DR. METOD DOLENC; «OTMICA» IN «ŠRANČU» V DAVNIH ČASIH IN DANDANES I. Nekam čudno zvenita besedi , . Ta beseda je nastala od glagola «oti-mati» (= ugrabljati), Čigar koren je v slovenščini ostal le se v imenu cotimač». (Tako je imenoval naš slavni naravoslovec F r an -Erjavec ptico galeba, ki ugrablja ribice, in pa malo žuželko, ki krade drugim ličinke.) Beseda «aranga> pa je v slovenski ljudski govorici precej znana, toda književna slovenščina se je kot tujke-spakedrauke ogiblje. Pri Hrvatih in Srbih sploh ni v rabi. Pomeni pa, kakor v nemščini Schranken», neko zapreko, da se zagradi prostor, pot ali kaj takega. Ko govorimo tu o «šrangi» obenem z «otmieoi, mislimo na starodavni narodni običaj, ki stoji v zvezi z ženitvanjem. Novoporočencema za-branjujejo prijatelji pot, da ga ne moreta nadaljevati do doma — razen Ce se jim odkupita z darilom. Sedaj pa se že vidi, kam merimo, «Otmica» in , obe spadata v kopico tistih dejanj, ki se pletejo okoli sklepanja zakona. V naslednjih vrsticah si hočemo obe dejanji ogledati in tudi poiskati ožjo zvezo med njima. II. Kdor ima oči, vidi v vsakdanjem življenju, kako globok pomen ima vprašanje ženitve na človeški zarod. Pride doba spolne zrelosti, pa dobi človeško življenje kar drugačno smer. Mladenič si prične iskati med ženskim svetom družico, s katero bi si hotel ustanoviti rodbino, čim pride do gospodarske samostojnosti. Pa še — drugače! Mnogim še ni ali pa sploh ni za ustanovitev svoje rodbine in vendar se mu hoče družice, da si uteši nagon k drugemu spolu. '1 o stremljenje po življenski družici je dandanes usmerjeno po i zvest mil potili. Izbira se vrši po srcu — misel-vodilja je prava lju- bezen! — pa tudi po gospodarskih prilikah. Odločilni so danes pisani zakoni, verski in državni, ki urejajo vse, kar se tiče zaroke, poroke, imovine v zakonskem življenju, otrok, pa 5e dalje — vdovstva in podobnega. Nekdaj, v davno preteklih časih, je bilo to drugače. Spolni nagon sicer gotovo ni bil nič manje jak, ali svet je bil malo obljuden, medsebojno spoznavanje mladih ljudi pa silno otežkočeno. Ljudje so se zgrinjali v skupine po krvnem sorodstvu, ki so se imenovale tu <:rod>, tam zadruga» iid. Pa se je pripetilo, da v nekem rodu, neki zadrugi ali naselbini ni biio najti prave družice za življenje. Ne-odoljivi nagon k drugemu spolu je dajal iz-podbude in poguma, da si je moški, spremljan od svojih tovarišev, poiskal za bodočo družico devojko iz drugega, oddaljenega roda, oddaljene zadruge ali naselbine, ter jo nasilno ugrabil in odvedel na svoj dom. V tistih časih še ni bilo nikakšnih pomislekov zoper takšen način ustanovitve zakonske skupnosti. Moč je odločevala, njej se je ugrabljena žena uklonila. Kakor rečeno, tisti Časi, ko So moški dobivali, tako rekoč izključno, svoje bodoče žene z nasilnim ugrabljanfem, pripadajo že pra-davnosti. Ne mislimo o tem razpravljati na dolgo in na široko, celo nc — za ves svet. Samo mimogrede naj omenimo splošno znani dogodek, kako so si državljani, ki so si bili ustanovili mesto Rim, a niso imeli zenä, izmislili in napravili pravcati roparski pohod in nagrabili pri sosednem narodu Sabincev ženskih družic. To je bilo več ko 500 let pred Kristovim rojstvom. Pri takem načinu sklepanja zakona pa je ostalo za Časa