Leto HL, štev. 93. V Cells«, četrtek due if. avgusfa 1921. Foštnina piačans v gort^ini. . rtiolstno 120 K, mesetiio 10 K. — Oclasi za vsak mm • sioipcß 1 K 20 v. Rekiama iried teksstom, osmrlnicc w .J-? K ••50 ~ Parsmesxui števStlsa sxasxL Bt l;2O vsate toreK, ČesrteK in tohoto. PJrertuläivo Sirossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon S*. f-5. UpravnišlVO Siros.sniajcrjeva ul. St. 1. pritliCje. Tt-lyion •• -'-" R8čun kr. poštnega cekovneya urada St. 10.066. Kftko ^ n?i Oorižfc^ni? Miren pri Qorici, due 2. avg- 1921 ~e—. Težišče italijanske notranje politike leži trenutno v »mirovnih poga- janjih«, ki se vrše mod fašisti in socijulisti v Rimu- Nekoliko smešno so sicer sliši, če sc govori o »mirovnih pogajanjih* Hied pulitičnimi strankami, toda za do- godke tu v Italiji je izrnz polnovcliaven. Država nima vee dovoij moči, da bi na- pravila red v lastni liiSi, zato mora trpeii. da se pod patronanco njenc vladc vršc pravcata »mirov. pogajanja« med stran- kami, ki s svojim oboroženini divjaiijem ogrožajo njen obstoi. Kakor v-este, so bile vblitve v itali- jansko zboruieo meseca niaja krvave. V itryj, nasil&tvih in požigih so hoteli faši- sti, avantgarda ekstrenniega nacijonaliz- ma in kapitalistienega imperijalizma. udušiti Jugosloverie in soeijalistiene stranke. Zločiiiski naklep se ie ponesre- čil: socijalisti so izšli kot naimočnejša stranka iz volilnega meteža. Krvavi pies pa vsled tega ni prcne- hal. Fašizem je zrasd svo.iim varuhom in kruhodajalcem čez glavo. Ceprav je to organizaciia, katere bistveno deloobstoja y teptanju in rušenju zakonov, ki je tedaj sramota za vsako urejeno in kiilturno dr- žavo, je vlada napram njei brcz moei. Soeijalisti so uvideli, da si morajo poma- gati sami, ako se lioeeio rešiti svojih krv- nikov. Uspeh pri volitvah iim je dal po- trebno podlago in zaslombo. Postavili so se kot fašisti na nezakonita tla. ter prices li zbirati oboroženo civil-no aimado: ljud- ske ardite (arditi popolari). Boji med o- betiia sovražnhna taboroma so začeli za- vzemati vedno nevarnejše obsege. Kon- ceiu zadnjega meseca so se vršile v raz- nih Jtrajih srednje Italije kot v ViterW, Särsani, Roccastradi prave bltke, pri ka- terih je bilo na desetorice mrtvih in ra- njenih. Grozoto teh bojev so še poveeala razna nezaslišna barbarstva: šibkejši, ki je padcl nasprotnikom v rokc. je bil kot vjetnik, ko se ni rhogel vee braniti, naj- hladnokrvnejše masakriran. Naravno, da se ie liapetost med obe- ma taboroma vedno boli večala, da so se zlasti vrste protifašistovskih elenientov sko-kotna množile in so se od dne do dnc bolj g OS tile na mračnem političnem ob- '-torjii strahotc meseanske vojne. Vlada. ki je preslabntna, da bi vršila najelemcn- tarhejšo državno dolžnost. ter postavila kršitelje zakonov na zatožno klop in nji- hove or^anizacije razpustila, je prieela posredovati in moledovati. Min. predsed- nife Bönomi je dosegel, da se vrše sedaj me«d bbema taboroma »mirovna pogaja- nja«t ki so Skandal za vsako pravno dr- žavo in pač italijanska §pecijaliteta Ysa italijanska javnost prieakuje z napetostjo izid »mirovnih posaianj*.*) TTŽaška »Edinost« meni. »da bo o- stal mir, ki se sklene^y Rinm, za sedaj v glavnem na papirju. Strasti, ki besnijo Po celi državi. se ne da jo ustaviti na ukaz, Boü &e bo^o kljub »mirovni pORodbi« na- darievali« In mi Jugosloveni? Zgražanio se v.'du krvoločnimi čini Ijudi, ki hočejo veljati za najbölj kulturne in nas radi psujejo za barbare. Poleg tej:a. C-utimo bolj kot kdaj prej, da smo zapuščene sirote. Vidinio. da si nas je prisvojila država. ki nima moči, da bi vdejstvila svojo voljo in bila, če bi bilo treba. naša zaščitnica. Vse mo- rebitne vladne obljwbe in zagotovlla so brez pomena: brutalna nasilnost gotovjn krogov jih poinandra, kakoj- ie poirjtan- drala zakon drzaye in civilizacije. Ostaja nam edini up, da bodo saniovoljo fašizma ctrie Ijudske množice. Samp f'(i '•' ^- :¦¦<-, pozno... ! Kakor se «ovori, je lašizem O'kuzil zc'tudi nrmado; zlasti častništvo. | l!t) Glasom najnovejših poroeil je ' »mir« med fašisti in socijalisti podpisan. | Op. nr. | J.SERNEC, iubiiuu: Utrjevanje n»rodne za- vesti na Sokol$kom zle- ttt v Osjeku. (Ta spis je bil namenkn za »Vestnik ^^!- kolske župe v Celju«. Ker je pa do&p^l prepozno, nam je bil dan na razpolagb ter ga radevolje objavimo v «Novi Dobi«.) Nihče izmed poročevalcev o osje- škem zletu, niti oni, ki je pisal kot duhovit potopiscc o svojih subjektivnih doživljaji}-, in ntisih, niti oni, ki ga ie opisal z ozironi na njegov splošni poinen za narodno e- dinstvo in državo, niti oni, ki je poročal kot telovadec, strokovnjak. — ni lliogel opustiti lKwdarka ali vsaj onombe, da se je bil priredil zlet v Dsjekn, bivSem oto- mejnerh židovsko- ncniSko- lnadzarskcin mestu v to svrho, da se mir s sokolskiin delom pokažc kos jugoslovcnske narod- Tie kulttire ter s tern privabi in pridobi v narodnem oziru §e media številna brez- narodnem oziru še stevilna brczbrižna in hladna srea osjcških prcbivalcev. Ta ugotovitev nas mora navdajati z rndostnim zadoščenjem. ker nam daja ¦spoznavati vedno pravilneiše razumeva- nje tJravcga po-rhena sokdlstva — pl>seb- no, ker nikakor ni mogoee prezreti. da ie še sedaj med nami nebroi močnih struj, ki skušajo na najrazlicnoi.se načine oma- lovaževati vsako streinljenje na utrditev nacijonalizma, češ da ie to Ie zastarelo poiiavljanje rodoijubtlili fraz iz dobe pred •prevratom, ki so sedaj brez pomeiui in fu odbijajo na novo pridobljene državljane, ki si itak Ie žele mirnega sožitja z nami itd. Vsa ta izvajania predstaviteljev oz- načenih struj pa niso nič druzega kakor pesek v oči one naše javnosti, ki ne ve, da slovanski narodi Se niso dnševno do- zoreli, da še niso dospeli do viSka svoje- ga razvoia, še niso dosegli višine notra- nje naro'dne kulture. Pred doscgom tega razvojnega stanja narodri3 dušc pa še ne smemo s'klepati nixakih kompromis-ov s ttijerod'nimi