naša patrulja in me pripeljala do generalnega štaba, šele takrat se mi je posvetilo, kje sem. Od tam sem imel le še kratko pot do vile, kjer je stanovala naša trojica. Po plavo sivkastem nebu si le še tu in tam opazil kakšno zvezdo. Nad visokimi stavbami se ie ie svetlikal novi dan. Ko sem prišel domov, ie moralo'biti okrog treh. Kako me bosta Jaka in Gedžo pogledala, ko se bom kot izgubljeni sin prikazal \ sobi? čeprav sem vedel, da se v k.i' / i>u ni moglo nič posebnega zgoditi, da bi ftic iskali, me je vseeno nekaj stiskalo v prsih. Občutil sem nekakšno krivdo, ki se je nisem mogel kar tako otresti, čeprav ni bila moja odsotnost nič tako hudega. Po dolgem in ozkem hodniku sem stopal počasi in potihoma. Ne samo zaradi Jaka in Gedža, temveč tudi zaradi drugih, ki so spali po drugih sobah. Naša soba je bila prav na koncu. Počasi sem odprl vrata. Tudi v sobo je skozi veliko okno že kukal dan. V sobi so bile le tri postelje. Moja je stala tik za vrati, na sredi je spal Gedžo in na kraju Jaka. Še dobro nisem zaprl vrat, se je že nekdo premaknil. Pogledam po sobi in opazil Jako, kako je dvignil svojo drobno, že malo plešasto glavo in me pogledal: »O, o, o, lej ga, kdo se je vrnil. Ja, ali si šel na Cerkljansko? Vrag te poberi, kakšne skrbi si nama napravil,« je spregovoril z glasom starejšega brata, ki je edini polnoleten v družini. Skušal sem ga pomiriti: »Jutri, jutri vama povem, kako se mi je zalomilo in kod sem taval.« »Imaš prav, še par ur, pa bo treba v šolo,« je odvrnil, spodnesel komolce, na katerem je slonel, in se vrgel nazaj na blazino. Gedžo se ni prebudil. Jaka je še z glavo namignil proti njemu, kar jc pomenilo, da je prišel pozno in da ga je kje zvrnil kakšen kozarec. Tako sem se po raznih pripetljajih spet vrnil v svojo posteljo. Zjutraj sta se oba kmalu dvignila s svojih ležišč. Ne vem, zakaj se jima je tako mudilo, še več kot celo uro je bilo do začetka predavanja. V rahlem dremežu sem slišal njune glasove in kakor da ju vidim, kako KAREL LESKOVEC sta me pogledovala, ko sem ležal. »Vstani!« je Jaka ukazal s tenkim glasom. »Skoraj dva dni smo bili prosti, ni vrag, da se ne bi spočil.« Gedžo je nekaj zabrundal in me tako krepko stresel za ramo, da bi me skoraj prevrnil s postelje. Dobro sem vedel, zakaj hočeta, da se čimprej postavim na noge. Takoj po vojni ni bilo nič hudega, če nisi spal eno noč. Bili smo mladi in tudi navade glede spanja iz partizanskih časov nas niso povsem zapustile. »Le kam te je tisti večer vrag odnesel? Kot kafra si se izgubil. Midva sva čakala, < kala, ali Leskovca, kakor da se je v zemljo udri, ni bilo od nikoder, niti zjutraj niti zvečer. Ce verjameš ali ne, sva bila v skrbeh. Saj veš, kako je,« je Jaka mahnil s svojo dolgo in težko roko, kot da je s tem hotel povedati, da me še vedno lahko zasačijo tisti, ki se skrivajo po mestu in lovijo naše glave. To, kar je imel v misli, je bilo res in na to nisem pozabil, ko sem sedel v taksi. Ko sem jim vse do pičice povedal, kje sem bil in kako sem se ženil, je bilo vse v redu. Kako se je Jaka z obema rokama tolkel po kolenih, sc zvijal in smejal! Vse kaj drugega je pričakoval, kot pa da sem takole po otročje padel med kmete in da je malo manjkalo, da nisem zapravil fantovskega stanu. Pred njima nisem imel kaj skrivati. Kar je vedel eden, to smo vedeli vsi. Bili smo si iskreni prijatelji kot bratje. Zjutraj smo se spet sešli v učilnicah, kot že tolikokrat. Seveda drugim o svoji poti nisem pripovedoval, ker bi kdo zgodbo o moji zaroki napačno razumel in bi lahko iz muhe napravil slona, kar bi lahko prišlo na partijski sestanek in se gotovo ne bi končalo brez velike zamere. Tako osebne dogodke je vsakdo skrival pred drugimi. Kolikor bolj se je čas odmikal od vojo^ toliko bolj smo postajali nestrpni, kdaj se bfl tečaj končal in ali se vrnemo v Slovenijo. ^al bolj nas je skrbelo, kam nas bodo razpore potem, ko bo tečaj končan, širile so sc g° rice, da se najbrž ne bomo vrnili vsi v en0 J od koder smo prišli, temveč da nas lahko r . porodijo tudi v druge enote širom po o Še na pamet ni nobenemu padlo, da bi se up' ^ taki razporeditvi. Saj je bilo vendar že zar. lržavi. iral bratstva in enotnosti vseeno, kani to P°s IjejO. Nič čudnega ne bo, če bo treba oditi v - . republike, tako so nam pojasnjevali, kadar prišlo do razpravljanja o tem. Kdor bi s° ^ drugače, bi s tem kršil načelo o bratstvu na narodov. Dve skrbi sta nas trli. Kdaj bo konec ioXo^0 in kam potem? čeprav jc bil že junij, še ve nismo vedeli, koliko časa bo tečaj še _ t raj Nobeden nam ni znal povedati. Kadarkoli se kdo od slušateljev dotaknil tega vprašanja, vedno dobil enak odgovor, da dokončamo še , druSfl taktično nalogo, potem pa bomo naprej. /idoli, iznih Tisti tečajniki, ki so imeli znance v ra^j!£j oddelkih generalnega štaba, so zvedeli marš' ^ več od drugih, tako da so natanko vedeli, " ^ in na kakšne dolžnosti bodo razporejeni, preden smo končali s tečajem. Tisti, ki ta*•. poznanstev nismo imeli, smo ostajali Pr *j, šani, zato tudi nobeden ni poskušal poizvedova S cirilico in jezikom sem še vedno '"^IJjv like težave, ki so mi vzele precej časa. * ..j, nobena skripta ali pa drugo gradivo, ki sm° }< dobivali za učenje, niso bila napisana v lati" a Pa se nismo pritoževali, ker smo bili PaC . takem področju, kjer poznajo le tako P'sa J čeravno bi nas z malo več truda in razumeva1" lahko prihranili te težave. Nekega dne smo se vračali iz menze P1^ stanovanju. Prav tiste dni smo bili čez 81 ^ obloženi z nalogami, tako da smo morah j nekaj noči presloneti nad papirji. Dosti la^J° rj bilo, če bi človek vedel, kako se taki stv streže. Prav zaradi tega sem se razveselil obra' ki sem ga srečal prav pred generalnim štabofP/ ko je šel v menzo h kosilu, še preden sem 8 srečal, mi je skozi glavo šinila misel, da bi n . prav on lahko pomagal. Dobro sem ga P0^0^ Prej jc bil v štabu devetega korpusa. Neka pred koncem štiriinštiridesetega leta je Pj^1 ^ k nam. Ne vem več, kje je bil poprej. Morda ujetništvu ali pa se je skrival, da je šele takj" prišel k nam. Pred vojno je bil aktivni maj v bivši jugoslovanski vojski. Ce nam bo K . pomagal pri naših nalogah, potem prihaja K naročen, sem pomislil. Tudi takrat je na roka nosil oznake z majorskim činom. . ;„ e dni J« Veselo sva se pozdravila. Prav tiste bil menda prišel v Beograd, zaposlen pa je -nekem oddelku generalnega štaba. Spregovori sva nekoliko besed o tem, kaj počnem tu, kd.' sem prišel in podobno. Ko sem zadovoljil nj govo radovednost, sem prišel z besedo na da • Se zdaleč ni nobeden pričakoval od njega, da ■ moral namesto nas delati, temveč da nam pokaže, kako se to dela in kaj se pravzapj* od nas zahteva. Ni mogel skriti, kako st |-n mu je ugajalo, ko sem ga poprašal. Kot pete 11 ' preden zapoje, se je zravnal, dvignil glavo moško pogledal okoli sebe. Potem se je nt*a priliznjeno zasmejal in vzhičeno in zmagoslav^ dejal: »E, moj dragi Korel, boš že videl, da ni tako preprosta stvar. Potrebno bo še vt'H znoja, da boš prodrl v to znanje.« Ko je ta vzvišeno govoril in vidno užival v svojem 0 govoru, sem ga pogledal, da bi ga z očmi kma prebodel. Spoznal je, da vem, na kaj je m01*« Vendar nisem smel kar tako planiti po n,c^ ker še vedno nisem bil gotov, kaj pravzapra hoče. Občutil pa sem, kako uživa, da smo zara ^ vojaškega znanja zašli v škripce tudi mi, ki snj prej rogovilili z brigadami po položajih in srn take, kot je bil on, največkrat šteli bolj me napoto kakor v kakšno korist. Prav njega sem imel v spominu, kako str*^ šansko sc je bal smodnika in se mu je že Pj^ dan posrečilo, da se je dokopal do tlS komand, ki so bile daleč od brigad. Lepo to riško sem ga poprosil, naj nas popoldne ^ zvečer obišče, če utegne. Obenem bi se P001^«? ■o naši nalogi, ko bi morali izdelati nekakS štabske dokumente oh « a Poslušajte vsak dan 17 22 ' ?-' 10-' 12' 13" 13- dilslr- I 1,1 24- Uri 1Cr ra" ni i- evuik °b 19.30. Ob um # pa ob 605' 7- in 24-12 n rad5.Vas doin-> - 12.10 Trije gjjfoji - 12.30 Kmetijski nado^ *T ,2-40 Po domaće / ^rnacimj vižatni — 13.30 Pri-1 roca|() varn _ 1410 Sobot. ,J*Opoldne ža mladi svet ^ 15 40 Pni v- ci u 1 ojo naši operni pev-ji - 16.00 Vrtiljak - 16.40 lara v ritmu _ 17-10 Greški V no ~" 175° 1 ljub'Jan-\y la/.z ansamblom — 18.15 Popov'"1'11' SVeta - 1850 Lah? r s Poslušalci - 19.00 nute .'loč' ol,oci ~~ 1915 Mi" < / ansamblom bratov rau K,k r 2'"yi Vi:;-' iki Boh , 1 klub - 21.00 Zvoki Sa • 21.25 Zabavna radij-hft'„ Jfra: Inšpektor Jones pri-JJJduje ~ 22.20 Oddaja za izseljence - 22.05 S pe-J° ni plesom v novi teden JK?? program 14 (in m Panorama 7Vokov — kes, .Mel°d ie z velikimi or-tic^ ~ 1435 Glasbeni va-B-.. 15.40 Jazz na II. pro-Rh fU - 1605 Iz filmov in ESeiMh revij - 16.40 So-Se "/ mozaik - 17.35 Dobimo g °b isti uri — 18.40 Popev> studia 14 — 19.00 Pet E25? hrorja - 19.05 Za-j."'- Zvoki program foni M°istri vokalne poli- - 2o 4r 2030 °kno v svct 213n v\ Operni koncert — IE'r" "Ogodki dneva ~ 21.40 23^m,r> k:" st« »brali -2 slovenske poezije 12. MARCA UTd°° ,Dul)ro iutro — 8.05 Vlek » 3 '8ra za otroke: Pa- S*orbe in dela — in tJt1 Poslušalci čestitajo ^Pozdravljajo - 13.30 Ne-^POftaža - 13.50 Z Zvok- ansambli - 14.05 0rVo!( /- velikimi zabavnimi teE; '"' - 1430 Humoreska fea tedna: Alfred — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17 05 lz onerreija sveta — 17.30 Radijska igra: Velika dnevna glasba — 18.24 Lahka glasba domačih avtorjev — 19.00 Lahko noč, otroci — 1945 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Jack Wo!fe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen končen za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Promenade — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.45 Paleta zabavnih zvokov Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giu seppa Verdija — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Budimpeštanski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije 13. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena ptiatinej| — 9.05 Pisan svet pr.ivij.c m /guJO — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Edvard Grieg: Variacije na staro norveško romanco, op. 51 — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Bedficha Smetane — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz del Johanna Straussa — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mantovani — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Lepe melodije — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jo/ ta Burnika — 20.00 Dirigent Mi-livoj Šurbek vam predstav Ija posnetek glasbene drame Somrak bogov (stereo) — 22 15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Z ansamblom Silva Štingla — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Melodije iz lil mov — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 1 /.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Botitjue lahke glasbe — 20.30 Večer umetniške be- sede: Slavka Glavinova — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Novi posnetki slovenske glasbe — 22.40 Glasba pripoveduje — 23.55 Iz slovenske poezije 14. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Kako in zakaj se oglašajo živali? — 9.35 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Z godali in pihali — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital oboista Boža Rogelje — 16.00 Vrtiljak — 16.40 S festivalskim orkestrom belgijskega radia — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Policaji — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Glasba angleških virginalistov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 13.05 Pa morama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo Stopnjo: Rukoveti — 14.35 Glasbeni variete — 1540 Jaz/ na II. programu — 16.05 Z velikim zabavmm orkestrom belgijskega radia — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom munehenskega radia — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Demetrij Zebre — 23 10 Claude Debussy: Etu-de za klavir — 23.55 Iz slo-vensl 8 poezije 4.30 Dobro j Uro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Zvoki iz musiclov — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Carl Orff: trije odlomki iz opere Mesec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odmevi z medi terana — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Metropol — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke S slovenskih festivalov — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Komorni studio (stereo) — 22.15 S le stivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno —- 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 1400 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Lahka glasba — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi —; 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertantni jazz — 21 30 Dogodki dneva — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 16. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Matija Bravničar: dva odlomka iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 S triom Silva Štingla — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Franc Schubert: Fantazija v f-molu za klavir štiriročno — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Montematti — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Orgle v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov -— 21.00,Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med mladim rodom naših skladateljev — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Popevke slovenskih avtorjev Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Majhni ansambli — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 S knjižne police — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Ob lahki glasbi — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po posti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Mednarodna ladijska univerza — 20.40 Glasbeni soirce — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz Sav i nove opere Lepa Vida — 22.00 Dubrovni-ški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 17. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije Jo melodije — 10.20 Pri vas do; ma — 12.10 Ameriška koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 z domačimi ansambli in gode; — 13.30 Priporočajo vam — I+.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Lahka glasba — 16 00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mishel Piastro — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 S:gnali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 LalikO noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terglava — 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetni napevi — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z majhnimi ansambli — 18.40 Priljubljene pope. ke — 19.00 Odmevi z gora- — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Feniks preveč — 21.05 Vrtiljak lahkih not — 20.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov —• 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gj renjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Te lefoni: redakcija 21-835. 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 15.00 Calgarv: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni posnetek tekmovanja moških, 15.40 G>v-noble: atletika v dvorani — barvni prenos (EVRjLjublja-na), 18.00 Obzornik, 18.15 štirje taksisti in pes — poljski serijski film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 TV križanka, 21.30 Cirkus, 21.50 Tekmeca — serijski barvni film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 12. MARCA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z. Dobrimi znanci (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska Dddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Šola smučanja — 10. oddaja, 11.55 Mestece Pey-ton — serijski film, 12.45 TV kažipot, 13.05 Zdaj, ko bizonov ni več — dokumentarni Film, 14.05 Nekaj veselih domačih (RTV Ljubljana), 14.30 Calgary: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — tekmovanje žensk, barvni prenos (EVR), 15.30 Obisk v nedeljo, 16.00 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.30 Košarka Lokomotiva : Jugoplasti-ka (RTV Zagreb), 18.00 Šest žena Henrika VIII. — angl. barvni film, 19.30 Risanka, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Vaščani Luga — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.20 Pred festivalom za pesem evrovizije 72 Ta teden na TV SOBOTA, 11. marca, ob 18.15: ŠTIRJE TANKISTI IN PES — poljski serijski film Nenavadne dogodivščine posadke nekega poljskega tanka, ki sodeluje v bojih proti nacističnim osvojalcem,tvori joos-novo te serije filmov, namenjenih predvsem mladini. Glavni junak je nrmireč deček in njegov zvesti pes, ki s svojim — I. del barvne oddaje (RTV Ljubljana), 21.45 Športni pregled (J RT), 22.15 Poročila, 22.20 Atletika v dvorani — barvni posnetek iz Grenobla (RTV Ljubljana) 13. MARCA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV^Beo-grad), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beoerad), 17.45 Tigrček Peter — III. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 G. Abadžijev: Tobaenica — drama TV Skopje, 21.25 Calgarv: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 22.30 Poročila (RTV Ljubljane) 14. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.50 Ruščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Tiktak, 18.05 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Rapsodija v modrem — balet, 19.00 Mozaik, 19.05 Računalnik na delu, 19.30 Mikroekonomika: Kontejner — I. oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Past za zajce — ameriški film, 21.40 Calga-ry: svetovo prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni posnetek najboljših, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) 15. MARCA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pogumom in inteligenco več-kiat reši tankiste pred sovražnikom. Nedelja, 12. marca, ob 18. uri: ŠEST ŽENA HENRIKA VIII. — Anne de Cleves; Leta 1539 jc Henrik postal vdovec. Thomas Cromvvell hoče, da vzame Henrik za naslednjo ženo eno od nemških princes, da bi se Anglija na tak način združila z Nemčijo in s protestantskimi velikaši v boju proti Franciji in Španiji. Henrik se odloči za hčer hcsscnskcga kneza Anne de pregled (RTV Beograd), 17.50 Don Kihot — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Nastop ansambla Bayanihan, 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Po stopinjah Jacka Londona 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Veliko prebujanje — barvna oddaja iz cikla Civilizacija, 21.25 Ljudje med seboj: Zbor volivcev Gorenja vas, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 16. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 19.00 L. Bernstein predstavlja: Šoštakovič in ruska tradicija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 G. Boccaccio: O ženski zvestobi, 22.10 Jazz na ekranu: Kvartet Boška Petroviča, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 17. MARCA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Poroka — oddaja iz cikla Veliki in majhni (RTV Zagreb), 18.15 Obzornik, 18.30 Na pomoč, počitnice so — zabavno glasbena oddaja, 18.45 Vzgojni problemi: Otrokova ogledala, 18 55 Šola smučanja — 11. oddaja, 19.00 Mestece Peyton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 — prenos (RTV Zagreb), pribl. ob 21.40 Prepovedani vulkani — francoski barvni film, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 11. marca amer. barv. film NEPREMAGLJIVI ob 16., 18. in 20. uri, premiera frane. barv. filma LJUBEZEN V TROJE ob 22. uri 12. marca slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 10. uri, premiera amer. filma STO MUK STANA IN OLIA ob 13. uri, amer. barv. film NEPREMAGLJIVI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma RYANOVA HCI ob 21. uri 13. marca amer. barv. film RYANOVA HČI ob 16. in 19.30 14. marca amer. barv. film RYANOVA HČI ob 16. in 19.30 Kranj STORžIC 11. marca slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 16. uri, ital.-španski barvni CS film S A N DO K AN O VI MAŠČEVALCI ob 18. uri, italij. barv. film ZLOČIN V TENIŠKEM KLUBU ob 20. uri 12. marca ital.-španski barv. film SANDOKANOVI MAŠČEVALCI ob 14. in 18. uri, italij. barv. film ZLOČIN V TENIŠKEM KLUBU ob 16. in 20. -uri 13. marca amer. barvni CS film POINT BLACK — ČISTINA ob 16., 18. in 20. uri 14. marca franc. barv. film LJUBEZEN V TROJE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 11. marca amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 15. in 19. uri 12. marca slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 15. uri, amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 17. uri, »mer, barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 19. uri Kamnik DOM 11. marca amer. barv. film DVOJNIK V ŠKRIPCU ob 16., 18. in 20. uri 12. marca amer. barv. film DVOJNIK V ŠKRIPCU ob 15. in 19. uri, angl. barv. film KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 17. uri Krvavec 11. marca nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 19.30 Cleves. Ana se hoče izmotati iz te zakonske zveze, zato Henriku pove, da se bo njen oče umaknil iz lige protestantskih knezov; torej je bil zakon sklenjen zaman ... Torek, 14. marca, ob 20.35: PAST ZA ZAJCE — ameriški igrani film; Eddie Colt jc s svojo ženo Abby in sinom Duneanom na počitnicah. Vsi so srečni in veseli. S sinom nastavita past za zajca. Ujela ga bosta in lepo skrbela zanj. Ko ga bosta spustila, bo zajec mislil vse dobro o ljudeh. Stvar pa se zaplete in zasuče tako, da je vredno premisliti. .. Petek, 17. marca, ob 21.40: PREPOVEDANI VULKANI — francoski dokumentarni film; Haroun Tazieff je morda največji strokovnjak za žive in mrtve vulkane, predvsem pa zna svoje znanje izredno privlačno posredovati najširšemu krogu gledalcev. V filmu govori o malih, neznanih vulkanih; na številne od njih vse do prihoda njegove filmske ekipe še ni stopila človeška noga Bled fi,,n 11. marca amer. barv. 1 SMEŠNO DEKLE ob 20. uri ,ilnl 12. marca. amer. barv. ^ SMEŠNO DEKLE ob 15. in 20. uri rjlin 13. marca amer. bai\- .-j KASTOR Z ZAHODA ob in 20. uri fi,m 14. marca amer. barv. « KASTOR Z ZAHODA ob in 20. uri Radovljica fi]in 11. marca nemški barv- nig HOTEL Z RDEČO LUČJU 18. uri, franc.-ital. barv. , UBIJ VSE IN SE VRNI b* ob 20. uri .-,[rl 12. marca italij. barv. " KLOVNI ob 16. uri, affl* barv. film NEVARNO r SLANSTVO ob 18. uri» 'ifd barv. film HOTEL Z R0*11' LUČJO ob 20. uri 13. marca italij. barv- n ALI BABA IN SVETA K* NA ob 20. uri v> 14. marca franc.