poganstva še dolgo vrsto stoletij pri vseh narodih; tudi pri Slovanih. Iz zgodovine vemo, da je ni ski knez Jaro-> slav, sin Vladimira Velikega, ki je pokristjanil Ruse okoli leta 988., izdal cerkveni zakon, a katerim je v svojem prvem Členu odredil kazen za tistega, ki bi devojko ugrabil. (V starem ruskem pravu se je zvala «otmica» «umijtkai ali «untijekanje».) Češki knez Rfetislav je ugrabil Judito, hčerko mejnega grofa Henrika iz Schweinfiirta, in jo vzel za ženo. Ce pa je obveljala «otmica> pri knezu, ni Čudno, da bi se ne bila pojavljala med prostim ljudstvom. Morala se je taka navada precej razpasti, ker češki pravni spomeniki iz 12. stoletja, torej za Časa, ko se je bilo krščanstvo med Cehi že dobro ukoreninilo, zabičujejo, da se ne smejo več izvrševati, in velevajo: «Omnibus denuntiate, ut nullus uxorem accipiat nisi celebratis miptiis. Raptum omnibus modis probit)ite.> («Vsem oznanite, da nihče ne sme soproge vzeti brez slavja ženitve. .Otmico' preprečujte na vse načine.>) V Rozemberiški knjigi, nekem češkem pravnem spomeniku iz druge polovice 13. ali iz početka 14. stoletja, je bilo povedano, «z uiiosbu tröj polion», t. j.: za «otmico> se poziva zločinec trikrat na sodišče, seveda zaradi kaznovanja, če pa ne pride, moramo si misliti, se izžene iz države. Tudi za Poljake vemo iz zgodovine, da so imeli «malzienstwo przez porwanje» (že ni Iba po «otmici>), vendar le v predkrščanski dobi. III. Kaj pa nas uči jugoslovanska pravna zgodovina? Za Srbe vemo, da so imeli v svojem zakonu «blagovernoga čara Justiniana>, ki je nastal v prvi polovici 14, stoletja, predpis, ki se tiče «otmice> ali ugrabijenja žene... «ali e vje-rena ali ine ali e udoviea ali djevojka ali vla-dika» (plemenitkinja) «ali siromašnica>. Kazen za «otmico> je bila zelo stroga; ravnala se je po tem, ali je bilo zločinstvo izvršeno z orožjem ali brez orožja, V prvem primeru naj se storilci za kazen ubijejo z istim orožjem, v drugem primeru pa je bil ukaz, «da se im nosovi ostrigu), Sloveči zakonik carja Dušana Silnega (1319. in 1354.) se sicer ne spominja naravnost «otmico, pač pa veleva, da se ne sme nobena svatba vršiti brez venčanja. Ob koncu srednjega veka so imeli v Dalmaciji po raznih mestih svoje statute, to je postave, ki so si jih meščani ali občani sami sestavili in zapisali po navedbah starih, izkušenih mož, vendar z vladarjevo odobritvijo. Statut mesta Splita je ukazoval, da se, kakor za vsako drugo zločinstvo, kaznuje tudi za €0trnii:0> z globo 50 lir vsakdo, ki se je spustil v tajne dogovore zaradi ugrabitve ali odveditve devojke zoper njeno voljo. Statut grada iu otoka Korcule iz leta 1430. pravi, da nihče ne sme vzeti za soprogo devojke in tudi ne druge <ženske glave> brez vednosti in dovoljenja bližnjih sorodnikov te ženske. Kazen za to dejanje je bila za plemenitnike 100 perper, za «pueanino (občane) pa polovica te vsote. Ako storilec dejanja ne bi mogel globe plačati, se mu odreže uho, kar jc pomenjalo kazen sra- motilnega znamenja. Zakon iz Poljice v južni Dalmaciji iz časa od leta 1400. do leta 1440. je veleval, naj se kaznuje tisti, ki devojko ugrabi, prav tako pa tudi tisti, ki mu je pomagal, z <;bandom», t. j. z izgonom iz dežele, a dom se mu poruši («Acht und Rann>). Še starejši zakon