elementi. ki so skoraj vsi no- rtranjenarodno silnejši od nas in nam vsle(i tega, četudi so manje štcvilni od nas — vendar med nezavedno r.aso maso tiho in skoraj neopažono s svojim sugestivnim delovanjem tako silno škodujejo, da naš priprosti narod ostaja pod njihovim n- plivorh p'oipolhoina apatičeii za vse naše namene in vzvišcne ideje. Nasprotno moram-o skrbno hegovati cvetko narodne zavesti ter jo gojiti, zafi- vati, čistiti, podpirati in če treba tudi o- ¦jrraditi. da jo očuvamo pred kvarijivimi vplivi zastrupljevanja po scbičnosti, ne- moralnosti ali tudi pred surovo si1". Kako važnost do narodnega razpo- loženja polagajo cclo na.inacijonalnejši Slovani — Čehi na skrbno goienje na- rodnc zavesti tirdi v sednnjih easih no- vowstanovlienih narodnih držav. kaže bas govor starostc čeSkega sok^r.tva'dr. Scheinerja na osjeSkem zletu. -,- Kdor ga je poslnšal, pač ni dobil utisa. da po- navlja stare narodne rcsnicc izza pred- vojnega ^asa, temveC ie moral un vest- nem presojanju njegovih izvajanj le db- biti u-tis, da se je š:lo tern« izkusenerrm boren slovanskega sokolstva 1c za to, da ii'Sivarja nied navz-oicimi masami jugoslo- vanskega sokolstva večno živo raznolo- ženj.e, da je ixacijoi:?J»zci? ikolstvio s-to-ji in pade. S tern pa je bilo tudi popolnoma fr- Dovedan kteriko-li internaci- joiializem. ki je'iuustrupenejsi sovražnik vsake naeijonalne niisii. ker združtije v vabljivi in varljivi zunaujl obliki vse na- šemu naradu sovražne temne sile in črne nakane, ki se v sedanjih razurerah pod drugo, očitno sovra/.no znamko se ne 11- pajo na dan, — pod slovanskim solncem ne sme biti niti najananjšega prostora! Enako kakor ceSki starosta, pa je na osješkem zletu (na glavni skupšOini ¦>Jug. soik- saveza«) visoko povzdignil ščit narodne misli tudi naš jic. i iskri sta- rosta »Jngoslovanskega sok. saveza« br. dr. Ravnihar, ki je enkrat s poklicanega tin pristojnega mesta označil velikair>kt narodni pomen sokolstva in s tern obso- dil še tako lepo sokolsko lelovadbo. ako je le mehariieuo izvedena Ur se istocasnn ne ozira na psibolosko preinišljeni niu- meiU narodnega vzgojevanja. V Osjeku smo opazili oba momenta in to je ono, kar nam ugaja. Zaradi tega tudi z naše strani: So- kolski zdravo Osjeku! Shod! ministra dip» V. KukivcäJ Po nekoliko spremenjenih dispozicijah se vr§e shodi sledeče: 10. avg. Mozirjc (zvečer); Ti. avg. shod obrtnlkov in trgov- cev v !iotelu Balkan Celje (zvečer ob 8 uri); 12. avg. TrboyHe (pop); 14 av^. Seviucct (dop. ob 9 nri; Isti dan sestankt v Rajheftburgu in Kržkem» 15. avg. F:>g, Sfatfna (eb pol 9 pri Sterriu ; 15. avg. P.idfeetHek (pop. pri Staroveskem i.a vrtu); 16- avg. v Celjtl (Demokratski ve- čer v veüki dvorani Nar. doma); 17. svg. Wfr?t*ffecf (zvečerj; 18- avg. Le»ko (zvc.Cfer). Preiskava protl komunistlčnim po. slaucem je dokazala, da so z atentati v zvezi vsi komunistični poslanci. Zato je sodnija zahtevala aretacijo vseli dozdaj še ne aretiranih komunistienih poslan- cev. Protlč In Radič. Kakor poroeajo za- grebške »Novosti«, se ie mudil te dni v Rim. Toplicah Stepan Radio in je imel več zaupnih konferenc s Stojanom Pro- tičein. Baje se bodo posvetovanja šc nadaljevala. Na|e meje z Albani.io bodo v dogled- nem času predmet razprav vrhovnega svota. Težave je delala že svoj čas ob balkrnski vojni poko.ina Avstrija. sedaj od polcma osrednjih sil pa dela Italija ne- prestaiio ovire na potu za našo državo prhnern, rešitve vprašnnia naših mej z Albanijo. Naša vlada zahteva na goto- vih točkah »-|vizij.o meje. zlasti tarn, kjer so meje take, da lahko arnavtski roparji nenroteno prihaja.io v Srbijo ropat in od- hajajo s plenom. Italija nas seveda hoee ¦ ".b.;!.! oškodovati, ker upa, da bo kedaj pobasala oelo Albaniio. Prebivaistvo Baranje, ki se ima v smislu mirovne pogodbe izročiti Madzar- ski, je skrajno razburjeno in se hočc s si- lo upreti cvakuaciji. Misija g. Zanelle, predsednika reške vlade, ki je šel v Beograd — kakor pra- vijo — po naročilu laSke vlade se poga- jat radi reških pristaniSč, se je po-nesreči- la. Min. preds. Pašič je Zanelli izjavil, da se bo naša vlada 0 lem razgovarjala §ele ko se bodo fconsolidirale razmere na Reki. Usoda Gornje šlezije se bo odločila na sestanku vrhovnega sveia. kj se )t pri^e] dine 8. tarn, v Parizu in pri katerem je udeležjen tudi zastopnik Zedinjenih držav. V Rusiji je znaiii pisatelj Maksim Gor- kij imenovan za diktatorja za prehrano. Priti namerava v i:\ropo in začeti poga- janja za odpošiljanje živil Rusiji. — Iz Ukrajine poročajo 0 izbruhu protisovjet- skih vstaj zaradi rekvizicii. ¦— Lenjinov odhod iz Rusije smatrajo nekateri za pri- eetok konca boljševiškega režima. Mariborske novice. Traglčna sihrt je dohitela na p)a- hinski slavnosti v Rušah abiturijenU Franca Serajnika, sina učitelja in god- benlka Fr. Serajnik v Mariboru. Sprl se je z delavceiTi iz Pale A. Trnekom. V prepiru je Trnek segel po ^p-1! no- žič in sunil Serajnika v vrat. .. r i1 !•* prerezal mu |e dovocino Žilo. Seji»:. je v travi obležai. Kd so ga ha5)i: je že izkrvavel in bil mrtev. Morilcö so v pondeljek izročili v sodnijške zapore. Finančne stražnike napadlf so nemSkutarji/pri Sv. Ožbaltu nad Ma- riborom. Krog 10. ure sta tam patrn- lirala fin. stražnika Kapun in Mavrič. NemSkutarii so ju napadli z noži. — Mavrič je težko ranjen pcd očesom, Kapun pa na rokah. ObČinskl zastop mariborskr ,e imel v pondeljek 8. tm svojo prvo se- jo. izvoVil je 13 odsekov. Odborriki JDS so izvolitev v odseke odkloniH. Zdravstveni teden v Marlboru. Prireditev, ki se je v Celju tako Jepo obnesla, se vrši sedaj v Mariborj. V realki je zdravstvena izložba, ki jo je 7. trri. otvori! pokrovitel] okr. g)avar dr. Lajnšič. Predavanja so vsak dan, zjutraj za vojaštvo, vsak večer za drjgo prebivalstvo. Za delavstvo so preda- vanja tudi po tovarnah. ZDRAVSTVENI TEDEN V CELJti Ift IZVEN CELJA. Predavanje 0 »alkoholizmu« v \ ..... nju je nad vse pričakovanje