-ital. Pr dL film MORILEC V STISKI " 20. uri Jesenice RADIO 11. marca I rane. barv. MEČ ZA BRANDOA m 12. marca I rane. barv. 11 MEČ ZA BRANDOA .L, 13. marca amer. barv. Z MOJO ŽENO PA NE 14. marca amer. barv. *i EDINA IGRA fiW> ciim Jesenice PLAVŽ 11. marca amer. barv, EDINA IGRA 12. marca amer. barv. EDINA IGRA ,n, 13. marca i rane. barv. 1,1 MEČ ZA BRANDOA . 14. marca franc. barv. i'1 MEČ ZA BRANDOA Dovje Mojstrana 11. marca italij. barv GOTOVO IN VERJETNO 12. marca amer. ban film filiJi VRNITEV SEDEM ČASTNIH Kranjska gora fl 11. marca amer. barv. t" LJUBEZENSKA ZGODBA 12. marca. špan. barv. 1" LEPI SPOMINI h11 14. marca amer. barv. 1 Z. MOJO ŽENO PA NE Javornik 11. marca amer. barv-/' VRNITEV ČASTNIH VRNITEV SEDEM v. "If VEL*' 12. marca amer. barv. NE DOTIKAJ SE K amer. barv. film LJUBEK SKA ZGODBA škofja Loka SORA film 11. marca amer. batfV« pj£ SKRIVNOST PLANETA ob 18. in 20. uri I i M-« 12. marca amer. barv. •-- c SKRIVNOST PLANETA O** ob 15. uri, amer. barv. n TEKSAS JE PREK REKU 17. in 20. uri .,n1 13. marca amer. barv. 1» TEKSAS JE PREK REK*1' u 19. uri film 14. marca italij. barv POKVARJENCI ob 20. uri Železniki OBZORJE t 11. marca amer. barv. ^ TEKSAS JE PREK REKU 20. uri fii,-n 12. marca angl. barv. > ^ MISTER 10% ob 17. 'n url Upravni odbor Splošne bolnice Jesenice razpisuje prosta delovna mesta v specialističnih ambulantah, in sicer: V internističnl ambulanti po 4 ure dnevno: 1 INTERNIST SPECIALIST 1 ADMINISTRATORKA V kirurgičnl ambulanti s polnim delovnim časom: 1 KIRURG SPECIALIST 1 INSTRUMENTARKA 1 OPERACIISKA STREŽNICA V ginekološki ambulanti po 1 in 1/2 ure dnevno: 1 GINEKOLOG SPECIALIST 1 INSTRUMENTARKA 1 BOLNIŠKA STREŽNICA V otroški ambulanti po 2 uri dnevno: 1 PEDIATER SPECIALIST 1 VIŠJA MEDICINSKA SESTRA 1 ADMINISTRATORKA V otološki ambulanti po 3 ure dnevno: 1 OTOLOG SPECIALIST V rentgenološki ambulanti po 3 in 1/2 ure dnevno: 1 RENTGENOLOG SPECIALIST 1 ADMINISTRATORKA 1 RENTGENSKI TEHNIK (samo po 2 uri dnevno) V ostalih dejavnostih: 1 FARMACEVT po pol ure dnevno 1 LABORATORIJSKI TEHNIK po 4 ure dnevno 1 VIŠJA MEDICINSKA SESTRA ZA EKG IN MB po 3 In 1/2 ure dnevno Na delovna mesta z nepolnim delovnim Časom lahko kandidirajo strokovnjaki, ki niso zaposleni ali ki so doslej zaposleni z nepolnim delovnim časomi Ponudbe s kratkim življenjepisom jc treba predložiti Splošni bolnici Jesenice v 15 dneh po objavi tega razpisa. INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV Kranj objavlja ponovno prodajo rabljenih elektromotorjev različnih moči od 0,20 do 11 KW Prodaja elektromotorjev bo 15. marca 1972 na sedežu podjetja od 6. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. do 14. ure za privatni sektor. Letalska šola ALPSKEGA LETALSKEGA CENTRA Lesce razpisuje vpis v začetniški tečaj jadralnega in motornega letenja Razpis velja do 31. marca 1972. Pogoji: dopolnjenih io let, zdravstveno sposoben. Prijave in informacije o ostalih pogojih za vpis dobite v upravi centra na letališču v Lescah ALC LESCE Komisija za delovna razmerja pri Turistično prometnem podjetju CREINA Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. avtomehanika za servis osebnih vozil 2. avtoelektričarja za servis osebnih vozil 3. varilca 4. strugarja 5. natakarje 6. kuharje POGOJI: pod 1.: kvalificiran mehanik, praksa zaželena; pod 2.: kvalificiran avtoelektričar; pod 3.: poklicna šola ali izpit za varilca; pod 4.: kvalificiran strugar, praksa zaželena; pod 5. in 6.: dokončana gostinska šola. Kandidati naj se zglasijo osebno v kadrovski službi podjetja v Kranju, Gregorčičeva 8, aH po telefonu na št. 21-081. Turistično in avtobusno podjetje KOMPAS JUGOSLAVIJA Ljubljana, Dvoržakova 1 l/a objavlja prosta delovna mesta za: HOTEL KOMPAS NA BLEDU tri pomožne delavke v kuhinji za nedoločen čas, oz. za sezonsko zaposlitev) kuharja (ice) lahko priučen, sezonska zaposlitev; natakarja (ice) kvalificiran, za nedoločen čas; tri natakarje (ice) lahko priučene, sezonska zaposlitev. HOTEL KOMPAS NA LJUBELJU dva kuharja kvalificirana za nedoločen čas, oz. sezonska zaposlitev; dva kvalificirana natakarja za nedoločen čas; nočnega vratarja za določen čas; dve kuhinjski pomočnici za nedoločen čas. Samske sobe na Ljubelju so zagotovljene. OD za KV delavce od 1.600 din dalje, za PKV od 1.440 din dalje, za NKV delavce od 1.290 din dalje. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov Kompas hotel Bled, Cankarjeva 2, oziroma Kompas hotel Ljubelj, p. Tržič v roku 15 dni po objavi. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16 Vv?AKSAl 7 OPAZKA, 12. TAIGETOS, 14. POOL, 15. IK, ^ K' i8- DNO' 19- CER< 21- EKO- 22- ANITA, 24. TIA-HOS?" ANTAR- 27. ANALI, 28. DPA, 29. KOR, 31. RIL, 32. NO-^ARa L°' 36* ACTA' 38- PORTOROŽ, 40. NAONIS, 41. TA- i nagradna' KRIŽANKA ) IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 100 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: L nagrado (30 din) prejme Slavka Jerala, Kranj, C. kokrškega odreda 11; 2. nagrado (20 din) Marja Bešter, Radovljica, Ljubljanska 8; 3. nagrado (10 din) pa dobi Tanja Belina, Kamnik, Tomšičeva 9. Nagrade vam bomo poslali po pošti. delavec tovarne v Kranju (Iskra). 7. doma-Uzira ka ženskega imena (Elizabeta), 13. kdor kaj monopo-16. vred ^trebki domačih živali, pomešani s steljo, gnojilo, °iačlte stn' PaPir, 17. praske na kakem telesu, razpoke, 18. njega V' LJudska mladina Slovenije, 22. kratica za prejš-tinsk. meseca, 23. oziralni zaimek, 24. Rofino Tamayo, 26. Ia-kclor 0VAZnilt' 27, izrastki pri mnogih živalih, 29. poročevalec, hitro hl^611?- referira; uslužbenec z določenim področjem, 34. sloven !ap,;'iva tekočir»a, 36. etui, tulec, za puščice, 37. mecen *estna" i kn^lževnosti i" prosvetni buditelj, 39. vrsla v glasbi, «UIC) 4j'§tlnka. mera v tiskarstvu, 42. cirkuški akrobat, unict-vrsta srbskega sira (iz osoljene smetane). ^^vtiko*^ !* Ivanovič Mihatl Glinka, 2. priprava za mer-£Hr*ibe luftni 'alinščine: sonus-glas), 3. Korpus narodne ob-- ^stne °°^av'je, 4. Človek iz istega kraja, 5. Albin Planine, ^užene a KCC' ?' s,ai,kovodna riba, 8. predlog, 9. kratica JS Drl mu r rePUDl'ke, tudi feredži podobna vrhnja ha-b?1**' Ital3 iankah' I0- l,rvotni prebivalec Apeninskega pol-.Utni, 12 ec' lepotilo, zlusti za kožo: šminka, puder, par-2a Ph??r' JCČa' 14" ka™boški general, Nol, tudi domač T 8t,8kaln- °' 19" tvor' tur' 20- kratica za erratum, napaka, >CSeus. 28 « V domači ral>i, 25. atiški heroj, atenski kralj, co^nja t snJena d,ar«. 30. letni gozdni posek, 31. medmet i- u išava , in • •' 32< kraJ na J"«" Beloruske SSR, 33. > Ška mr? n°r«»andljskl, 35. skrajni konci polotokov, 38. * ^ntfčn« . avt«rnobilska oznaka za Novi Sad, 41. znak »eno prvino talij. J Glas t pošlJite do četrtka, 16. marca na naslov: kriŽanfc ^evoluciJe 1, Kranj, z oznako Nagradna a" Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Da «es in jutri v Kr. gori državno 'I!"stvo v a,Pskin disciplinah članice. V soboto bo na spo- V t»U-l^Je2nicl SSUSarske8a dr/1 v Kraniskf • ,nef in redu veleslalom, v nedeljo pa ES» ffvenst„g0n let?šnJe slalom. V obeh dneh se bo " in slalom, vxyelesla* Pričelo tekmovanje ob 9. uri. "■"mu za člane in j. j. Murka Lesce je v četrtek v delavskem domu v Kranju odprla razstavo pohištva in tehnične opreme. Na razstavi, ki bo odprta do 3. aprila, so prvič predstavili tudi nov proizvodni program tovarne pohištva Brest iz Cerknice. Na sliki: letošnja novost Bresta — dnevna soba barbara. — A. Ž. — Foto: F. Perdan loterija 10. KOLO, ki je bilo 9. 3. 1972 srečke s so zadele končnicami - din 0 6 56970 506 525390 10.006 21 20 81 10 8371 300 355311 150.000 689041 10.000 32 30 1262 300 09822 1000 171322 10.000 401822 10.000 784202 10.000 3 6 00103 1006 63163 506 031833 10.006 14 10 73974 500 83734 2000 606234 10.000 05 10 65 10 995 50 19075 500 75625 1000 826 100 15376 500 45936 2000 52376 1000 07 10 24097 2000 41267 500 259777 10.000 58 20 1068 200 6068 200 21188 500 75868 500 9 10829 506 40349 1006 375269 20.006 379869 10.006 711929 10.006 poročili so si V KRANJU Sotelšek Ladislav in Okorn Slavka Alojzija V ŠKOFJI LOKI Štular Florijan in Roje Dragica umrli so V KRANJU Balantič Mica, roj. 1902, Blaznik Marija, roj. 1894, Pečnik Marija, roj. 1886, Hu-dohmer Alojzij, roj. 1910, Kašič Jože, roj. 1902, Rems Franc, roj. 1906, Spirovski Mladen, roj. 1923, Dolinšck Katarina, roj. 1898, Oblak Frančišek, roj. 1901, Maj-strović Ivan, ro'. 1913 V ŠKOFJI LOKI Kokalj Antonija, roj. 1911. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ Stritarjeva 5 TAKOJ ZAPOSLIMO 1. BLAGAJNIĆARKO za nedoločen Čas Pogoji: trgovska ali gostinska delavka. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene vloge pošljite na upravo podjetja. TRŽNI PREGLED V KRANJU ' Solata 8 do 10 din, špinača 10 din, korenček 4 din, slive 6 din, jabolka 2,50 do 3 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 8 do 10 din, kokoši 30 do 40 din, očiščene 18 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 0,80 din, surovo maslo 20 do 21 din, smetana 13 din, orehi 30 do 32 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 do 3,50 din, cvetača 6 din, krompir 1 din, slanina 18 do 20 din, suho meso 30 do 35 din V TRŽIČU Solata 9 din, špinača 12 din, korenček 5 din, slive 5 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 4 din, fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,65 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 33 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, krompir 1,20 din, banane 7,60 din Braco Koren na Jesenicah Danes zvečer bo v dvorani gledališča Tone Čufar na Je-i senicah zabavno-glasbena prireditev, na kateri bodo rta? stopili pevci zabavne glasbe: Braco Koren, Edvin Fliscr in Lada Kos. Pevce bodo spremljali Mladi levi. D. S. GLAS * 20. STRAN SOI30TA — 11. MARCA OBISK V LUČINAH »o- Največ denarja za poti Krajevna skupnost v Luči-n.ih je lani največ pozornosti posvetila popravilom in urejanju cest ter poti in ureditvi [avne razsvetljave v kraju. Na SirSem območju Lučin jc že postavljenih šest luči, nekaj pa jih bodo še postavili, vendar jih je pri tem doslej oviralo slabo vreme in prezaposlenost monterjev. Tudi letos bo lučinska krajevna skupnost večino denarja namenila za urejanje cest. Zaradi velikega števila kilometrov pa bo denarja spet le za najnujnejše. Ig S potniki se dobro razumeva Le kak kilometer iz Gorenje vasi proti Ločinam je cesta še asfaltirana. Nato pa se začne makadam, ki je po dolini izredno slab, ko pa se cesta začne vzpenjati v hrib, je nekoliko boljši. Po tej cesti iz dneva v dan prevažata z avtobusom potnike iz Lučin šofer Vinko Jereb In sprevodnik Jejo Pirih. Trikrat dnevno peljeta v Skofjo Loko in prav tolikokrat nazaj. Vinko je šofer že štiriindvajset let, Jelo pa sprevodnik šest let in od vsega začetka na tej progi. »Šofer avtobusa sem osem let,« je začel pripovedovati Vinko. »Tri leta in pol imam to progo, prej sem pa vozil v Luv,nc i-* pc^.e^tT. SuO smeri. Za novo podjetje sem se odločil zaradi veliko bolj ugodnega voznega reda.« Pa vendar je delovni dan precej dolg? »Res jc. Zjutraj odpeljeva iz Lučin že pred peto uro, najin dan pa se konča malo po enajsti uri zvečer. Pa vendar je kar v redu. Precej prosi." a časa imava čez dan. Ker sva domačina, se res ni-mava kaj pritoževati.« Morda čez cesto? »J a, kot sle vtđell, o cesti pa res ne moreva imeti dobrega mnenja. Asfalt bi bilo treba, asfalt, pa nič ne kaže. K sreči letos vsaj pozimi ni bilo težav. Nov način oranja — sc je odlično obncsel. Prej — z avtomobilskim plugom sva pa zaradi snega ali poledice včasih morala ostati v doliini, ljudje pa so potem pešačili do Lučin. Treba je pa računati, da imajo nekateri še od tu več kot uro do do- In šc ?!S!3 ure iz doline. Presneto je naporno.