Hge'Ninske je kaznoval tistega, ki je od-vedel devojko ali vdovi co brez volje očeta ali matere, z globo 100 lir, vsakega svata pa z gl o bo 20 lir. Črnogorski vladika in knez Petar Njegoš, nazvan Sveti, je izdal leta 1798. zakon, da se moški, ki ugrabi devojko, ne da bi mu jo dali «po običaju i zakonu hrišcanskonu starši ali bližnji sorodniki, kaznuje z izgonom, njegova imovina pa se preceni in razdeli, kakor se to vrši pri morilcih; popu, ki bi ju poročil, se vzame svečeništvo. Kaj pa pri Slovencih? Ali se je tudi v naših krajih nekdaj dogajalo ugrabljanje devojk zaradi ženitve? Brez dvoma! Kajti v naših narodnih pesmih žive spomini na to navado ali, bolje, razvado. Vendar je značilno, da narodna pesem skoz in skoz misli samo na ugrabi j an ja iz slovenske pokrajine v tujo ali pa narobe; med samimi Slovenci ni «otmicei. N. pr. kralj Matjaž odvede Marjetico od Turkov na dom, pa jo poroči s svojim bratom. Kralju Marku so odvedli trije Nemci ljubico. Turški car ugrabi Alenko-Slovenko, da mu bo «žvahtna gospa». Trdoglav, o katerem pravi neka pesem, da je bil povodnji mož, ukrade Marjetico. Mlada Rreda je bila ukradena, pa se usmrti sama. Ribniška Jerica je bila ukradena in v Turčijo uplenjena. Kaj bo teh zgledov dovolj! (Vzeli smo jih iz B t reki j eve zbirke narodnih pesmi, ki je po svoji znanstveni zasnovi in obsežnosti nam Slovencem prav posebno v ponos.) Vsi segajo v prav davne čase, Itn še sploh krščanstva ni bilo (Trdoglav!) ali pa ko so še Turki mohamedanci ropali po slovenskih deželah. Lastnega zakonodavstva Slovenci nismo imeli. Pač pa je bilo nasilno odvedenje ženske zaradi ženitve po načelih tistega zakona, ki je veljal izza leta 1532. v velikem delu osrednje Evrope, torej tudi pri nas, za kazenske zadeve (tako zvnna Constitulio Criminalis Carolina), kaznivo kot zločinstvo, in sicer z isto kaznijo, kakor da bi Šlo za zločinstvo spolnega po-siljcnja, namreč z odsekanjem glave. Ivan Vaj k art Valvasor, ki je napisal ob koncu 17. stoletja debele knjige v počaščenje vojvodine Kranjske, je poročal, da je še sam doživel primer ugrabljenja žene med Uskoki, torej onostran Gorjancev, med kranjskimi Slovenci pa da je zvedel za običaje, ki samo spominjajo na od vedenje devojke; mislil je pat na «šrango> ... JV. Tu pa pridemo na novo, cisto drugo polje. Gre sicer takisto za neki ženitvenjski običaj, toda ne za ugrabljenje dekleta ali ženske sploh, ampak za drugo starodavno navado: za kup žene. Imamo pravne spomenike, ki segajo po svojem nastanku nazaj v dobo dveh treh tisočletij pred Kristovim rojstvom, v dobo, ko še ni bilo pergamentnih ali papirnatih listin, ampak so si zapisovali zakone in druge važne zadeve na pečene glinaste ploščice s klinastimi črkami. Ti spomeniki nam pričajo, da so narodi v zapadni sprednji Aziji s precej razvito presveto, kakor so bili Babilonci, Asirci, Hetiti, poznali poleg ugrabljenja žene ali pa poleg čisto prostovoljno sporazumnega sklepa ženitve tudi še tisti način ženitve, da se ženin pogodi za ceno, ki jo plača staršem za svojo izbrano devojko. Veljalo je pač, da so otroci last staršev, ki naj se dobro proda. V tisti dobi so pomenjali številni porodi hčerk bodoče bogastvo staršev, ker jih bodo mogli prodati za skopo ceno. Ni da bi govorili še na dolgo in