sijajno uspe- lo- Dvoratia je bila nabito polna delavcev in delavk — rudarjev, njim na eelu gg. inženirji. Agitacija delav. organizacij je izborno uspela. Bilo je preccj nad 300 Ijudi. Predaval je tov. Mirko Roš. — Pre- davanje na Polzell 0 »alkoholizmu« ie za kmeeki kraj in za de.'avnik precej dobrb uspelo. Bilo je 60, po večini kmcekih Iju- di. — Tudi predavanje g. dr. Bergmana v Žalcu 0 »susici« je bilo precej 'dobro obiskano (50 Ijudi). — Predavanje v št. Jurju je bilo v okölicl Celja za Velcnjiw drugo najboljše obiskano predavanje. na- mreč okoli 150 iji.J! Nad vse zanimivo je pa bilo predavanje doeenta praške unf- verze primarlja g. dr. Matka iz Alaribora o »črevesnih črvili, povzročiteljih bolez- ni« v Cclj.skem Narod. domu. Nekate- ra gg. je sicer pogreSala nekai praktifnih nasvetov. Dotična gg. pa ua.i blagovoli vzeti na znanje. da ie nam en zdravniških predavanj opozoriti ^. na nevarnost go- tovih bolezni. tu in tam dovoli tudi njih spoznanje, zdravljenjc Da ie in ostane zdravmi'kova uirnena —- vse tQ pa izklju- čno v prid boiniku, izkliučujoč vsako »fušarenje«. Danes sredo 10. avg. zakljuci davanie. Predava g. dr. Schwab 0 . puie- tnih boleznih«. Po prcdavairiu §e krrtki nagovori gg. častnega prote'ktorja g dr. Zužeka in mestnega župana — so ,ii;i obojclxrati obrnili hrbet. ker niso ho- teli gledati teh tičev z ukradenim per- jem! Učimo sc od njih doslednosti! Pa tudi od klerikaloev! Nova volitev občinskih svetovalcey v 'občini okolica Celje se še, ni vršila, ker je bil proti prvotni razsodbi okr. glavar- stva v neki točki vložen rekurz. Olepševalno društvo v Celjju nazna- nja, da se vsled nastalih naljubih ovir 11 a- meravana veselica dne 15. avg. 1921 v mesfciem parku ne vrši. Odibor si šteje v dolžnost izreči zahvalo vs.em onim, ki so s sndelovanjem <>b priliki nredpriprav za nameravano prireditcv ookazali na- kionjenost društvu ter jih prosi. da mu 0- stanejo tudi nadalje naklonieni. Ker so lepaki že razphslani, prosirno. da se od- stranijo iz lokalov, v kojih so razobešeni. Za zdravstveni teden v Celju je po- slal veleindustriialec g. Peter Majdič 1000 K. Priporočamo v posncmanie! Podružnica Jadranske banke v Ce- Iju opozarja na oglas »Poziv na prcvzem delnic« v zadnji štev. ,Nove Dobe'. Cen- traia Jadranske banke ni več v Trstu, ampak v Beogradu, kjer se ie ustanovila delniska družba, ki je prevzela vse po- družnice banke v kraljevmi SHS. Novo lesno trgovino in indu" stržj:> v Ceiju je prices gozdarski in- špeiitor in veleposestnik g. Vlnko Au- gus:in na Polulah. Nova tvornica v Celju. Kakor poiiie.'namo \z Uradncg.i Usta, usta- novita gg.idr. Anton Ogrizek, odvetnik v Ceiju, in Stanko Pcčovnik, trgovec, novo tvornico »Zavora« za izdelova- nje zavor za vozove, opckarskih stro- jev itd. z osnovno glavnico 70.000 K. Na vrtu hotcla Unloon v četrtek H. in petek 12. tm. zvečer vrtni koncert s socielovanjeni priljublienega sranielna. ¦Plrianano d-obra vina — tzborno Unioti- sko pivo — priljuuijoa.i aomača bowla — vse to vabi k obilni udeležbi' 'Ustava kraljevineSrbov, HrvatovinSlovoncov. (Daije.» Seisti oddel.eK Namestništvo, Öieti LX Kraljev&ko oblast izvršuie namest- ništvo: 1. če je kiali nedoieten; 2. če ie zaradi du&övne ali telssne bolezui trajno nesptosoben izvrševati kralievsko- oblast. O ustanovitvi in prestanku namest- ništva sklepa narod-na skupščina s taj- nim glasovanjem. Če spozna nninistrski svet, da je na. stopil primer kralieve nesnosobnosti, prf- obci to narodni skupščini obenem z mne- njem treh zdravnikov. vzetih z domačih medicinskih fakultet. Na isti način se W- stoipa. kadar gre za prestnlon; d"'5li;';'! Clen LXf. Namestniška oblast pripada po pra- vu prestolonasledniku, ako ie polnoleten. Ako prestolonaslednik iz vzrokov, naštetih v členu 60.. ne more izvrševati namestniške oblasti, izvoli narodna skupščina s tajnim glasovaiuein tri kra- ljevske namestnike. Kvaljevski namest- niiki se voiijo za štiri leta. Po tem roku se mora, če je treba namestniStvo podaljša- •ti najmanj za leto dni. izvršiti nova vo- litev. Če mora trajati namestništvo da- lje, se izvrši volitev zopet za štin lcta. Namestniki smejo biti samo rojeni Srbi, Hrvati ali Slovenci. državljani kra- Ijevme Srbov Hrvatov all Slovencev, ki itnajo 45 let starosti in višjo izobrazbo. Preden prevzamejo kraljevsko ob- last, prisežejo namestniki ,pred narodno skupščino, ki jih je izvolila: da bodo kra- lju zvesti in da bod'o vladal.i po ustavi in državnih zakonih. Clen LXII Ce je eden izmed treh namestnikov začasino odsoten a'H zadržan. smeta dru- ga dva namestnika tudi brez njega 6- pravljati državne posle- Clea LXIII. Za vzg'Ojo nedoletnega kralja skr- be namesiuiki. Za imovino nedoletnega kralja sc brigajo varuhi določeni s kraljevo opo- roik'0. Če umirli kral.i ni določil varuhov. Jili imenujejo namestniki dogovorno.z dr- žavnlm s/vetom. \ Clen LX!V. Do izvolitve namestnikov izvršuje ministrski sv«et ob svoji odgovomosti kralievsko oblast. Clen LXV. Ce kralj umre ali poda ostävko, prc- vzame prestolonaslednik, ako je polno- leten, taikoj vlado ter objavi to narodu s proiklamacijo. V roku desetili dni priseže pr&d narodno skupščiuo. kakor je pred- pisano. Ce je bila narodna skupščina , prej razpuščena. nova Pa še ni izvoljena, se skliče stara narodna skupščiua- Clen LXVI. Ce ni kralj ob smrti zanusti! mwske- ga potomstva, toda bl bila kra\jic?a ob časii kraljeve smrti noseča, izvoli narod- na1 skupščina začasno namestnike, ki v/- vrSujejo kraljevsko oblast saniG do po- roda. Vlada mora pred i> ,rolitvijo name- stnikov predložiti narodiit skupščini nine- ! nie treh zdravnikov, vze;ih iz domačih medicinskih fakultet. o Uraljičini noseč- tiosti. Isto velja, če bi prestolonaslednik umrl in bi bila njegova žena noseča v trenutku ikraljeve smrti. Clen LXVII. Ce ostane prestol po določilih te u- stave brez tiaslednika, prevzctme mini- strski svet kraljevsko oblast ter takoj sklice narodmo skmpščino n? posebno za- sedamje, v katerem se odloči 0 prestolu. Clan LXVHI. Kraljeva civilna lista se določi /. ,.a- konom. 