« Se veliko Lučanov prevaža z avtobusom? »Vedno več jih imava,« je povedal sprevodnik Jelo. »Pred šestimi leti jih je bilo malo , potem pa iz leta v leto več. Zdaj kaže, da bova prav kmalu morala imeti pomoč. Se posebno pozimi, ko sc ljudje ne prevažajo sami.« »Težav pa res nimava,« sta dejala obadva ob koncu. »S potniki se dobro razumeva. Treba je biti pa strog in vljuden obenem. Zdaj bi kar težko šla na drugo progo. In še nekaj morava omeniti. Dobro je, da se na avtobusih ne sme več kaditi. Včasih je bilo v zakajenem avtobusu težko vzdržati ves dan. J. Govekar Letošnja zima je tudi prebivalcem Lučin prizanesla. VašČani pa se še prav dobro spo* časov, ko so bili tudi po več dni odrezani od sveta. — Foto: J. Govekar Lučenski gasilci praznujejo Gasilci v Ločinah letos praznujejo /a-ictnico obstoja društva v kraju. Ta jubilej hočejo še posebno proslaviti. Prebivalci Lučin in okoliških krajev so že začeli zbirati prispevke — v obliki denarja in lesa — za nov gasilski avto. Verjetno pa ga gasilci letos še ne bodo mogli kupiti, ker znatna sredstva ob nakupu prispeva tudi občinska gasilska zveza, ki pa tega društva letos še nima na spisku. Jg Cesto bi bilo treb* »Posadka« avtobusa na Iučinski progi: šofer Vinko Jereb in sprevodnik Jiio Pirih — Foto: I. Govekar Uprizorili bodo Desetega brata Zadnja lata je vse manj kulturno umetniških društev, ki si še upajo naštudirati kako delo in ga zaigrati. Med tistimi pa, ki še uspešno delajo, jc tudi KUD Zala v Lu-činah. Izvedel sem, da je za tovrstno dejavnost v tem kraju še izredno veliko zanimanje. Letos so člani društva gledalcem predstavili prvo delo v začetku leta, v kratkem pa bodo naštudirali zc drugo predstavo — Desetega brata. Pričakujejo, da bo tudi za to delo med gledalci dovolj 7animanja. Edina težava društvo je, da nima primerne dvorane. -jg V Lučinah pogovor kaj rad nanese na cesto. Slaba je, slaba, pravijo domačini. In prav imajo. Posebno /daj na pomlad je kotanj na eesti i/ Gorenje vasi proti Lučinam le posebno veliko. »Oglasite se še pri meni,« jc dejal cestar Janez Cankar, ko sem se pred dnevi mudil v Lučiuah, »bom Se jaz kaj povedal.« Moram priznati, da sem bil povabila še kako vesel. »Trinajst let sem cestar,« je začel pripovedovati Janez. »Pet kilometrov dolg odsek moram vzdrževati in še v dolini, kjer Je cesta še posebno slaba, je treba večkrat pomagati. Po poklicu sem sicer zidar, vendar mi ta služba kar ugaja. Dela je pa res veliko. Posebno zdaj na pomlad, ko je tako slabo vreme.« Cestarjev, ki morajo vzdrževati makadamske ceste, je vedno manj. »Tudi tu bi bilo treba začeti misliti na asfaltiranje ceste,« meni I.me/, »pa slabo kaže. Kake dve ali tri leta še sploh ni vredno govoriti o tem. ker sem prepričan, da ni možnosti. Mislim pa, da bi marsikdo potem šel tu čez na Polhov gradeč in Ljubljane, tako ali tako Je veliko prometa. Ljudje radi obiskujejo te kraje.« Tudi pozimi ima Janez veliko dela. »Pa je zdr^j kar v redu,« pravi, »še lani pa smo imeli s snegom velike težave. Cesto do Gorenje vasi smo orali z lesenim plugom. Velikokrat sem moral vstati P°° spraviti skupaj ljudi °* of$ zapregli konje v plug ^^v^ do Gorenje vasi. Ce je ^ snežilo, je bila cesta ^0 časa neprevozna. Le'°*' smo ora i z žv-ieKii'«1 P teh težav ni bilo.« Dela pa je še vedno »Zdaj kidam sneg kih, da je cesta širša,« J* | jal Jane/, »če je i*1*1 |j cesto posipam. Dela »'^ f zmanjka Le materiala *^ sti mi navadno prinia™ To pa le zapišite!« . J. Gove^ Janez Čanka«* S!5°TA^ - H. MARCA 1972 Težko bi bilo živeti sani indutttJe, bil že od nekdaj mesta ° mesto- V takšna d se neprestano priselju- jejo ljudje, ki iščejo zaposlitve, drugi pa se odseljujejo. Zato je današnji težko najti v mestu »pravega« Tr-žičana. Eden takšnih je Jože Salbergar, ki se je rodil v ,0Že ta Marija Salbergar Traču pred skoraj 94 leti in njegova žena Marija, ki je deset let mlajša. Jože in Marija sta najstarejši zakonski par v Tržiču. V svoji šestdeset-letni skupni poti sta bila deležna veliko bridkih trenutkov, seveda pa je tu in tam izza oblakov posijalo tudi toplo sonce. »Bila sva soseda in sva se prvič videla od blizu, ko sem jo prišel prosit za roko,« je pripovedoval Jože. Življenje jima je dalo sedem otrok, od katerih je šest Še živih, hčerko Maro pa sta izgubila med drugo svetovno vojno pod Storžičem, ko so Nemci iznenada napadli partizane v Ver-bičevi koči. Med žrtvami je bila njuna hčerka Mara. Njegov oče je bil čevljarski mojster in tudi on se je izučil te obrti. Čevlje je prodajal v Trst, kjer se je lažje zaslužil kak dinar več. »Ko se je začela prva svetovna vojna, so me poklicali k vojakom. Bil sem na soški fronti. Od tam smo odšli v Tirole, koder smo bili ujeti.« Vrnil se je po štirih letih in pol. »Mislili smo, da ga ne bomo več videli. Ko se je vrnil, smo bili presrečni. Snidenje je bil najsrečnejši trenutek v najinem življenju,« je dodala njogova žena Mari-ja. Po vrnitvi iz ujetništva se je zaposlil v tovarni Peko, koder je delal do upokojitve. »Prostega časa je bilo malo, saj sem moral preživljati številno družino. Kadar sem utegnil, sem šel na sprehod pod Brčov rovt. Drugače pa sem varoval vnuke in vrtnarll v vrtu za hišo.« Še sedaj ima rad rože. Kljub visoki starosti, saj je najstarejši možakar v Tržiču, vzgoji vsako pomlad pelargonije, begonijc in druge cvetoče lončnice. »Tudi berem zelo rad. Predvsem Delo in Glas. Zanima me, kako se spreminja življenje, ki tako hitro teče.« Ko sem ga vprašal, kaj si najbolj želi, je dejal: »Če sem živel že toliko let, si želim, da bi dočakal sto let in da bi z Marijo še naprej živela v takšnem razumevanju kot sva do sedaj. Težko bi bilo živeti sam.« Ob stisku roke sem jima Iz srca tudi jaz zaželel, da bi se jima uresničile želje in da bi jesen njunega življenja preživela najlepše. Ko sem zapiral vežna vrata, me je na ulici sprejel spomladanski dež. Kakšno nasprotje . . . J. Piškur Rudi Finžgar ^Tot^^r Zemli° i* P'WčP/a,mco se"i slišal Bl°«allcnet(l mU -^siŠah skakalnica na senZac;:-T *To Je bila * ize Potočnik krja°L pfča.nJe Rudija Finž- Jenavadno "n0 je bil° dokaj v>j*o kd°aitem P°zn^e- 0ri1 Blo, Tet0m<< inž- Stan-»ž* ' UUk°m. 2« IIUsmo imeli denar- tJ^L8**? ,ahko ogle- leta 19343?00 Sem sHšal Prvtt i^lteVV' bi,a tam prva i ^kaln ,eprav nas je ze da ,_. ' nismo imeli denar- radijskih aparatov 2 Kropi zeIo malo. ■• Jih ljubosumno *klh 8t^,Prenos prvih - sknu Prvin plani- >u DH ? sem Poslušal ob J* Stoči,. tu T°maževiču !> reku tT pri Miklavžu IS lnLRadio *e imel na Sill'S nJim smo se na- °,s,l>šali L 2 velik,mi ušesi < Leta 19i" posl«sali • • •« Th Pri p 5° dobili "a Ovsi- ^•nic0 K.0dnartn novo ska- f-^nko'-Ri1 J'.Je botroval inž, Sciral °Udek/ GradnJ° Je t trgovi, gostilničar in les- ^ ^ bi t0, Anton Pogačnik, 011 turistično nrosvet- ljen in je tako nameraval povečati promet v svoji gostilni. »Posebnih rezultatov v gostilni ni bilo, bila pa je to zelo lepa skakalnica, na kateri je bilo mogoče skočiti tudi 30 metrov. Zame je bila velika prednost v tem, ker je hodil sem trenirat Bohinj-čan Novšak, ki je imel na Polici pri Kranju 'trafo postajo'. Bil je eden izmed najboljših stilistov. Neka! ie znal že povedati o odrlvu, letu in doskoku .. . Jaz sem skočil na tej skakalnici 17 metrov.« Za K roparje je bilo vse, kar je bilo zunaj njihove kotline — široki svet. Finžgar je stopil za njihove pojme daleč, daleč v svet, ko je bil določen, da obišče smučarski učiteljski tečaj na Cre-poljskem nad Sarajevom. »Na tečaj sem odšel po protekciji, po zaslugi Draga Ulagc. Vsi tečajniki so bili pri Sokolih, le jaz sem bil od Orla ...« Trener Franc Smolej je tedaj mlademu Finžgarju pokazal, kako se mažejo smuči.' Rudi je prvič videl, kakšne so maže za smuči. »štirinajst dni smo se učili plužnih lokov in plužne kri-stjanije. Tako sem se jih naučil, da sem imel kasneje zaradi tega še probleme, ker nisem mogel doskočiti v tele-mark. Nekoč mi je Albin Rogelj narisal na smuči golo žensko, pa še ni nič pomagalo... Sicer pa plug uporabljam še danes, zaradi varnosti, ker imam pretežko zadnjico ...« Ob koncu tečaja so odšli vsi udeleženci osem ur daleč na Jahorino, kjer je bilo vse-sokolsko tekmovanje v smučanju. Na tem tekmovanju so sodelovali tudi Karel, Lojze in Gregor Klančnik. »še sedaj mi je pred očmi Loize Klančnik. ki le pred ci- 41 i H* 1 n a G k a Ijem zlomil smučko. Jokal je kot otrok ...« Po tekmovanju v tekih in skokih, so nastopili tudi gostje. 19-letni Kropar je z 28 metri vse prekosil. Seveda med tekmovalci ni bilo tedanjih najboljših jugoslovanskih skakalcev kot so bili Palme, Bevc, Šramet* Dečman in drugi, vendar je bil uspeh vseeno pomemben. »Iztek pod skakalnico je bil speljan dolgo po pobočju in skakalci so se izgubljali gledalcem izpred oči nekje v daljavi. Jaz sem naredil plug in obstal pred ljudmi. Tako so bili navdušeni, da sem moral ob vzklikanju :'Rudi, Rudi!' skočiti kar desetkrat ...« Leta 1939 so začeli v Kropi razmišljati, da bi postavili skakalnico, katero naj bi na-črtal inž. Stanko Bloudek. Finžgar je imel v očeh sova-ščanov že precejšen ugled in je bil, razumljivo, med po-borniki te zamisli. »Poleti sva šla z Inž. Janezom šmitkom v Ljubljano k Bloudku. Zelo ljubeznivo naju je sprejel. Spominjam se, da nama je razkazoval neki prototip helikopterja, ki je letel po sobi. . .» Seveda sta Šmitek in Finžgar prinesla s seboj narisan točen terena. Bloudek je sedel za risalno desko in v desetih minutah je bila naša skakalnica izrisana.« »Nova 35-metrska skakalnica naj bi stala na zemlji gostilničarja Lojzeta Potočid-ka ... To je bila prava senzacija! Da je Lojze Potočnik odstopil zemljo, ko se je bal za vsako ped! Drugače jc bil zelo naprednih misli ...« Že naslednji dan, ko sta se vrnila Finžgar in Smitek iz Ljubljane, so začeli delati. Pri gradnji ni bilo nobenih političnih nasprotij. To, da je sodeloval inž. Bloudek, je bilo dovolj. Poleg tega je Rudi že toliko pridobil na ugledu, da so mu ljudje radi sledili. »Neki kmet nam jc dal tri smreke, Plamen je poklonil deske. Vse smo naredili s prostovoljnim delom ...« Na otvoritvi, leta 1940, je nastopilo veliko skakalcev: Jože Ncdog iz Ljubljane, Jeseničan Tone Pogačnik —- večkratni prvak v smučarskih tekih, Gašper Kordež z Jam-nika, Ljubljančan Ivo Javor-nik, Blejčan Lojze Potočnik, inž. Janez Šmitek, Stanko Kordež, Janko Mežič, Filip Kavčič, Franc Jerman, Janez Polda in še mnogi drugi. Tekme sta sodila Bogo Sramcl in Ante Gnidovec. Posebno pozornost je zbujal šramcl, ki je leta 1935 v Planici postavil z 72 metri državni rekord. P. Čolnar \n s r b i e v a l / 4 n j5 O O a a / Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Po bojnih sledeh V zgodovini so se Mengša-ni kar trikrat izkazali kot hrabri bojevniki. Biti pa so se morali s Turki, s Francozi, na koncu pa še z nemškim okupatorjem in njegovimi hlapci, s katerimi pa — žal — tudi Mengšu ni bilo pri-zaneseno. TURŠKI NAPADI Kot večina slovenskih krajev na Dolenjskem, Gorenjskem in Koroškem, tako jc bil tudi Mengeš s svojo širšo okolico cilj plena željnih Turkov. Najhuje je bilo scve v drugi polovici 15. stoletja in še skoro celo 16. stoletje. Prvi obisk so krvoločni Alahovi vojščaki napravili Mengšu že v juniju leta 1471, najbrž le mimogrede, saj so od Ljubljane drli proti Kamniku in oplenili tamkajšnji me-kinjski samostan. Bolj zanesljivo izpričan pa je bil turški obisk v juliju leta 1528. Tedaj so se Meng-šanom pridružili še možje in fantje iz sosednjih krajev, posebno hrabri Trzinci so veliko zalegli v boju, ki se je vnel tik pred Mengšom. Domačini so Turke pobili skoro do zadnjega moža, le malo sc jih jc rešilo z begom. Zdaj se je posrečilo, a kako bo v prihodnje — o tem so po zmagi nad Turki pričeli razmišljati Mengšani. Zgodovinopisci določajo prav v ta leta (po 1. 