na široko o tem predmetu. Gre nam samo za to, da pokažemo, kako se je običaj prodaje hčerke bodočemu soprogu razvijal odtlej, ko je zavladalo krščanstvo, ki je učilo, da je sklepanje zakona sveta stvar in da se sme izvršiti samo z medsebojnim svobodnim sporazumom bodočih zakoncev. Zgodovina nam kaže, da tam. kjer so se ohranili ostanki navzlic zakonitim prepovedim, ni bilo mesta za običaj kupa neveste. Nasprotno pa vidimo, da so sc drugod, kjer ni bilo «otmice», vendarle ohranili nekakšni spomini na ženitev po kupu neveste. Ženitev z ugrabljeno nevesto ni bila nikoli zakonito dovoljena, a ženitev po kupu neveste je pač bil zakonito priznan način ženitve, vsaj dotlej, da je krščanski duh pojmovanje o Že-nitvi in zakonu preobrazil. Iz dejstva, da so se ohranili prav do današnjih dni običaji, ki ne morejo dobiti druge pametne razlage nego te, da kažejo na nekdajšnjo navado ženitve po prodaji neveste ženinu od strani njenih svojcev, pa moremo sklepati, kako globoko se je ntisnilo v narodno dušo pravno prepričanje, da spada nevesta k njim — staršem, sorodnikom, in da jo mora tisti, ki jo odvede za vedno iz njih sredine kot svojo soprogo, od- kupiti. Seveda ti spominski ostanki danes ne predstavljajo več resnega kupa in prodaje, ampak se kažejo samo še kot nekakšna napol resna, napol sebično-šaljiva prigodba, ki pri njej ne sme več priti do resnične zabranitve poroke. Ce bi bila to resna ali celo grozilna preprečitev poroke, bi postala pač Že kaznivo dejanje. Pri nas se je taka, kakor rečeno, samo na videz resna zahteva po odkupnini za od-vedenje ustalila v obliki «Srangev Preden govorimo natančneje o različnih oblikah «Šrange>, naj se malce razgledamo po naši književnosti, da vidimo, kako se plete vprašanje ali «šrange> pri nas Jugoslo-* vanih še dandanes ali vsaj v polpreteklih časih. V. Veliki, morda največji jugoslovanski pravni zgodovinar Vladimir M a ž u r a -n i ć, ki je deloval do svoje smrti še po svetovni vojni, je preiskal tisočero virov o načetem vprašanju ter v svojih «Prinosih k pravni zgodovini Hrvatov* ugotovil, da je med ilrvati — bodisi glede totmice», bodisi glede običaja kupa neveste — le malo spomina. On sam je bil dolgo vrsto let sodnik, ki je živel med ljudstvom, pa je doživel pač nekoliko ovadb zaradi izvršene ugrabitve devojke, toda v vsakem primeru se je navsezadnje izkazalo, da se je tisto odvedenje izvršilo vendarle v tajnem sporazumu z nevesto, da torej «otmicej ni bilo. Srbski učenjak Vuk Karadžić je zapisal okoli leta 1851., da so se v Srbiji neveste «otimale» do njegove dobe, dasi je Kara Gjorgje v zakonu zabranil nasilno ugrabljen je devojk. V svojem «Srbskem rječniku> je popisal neki primer nasilne «otmicej, aH le-tfi se je pripetil v .Tadru že leta 1805.; poznejših primerov ni mogel navesti. On pravi, da je veljalo za veliko sramoto za vse selo, Če je bila iz njega devojka nasilno odvedena, in da se je takšen način ženitve mogel obdržati v glavnem samo zato, ker se turško gospodarstvo v deželi ni brigalo za krščansko ljudstvo. Baltazar B o g i š i r, po rodu iz Cavtata v Dalmaciji, ki se je povzpel do vseupiliščnega profesorja v Rusiji in pozneje do ministra pravde v Črni gori, je izdal okoli leta 1874. knjigo o pravnih običajih južnih Slovanov. Razposlal