2e doloöena civilna lista se nc sme povišati brez pristanka narodne skupščine, ne zmanišati brez pristanka kraljevega. Kraljevski namestniki prejemajo, dokler opravljajo svoje dol/nosti, iz državne blagajne tolilco. kolikor jim do- loči narodna skupščina ob volitvi. (Dalje prih.) Sokoistvo. Celjski Sokol vabi one, ki se udele- ze'v nedeljo zapnega zlota v $ štanj in refkiktirajo na polovično vožn^ , da se zglasiio v petek od 6.-7. ure popoldne v društveni pisarni (mestna osnovna sola), kjer se bodo izdajale izkazriice za polp- viöno vožnh) po železnici. Članstvo v kroju in članice telovadke odpotujejo z \iakom v nedeljo ob 8. uri 10 min. dop. Za civilno občinstvo odhaia iz Celja ob 12 uri 30 min. poseben vlak. Udeleženci nnajo istotako polovično vožnio seveda proti zgoraj tiavedeni izkaznici. Telovad- ba gojenk se vrš-i odslei vsako sredo in .peteik od 5. do 6. ure pop., za moško Oeco vsako,sredoiin soboto od pol 2— tri četrt '3. ure popoldtie- S telavadbo se prične že 1?. cziroma 13. tni. Iz Šoštania. Dan 14. avgusta 1921, ko bo zlet celjske sokol&ke župe1 v ^oštanju, napoči skoraj, Bratje in sestre! Ste se že pripvavili za ta svoi dan? V Šoštanju i- •mate s-ovrar/-ni;ksv U'< V:n bodo ostro so- dili in ki V'as bodo, ako bo le koiiekaj pri- like za to, tudi obsodili. ülejte torej, da boste tako oboroženi, da Vam ne bo mo- gel nihče, tudi ne najstrupeneiši sovraž- nik do živega! Zato razstavite vse svoje lepc sokolske lastnosti in izbrišite vse, kar bi Vas utegnilo kaziti! Vase vedenje bodi brez napake, da Vam ne bo mogel nihče ničesar očitati. Po obleki se sodi človek. Sokolski kroj ic prazniško obla- čilo. Radi tega pa bodi Vaš kroj temu ko- likor mogoee odgovarjajoč- Vaš pisani kroj bodi odsev Vaše lcpc notranjosti. Bodite oblečeni !epo kakor svatje, ki bite na veselo žcnitovanje. Ravnajtc s^ po besedah: Kroj sokolski mi pristoja. Nihce ne oskruni kroja! Vase veselje bodi prji- vo sokols'ko, ki se lime brzdati in oniejiti, kadar je potreba. V ta namen ua je po- trebno, da ste svoji jjospodarii. Trcznost in zniemost bodita ta dan Vasi vladarici. 2e po besedah Vas mora slelicrni spo- znati, da ste Sokoli. Pregovor pravi: moža po govorjenju, ptiča po perjti. Oo- vorite našo lepo sloven^eiuo čislo brez tuje primcsi. Ako ljubite svoj jezik. Ijubi- te tudi svoj narod- Bratje in sestro! Zlet 14. avgusta 1921 pokaži, kakšen inora bi- ti Sokol. Ako boste taki. bodo imiolknili Vaši sovražniki, ki bodo razoroženi in jlh boste potegnili v svoie vrste! Sokol- stvo bo le tedaj doseglo svoj iiiMiien, ako bo Sokol vsak Jugoslovan. Kadar so sTi v bo.i špartanci, so se ozal.išali. Sokolova- nje je bo] Icpega z nelepiin. X ta bo.i pa pojdimo lepili teles in lepih duš. 1 Iz Slovenjgradca. Prvi samostojni na- stop sokolskega društva Slovenjgradec dne 7. avg. 1921 je pokazal. da ni šla do- ba niegovega še ne dveletnega obstoja brezuspešno mimo njega- Nastop nekate- rih elanov in članic je bil prav dobcr. Prireditev je počastil ravno ta dan tu nn- vzoči minister in kraljevi namestnik g. Hribar s svojim obiskom ter imel ob slo- vt'Sii na Sokolstvo krasen navdusujoč nagovor. Nastop se je izvršil prav po so- kolskih načelih brez običaino ob takih pnililkah sledeče mu šumne ljudske vese- lice, spojcne s pitjem alkoholnih pijač ter v zgodnje jutranje ure trajajočini plesom. Mladi Sokol. le tako naprej po zaertani poti do papolnosti! Zdravc! Sokol Dravograd-Meža društva Muta -Vuzenica priredi 28. avgusta svoj prvi javen nastop v Dravosradu. Opozarja se že sedaj vsa sosednja društva na to pri- Mditev, katere spored bo .iako zanimiv da se polnoštevilno udeleže prvegn na- stopa novo wstanovljenega odseka na naši se'verni meji. Sokolski zlet v Sevnici 7. tin. ic bil sijajna manifestacija sokolske in državne niisli v Posavju. Za hujskanie sevniškega kaplana, da bo v kratkem vsak SokoHz- kljuöen iz katoliške cerkve, se ljudstvo ni zmenilo 1 ti je prišlo v ogromnih množi- cah. j Turistika in sport. Za šahovsk! turn!r v Celju so bi Ie v seji akcijskega cdbora dne 5. tm. v Zagrebu sprejete prijave slede- čih. !graicev: dr. A. Banekovic (Zagreb;, dr. Čadež (Ljubljana), dr. Al Erdey (Sombor), F. Ferjan iLjubljana), dr. J. Kockar in I. Kohn (Osijek), Em. Kö- nig (Kubi), dr. E Kramer (Maribor), Al. Nic 'or (Vel. Bečkerek) Fr. Peyor (Zagreb), Fr. Poljanec (Ljubljana), K. BožiČ (Zagreb), dr. R. Trsteniak («0- privnica). V. VukoviC (Zagreb/ Prljal^eljska nogometna tekma Slov. sport, klub Celje : Slov. sport klub Mari- bor v nedeljo 7. tm. v Mariboru je konča- la z 7 : 1 v prid SSK Maribor. S K IHrija v Ljubljani priredi povodom proslave desetletnice obstoja due 13., 14. in 15. tm. velike sportne tekme v nogornetti, plavanju, lahki at- letiKi, :: nskem rokornetu in tenisu. Podružnica Slov. Plan, dništva-» v Rušah je v nedeljo 7. tm. na zelo sloves^n način ofe udeležbi nad 4000 ljudi nfnznovalo svoio 20-!etnico. Tekmo v v plavanju in skoku za pr- venstvo Jugoslavije priredi Sportna zve- za v Ljubljani v zveri s Plivačko sekciio J. O. O. v Zagrebu dne 2i. avgusta na Bledu, hotel Petran. 