1528) izgradnjo obrambenega zidu okrog farne cerkve. Torej je imel tudi Mengeš svoj »turški« tabor. Zanj je vedel in o njem pisal tudi pisec zgodovine kranjske dežele slavni Ivan Vajkard Valvasor. — Menda smemo sedanji masivni cerkveni zvonik, ki stoji precej daleč od cerkve, osamljen kot nekdanji vogelni stolp v obzidju. Tega pa seve ni več, njegovo kamenje so domačini pač raznesli kot gradivo za svoje hiše. Graščaki so skrbeli zase — toda tako, da so v primeru nevarnosti poklicali v grad najkrepkejše tlačanc, jim dali orožje in ukazali da se morajo biti zanje in obvarovati grad pred sovražnikom. Za to, krvaveti za svoje gospodarje, so bili kmetje dobri — ko pa je nevarnost minila, je spet pel valptov korobač po tlačanskih hrbtih ... Sicer pa to ni bilo prvič in poslednjič. Se dostikrat v zgodovini vojn so slovenski kmetje krvaveli za interese tujih gospodarjev. FRANCOZI GREDO SFrancozi se Mengšani niso vojevali za svoj račun, pač pa kot avstrijski vojaki. Le tako moremo razložiti zanimivo dejstvo: Več mengeških domačinov, ki so služili vojake v avstrijski armadi, je prišlo v francosko ujetništvo. Ker pa je bila Severna Italija tedaj iz-večine v rokah francoskega cesarja Napoleona, so bili ujetniki razmeščeni po sever-noitalijanskih mestih. Tako se jc nekaj Mengšanov znašlo tudi v Firencah in spoznalo domačo obrt, s katero se je ukvarjalo vse okoliško prebivalstvo v zimskih večerih: pletenje slamnatih kit in slam-nikarstvo! Le kdo ne ve, da jo prav tu domovina lepih Širokokrajnih »florentinskih« slamnikov? In tako so bistri Mengšani, ko so se vrnili v domače kraje, nadaljevali z obrtjo, ki so jo spoznali v Italiji. V ona leta, v prvo desetletje 19. stoletja, segajo torej korenine mengeške in domžalske slam-nikarske obrti! Resda so pozneje prišli v naše kraje Tirolci, a ti le bolj kot trgovci in organizatorji proizvodnje, delali slamnate kite in slamnike pa so slej-koprej le naši ljudje. Kot da je bilo zakleto: tujec priga-njač, ki bogati — domačin delavec, ki le životari... A vrnimo se k francoski vojski, ki je v onih časih bila hkrati okupatorska in osvobodilna, s katere strani si jo pač pogledal. Prav Slovenci smemo reči, da je bil prihod Francozov in njihove demokratične miselnosti v naše kraje zares kot svež vetric v reakcionarno trohnobo, ki nas je dušila celih tisoč let. Pa čeprav so Francozi v naših krajih vladali komaj štiri leta (1809—1813). Leta 1813 so se francoske vojske umikale iz avstrijskih dežel, niso bežale, pač pa se ves čas hrabro borile z zasledovalci. In tako smo bili tudi pri Mengšu priče bitke med Avstrijci in Francozi. Bilo pa je takole: francoski general Belotti je prišel od Tržiča mimo Šenčurja s kar 6000 možmi. Dogovorjeno je bilo, da se bo prav pri Mengšu združil z drugim oddelkom, ki naj bi prišel iz Ljubljane. A pri bistriškem mostu se je že zbrala tudi avstrijska vojska in kar brž napadla presenečene Francoze. Avstrijci so Belottijeve vojake obkolili in odpeljali v vojno ujetništvo. Med ujetniki je bil tudi general Belotti... Stari Mengšani so se spominjali, kako je general zlezel v cerkveni zvonik, da bi od tamkaj vodil bitko — a je moral gledati lc vdajo svoje vojske. Po končani vojni operaciji je ves strt zlezel z zvonika in se korektno predal zmagovalcu. Tako nam ostane še narodnoosvobodilni boj. Ker pa je bil delež Mengšanov v tem boju nad vse časten, bomo temu obdobju posvetili poseben zapis v prihodnjem Glasu. Črtomir Zoreč PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Osrednji spomenik NOB na trgu v Mengšu (delo kiparja Vekoslava Bombača). Na podstavku Je vklesano: V nas je po tisoč letih zaplula kri, dvignil glavo upor. SOBOTA, 11. marca, ob 10. uri — A. Fauqeuz: AM-BROZIO UBIJA CAS; uprizorijo učenci osnovne šole Staneta Žagarja; ob 20. uri — Ž. Petan: RAJ NI RAZPRODAN — zadnja predstava; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. TOREK, 14. marca, ob 19.30 za red PREMIERSKI — Ten-nessee VVilliams: TRAMVAJ POŽELENJA; gostuje SNG iz Trsta. IMadja S t raj nar Mlada je še. Tik pred diplomo na Akademiji za ileds^i radio, film in televizijo. Le še dve predstavi mora priP uVc-za praktični del diplome. V zadnjih mesecih se vse bo B ^ ljavlja na gledaliških odrih. Odigrala Je nekatere potaP*, vloge v Mladinskem gledališču, ljubljanski Maii drami h> ^ jeloškem eksperimentalnem gledališču Oder galerija. gtrjii' dimo več skrivnostni. Govora je o mladi igralki Nadji »»' narjevi iz škofje Loke. »Za poklic igralke sem se odločila, ko sem bila še čisto majhna, mi jc pred dnevi pripovedovala, »pa mi jc bilo vsakomur nerodno reči, da bom igralka. Dvanajst let mi je bilo, ko sem prvič zaigrala v filmu. V šoli sem sploh veliko nastopala. Predvsem v osnovni, v gimnaziji pa nekoliko manj. Ko mi je nekoč igralec Jože Logar omenil, da bi igrala v Loškem gledališču, kar nisem mogla verjeti.« In potem je sledil vpis na akademijo, kajne? Kaj rudi akademija človeku, ki se je odločil za igralski poklic? »Da, vpisala sem se na akademijo za gledališč;:, radio, film in televizijo — oddelek za igro. Kaj naj rečem o šolanju na akademiji? Vsekakor tu dobivaš osnove. Nauči te obrti, umetnosti pa nikakor ne. Včasih v času šolanja sploh nismo smeli igrati zunaj. Pred leti smo si to pravico vendarle izbojevali. Moram reči, da je zdaj na akademiji nekaj zelo dobrih profesorjev, še predvsem pomembno se mi zdi to, da so nekateri mladi. Gledaliče .gre in mora iti naprej. Danes se ne igra tako kot pred tridesetimi leti.« Katere vloge ste doslej že odigrali? »Ko sem bila v drugem letniku na akademiji, sem igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem v Prckrščevalcih. Lani sem v istem glodalicu sta-tirala tudi v Osvajalcih, s katerimi smo med drugim nastopili na Sterijinem pozor-ju v Novem Sadu. Seveda nikakor ne morem mimo nastopov na škofjeloškem odru v okviru eksperimentalnega gledališča Oder galerija. Vedno sem morala tu naskrivaj zaradi z.c , .^iji-ncga režima na akadL ^fU Sodelujem pa na tem rj*ga od vsega začetka: oc| "-rep* recitala pa do zadnje P^.. stave Mož brez obraza^ ^ na vloga v tem delu T".^!-nodrami - zahteva od * f0 ca ogromno. Več kot vse visi na enem * /Cu,' igralcu. V škofji ' ^' pripravljamo Berasko ui cy, Tu bom igrala vlogo. Poleg tega delam v w» '/ci;,j skem gledališču: Pva\liC v igram vlogo princese *> Snežni kraljici, Pr,nra;rev^, pa še delo .TrnjulčicaJP v režiji okviru Akademskega pa bomo v kratkem v0'^ na oder predstavo Jarca Vergerij.« _v fp Največji uspeh »° P tovo Naivne lastovk«'' jCr3 »V sredo je bila Pr{0 ri?« in moram reči, da lL sCrfl uspeh zame. Zamen jau d. igralko, ki je bila p1 videna. Imeli smo sa „e-vaj, šesta pa je bilai* * p sedoa i p ralka. Igralska zaseo"* ^ redno močna. Delo ^ j Souček, k. tu"1 ►leg njega P* »očkaj, Dare Vali*sZ(,hij ene So krvave, vse njegove slave. Povzpne se na mi prekrasni adnjimi **Je, se loge. močmi volk se trudi, mrtev ne zgrudi. Miha p„ Sedim. Vse je tiho, le hrupna stenska ura ropota v noč. Ne morem sc zbrati. Slišim materino hropenjo. Strah me je, bojim se. Sama sem in mati jc bolna. Moram po zdravnika. Oblekla sem se. Hodim po ulici, ki mi je znana. Nikjer ni žive duše. Počutim se tako sama. Bojim se teh hiš, zidanih iz opeke. Zaslišala sem korake. Trznila sem. Toda nič posebnega. Izza vogala je pristopicala ženska samica ljuba, VSP t/% n ______ in „Vse na svetu tebe rada imam, T , ^ato nikdar nikomur te ne dam. iS^—obr dekl 'rw.""onc pesmi prihajajo te dni iz naših src. Po-... Vse arnira,no in se pripravljamo na proslave za dan ■ seveda Jl\,p\XM11'i*'iujemo, kako bi osrečili svoje mamice. k''a odn!L na^Do,i s Pridnim delom v šoli. Jaz sem ji oblju-f.rLet0s,Čno pričevalo. k'0, teloha Zg0cm'a Pomlad in lahko bomo nabrali tudi ma-(i0'11' da bo'" /vonckov. Brez šopka ni praznika. Poskrbela U*\' ^o b VSa' cn t'an v ^etu res mamičin praznični dan, °ž.nost ° mamica začutila mojo veliko ljubezen in hva- Darja Gros, 4.a r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj majhne postave, imela je široka ramena in na kratko pristrižene lase. Zbrala sen se. Pritisnila sem na zvonec. Vsa sem drgetala od mraza. Na vratih se je prikazala priletna gospa Izvedela sem. da zdravnika ni doma, ker se je zgodila huda nesreča in bo morda še dolgo odsoten. Obupana sem pogledala po prazni ulici in si obrisala potno čelo. Zeblo me je in od obupa nisem vedela, kaj naj naredim. Za sabo sem zaslišala dolge, sloke korake. V strahu sem se ozrla, bil je poštar, ki se je vračal z dela. Pospešila sem korake. Bilo me je strah v mraku gledajočih, velikih, črnih hiš z velikimi okni. Prispela sem domov. V mislih sem si skušala predstavljati, kaj dela mati. Vstopila sem. Mati je sedela na postelji in brala knjigo. Tedaj sem spoznala, da je bila moja pot do zdravnika in moj strah čisto odveč. F. Kovačevič, 8. a r. o. šole heroja Bračiča, Tržič Zn;!la s ic bUo Popravljeno kosilo. Zabija I pri,eten voni P° Juhi- Bi,a Je vsi zbr-i"? SPCl Smo bili po dolgem tednu ''aia j^j11 °krog mize. Slastno sem posre-•aanij, in^t ka^' danes jo je servirala c'rseii' , bUa Je še mnogo boliša. Tiho so hon* na .koraki Po kuhinji in z nasmeje n «v ^e Postregla vsakemu, koli-najbolje mogla. Po radiu je bilo IV) Čuti oja mama ^'°P.0pS50HIne,0š imela!« reče tovarišiea. »Še ti, Magda,« je rekla. Zastavi mi nekaj vprašanj. Le enega sem bolj izjecljala, drugo pa je kar šlo. »Tudi ti boš imela štiri,« pravi tovarišiea. Bila sem zelo vesela. Šesta ura: nemščina. Nič posebnega, jemali smo novo snov. Ob enih sem prišla iz Šole. »Dober dan,« sem pozdravila, ko sem stopila v kuhinjo. »Mama, veš, zgodovino sem popravila!« rečem vsa vesela stari mami. »Pridna,« mi odvrne in se zasmeje. Odšla sem v sobo. Najprej sem napisala nalogo, nato se pripravljala za matematično šolsko. Tudi zemljepis sem se učila. Ob treh je prišla mami domov. Tudi njej sem povedala, da sem popravila zgodovino. Zvečer sem šla spat^že ob pol osmih, kajti skrbela me je slovenska šolska naloga. Tako je minil dan. Magda Prestor, 8.a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur , Pionirji so tekmovali v sankanju Prejšnjo soboto je bilo na Blejski Dobravi pri Jesenicah tekmovanje v sankanju za pionirje jeseniških osnovnih šol, ki ga je pripravila občinska zveza društva prijateljev mladine. Tekmovanje pionirjev, ki zaradi slabega materialnega stanja svojih staršev nimajo svojih sani, je na Jesenicah že tradicionalno in ga vsako leto pri- Materi O, mati moja, kol'kokrat ti kanila v srce je solza grenka. Si vstajala zarana, zdaj stara si, zgarana. Ko v starosti tvoji, sin obiščem te, še v očeh pozna se, da bolečino srca si zaprla vase. Simon Jelovčan, 7. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas reja občinska zveza društva prijateljev mladine. Jeseniške osnovne šole so za tekmovanje prijavile 66 pionirjev, ki nimajo svojih smuči ali sani. Tekmovanja pa se je udeležilo 45 pionirjev. Največ tekmovalcev je bilo iz osnovne šole Prcžihov Voranc na Jesenicah, ekipno so bili najboljši učenci posebne šole Jesenice. Po tekmovanju, ki je bolj obdarit: venega kot tekmovalnega značaja, so pionirjem ponudili toplo in izdatno malico. D. S. Doma pred ogledalom Kozmetičarke vedno znova poudarjajo, kako važno je večerno čiščenje kože. Čez dan se je na koži nabrala plaši umazanije, ki skupaj s šminko in naravnimi izločki kože preprečuje, da bi koža ponoči dihala. Kadar čez dan uporabljate šminko, jo morate zvečer zbrisati s čistilnim mlekom ali losionom. Mleko vlijete v dlani, da sc nekoliko ogreje, nato pa raz mažete po obrazu. Ko nekaj trenutkov deluje, vse skupaj zbrišemo z vlažno vato. Po takem umivanju je dobro Opljuskati lice z mlačnim kamilienim, lipovim ali čajem iz. sivke, še bolje je, če v čaj namočite gazo in mla- čen obkladek pustite na obrazu nekaj mmut Taka obloga iz zdravilnih rastlin ;'e lujc antiseptično in umirjajoče na kožo. Če imate doma posodico z razpršilcem, si čaj na ta način razpršite po obrazu. Oblogo s čajem si napravite posebno takrat, kadar bi radi z obraza zbrisali utrujenost. Nato vtrite v kožo svojo običajno kremo. Enkrat tedensko pa po takem čiščenju namažite obraz z domačo masko. Zmešajte rumenjak z žličko medu, žličko mleka v prahu in žličko navadnega mleka. Masko imejte na obrazu dvajset minut, nato jo zrni j te z mlačno vodo in namažite lice s kremo. Skutin narastek Potrebujemo: 1 kg krompirja, slan krop, 1/4 kg skute, 3 jajca, olje ali mast, pol drobne čebule, pol kranjske klobase, 2 žlici pšeničnega zdro-ba, ščep ostre paprike, maščobo za posodo, pol del mleka, in 2 žlici nastrganega sira. Krompir skuhamo v kropu, ga olupimo in narežemo na rezine. Pretlačeno skuto zmešamo z dvema jajcema, z na olju prepraženo čebulo, z drobno narezano klobaso, pšeničnim zdrobom in papriko. Pekač rahlo namastimo in stresemo vanj polovico krompirja. Plast krompirja premažemo s skutinim nadevom, nato pokrijemo s preostalim krompirjem, čez jed polijemo mleko, v katerem smo razžvrkljali jajca, potre-semo s sirom in na hitro prepečemo v pečici. Poobedek v restavraciji Morda vas ob kakšni priložnosti povabijo na kosilo v restavracijo, kjer za poobedek ponudijo sadje. Na »domači« način se sadje v restavraciji ne je, to je jasno. Torej kako? Pomarančo raz-režemo ncolupljeno z. nožem na osem rezin in nato sočno Sredino trgamo z vilicami. Grapefjruit nam servirajo že razpolovi jen, zato ga enostavno jemo z žličko. Banana je tako pripraven sadež za uživanje, pa ga je po pravilih v restavraciji treba jesti na moč »neudobno«. Z nožem in vilicami banano olupimo na krožniku, tako da najprej odrežemo zgornji del sadeža. Olupljeno banano režemo na kolobarčke in jemo z vilicami. Jabolko in hruške se prav tako ne jedo z rokami, pač pa jih razrežemo na četrtino, te olupimo in jemo z vilicami. Le grozdje, kakšna sreča, lahko jemo brez vsakega pribora. Vendar pa grozda ne dvigujemo s krožnika. Podobno velja za jagode, ki še imajo peclje. Marija iz Vodic — Rada bi imela obleko in kostim za pomlad. Stara sem 16 let, visoka 151 cm, tehtam pa 46 kg. Imam temno kostanjeve lase Kuhajmo po starih receptih V želji, da bi bila tale stran čim bolj pestra, privlačna in da bi bilo vedno nekaj novega, smo se odločili za novo rubriko. Zamisel sicer ni nova niti naša, vendar pa upamo,, da bodo bralke (in bralci) precej zadovoljni Za kaj gre'.' — Za stare jedi: Dane* vse bolj in holj kuhamo "ta In jedi«, umetne juhe, omlete, meso in kdo ve kaj še vse stresano kar iz vrečke v ponev. Naša narod>ia kuhinja pa pozna toliko jedi, dobrih, okusnih, kaloričnih, ki pa smo jih danes že na pol pozabili, nekatere pa tudi pomoli nismo vsi. Vsi poznamo knjigo o narodnih jedeh, zato seveda ne gre pogrevati receptov, ki jih najdemo v znanih kuharskih knjigah, Bolj zanimivi so recepti, ki jih vsi, ki radi kuhajo, predelajo nekoliko po svoje. Da se razumemo — recept je lahko le osnova, končni rezultat kuhanja pa je lahko vsakokrat drugačen. Gre nam unej za dvoje: za jedi, ki so tako stare in malo znane, da jih naše kuharske knjige ne poznajo — to so razne pozabljene narodne jedi in, pa jedi, ki ste jim po svoji zamisli marsikaj dodali ali odvzeli, tako da je to povsem vaša jed. Vse recepte, ki nam jih boste poslali, bomo objavili in nagradili. Če se bo izkazalo, da je praej takih, moških in iettsh, ki rvdi vihte kuhalni- co, ni rečeno, da ne bomo pripravili prireditve, na kateri bomo vse recepte preizkusili in poskusili. Za pokroviteljstvo nad tako pokušino smo naprosili znano gostinsko organizacijo — vendar pa o tem še drugič. Vsem, ki radi kuhajo in ki se jim zdi, da poznajo jedi, ki bi ustrezale temu našemu razpisu! Ne oklevajte, pošljite recepte na naš naslov: Uredništvo Glasa, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Ne pozabite na svoj naslov, da vam lahko pošljemo honorar. V receptu navedite kar najbolj točno, katere so sestavine in koliko jih je in za koliko oseb velja recept! L. Mencinger in rjave oči. Povejte, katere barve in kakšna dolžna mi pristaja. — Blaga še nimam, zato mi svetujte tudi vrsto blaga. Bluza kostima naj r.c bo kratka, ker bi jo nosila tudi poleg hlač. Marta — Za obleko in kostim kupite šantung. Blago za obleko naj bo oranžne barve, za kostim pa modre barve. Dolžina naj bo do kolen. Krilo (v modri barvi) je na levi strani. Zapenja se za daj na zadrgo, kroj pa je nekoliko zvončast. Dolžina krila je do kolen. Obleka na desni strani ni v celoti vidna, ker jo pokriva jopica kostima. Ima puli ovratnik, ozka rokava do komolcev, "kroj je rahlo oprijet. Obleka se zapenja z zadrgo na hrbtni strani. Čez obleko lahko tudi nosite jopico kostima kot sem to narisala na sliki Jopica kostima je polopri-jetega kroja, zapenja se na levi strani, na desni pa ima okrasen žep. Izrez je koničast, rokavi so dolgi in ozki. Železo dodajamo dojenčkovi hrani Vsaka nova celica buje železo za svoje ^ malno delovanje. ^ sledi, da moramo otr» . nujno dodajati ^leto hrani. Da bi preprečili Jjj krvnost, naj vsak ^ od šestih tednov Pa 0\> šestega meseca vezno železo v oblik« ,£ ljic. Preparat se ""S orferon. Otroku Jc m\c dnevno dati 10 * oaJ-preparata. Pričnemo prej z dvema kapU1 j,, v nekaj dneh, nato P^,. goma zvišamo na dv )fl pljici dvakrat na ^ tako naprej, dokler ^ sežemo količine deset1 ,( pljic na dan. število kav 0. zvišujemo postopoma,,, to, ker se včasih °°fc\0i> da kapljice dražijo * ^ čno sluznico in otrok ye. ha. Mati mora 1 jijca11 deti, da je po kaP" fl0, otrokovo blato 1 po-včasih črno, kar Pa ' popolnoma normalno. ^ parat orferon Je ,cni shranjevati na te""0ra prostoru, po vsak i K^c bi pa je treba stekle«"^ dobro zapreti, da se bina kemično ne sp"Te)if ni. če kapljice SP**> jo barvo, niso več up*' "e" & Ko je otrok star , do sedem mesecev, " posvetovalnici prffvi'«'',, H veliko dlje trajale, C* j,0 '°S j\. S filmi med šolsko mladino Pretekli torek je imel občinski odbor RK Tržič razgovor o pripravah in delu te humane organizacije. V programu so zajeta predavanja o bolezni srca in ožilja. Predavanja bo vodil dr. Oton Kikel iz Tržiča. V tednu zdravja, ki se bo začel 7. aprila, bodo posebne ekipe obiskale vse osnovne šole v občini, koder bodo predvajali filme. Kupili so tri ne učne filme iz prve v X Umetno dihanje, Ncgd.lci« tih ran in Pomoč pn 1 tarnih nesrečah. vj: ^jff ne akcije starega Zbrana sredstva od_jii % pa se bodo lotili tu o^P'S s" papirja bodo nfm^' izgradnjo onkološkeg tuta za rakova obo* Ljubljani. Zanimanje za akcijo TRIA/I Na Jesenicah so v okviru občinskega sindikalnega sveta že imenovali petčlansko komisijo, ki skrbi za uspešen potek akcije TRIM — šport za vsakogar, še posebno uspešna je akcija v Železarni Jesenice, vendar je tudi v drugih jeseniških delovnih organizacijah za akcijo dovolj zanimanja, saj akcija vključuje tiste športne in re- ki kreacijske dejavnosti-vsakomur dostopne-^ Za petek, 10. mestni odbor si"°'jski-„ venije sklical v Kra»£ ^ dvodnevni seminar tekmovanja za vse ^ 3 skrbe za uspešen py j,j ■ akedje. Sestanka !r/aVi»i»; udeležil tudi predSl J Jesenic. P*" Mojstrančani o razvoju turizma V Mojstrani bodo v kratkem sklicali poseben sestanek krajevnih organizacij na katerem se bodo pomenili o širšem programu nadaljnjega razvoja turističnih objektov na tem področju. Sestanek bo sklicalo Turistično društvo Mojstrana. Predvidevajo, sestanku imeni da ovali » J vili nekaj odborov « , sij, ki naj bd P°'%t^ gradnjo novih oW ^ Mojstrani, za ure,A & čišč in sankah^ itđ' p* PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR uubljana viator turistična agencija ljubljana trdinova 3, tel. 314-544 ex TURIST, Ljubljana transport paradi izrednega zanimanja organiziramo še eno potovanje z letalom V LURD (2 dni, odhod 5. aprila) POHITITE S PRIJAVAMI! vas na enkratno potovanje v GRČIJO (vlak, avtobus, letalo) Po sledeh grške kulture in začetkov evropskega krščanstva °DH0DI: 21., 27., 28. aprila in 4. maja. Pohištvo murke V KRANJU °ELAVSKI DOM od 9 MARCA do 3 APRILA HOMELITEzDA 50 LET TRADICIJE PREKO 3.000.000 IZDELANIH ŽAG V Jugoslaviji zastopa in prodaja za dinarje in devize ELEKTROTEHNA Ljubljana, Titova 51, tel.320-241, int.248 Danes predstavljamo žago primerno za vsako slovensko kmetijo -tip XL-400 Automatic: CENA NA DROBNO — OKOLI 4900 DIN PROSTORNINA MOTORJA 65,5 ccm VRTLJAJI PRI POLNI OBREMENITVI 7000 v/min TEZA (BREZ LETVE IN VERIGE) 6,1 kg AVTOMATIČNO MAZANJE VERIGE LAHEK V2IG Z DEKOMPRESORJEM ŽAGA JE REKONSTRUIRANA TAKO, DA SE VIBRACIJE MOTORJA PRENAŠAJO V SMERI LETVE NA DEBLO, ZATO IN ZARADI MAJHNE TEZE JE DELO S TO ŽAGO MANJ UTRUDLJIVO. SERVISI V SLOVENIJI — V LJUBLJANI, CELJU IN V TOLMINU SO DOBRO ZALOŽENI Z REZERVNIMI DELI ZA DINARJE. ŽAGE HOMELITE PRODAJAJO NA DROBNO TRGOVINE ELEKTROTEHNE IN DRUGE SPECIALIZIRANE TRGOVINE. NA GORENJSKEM TRGOVINA ELEKTROTEHNE KRANJ, PREŠERNOVA 9 IN TRGOVINE MERKURJA KRANJ. HOMELITE#majVina Tt£v# HOMELITE Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih planica od 24. do 26. marca V turistični poslovalnici »CREINA« si lahko nabavite vstopnice za ogled največje športne prireditve v tem letu. Organiziramo prevoze s posebnimi avtobusi na ogled zadnjega dneva tekmovanja in slovesnega zaključka v nedeljo, 26. marca. Informacije in prijave v turistični poslovalnici (v hotelu Creina) telefon 21-022. Turistična poslovalnica CREINA KRANJ XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Vabimo vas na ogled novih modelov ženskih oblek v naši prodajalni NAJBOLJE TAKOJ — VAM PRIPOROČA Veleželeznina »Merkur« PE KURIVO KRANJ Gorenjesavska 4, telefon 21-192 JUGOBANKA LOTERIJA ZA VARČEVALCE JUGOBANKE Tudi v letu 1972 bodo lahko sodelovali v II. KOLU LOTERIJE ZA VARČEVALCE JUGOBANKE, lastniki dinarskih in deviznih vlog, ki bodo vezali najmanj 1.000 dinarjev na 13 ali 24 mesečni odpovedni rok. V III. KOLU UVAJA JUGOBANKA NOV IN POENOSTAVLJEN NAČIN ŽREBANJA DOBITKOV: NAMESTO SREČK BO KOMISIJA ZA LOTERIJO ŽREBALA KUPON S ŠTEVILKO HRANILNE KNJIŽICE. ZA VSAKIH 1.000 DINARJEV (PO EN KUPON). V DRUGEM KOLU LOTERIJE BO IZŽREBANIH PREK 11.000 DOBITKOV. SKLAD DOBITKOV ZNAŠA 3,000.000 DINARJEV, OD TEGA JE KAR 26 PREMIJ PO 20.000 DIN. PRVO ŽREBANJE DOBITKOV JE 23. APRILA 1972. OBRESTI OSTANEJO