je vprašalne pole stotinam hrvaških, srhskih in bolgarskih dobrih poznavalcev najrazličnejših krajev, da bi mu poročali med drugim tudi o načinu, kako se dogajajo ženitve. Največ poročevalcev mu je odgovorilo, da običaja cot mice» spioh ni več, a kjer se je obdržal, se vrši — s privolitvijo de vojke, kai pa seveda ni pristna , ampak samo navidezno nasilje. Samo za tri sela v Bolgariji so mu poročali, da se tam šc dogaja, a da Turki, ki so jim gospodarili, takšnih poslov ne sodijo. Črnogorec Iii ja .T e 1 i ć je pred nekoliko leti spisal razpravo o vzrokih krvne osvete tei omenil, da je v Črni gori in Severni Albaniji obstajal zastarel običaj, da so dajali starši svoje hčerke v zakon brez njihovega pristanka, kar je bilo mnogokrat povod m krvno maščevanje. Dandanes pa se Čestokrat dogaja, da mladenič s svojimi tovariši odvede mladenko, toda v sporazumu ž njo, pač zato, ker starši niso hoteli privolili v žcnitev. Med Slovenci se, lahko rečemo, že stoletja ni izvršila nobena «otmica»; to jo pač vzrok, da za tako dejanje sploh nimamo več svojega pristno domačega izraza. Saj se je tudi zgoraj navedeni primer, ki ga jc doživel še Ivan Vaj kart Valvasor, pripetil na južnem pobočju Gorjancev med Uskoki, ki pa so se že nekako 150 let pred Valvasorjem tjakaj priselili, pregnani od Turkov, in sicer vprav iz srbskih krajev, po največ iz Hercegovine, Toda še dandanes se rado dogaja, da mladeniči iz ene vasi, iz katere je nevesta, na dan, ko se pripravlja ženin, da odpelje halo na vozch, zagrade pot z vozovi, lestvami, žrdmi in podobnim — to jo tista «šranga> —, a Čim plača ženin za jedačo in pijačo, dobi takoj prosto pot. To pa ni spomin na , kakor je domneval tudi Janko Barle v svojem spisu «Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev> (leta 1889.), ampak spomin na žen i Iva nje po odkupu neveste. Druga vrsta Šrange» se napravi, kakor se to poroča za Gorenjsko, tako: Ko sta mlada zakonca že poročena ter se vračata s svojimi svati iz cerkve proti domu, prideta na svojem potu do mesta, kjer je cesta na ta način «za-grajena», da sta ob vsaki njeni strani zabita kola, med njima pa je razpet, nekako 4 m nad zemljo, lanec skupaj zvezanih svilenih robcev. Pred to c5rango> mora starešina sprevoda plačati za nekoliko litrov vina, pa1 dobi prosi prehod. Še bolj enostavno cšrangos- je doživel pisec teh vrstic sam na binkoštno nedeljo leta 1933, v Dolnicah pri Št. Vidu nad Ljubljano: Domači fantje so postavili sredi ceste — seveda pred gostilno! — pogrnjeno mizo, na katero so postavili nekoliko litrov vina in po- tožili kruha. Eden izmed fantov, ki si je bil opasal bel predpasnik, je nagovorit ženina in nevesto, ko sta sc pripeljala iz cerkve od poroke. Ženin je plačal za vino in kruh, šaljivo So trkali, želeli si srečo in tako dalje, nato pa so se lepo razšli. Tu se vidi, da gre za ostanke žeuitvanjskega običaja po kupu neveste. Št L'olj jasno je to pri sledečem običaju: Ženin pride v bišo nevestinih staršev ali sorodnikov po balo. Pri bali pa ne sme manjkati velika skrinja z mnogoterim perilom, obleko itd. Brat ali pa sorodnik neveste se prešerno usede na skrinjo in ne da, da bi jo odnesli. NosaČi prosijo, naj jim jo daruje. On odvrne, da ne, češ, veliko je vredna. Nato nosači: Pa nam