'Podrobni program je razvWen iz Sportnih Hstov. Ob 1b- " nato pies in prosta zabava. Pri vseh prt- SSiwah i«ra zdraviliSka godba- Zmago- valci dobe nagrade za prvenstvo Jugo- slavije, in sicer pri kategonjah do 5 pri- i jav prvi, pri kategorijah s 5 prijavami pr- i va dva, pn onih z veL priiavami prvi tri- je. Prijavnina se določi na 10 krou za ysako toökio in osebo. Prijave inorajo poslati klubi skupno s prijavnino najka- sneje 4o 15. avgusta, in sicer klubi v Sloveniji na »Sportno Zvezo«, ostali pa na naslov Reš, Sušak, Hotel Klotilde. Po tem roku dospele prijave ss upoštevajo le z dvojno «rijavnino. Jugoslovanski gasilec. Prostovoljno gasllno društvo v Skofjivasi priredi v nedeljo 21. avgu- sta ob 3. ur< popo'dne veliko vrtno veselico v Skofjivasi na senčnatem prostoru med obČinsko hišo in Hudinio. Ker jeto prva prireditev našega društva, pričakujeino, da se je udeleže ne sanio doimčini, ampak tudi naSi b'-.it- nji sosedie. GasUska župa Žalska vabi p. t. članstvo k mnogoStevilni udeležitvs 40 letnice in razvitja društvenega pra- porja pr. gas riruštva v Trbovljah- rudokop v nedeljo, dne 14. avgusts, kamor se vozi članssvo s polovično vozovnicö. Gasi'ci si lahko ogledajo ta dan zanimive naprave tamosniegri ve- likanskega premogovnika, ki sicer zi- sebnikom ni dostopen. D o p i s 2« Rogaška Slatina. Obeinski odbor ob- eine zdravilišee Rogaška Slatina je v svoji redni prvi seji slovenskega odbora sklenil soglasno: 1. Z navdusenjem po- zdravljamo sprejeto ustavo, katera nam s svojiimi določbami daje trdno jamstvo za obstoj mogočne in sr-ečne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V sp/ejeti ustavi vidirno edini popolni prcdpogoi za svobodni razvoj našega gospodarstva in procvit jugoslovanske kulture. 2. Kot odbor občinc zdravilišee Rogaška Slati- na, v katerem je Njegovo kralkvo Viso- čanstvo regent Aleksander bival pred leti več tednov, izražaino svoie prisreno veselje, da se je ponesrečil zlobni naklep zločinskega atentatorja na predragoceno žlvljenjc našega ljubljenega prestoloiia^ slednika- 3. Pozdravljamo zakon za za- ščito države kot skrajno potreben in pro- simo, da vlada izvaja določbe z vso od- ločnostjo in doslcdnost.io. Iz Trbovelj. Naš gjrent g. Franjo Mrcina gre na dvomesečni dopust. 2eli- mo mu krepkega ojaoen.ia njegovega z^iravja — ker vodstvo trboveljske ob- čine bi v sedan jih časih živčevje zrahlja- lo tudi železnemu človeku. Njegovo me- sto je začasno prevzel učiteli-domačin g. Robert Plavšak. Veliko dela in še večjo odgovornost zahteva vodstvo trbovelj- ske občine! Iz Trbovelj. General trboveljskih komtimistov Miha Koiren, narodni posla- nec je dorna in oblegan v svoji trdnjavi na Piškovcih, kakor pravijo, od razuih tajnih detekdvov in polici.ie. Vojne depe- še ne povedo. ali se bode vdal ali ne! No, baiiio vkleli, kni bo! Dr. Ivan Tavcar» znani sloven.ski i)i- satelj in politik, praznuje 29. tm. svoio 70-letnico. Svet'ovtit časnikarskl kongres se vrs» 14. okt. tl. v mestu Honolulu na otoku Havay. Kocenova proslava na Ponikvi ob U f.. (stoletnica rojstva in 50-letnica smrti) dne 7. tm. je sijajno potekla. Odkritje ^po^ minske plošče in poznejü ljudske slavno- sti se je udeležila ogro-mna množica na- rod a. Sprejem orožn. oiieiriev. V svrho do- polnitve castniškcga kadra sprejema ko- manda oetokupne žendavmcrije v BeQ- gradu v službovanje 50 rezervnih čast- nikov v činu poručnika ali podpotučnJkf - Pogoji so razvidni v pisarnah orožniSkih čet v Celju, Mariboru, Slovenfcradcu in Ptuiu Prošnje ie vložiti do 2.. tm. TS-odst'otni popust /a vozno Hstke «a vseh državnib železnicali jo dovolila ju- jfoslovenskim novinarjem — italijanska vlada- Naša vlada pa še premisliuje, če ni za novinarje UffodiUKr ari ?e\w voZ- njah luksus. XIII. svetovni kousre» e5peri«äH»r »v se je vršil s početkom 31. iuL v Pra&i. Zastopane so bile vse države sveta, tudi Jugoslavija. Zastopniki vlad vseh držav so zasigurali njih podporo. Izvolil se je mednarodni odbor za postav-itev spome- nika početniku 'esperanta dr. Zamenhofri na pO'kopaHscu v Varšavt »NOVA D G g A « Stran 3. Kronanje tumunske kralieve dvojice -kralja Ferdinanda in kraljice Marije se vrši definitivno due 24. sept. tl. v Alba Jii'liji (Karlsbnrg) na Sedmograškem. Narodno gospodarstvo, NEMŠKI KAPITAL V JUCiOSLAVlJI. Zagrebški strokovni časopis »Trgo- vac« je obiavil sledeči zauimivi elaneik: Skupina nemSkih kapilalistov se je obrnila na našo vlado s vprašanjem, ali bi mogli naložiti nemški kapita* v naših trgovskih in indastrijskih podjetiih. Od- govor vlade še ni znan- Vprašanje treba vzeli resno v pre- tres. V njem igrajo brez dvoma odlično vlogo vse panoge narodnega gospodar- stva, zlasti financijsko, trgov&ko, prome- tno in industrijsko vprašanie ter nemSki »Drang nach Osten«. Vsa vprašanja se tičejo v prvi vrsti naše države in držav- Ijanov, v nrna-go maniši meri interesen- tov. Naša država je nesporno agrania. njena industrija je šele v povoiih. Naša obrt je še navezana na tui materijal. In vendar krije naša zeinlja neizmerne na- ravne zaWa.de, ki bi mogli služiti silncniii razmahu naše indii'strije. Naše vode nu- dijo silne eirergije, mnogo velikih rek je sposobnih za plovbo. a naša niorska aba- la tvori vrata v Sirni svet. Česa nam manjka? Kapitala. Železniško omrežje na našem terito- riju je redko in neracijonelno zgrajeno. ker j-e služilo tiijim gospodariem pred- vsem v vojaške svrhe. Potrebitjemo to- re; praktičn^ železniške mreže, a grad- nja m>vih prog bi zahtcvnla oc-romnih sredstev, ki jih sami nimamo. Nemčija je tzgubila na eni strani kolonije, na drugi pa vsled konkurence Anglije in Francije velik del svojih cvropskih tržišč. Tudi na Rusijo sc ne bo moglo kmahi raeunatl. Nemški kapital ni eksploatiran. vsaj nc sorazmerno z mačjo, ki jo reprezentira. Zato išče novih torišč. kjer bo niogel ff- spešno nastopati in od koder bo dobival dovolj surovin in polfabrikatov za svojo mdustrijo. V poštev pridcjo države, ki röiajo slabo industrijo in čim ugodnejšo valutn, a mnogo prirodnega bla^a. Ta.ko je Nemčijo zainteresirala nasa država. VpraSanjc je, kakšno korist ali Skodo utegnemo imeti za slnčaj. ako se vgnc- zdi nernški kapital pri nas. Ako bi prepustili neograničeno eks- ploatacijo molohu kapitala. ki bi name- seal le svoje delavske sile, a iz zcmlje iz- važal lc surovine ali vsaj palfabrikate, bi ne imeli lc ekanoinskc škode, inarveč tudi socijalno. Ako pa z zakonom zasiffu- ramo domačemu kapitalu gotov procent delnic in gratis-delnic v korist državne?