ENAKE, KOT PRI REDNEM VARČEVANJU: - ZA SREDSTVA VEZANA NAD 13 MESECEV 9 % - ZA SREDSTVA VEZANA NAD 24 MESECEV 10 % ČE VARČUJETE — VARČUJTE PRI JUGOBANKI JUGOBANKA t umiHiiMrnMnaririmnri' Prodam KOKOŠI leghorn, dobre nesnice po 20 din. So-klič, češnjica, Podnart 980 SADNA DREVESA, prvovrstna v vseh novejših vrstah nudi DREVESNICA CEGNAR FRANC, Dorfarje 26, Zabnica. Oddaja jih tudi v nedeljah 1009 Prodam čisti SEMENSKI KROMPIR igor in desirc. Sp. Brnik 26 1110 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Habjan, Breznica 11 nad Škof jo Loko 1112 VRTNICE — velikocvetne — dobite v vrtnariji TUŠEK, PODBREZJE. Mnogocvetnic in popenjavk nimamo več 1114 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Češnjevck 3, Cerklje 1135 Prodam 1500 kosov nove STREŠNE OPEKE »folc«. Naslov v oodasnem oddelku 1136 Zaradi selitve prodam moderno KUHINJSKO KREDENCO in MIZO z ultrana-som ter desni ŠTEDILNIK na drva. Ogled popoldne. Papirnica 12, škofja Loka 1137 Prodam nov še pakiran MOLZNI STROJ alfa laval in devet mesecev brejo TRI I-CO. Selo 33. Žirovnica 1138 Prodam jedilni in semenski KROMPIR cvetnik. Pavlin Tone, Malo Naklo 3, Naklo 1139 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Pirih, Pod-brezje 63, Duplje 1140 Prodam BARAKO 2x3, primerno za gradnjo. Kokrški log 14, Kranj 1141 Prodam d*a šest tednov stara PRAŠIČKA, SVINJO za zakol, GRUST (klešče) dolžine 7 m, širine 10 x 14 cm. Vo-klo 30 1142 Prodam SEME črne detelje in 10 prm BUKOVIH DRV. Strmica 9, Selca nad škofjo Loko 1143 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Sebenje 21 1144 Prodam hlevski GNOJ in novo nerjavečo POMIVALNO KORITO 137 x 53 cm. Luže 2, Šenčur 1145 Prodam motorno SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Strahinj 38, Naklo 1146 Prodam SEMENSKI KROMPIR saški, vesna in cvetnik ter SADILEC za krompir filfargeret. Rupa 16, Kranj 1147 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA in vprežne GRAB-LJE. Voglje 73 1148 Prodam dobro ohranjeno trivrstno HARMONIKO, trikrat glašeno. Preska 47, Medvode 1149 Ugodno prodam vCČ]%fr ličino KVADROV » ■ J ljene opeke 25 x 22 x vrst semenskega FIŽ.VV,'-9r« klar), KROMPIR »k'^V GLADIOLE v štirih o* ^ Dru lovka 45 F, Kranj ^, Prodam zgodnji Sb ^ SKI KROMPIR saskU*Vj» tonske ZIDAKE 25 X « 5,5! Srednje Bitnje 6 Jn T« Prodam malo reblgijflj KTOR zetor s KOSBJjg mortel. Naslov v °** \9 oddelku rnot0'11" Ugodno prodam n ^ff SLAMOREZNICO »fo. % nem stojalu in SL' V' Brnik 61, Cerklje -ic U Prodam REPO. Ten*1 |0 Golnik ^ Prodam TRAICTOK ^ mag s kosilnico in tlu,0,O0-dnim plugom. Cen*ral\^ din. Rozman Franc, u" h« 2, Stražišče, Kranj Prodam starejši ieVcrf ŠIVALNI STROJ J DIVAN in FOTOAPA^V tix. Hausmeister, Can*' f 12, Tržič « 5$ Prodam trajno-žart n Prodam trajiu>-"~ j0 • DILNIK kupersbusen sprejemnik major -.3 j buješ Janez, Kopal«** M škofja Loka Prodam pet tedn£ PRAŠIČKE. Sirahinl jW Naklo - pLOj* ( • Priam SSmor^< . in ročno SLAM^ j j Velesovo 35, Cerkljc ^tj. Ugodno prodam *T ,a0o.'. DNEVNO SOBO, ^ ] naročilu, s S^gJ?*^ Moša Pijade 5 Kran M Kranj . ^cP1 ■. Prodam rabljen« n? ' • OMARO in KAVČ. \\ va 20, Kranj Vodam""maniSo Sm REZNICO in l000^Lt Podboršt 27, Korner^ Prodam nov . v ; leseha za beton. Na* m lasnem oddelku sofc if Prodam ORABl-'£ , semenski KROMPJJ* j S ' ( •800-litrski GNOJNIC" m žerjavka 9, Trboje ^jj Več posameznih ^ re narodne noše, og t \$ NIKA, 4 Žepne u*^ Av^ žicami in tolarji, bfP» 4 in RUTI, dva f^uCAuf SOVA in PREDPASN* gflj po želji zamenjam ^„u v DENAR — kovance- ^ poslati pod »Narod«* p fcjjjgug 3000 kg SENA. Klin* ranc- Zasavska 39, Pr0fl '205 HORo "1 Semer>sko GRA T- Prebačevo 27, Kranj hn(u »206 tinec: m"1 h,cvsk« GNOJ. Ta-Profi. Pri Bobovku 1207 K v??'? ^vski GNOJ. Ba-Prortl ' Golnik 1208 ^fc BLJE v glavah, i Pop0|j a. »n SENO. Doma v«-'k M Dln v nedeljah. Olše-' Prol' eddvor 1209 * K Sta,r.SPALN1CO. Modri »Cfe* 1210 prJ 1211 tri PRAŠIČKE, J 'pP^VorSt tGdn0V Vj^f* sedem vodicTnda Marija, Va '' prod. 1213 •i 511 Po,/" lescne BAN KI NE oŠ' K°stc'iek, primerno »• Hj|k,, Naslov v oglasnem ' p»-OuL 1214 1 Puh? • SLAMOREZNICO ' Sl)■ B,S KROMPIR p a,nik 55 KLiL^klje Ta tinec 1212 mesecev nileka-ašca 16, 1213 1215 igor. 1216 letu. 1217 5 Vr 'a,nik°m in ' ^ Br^l KR0MP 6 ^og 8 VKRAVO Po tdetu 1 proda; Crkiic 1217 " l^halnu SLAMOREZNK'() P' ■ Cerkr m iQ verigo. Grad %CanlC ' 1218 i^fezte °hran'e"° ■ ti, lLNlrn °' vprežno ki'ni Pob^ ' obo'c l,a m°-i7.kjj 'o80n §martno s> Ccr ^ P r°Uam i » 1219 * 'uProtn \iATE za ko/olee. tna Polica 24, Cerklje n P.. . j 220 * KOTEL ^ žgan^ j VkljL. "toi'naeijc S \ UR^NIC0 s- Brnik fV kNWIW! KMEČKI FANT 32/175 s kmetijo v okolici Kranja, brez staršev, želi spoznati skromno samsko dekle do 32 let zaradi ženitve. Ponudbe poslati pod »1972« 1196 OBVESTI l A ROLETE' lesene, plastične in {aluzije aročite zastopniku Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75<->t0. Pišite, pridem na dom 433 GRADITELJI, POZOR! Sporočam, da sem odprl OBRT« Delam vsa zidarska in keramična dela na novih gradnjah in adaptacijah solidno in hitro. Oglasite se pismeno ali v nedeljah osebno. Dež-man Tone, Tavčarjeva 2, Radovljica 1036 Opravljam vsa ZIDARSKA, TESARSKA in FASADARSKA dela. Obrtnik Bitič Kadri, Tavčarjeva ulica 7, Kranj. Doma od 14. ure dalje 1197 NEDELJSKI PLESNI TEČAJI za začetnike se začnejo ' 12. marca ob 8.30, nadaljevalni tečaj 12. marca ob 10.30. Začetniški tečaji med tednom so ob sredah in petkih v delavskem domu Kranj, vhod 4 1198 OPOZORILO! Opozarjam vsakogar, ki bi vozil ali delal na mojem zemljišču po naročilu mojega očeta, brez moje privolitve, da ga boni SODNIJSKO PREGANJAL. Zemljišče je moja last. Miha Gole mlajši, Višelnica 15, /g. Gorje v 1199 V rejo vzamem KONJA. Dražgoše 21, Železniki 1242 ŠD VOKLO prireja MLADINSKI PLES v soboto ob 20. uri. Igrajo TEKTITT. Vabljeni! 1200 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo", 12. marca, ob 18. uri MLADINSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel TURISTI 1201 DPD SVOBODA PREDOS-I.JE uprizori v nedeljo, 12. marca, ob 15. uri na LANCO-VEM Schillerjevo tragedi j<| KO VARSTVO IN LJUBEZEN. Vljudno vabljeni! 1202 KUD ZALOG priredi 12. marca ob 16. uri Pl ES: Igralo VESELI TRGOVCI 1203 V cvetu mladosti je za vedno odšla od nas nadvse ljubljena hčerka in sestra Viktorija Mali uslužbenka Pogreb drage nam hčerke bo v soboto, 11. marca, ob 15.30 iz mrliške vežice v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Žalujoči: mama, ata, sestre Cvetka, Slavka z družino in Francka z družino Kranj, 9. marca 1972 Obletnica Tiho kali je živel, tako tiho nam je pred letom omahnil v prerani grob in nas zapustil v težki črni žalosti naš dobri mož in očka Ivan Jalovec Zato naj mu bo lahka domača slovenska zemlja, katero je tako ljubil in se zanjo boril. Ohranili te bomo v lepem spominu. žena Justina ter sinova Boris z ženo Mirjano in Izidor Obletnica V četrtek je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric Anton Ropret Dragi mož in oče, mnogo prezgodaj je kruta usoda posegla v naše srečno življenje. Bil si dober mož in skrbni oče. Ohranili te bomo v trajnem spominu. Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so obiskali njegov prerani ?rob in počastili njegov spomin. žalujoči: žena Tončka in sinovi Šenčur, 9. marca 1972 Zahvala Ob nenadni in prerani smrti našega dragega očeta, deda, brata in strica Matevža Platiša kovača — Kiši nar jevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom kolektiva Jelovica šk. Loka, KZ Medvode, Elektro Ljubljana ter Veletrgovina Živila Kranj za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Prisrčna hvala č. duhovščini za obred, tov. Mraku pa za izrečene ganljive besede. Posebna zahvala Demšarju Pavlu iz Nevrološke klinike v Ljubljani za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Marinka, sinovi Maks, Jože in Zdravko z družinami, snaha Ivanka, brat Jože in Log, 8. marca 1972 drugo sorodstvo Zahvala Ob nenadni izgubi našega dobrega in skrbnega moža in očeta Rom ča Đorđa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem za darovano cvetje in vence, enako delovnima kolektivoma Triglav Kranj in Varnost Kranj, osn. šoli France Prešeren, pevcem in upokojencem iz Kranja za ganljive žalostinke. Posebna zahvala tov. Babiču Gavru in vsem sosedom ter dr. Hriberniku za vso pomoč. žalujoči: žena Ivanka, sin Marko, hčerka Branka, oče, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo Kokrica, Kranj, Laminci, Avstrija, Italija, 1. marca 1972 Zahvala Po dolgih in težkih dneh hude bolezni, nas je zapustila naša dobra mama, sestra in teta Katarina Dolinšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste stali ob strani, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala pa velja dr. žgaj-narju za zdravniško pomoč, g. župniku za poslovilne besede in družini Ribni-kar-jevi iz Brega za vsestransko pomoč. žalujoči: hčerka Marija, sestra Marija, brat Janez in ostalo so- rodstvo Tupalkj, Breg. 8. marca 1972 nesreče UMRL V BOLNIŠNICI u v , V[ St' 1 V ljubljanski bolnišnici je za posledicami nesreče, »'^fi pripetila 3. marca na cesti med Vodicami in Žičnico K-1 umrl 71-Ietni Peter Štular z Lenarta na Rebri. NEZGODA PRI PREHITEVANJU V torek, 7. marca, zjutraj je na Cesti JLA v Kranj« Bel« vojašnici voznik tovornega avtomobila Peter Sodnik z ~^f0i& prehiteval kolesarja Janeza Potočnika s Kokrice. Iz naS jj8 j« smeri pa je tedaj pripeljal neki osebni avtomobil, ta jei ifi tovornjak kolesarja tesno prehiteval. Pri tem ga je z zbil po cesti. V nesreči je bil Janez Potočnik lažje ranj KOLO JE ODLETELO Na dne dop0!' a Ljubljanski cesti v Kranju je v torek, 7. marca, ^.^j, .~ avtomobilu, ki ga je vozil voznik Viktor Jenkolc iz ^ ^y med vožnjo odletelo levo zadnje kolo. Kolo je °^'et mobilu Milan Osterman iz Kranja. Voznik jc kolesarja izogibanju zadel in zb'1 po cesti. Huje ranjenega so Pre" v ljubljansko bolnišnico. ZAPELJAL IZ OVINKA irih jol ' ' V Osojnici pri Žireh se je v četrtek, 9. marca, ob P' b0er, ~,atraj pripetila hujša prometna nesreča. Voznik "^juO5' avtomobila Ivan Perko iz Poljan je zaradi neprimerne v ovinku zapeljal s ceste. Avtomobil se je valil po V^o^ kakih 25 metrov in obstal na strehi. Sopotnik Milan iz Prcdmosta pri Poljanah je bil v nesreči hudo ranjej^ m pa sta bila ranjena Bojan Grošelj iz Dobja in ManJa Poljan. VOZNIK POBEGNIL -c V četrtek, 9. marca, nekaj pred sedmo uro zvC<~eL\c ^ cesti tretjega reda v vasi Reteče neznani voznik zaS £0\c& zbil kolesarja Janeza Kunstlja iz Senice pri Medvodan. .-nic^' je bil huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko^0^.^y Voznik zastave 750 je po nesreči odpeljal naprej izvedujejo. Požar urfle V sredo, 8. marca, nekaj detelja, seno, pred polnočjo je izbruhnil gnojilo in več P01** 0%cP požar na gospodarskem po- strojev, škode Je ^fat» slopju Janeza Marklja z Ble- 150.000 din. Vzroke P° da. Pogorelo je ostrešje ter ugotavljajo Zahvala Ob izgubi naše drage sestre Frančiške Vidic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosec in gospodu župniku z Ovsiš. Zahvaljujemo sc vsem, ki so nam pomagali v težkih dneh. Vsem še enkrat hvala. Zaloše, 8. marca 1972 Žalujoči doH»*' ti Ranica 72 l>rvenst?7 še deset dni je do začetka prvega svetovnega »ki ko a v smučarskih poletih v Planici. Organizacij-**i2držae dosIeJ prejel dokončne prijave skakalcev ^> ltammedtem ko še Pricakujejo prijave Japonske, topilo m m FranciJe- Po dosedanjih prijavah bo J*veT1?