jo prodaj! Tisto pa, se odreže čuvar skrinje. Tedaj pokličejo starešino svatov, da določi skupoo s tistimi, ki s traži j o Skrinjo, ceno za odvoz. Šele ko je dogovorjena cena, namenjena za skupno pijačo, plačana, odstopi brat ali sorodnik neveste od skrinje, ki se ponese na to kot prvi predmet na lepo ozaljšani voz za nevestino balo. VI. p/, naših izvajanj se vidi miselna zveza med in «ärango»: Obe sta imeli nekdaj velik pomen pri ustanovitvi zakonske zveze; prva — cotmiea> — je bila starejša oblika, druga jo je nadomestila, kjer je človeški rod prišel že do izvestne stopinje višje pros vete. Lahko pa rečemo, da se iz gorejš-njih izvajanj tudi spozna, koliko večji vpliv sta imeli zapadnoevropska kultura in civilizacija na Slovence, kakot na njih južne brate. Saj cotmice», ki se dogaja, čeprav redko, vendar pa tu ali tam med Srhi v goratih, manj obljudenih krajih še vedno (tako nam je pred kratkim zatrjeval ugleden državnik iz Beograda), slovenski preprosti človek iz ljudstva niti ne pojmuje. Za »šrangos, ki jc že po izvoru besede nemškega porekla ter med Srbi in Hrvati kot narodni običaj ni udomačena, pa ve tako rekoč sleherni slovenski fant na deželi. In vendar nam vprav lo, da se je običaj «šrange» do današnjih dni ohranil, priča, kako globoko je bila ukoreninjena v slovenskem ljudstvu zavest skupnosti 1 j u d i j, sorodnih po krvi, ki žive na lastnem domu, kakor tudi ljudi j, ki žive skupaj v eni vasi; saj so naša sela samo nasledniki prejšnjih zadrug, vinogorskih okolišev, soscck in podobnega. V tej zavesti se zrcali pri Sloven- c i ti plemenito p r a v n o 11 a z i r a u j e, da veljaj v rodi) i ti i in tudi v domaČi vasi načele: «vsi za vsakega, vsak za vse». To je tista globoka dejansko občutena ljubezen do lastne grude, do svojih krvnih so- л,? rodnikov in tudi sosedov, ki je vobče glavni znak slovanske duSevnostl. V tem pogledu Slovenci ne zaostajajo za drugimi slovanskimi narodi, vsi skupaj pa prav gotovo prednjačijo germanskim in romanskim narodom. ABECED AB. KAKO SO PISALI STARI NARODI (IZ ZGODOVINE ABECEDE) Kadar prično otroci v šoli črtali in risali početne znako za posamezne črke, takrat se jim niti ne sanja, v kako važno pridobitev človeštva ji!) uvajajo njihovi učitelji. Pisanje se nam zdi danes nekaj samo po sebi umevnega; medtem ko so preprosti narodi, ki t« spretnosti ue poznajo, neobičajno iz-nenadeni, kadar se z lastnim poskusom prepričajo o dejstvu teh tajinstvenih znakov, ki si jih ne morejo tolmačiti ter si misliti, da so nastali naravno, temveč verujejo, da se skrivajo v zapisanih besedah dobri ali zli duhovi. Na ekspediciji v Ameriki je dal neki Španec svojemu slugi dvanajst zajcev, da jih ponese njegovemu prijatelju. Na potu v oddaljeni kraj pa je postal Indijanec ločen, zaklal je tri zajce in jih pojedel. Prejemnik požiljatve se je zahvalil darovalcu za poslanih devet zajcev v pismu, ki ga je prinesel isti sluga nazaj. Ko je gospodar nato vprašal domačina, kaj je napravil s tremi zajci, ki jib prijatelj ni dohil, je bil ta ves prepaden in začuden, kako neki je njegov gospod mogel izvedeli, da je izročil tri zajce manj. Toda ko je dognal, da gn jc izdal listi košček papirja, ki ga je prinesel od prejemnika svojemu gospodarju, je hitro obvestil o tem svoje