(i fisikusa, tedaj izvedemo naciionalizacijo p-odietij in soudeležba našega kapitala saiTKi bo regulirala dobiček nam v priioR. Poto-m zdrave ckonomske politike si moranm zasigurati, da se vcčina surovin podcla v naši državi sami in da se iava- ža lc minimum surovin oz. polfabrikatov, da se zaposli predvsem domače delav- stvo in domači strakovnaki. tuici pa le v toliko, kolikor bi ne mogli najti potrebnih moči pri nas- Na ta način bi potrebc pre- blvalstva krili z manišinii stroški, midili maiiueltiim in duSevnim delavcern nova popnšča, zdravi konkufenci nova polja dela, a daveni dohodki v nrid državnega feka bi se zvišali, nasprotno oa bi se te- mu primerno znižalo davčno breme pre- bivalstva. Pametno «zkoriščan tuj kapital bi bil za državo vir blagostnnia. Sicer pa hn-aino danes francoska in amerikanska Podjetja, ki so zelo povrSno koncčsijoni- rana v korist domacega prebivalstva 'in zato pac rm treba pomlSIjati. ali naj se tudi nemški kapital z racijonelno koncesi- io pripusti. Pri reševan.iu teh vitalnih vprašanj re treba kontrole parlamenta. kajti takSne fconcesije v,plivajo odločitno na vso na&o eikonomsko bodočnost in zato sma in mo- ¦ra o tern odločati eel narod pototn svoje- ga narodnega predstavništva. Ako bi od- iočitev prepuščali birokraciji, ki je na- vadno podkupljiva in ne »nzna patrijoti/- ma. bi utegnili doživeti katastrofo in eko- «lömsko odvisnost od fujih pritepencev. Kapital je kot voda ali ogenf — do- ber sluga, ali slab gospodar. Pametno u- Potrebljen kapital moremo üozdraviti, "ajsi se ponudi od katerekoli strani, pazi- ti pa moramo, da nam- korupcija ne nri- vede me&to slug gospoilarr <¦ •¦ •: -,ni »•obovali naši potomcl li M t: L .!. Žatec, dne 5. avg. 1921. (Uradno po- rocilo Zaveze hmeljarskih društev.) V oböe se lahko reče, da se je stanje bmelj- s.kih nasadov pri nas poslabšalo; vsled tega so cene tako poskočile. Cena žate- škemu hmelju iz leta 1920 je od 4000 — 4250 č. K za 50 kg; za hmeli iz prejsnjih let se pa plačuje od 1500 — 2000 č. K za 50 kg. Sploh pa sedaj nihče ne piodaja, nego vsak eaka še na zvišan.ie cen. Alvo v kratkem času ne pride do izdatnega de- ža, se bode cvetje", katcro misli prehajati v kobiile, .posušilo in odpadlo in potem ni izkliuceno, da bodo nekat^ri tuk. okoliši brez vsa'kega pridelka. Koncčno razpolo- ženie je miriro, pa zelo čvrsto. cene i a- i stoče. 2alec, 8. avg. 1921. Nekateri večji hmeljarji so se včeraj zmenili, da bodo letos plačevali za obiranje enega škafa hmelia p.o 3 K in dajali bodo tudi obieajno hrano: brez hranc pa najmanj 4 K od Škafa. Nekateri na§i hmeljarji so čudaki — predprodali so hmelj po 50—70 K za I kg in letošuii pridelek pa no komaj 100 K: ves poduk in vse prizadevanje liniclj. društva je zaman. Zalibog! II. brzojavno tržno poročllo. ^. Žatec, S. avg. I92J. Žateški hmclj iz 1. 1920 se plačnje !>o 5000 c. K za 50 kg. stareiši po 1500—3000 č. K za 50 kg. Ce- ne se dvigajo. — (100 č. P ~- 219 jg. K). Znižanje produkcije železa. V Ame- riki je produkcija železa letos padla za polovioo. Dočim je bilo lansko bto proiz- vedenih 18.1 milijonov ton, je znašal letos pr-oizvod železa le 9.4 milijonov ton. Državno podpiranic rudarstva. Mini- strski svet je odobril večji kredit ministr- stvu za šume in rude, da bo lnogcl pod- pirati rudarska podjetia- Promet nied Jugoslaviio in Ceškoslo- vaško preko Madžarske. V Pi ago je od- potovala posebna deputacija, da's češko- slovaSko vlado izdela nacrt inteiiziviiej- sega potniS-kega in blasovncga pj-ometa nied obema državama prcko Madžarske. Jugoslovensko gozdarstvo. Ministr- ski svet je podpisal naredbo o ureditvi giozdarstva v vscj naši državi. V vsei dr- žavi se bo osnovalo 12 pokrajinskih goz- darskih diirekcij, ki bodo upravno podre- jene naravnost ministrstvu za sume in rude- Njiho-v delokrog bo določen brez ozira na upravno razdeiitcv države. Za južne kraje bo pokrajinska direkcija v Skoplju, v Srbiji bosta v Aleksincu in Caöku, v Bosni bodo štiri dirokcijc ir. ?i- cer v Sarajevcm, Banji Liiki. Mosap in Tuzli, v Hrvatskt bodo v ZagrcV" V'in- kavcih in na Sušaiku, v Slo\' ..u v Ljub- Ijani, a za Vojvodino v Apalinu. Te di- rekeije se bodo delile v maiijše žnpne li- prave. Crna gora in Dalmacija bosta pod- rejeni župnim upravam v Bosni in Her- cegovini. Razen tega bo izdelan poseben načrt za razmejitev vseh gozdov v dr- žavi. Žigosanje v Srbiio in Makedonijo prodanega lesu. Ministrstvo gozdov In rudnikov, Glavno gozdarsko ravnatelj- stv-o, je pod st- 15.819 z duo 2S. jul. 192!, izdalo nasle'dmji odlok: »Vsem nadzorni- štvotn je odrediti, da obvestijo vse lesne trgovce in industrijalce svojega podroe- ia, ki prodajaio les v Srbiio in Makedoni- jo, da moca imeti vsak sortiment (deska. da mora imeti vsak sortiment (deska. Ietva itd.) žig firme, ki je les prodala. V svrho varnosti privatnc svojinc lesa v Srbiji in Makedoniji odreja č!. 36 srb. za- kona o šumah in či. 44 in 45 pravilnika, da mora bit! vsa roba žiffosana. To od- redbo je strogo sprovesti, ker se bo vsa roba. ki bo po 1. sept. 1921 prispela v o- značene kraje brez žiga, službcno zaple- nila po obstoječih zakonih.« Razpls dabave ovsa. One 17. avgu- sta 1921 bo od 10. ure dopoldne v uradu kr. drž. koniogojstvenihzavodov (račun- ski oddelek) v Zagrebu, Opattčka ul. br. 6» I. nad'sinopje) dražba za dobavo ovsa in sicer: l. Za zreWanio v Kutjevu, žel. postaja Pleternica pri Požegi 900 meter- skih stotov. (Dostaviti ga bo v bližnjo o- kjo'lico Kutieva). 