« skakalcev. Zadnji dan za poimenske pri-,c W. marec. at mednarodne smučarske 1 DELEGAT FIS ARTHDR NORDLIE zveze na sve- Le-t^I)'enstvu v Planici bo Norvežan Arthur Nord-11 0r8ani2apiie, bl* že vso Pripravljalno dobo v stikih z ! Iual vs* m komitejem in je lani v Planici opravil l "' VSe n *--"VHmcjci *° V Planl°* Cbne meritve- Zanlmivo Je povedati, da i! FISV uradl" funkciji tudi predsednik komi-^cijo ft skoke Gustav Raaum (ZDA). Opravljal bo merilcev dolžin. V NOV REKORD? 'eVe nei, Predpisih za tekmovanje poleti do E Poletih0 imeU 23 P°sIedico skrajšanja zaletišča, ^"Ua. nad to dolžino pa se bo morala sestati LlubH TELEVIZUA V 15 DRŽAVAH Mogoči, nska televkiJa bo z znatnimi investicijami *daj ]e 'a Prenos planiških dogodkov v barvah. Za Jtavah- ° °' da bodo Prenos iz Planice gledali v 15 rSH RV, ZDA- Islandu, Alžiriji, SZ, Poljski, NDR, 0rveškiOn8a^^ Madžarski, Avstriji, Švici, Franciji, ! ^omi .PARKIRNIH PROSTOROV DOVOLJ *rebno j Za Promet in transport je ukrenila vse pokrov.' m8 bo vse dni v Planici dovolj parkirnih pro-*°v »a'0g , VolJ° bo približno 5 tisoč parkirnih prosto-ebne avtomobile in 600 za avtobuse. O Vst°Pnic ,Xacyski komite Planica je zaupal prodajo 5?tek, 24 ističnemu podjetju Kompas Ljubljana. V n- v Sf,'umarca' bo mladina plačala 5 din, odrasli 10 PO CEM SO VSTOPNICE? k. d*n. Pr°'°ned^'Jo mladina po 10 din in odrasli ° *w din Sto^bina za parkiranje osebnih avtomobilov • Za »vtnk....« m jIm —:~,----- cn .1:.. 2n Za avtobuse 30 din oziroma 50 din FILM O PLANICI ?t*l0vlJože°penski režlser Športnih in dokumentarnih h^lel §n e p°gačnik bo o prvem svetovnem prvenstvu J^Mca 72 S vi,m v barvah, ki bo imel delovni naslov fii^'ko sW ežiser Pogačnik bo film posnel s produ-«uplno XivoJi za iiubijansko podjetje Viba PLANIŠKA HIMNA kimoni?, dateIJ dr- Urban Koder iz Ljubljane Je Ce ^° bo«, 23 svetovno prvenstvo himno o Planici, ^Oionla,° sIisali vse dni prvenstva na svl* ,n Proglasitvijo prvih d Ml med slovesnim Sv — r>u£iasiiviju ihviii dobitnikov kolajn tovnem prvenstvu v smučarskih poletih. J.Javornik a*tici se je začelo državno prvenstvo v tekih »nar prvak na 30 km £n (četrtiv\ ?arca ~ Prvi te*J}. ^kih ;r1St.Va v smučar-Čžkih tilie m>nil v izredno valn: Z^i le *Ikm J« V;"1 tekm« , " v lzreclno m Mlinar, «iU-^vni?'4 OSvojil na' B^iplini n!8a P^aka v tej Wera« Re? ♦ ° Se je uvrstil §S? BS/^tJi pa je bil 5a>vani •' ?.anes "i bilo 'e>do «a #tr • v soboto, Si?' držav"em pri °*^m za Posameznike. JC naslednji: ob 9. uri člani na 15 km, ob 9.30 mlajši člani na 10 km, ob 9.45 članice na 10 km, ob 10. uri starejši in mlajši mladinci 5 km in ob 10.30 starejše mladinke na 5 km in mlajše mladinke na 3 km. V nedeljo bodo na sporedu štafetni teki s pričetkom ob 9. uri. Prvenstvo je v organizaciji jeseniškega smučarskega društva. Na prvenstvu sodelujejo vsi naši najboljši tekači, razen kombinatorcev Gorjanca in Dovžana, ki sta v teh dneh na tekmovanju v ČSSR. J. Javornik Hokejisti Triglava so letos že drugič osvojili najvišji slovenski hokejski naslov. Danes in jutri pa se bodo v hali Tivoli z Vojvodino in Se gesto borili za vstop v B skupino zvezne lige. Od leve proti desni stojijo: Katanič, Sajevic, Hudobivnik, Adlešič, Beton, Stojanovič, Kolesa, Višček, Zagore, lakše, trener Jakopič; čepijo: Purič, Furlan, Pavlica, Nadižar, Feldin, Konc, Mulej. — Foto: F. Perdan Hokejisti Triglava drugič prvaki SRS Hokejisti Triglava, nad katerimi jc letos patronat prevzela tovarna Sava, so letos že drugič zapored brez poraza osvojili najvišji republiški naslov, čeprav so brez svojega igrišča, fantje znajo vse veščine hokejske Igre. Pripomniti pa je treba, da so lani osvojili enak naslov le z enim neodločenim rezultatom. Zanimivo je, da so Triglavani letos, če upoštevamo dva rezultata z mladinci Olimplje, ki v slovenski ligi tekmujejo izven konkurence, dosegli odlično razliko v golih, številka 80:17 pove vse. Rezultati letošnjih prvenstvenih tekem SRS: Triglav : Gorenje 10:2, 8:4 (drugi rezultat je s povratnega srečanja), Triglav : Tržič ^7:4, 18:2, Tnglav : Prevoje 12:1, 6:0, Triglav : Ptuj 6:0, b. b., 23:4, Triglav : Olimpija 1:7, 3:6. Že včeraj pa so se v hali Tivoli v organizaciji HK Triglav začele letošnje kvalifikacije za vstop v I. B zvezno hokejsko ligo. Poleg slovenskega prvaka sta si pravico nastopa pridobila še Vojvodina (Novi Sad) ter Scgcsta (Sisak). Razpored tekem: Vojvodina : Segesta — petek, Scgcsta : Triglav — sobota, Vojvodina : Triglav — nedelja. Po mnenju predsednika kluba Čeda Stojanoviča bi si kranjski hokejisti lahko zagotovili prvo mesto na tem turnirju kljub temu, da so ostali brez najboljšega igralca Kolesa, ki je odšel v JLA. Pravi pa, da ne poznajo nasprotnikov ter da se bodo borili za prvo mesto. Če hokejistom uspe ta met, bo v Kranju potrebno že v bližnji prihodnosti zgraditi umetno drsališče, saj brez tega sc nc bo dvignila kvaliteta. Podatki kažejo, da je v Kranju zanimanje za to zvrst športa, pa tudi rekreacijsko drsanje na ledu, ki jc bil narejen lc dobre tri ted- ne, kaže, da se ljubitelji rekreacijskega drsanja poslužujejo objekta, saj je letošnji naravni led v parku Stanka Mlakarja obiskalo nad 5 tisoč drsalcev. Vso podporo pri izgradnji umetnega drsališča v Kranju imajo hokejisti ter ljubitelji drsanja pri tovarni Sava, odveč pa nc bi bilo to tudi v tovarni Planika, saj bi z umetnim drsališčem in z nakupom njihovih kvalitetnih drsalk po vsej verjetnosti pridobila šc več odjemalcev. D. Humer Kriterij slovenskih metalcev AK Triglav organizira v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja kriterij slovenskih metalk in metalcev. Zaradi razmočenih atletskih naprav na stadionu so na sporedu samo tri discipline (kladivo, krogla, disk) brez meta kopja. Sodelovali bodo člani skoraj vseh slovenskih klubov, pričakujejo pa tudi udeležbo posameznikov iz Hrvatske. D. 2. Color prvi Na Starem vrhu nad Skorjo Loko je bilo v nedeljo v organizaciji TVD Partizan Medvode in pod pokroviteljstvom tovarne Color tekmovanje v veleslalomu med ekipami Helios Domžale, Chemo Ljubljana in Color Medvode. Vegnutiju ni uspelo Na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nedeljo v Velenju, je sodeloval tudi nadarjeni srednjeprogaš Triglava Tone Vegnuti. V konkurenci starejših mladincev (startalo jc sedemdeset mladincev) je zasedel odlično sedmo mesto, kar je bilo samo za eno mesto premalo, da bi se uvrstil v državno reprezentanco krosistov, ki bo čez štirinajst dni tekmovala na balkanskem prvenstvu v krosu. D. Ž. Na 450 metrov dolgi progi z 22 vratci je nastopilo 64 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je kljub močnemu sneženju lepo uspelo. Rezultati: članice: 1. Tome (Color) 1:00,7, 2. Bcrtoncclj (Chemo) 1:12,0, 3. Mrak (Color) 1:15,6; starejši člani: U Gregorčič (Chemo) 46,9, 2. Sesek (Color) 48,0, 3. Gostič (Color) 52,2; člani: 1. Ribnikar (Chemo) (36,8, 2. Tome (Color) 38,8, 3. Hočevar (Color) 41,0; ekipno: 1. Color Medvode 3:11,5, 2. Chemo Ljubljana 3:23,9 -fr CL/A8 Kurirji so pripravni za vsako delo in bi delovne organizacije in ustanove težko shajale brez njih. Ker smo hoteli zvedeti, kakšen je kurirjev delovni dan, smo tri poiskali in jih predstavljamo v današnji rubriki. .# Ančka MOHORKO, kurirka v BPT Tržič: »V BPT sem najprej delala pri stroju, vendar ml zaradi bolezni tako delo ni več ustrezalo. Zato sem postala pred sedmimi leti kurirka. To je odgovorno delo in precej težko, saj vsak- dan prehodim precej kilometrov. Začenjam ob 6. uri zjutraj in grem najprej po pošto, ki jo skupaj z vabili za sestanke razdelim. Potem grem na občino, na banko in na socialno zavarovanje. Tudi precejšnje vsote denarja sem že prenašala. Mislim, da ga je bilo največ milijon. Odkar sem kurirka, še nisem izgubila ali zamešala pošte. Tudi drugih nevšečnosti še nisem doživela. Za kurirja je tudi pomembno, da pozna veliko ljudi, saj Je potem delo lažje.« O Franci BITENC, kurir r Savi Kranj: »V tovarni sem 18 let, od tega 6 let kurir. Za sprejem na to delo sem moral znati strojepisje. Moj delovni dan sc začne ob 7. uri zjutraj. Najprej grem na banko po izpiske, potem na pošto in na zavod za socialno zavarovanje. Vse te ustanove obhodim peš. Kakšen mora biti kurir? Vesten, točen, trezen in prijazen. Doslej večjih težav in nevšečnosti nisem , imel. Tudi nobene pošte še nisem izgubil.« O Janez. ZUPAN, kurir v ĆP Gorenjski tisk, Kranj: »V podjetju sem 33 let, od tega 20 let kurir. Vse ustanove obhodim z mopedom. Prej pa sem bil vezan na kolo in pešačenje. Spomnim se, da sem šel pred leti na SDK po denar. Dali so mi ga 2 milijona preveč. V podjetju so me na to opozorili in sem ga seveda vrnil. Vsak dan začenjam ob šestih. Izjema sta sreda in sobota, ko moram že ob dveh zjutraj v tiskarno po Glas. Pravočasno ga mo- ram pripeljati na pošto, da ga bralci zagotovo dobe, čeprav je to zgodnja ura, za ležim na leto le enkrat ali dvakrat. Tudi mene pozna veliko ljudi. Vsak me kliče kar Hanzi. J. Košnjek Poslanci o svojem deEu V ponedeljek so sc v Kranju sestali nekateri poslanci slovenske skupščine z. Gorenjske in predsedniki gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze. Razpravljali so o delu regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko. Ugotovili so, da so bili gorenjski poslanci v tem mandatnem obdobju premalo aktivni pri delu skupščine in njenih organov. Ob tem pa so poudarili, da za to ni kriva premajhna zavzetost za poslansko delo. Ena največjih pomanjkljivosti je namreč preslaba povezava poslancev s terenom in z delovnimi organizacijami. Zato so veliko-kr:>t tudi premalo obveščeni o dogajanjih v občinah. Razen tega pa bi tudi po1 i 1 i "ne organizacije morale imeti večje zanimanje za delo poslancev. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje skušali te pomanjkljivosti odplaviti s pomočjo kluba in poslanske pisarne. Menili so tudi, da sta klub in poslanska pisarna že doslej precej napravila na tem področju. A. Ukinili nočno delo žensk S prvim februarjem so v Iskri Elektromehaniki Kranj ukinili nočno delo za ženske. Sklep o ukinitvi nočnega dela za žene je sprejel delavski svet tovarne na predlog odbora za družbeni standard in sindikalne organizacije konec minulega leta. Do ukinitve je delalo v nočni izmen] v kranjski Iskri 40 žensk. Franc Medja jc bil eden ođ pobudnikov za $Q. sindikalnih športnih iger v Kranju. Tudi letos j/, deloval pri organizaciji V. zimskih sindikalnih ŠP° ^ iger. »Ko sem se 1968. leta upokojil, sem sklenIt, moram biti še naprej aktiven. Ni mi ial. čeprav vojni invalid, sem ohranil telesno kondicijo. V sv/ • invalidski kategoriji sem tudi letos postal drz&vtl prvak v veleslalomu.« Pravi, da danes ljudje rekreaciji posvečajo v5^.^i majhno pozornost. Zato je ie predlagal, da bi °^ /l^e sindikalni svet v prihodnje pripravil tudi druge ov zimske rekreacije. »Čeprav se je od prvih zimskih sindikalnih Šport' iger do danes število tekmovalcev močno VovC.■ ^ sem prepričan, da je v Kranju še nekaj sto ljudi, M lahko smučali. Upam, da nam bo tudi te uspelo vkl čili v sindikalne športne igre.« ^" V četrtek, 9. marca, nekaj po sedmi url zvečer je začelo goreti v samskem domu opekarn na Pševski cesti v StražišČu. Ogenj je nastal v sobi, kjer stoji peč, W vr\b^ s smrekovimi odpadki. Ogenj je uničil leseni del zgradbe ter opremo. Škode je z« p 250.000 din. — Foto: F. Perdan