rojake, naj se Čuvajo lakih poslikanih koščkov papirja. Neki drug Indijanec je bil tako «nenaden, ko je njegov gospodar izvedel iz pisma za stvari, ki so se pripetile daleč od njega, da je pisma potem, ko je Se nekajkrat nosil pošlo, pritiskal na uho, da poizkusi, ali eno ali drugo pismo tudi njemu kaj sporoča. Takemu početju se ne moremo prav nič čuditi, saj je pravi napredek ljudske kulture nastopil šele tedaj, ko se je pojavila pisava. Preprosti narodi so morali važne dogodke ohranjevali potomcem po ustnem izročilu. Toda ket tudi naibistrejši ljudski spomin s časom obledi, je bilo treba nnjti način zapomnenja, da bi ке posamezne predstave globokeje zarezale v Človeški razum. Zalo so ijudje že v najstarejših Časih premišljali, kako bi si na ta ali oni način lo delo olajšali. Težili so za tem, da bi verske običaje, pomembne dogodke in junaška dela svojih sople-inenjakov za dolgo časa obdržali vidne in zabeležene brez ustnega izročilo. Toda za listo dobo je bila rešitev takega vprašanja zares zelo težavna in 3;nčljiva. Za nas je dandanes docela naravno, Ee razstavljamo besede na njene sestavne dele — zloge iu črke; toda ustvaritev teh znakov je nastala v zelo oddaljenih časih in njihovo odkritje je trajalo mnogo mnogo vekov. Kitajci so že pred več ko tisoč leti prišli na misel, da bi z vozli, ki so jih vozlali v različnih oblikah in velikostih v vrvice, zabeležili znake za posamezne dogodke in da bi lahko z njihovo pomočjo prenašali različna obvestila. Na isto misel je prišlo v Peruju pleme Inkas, ki je vozlanje celo tako izpopolnilo, da je nastala iz tega pravcata znanost. Mnogi drugi narodi spet so se posluževali za razne zapiske in sporazumevanja lesenih palic, v katere so urezuvali različna znamenja. Te palice še sedaj uporabljajo nekateri narodi, d Ji, celö v južnih krajih naše kraljevine se jih poslužuje preprosti narod. Dokaj večje vrednosti so pa pisma, sestavljena iz slik. Teh so se posluževali Kitajci in Egipčani, da so ohranili poznejšim rodovom zgodovino svojega naroda in različne pomembne dogodke v svojih deželah. Pisava, sestavljena iz slik, sicer ni pravi pismeni nadomestek človeške govorice, ampak v njej se samo nanizavajo slike ua sliko, ki izzovejo pri opazovalcu, oziroma čitatelju isle misli, kakršne je imel oni, ki je slike narisal. Medtem ko nanizamo danes mi, če hočemo n. pr. napisati besedo hiša», različne znake drugega na drugega: h-i-š-a, so narodi, ki so se posluževali slik za pisanje, v tem primeru narisali preprosto sliko hiše: četverokotnik s trikotnikom nad njim. Z nadaljnjim dopolnjevanjem te pisave s slikami je celö uspelo, da so lahko predstavljali tudi manjše dogodke v slikah. Ce so lioteli Egipčani s pisavo predstaviti kako delo, so narisali pred glavno sliko še dve korakajoči nogi. Tako je značilo dvoje nog pred ušesom = slišati, oko z dvema nogama pa = videti. Slika orla ni predstavljala ptice, temveč njeno svojstvo kot gospodar zraka. Slika orla pred sliko človeka je označevala, da je ta človek gospodai nad drugimi ljudmi, kralj. Pozneje so risali več različnih slik drugo poleg druge, ki so predstavljale neko izgovorjeno besedo, knr najdemo lahko Še dandanes v različnih zastavicah in v rebusih s slikami. To je bil hkratu prvi začetek pisave s