2. Za konjčrejsko posta- io Stančič-Stakorovac, žel. oostaja Hugo Selo 1800 metersikih stotov. (Dostaviti ga bo v bližnjo okolico Stančič). Rok za vložitev ponudbe .ie do 20. oktobra 1921. PcMiudbene cene je. nastaviti ne všrevši transportne stroške. IzplaČilo sledi tako] po oddaji in ugotovitvi teže na podlagi voznega ali tehtničnega lista. Z l^ dinai- skim kiol'kom cpremljcne potiudbe ter pri- bližno 10 cxdstotkov kaveije od vrediuvsti ovsa po ponudem ceni j«e oddati oziroma posiati v zapečateni kuverti kr. drž. ko- niogojstvenom zavodu v Zagreb, Opatič- ka ul. br. 6, I. nadstr.. do goriomenjenega roika. Svetovni denami zavod. Severno- ameriške Zedinjene države dclajo na tern, da se ustanovi denarni zavod z 2.400 milijoni dolarjev. Ta zavod bi bil pooblaščen izdajati mednarodno vred- lioto. Ddničarji zavoda so lahko tudi druge države. Seveda bi glavno besedo v zavodu imela Severna Amerika, ki for- sira ustanoviitev takega denarnega za- voda kot upnica skoro vseh držav sveta in je torej sikrajno interesirana na razvo- ju mödnarodne trgovine. Savez Srpskih zemljoradničkih za- druga s sedcžem v Zagrebu ima 15. sept. svojo glavno skupščino v Vel. Bečkere- ku (Banat). Istočasno se vrši tarn kon- gres Saveza srpskih zemljoradničkih za- druga za Srbijo s sedcžem v Beogradu ter se izvrši združenje obeli Savezov. Izvoz denaij^ je üovoül finančni minister. Vsled tega bo v septembru poStno ministrstvo uvedlo zopet de- narnopisemski promet z inozemstvom po predpisih mednarodne po5tne kon- veneije. 500.000 kg kokonov (sviloprejk) znaša giasom novejših vesti naš pri- delek letos v južnih krajih. Vrednost se ceni na 7 miliionov dinarjev. Boifza 9. ct^rg^vistei. Curih: Berlin 735, Newyork 589, London 2175, Pariz 46.70, Milan 26, Praga 755, Budimpešta 152, Zagreb 350, BukareSta 762, VarSava 0.30, Dunaj 0.60, avstr. krone 0.56. Beog rad: Valute: francoski franki 324, leji 55.75, marke 51, napo'.eon-dori 128, devize: London 151.90, Pariz 326, Ženeva 690 Praga 52.50, Dunaj 4.63, Budimpešta 51.25. Milan 182. Zatitevajmo v vseli ; gostilnati >n kavarnah ; račuKsKe liste CMD! Prosveta. PROŠNJA IN OPOMIN CM PODRUŽ- NICAM. Ni več daleč čas, ko bo družba CM priredila veliko skupščino, na kateri bo predložila račun o svojem delovanju ter poročala o delu in napredku svojih po- družnic. Hotel bi, da bi bila letošnja bi- lanca CM družbe sijajna, -hot>?^ 1'., da bi uzrl v tej bilanci pokret celokupnega na- rodii k idealnemu delu narodne probuje v svrho njegove prosvefe, hotel bi, da uzrem v iej bilanci neoinajno poroštvo intenzivne narodne obrambe. Iz tega vi- dika vprašam Vas, cenjene CM podruž- nice: Ste-li storile v polni meri svoio dolžnost? Ste-li sklicale občne zbore? Ste-li pobrale članarino (12 K)? Ste na- znanile nove odbore glavne družbi? Ste priredile kaj v korist družbeni blagajni? Ste öskrbele, da se druzbeni nabiralniki zoipet svojemu namenu izroče? Ste pri- dobile kaj novih članov? Kako ste skr- bele za obrambni sklad? Kaj ste ukreni- le, da se rabijo po gostilnah in javnih lo- kalih raeunski listki? Ali skrbite za raz- pečavanje narodnega kolka? — Vse cenjene podružnice. ki se še v tem oziru niste ganile, prositno Vas, pokažite s svojim požrtvovalnim delom, da ni izgi- nila idealna ljubezen do skupne naše majke iz Vaših src, dokažite sovražne- mu tujeu, da nositc v svojem sreu nc- upognjen pogum, v svojem rodoljubnern delu pa nepremagliivo orožje obrambe. Kopja «Lege Nazionale« brusijo fašisti, skrhan in zlomljen meč »šulferajna« po- pravljajo in kujejo tiho, toda dosledno Vsenemci in nenasitnemu zmaju »Süd- marki« ustavljajo novo zobovje. Na no- ge vsi kadri CM podružnic, izvežbajte v boju za narodno prpsveto in obrambeno delo našo doraščajočo mladino, da bö nasa bo/na črta nripravljeua pioti sevetu in zahodu. — Ob tej priliki bi opozoril tudi našo akademsko mladino na naSe delo. Kk so 2erjavovi časi?! Ej, takrat je imela Družba v akademski mladini svojo o-poro. Bill so to delavci polni mla- dinskega ognja in ljubezni za narod. pro- sveto. In sedaj?! Obrnite svoje oči od i materijaliznia ter stopite na idealno pot ! dela za narodov blagor! i_______________ Razne vesti. Potopil se je ob Kaliforniji parnik »Alaska« z 200 potnlki. Umrl je na Dun<-.ju znsni velein- ciustrijali'C, pivovarnar Dreher. Zločlnski naklepi komunistov. V Novem Sadu so te üni aietirali nekega Studenta medicine iz Budimpešte, Člana terorističnega komunističnega komiteja, ki je prišel tja kot vojaški zdravnik s ponatejenimi dokumenti ?. namenom, da s pomočjo zločinskih tovariäev za- strupi vse vodrrake po novosadskih voja§n!cah in po poginu ce!e posadke izzove komunistično pobuno. Od miüjardarke do prostitutke. Te dni se je v nekem njuiorškem ho- teln zastrupila mis- Sara Cowen, hči umrlega amerikanskega milijardarja in »Kralja železnic«. Po smrti očeta se ie kot dedinja par sto miliionov dolarjev vrednega premoženj?. poročila iz Iju- bezni z poslovnim prijateljem svojega očeta. Bila pa \e udana pijanstvu. od čcsar je mož ni mogel odvrniti. KonČno so je od nje ločil. Padala je vedr.o nižfe in postala končno prostitu!:Vca. Nedavno sc je zastrupila. Vesti o preosnovi vlade. Beograd, 9. avg. Danes se je pojavüa vest o preosnovi vlade. Skoro gotovo pa ne pride do iega pred ok- tobrom. Pogajanja se ne bodo nada- ljevala pred septembrom, dokler se ne vrnejo zastopniki klubov, ki se pogajajo, ir kopališč, in dolder se ne vnie s potovanja Pašič, Id še ni niti odšcl. Ko sekončajo pogajanja dele- gatov radikalnega in demokratskega kluba glede delovncga progratna, bo seja plenuma obeh klubov, v kateri se bodo dogovori delegatov spreme- nili in popravili. Izvoz mesa. Beograd. 9. av.ee. Ministerstvo za trgovino in industrijo ie preieio predlog gospodarsko finančnega komi- teja, naj se odpravi carina na izvoz rr.;±sa in naj se dovoli izvoz svinj do 30 kg. Položaj v Ruslji Kodan j, 9. avg. Promet se je v zadnjem času zeio skrcü, kar je polo- žaj v gubernijah, kjer trpe lakoto, še poslabšaio. Do konca juiiia ie urr.r'.o na koleri 130.000 oseb. Prepovedan Jzvoz krmll. B o o g r a d . 9. avg. S skiepom gospodarsko-finančnega komiteja ieod dar.es prepovedan izvoz vseh vrst kr- mil (sena, slame, cvsa, melase, zclroba. krmiltie repe itd. Touio na. minuto te^ejo Suttner- jeve ure svetovnoznane marke »IKO«. Suttnerjeve ure se dobijo v vseh vrstah in cc-nah kakor tudi dragulji in druge potrebžčine. Nä željo se Vam dostavi prekrasni cenik, ako poSljete za poSt- tiino 2 kroni na tvrdko H. Suttner, Ljubljana, St. 983. I7IISI9 ntcoändcurRl ^s le^ ves mrčes nioia poginltl, Je se vporabijajo moja preiz- kuSeno najboijSa in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poüske in hišne midi 12 K, za podcjane16 X, ščurkeposebno močna vrsta 20 K, posebno močna tinkturaxa stenice 15 K, unlüev. moljev 10 in 20 K, prašek protl mrčeaom 10 in 20 K, tinktura proti uSem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši prl žl- vini 5 Jn 12 K, prašek za u51 v oblekl in perüu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadjuln zeienjadi (uničevalec rastlin) pra- šek proti mravljam 10 in ?0 K. Posre- dova'c: imajo popust. PoSiija pD povzetju Zavod za ekspor* MJünKer, Xagreto 37, <$>e*r!n)8lta »ilca 3. 556 32 Trpvins poitvii MÄRIJÄ BAÜMGÄRTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CrZLJE Zaloga lesenega in tapetniSkega po- ll i.^tva vse!*! slojfov _____ 156 50 28 RazšlFlojfs Jovo Qobo"! Strm4. »NOVA D O » A « r:t»\. Q3 Poitnitak. " ^¦"|| ......... $*otiriižntca ss1 ====== t.™«« 810598 LjublJansRe kreditne banKe v CeIJti ž 75n76 I Delniška glavnica 50,000.000 kron. | - CCMTRALA V LJÜBLiÄUl - [ Kcerwni fondi tad 45,00g.0C0 fcr»n. | «-___—^-^——— Podpužnice v Spfitu, Trstu, Sarajevu, Gobies, iffar/boru, Bos*av!jah» Piuju in ttrežscah. ;:4 50-28 Sprejema VlOge na RSijIZtce in tekočl SKSR Kuptije in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, 1 račun pro« ugodnemu obrestovanjtt. ^S**S valut In dovoljuje vsakovrsine Uremte. W f*- pr» nr ]Pr»odaj» srečke državne razpedne loter>ije. -^l -A -*•* "^JLJ Regisf?*ov. kreditna in stavbena M4 mLT M dp--'—- - iwSine *ldg* in jlh "S-rrrš vceiju "LASTNI DOI&" ^»^«.myio* Rezervni zaklaifi 128.000 K. Rentnino in invaiidski davek plača zadruga, ne da bi ga vla^teljem zaračunala. 468 — 54 Hranilne viogei 2,000.090 It Zahtevajmo v vseh gosfiinah in kavarnah računske liste CMD! Lastnica in izdajateijica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Ceiju. 31 teden. IZli&Z o zaklanih živalih od 1 8. do 7. 8. 1921 v mestni klavnici v Celju, ! line mesarja. lil'l^^^ i1 L_______________l|s|gj^^^ s-1 Junger Lud......jj— j— 2j li------- | Janžek Martin. . . . jj- 1----------— I Jerič Šimon......— 1 - 1 7 ~ | Knes Bernard.....- — 1 ij 2 — ! j Rebeuscheg Franc. . — 3 2—'31 1 Suppan Ivan.....— 1------5 — Zavodnik Andrej. . . — 3------1— j Senič Franc.....— — — 1 — — j j PavJinc Franc.....—-----------3 2) | Fridrih Ivan.....- 1 - - 2 - j Voisk Adolf......-L- 12 2 1 | Čujel Franc.....—;—-------------- Esih Matija.....-j-------1 - Lapornlk Ivan.....— ¦------1------- Hohnjec Viktor. ... i!----------:------ Leskošek Ivan. ... ij------12- Urbaniič Adolf. ... 2j 3 1 — 3| — Zany Viktor......—j— 6 —------- Pun geršek Ivan . . . —------2 3j — , : ill Ali zahtevate | povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „Ndvo Dobo" Proda se popolnoma nov restavracijski stedilnik 260X90 tipe Lutz. Na- tančnejše "iformacije pri progovni sek- ciji ju:. žel. v Celju. 3 — 1 Učenca poštenih starišev in z dobro šolsko naobrazbo sprejme iakoj tvrdka Adalb- Globočnik vdova Žalec 2—1 Uoeiici in učenke se sprejmejo v tovarni »Zlatarka« d. d. GledaliSka ul. 2 preje Ft. Pacchiaffo 864 6—1 !ric2(eiir CELJE, öpecerijaka trgovina nadcbeloin drobno. 1286 52-45 »vsaRoypstng hskomne zvršuje v najmodemejši izpeljavi^ KazglaSi Hišni posestniki, ki za tekoče leto še niso plačali hišno—najemninskega vinarja in vodarine, se pozivljajo, da plačaio te doklade za prva tri četrtlet- letja tekcm 8 dni. Mestni magistrat Celje, dne 8 augusta 1921. Župan. Dr. Juro Hrašovec. CENB ZMERNE! TR GO VI1» A . m_, ja PeTra c4 • se rrlporota xa - ^ y zalogi vee nove so« i ki,. .He poirebSčine! « IPOSTREŽBA TOČIV0I* dobro izvežbana v špecer:;ski stroki in U Ij» 1» i 15? %r z döbrimi spričevaii se sprejme v tr- govlni Anton Močnik. Cel'eGlavni trg 8. 849 5—2" i?če se prmerns mesecr-a meblovana 8 O b Ö za dva gospoda v mestu alt bkblici. Natančneiša pojasnila pöd ^Soiidnbst« : na upravo lista. 2—2 Štavbeno in galan« tferijsko M?epar*ivo Änt. lo :c natl. Fi'anjo Ooižafli Celtfe. «tältä Phftz c ,šta ft -} Jafjolinili fine vrste je oddati 30—40 h!, pra§a se pri B. Sodin, lesna trpovina Celje (Sp. Hudinja) i.stotam se prodajajo suhs treske na drobno in debefo! 9|azSirja]t^ „Novo Dobo"! Suhe goba, laneno seme lit druge deželne pridetke kupuje «10 Majvišji dnpvnf cen$ specerijakc trgewina Celje • PETEK ft DRUB • Celje En pop iepih srednjeifelifcll» M, debrč 4a voiitjo in dir, je ua p.^odaj *; ^sščm« Alrtöd pH Vej^iku. Na zahtevo se lahko tudi eg'eaajo .' Ceiju. OskrbniMvo grašone Ainöd. 1 Štev. 153 pr. 21. Razpls. Predsedstvo tnestne obeine celjske r;/nc-•. .- j; ,\ službena mesta: f.) F**ö$izoH6rte§a pl ?r.i-nišk.iga pomočnife» pri mestnejn knj/govoJstvu s p/ačo najn/2/ega razreda /n z Jne- vnico primerno tcj p!ači. Pogoj.- primerna teoretičnaali praktiena predizobrazba; 2») starbcnL^a tnienärja v 9. piačimem razredu. 3 ) ^-^stnega fizika za fiksni mesecni pavšal i delokro^G'V:, ki ga predpisuje mestni Statut; 4 ) m&stnega iiraclnega predstojmka. Pogoji: z v.^brim uspehom izvršene juridične skušnje in poihičrii izpit. \ Prošnje, opremljene s potrebnimi svedocbar-'. *^; ce vlože do, dne 20. RfQUSta 1921. pri podpisanem uraci:. Mestni n:ag:s:ra: ce;]SKi, dne ?. avgusia ^921. 2upa:i : Dr. Hrasovec s. r. 1 c Ctotiilni jermenl 2 rovarne, mline. žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zaiogi pri Iv. Kravos, m&t*i» bor? Aleksandrova c. 13. 5-3 I Trgovlna z* galanterijskim, modnim in norimberškim J blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah I v Celju, na Kx>a,ljs*, Peti>a cemti. I I 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.^3Hi? ji 1 t dofavnica j d. z «K z. I Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. I Specijalna delavnica za popravila avtomobilbV In I precizijsk\h strojev. — Zaloga vseh vrst potreb§Čin 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd 52-36 TeFef. St. 167.