Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem oa dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine proste. Eingelangt am 7 - AUG. tMŽ mit -/- Beilagen ' -Téí&j LA VIT.- List ljudstvu v pouk in zabavo. Današnja številka obsega 10 strani in Gospodarske Novice. Katoliški shod vLjufeljani. Letošnji katoliški shod obeta postati nad vse veličasten. V vseh slovenskih in hrvaških krajih se pripravlja ljudstvo, da se ga udeleži. Začel se bo s slovesnim, posvečenjem slovenskega in hrvaškega naroda Brezmadežno Spočeti. Slavnostni obhod dne 24. avgusta bo izredno slikovit in čarovit. V obhodu bo korakalo okoli 2500 slovenskih Orlov. Iz mnogih krajev bodo prišli udeleženci v starih narodnih nošah. Pred skupinami se bodo nosile ,nebrojne društvene zastave iz vseh slovenskih krajev, na čelu stare zastave, pod katerimi so se Slovenci in Hrvati skupno borili in umirali za sveto vero in prostost Svoje domovine naisproti Turkom. V svečanem obhodu bo sviralo mnogo glasb. Prijavljen je tudi dohod 500 Cehov, med njimi bo o-koli 300 čeških Orlov in mnogo narodnih noš. Poljaki imajo v Krakovu poseben pripravljalni odbor in prijavljena je že mnogoštevilna udeležba. Poljski delavci pridejo z lastno godbo. Iz krakovske okolice pa pride velika skupina poljskih kmetov v svojih slikovitih narodnih nošah. Hrvati pridejo s posebnimi vlaki v Ljubljano. Iz Kranjskega je prijavljenih nad 7000 udeležencev. Tudi koroški Slovenci bodo imeli poseben vlak, za kojega se je oglasilo že 000 udeležencev. Vse hrvaške in slovenske dežele bodo odlično zastopane. In Slovenski Štajer? Vzdignimo se tudi mi, Še je Čas za odločitev in ipohitimo dne 24. avgusta v častnem številu v našo belo Ljubljatno! Mir je blizu. Prvi sklep, ki so ga balkanski nasprotniki v Bukareštu sklenili, je sicer iznenadil, a vendar razveselil ves svet. V Nišu nista Srbija in .Grčija hoteli ničesar slišati o kakem premirju na bojišču, v Bukareštu pa se je takoj sklenilo petdnevno premirje. Odkod namah in nenadoma ta prevrat?' Bolgari so se zadnje dni na bojiščih, prav vrlo držali, nasproti Grkom so dosegli pod občuddvjanim generalom Ivanovim celo važne vspehe, tako da je stik med grško in srbsko armado zopet pretrgan. !Med Bolgari je minula prvotna zmešnjava, sedaj zopet jafsno gledajo na pota, po katerih jim je hoditi. A tudi ves svet vidi, da položaj na bojišču za Bolgare ni tako nevaren, kakor se je domnevajo. Srbi niso napredovali, Grki so v 32 dni trajajoči vojski napredovali le za par dnevnih maršev in vrhu tega še jih je general Ivanov zvabil tako v stran, da je njih zveza s Srbi zopet pretrgana. Premirje se je začelo v četrtek, dne 31. julija •opoldne in je trajalo do torka, dne 5. avgusta opoldne. Ker moramo vrste za prvo stran vsled visokega števila iztisov prej pisati, bomo med najnovejšimi vestmi poročali, kaj bo od 5. avg. opoldne naprej: ali mir sklenjen, ali podaljšanje premirja, ali zopet kako presenečenje. V Bukareštu je sedaj velik sejm vseh evropskih držav, velikih in malih. Sicer se pogajajo samo Bolgari, Srbi, Grki in Rumunci, vendar tudi druge države zasledujejo pri teh pogajanjih po svojih poslanikih v Bukareštu svoje posebne težnje. Rusija in Avstrija podpirata Bolgarijo, ker nočeta, da se preveč oslabi. Avstrija Še posebej , podpira Rumunijo, ker si jo hoče ohraniti na svoji strani. Nemčijaj podpira Grčijo, s tem tudi Srbijo in Turčijo, nekoliko iz nasprotstva proti Avstriji, nekoliko pa iz gospodarskih ozirov, ker si želi na Balkanu zasigurati odjemalce za svoje industrialne izdelke. Omeniti raorar *no, da je nemška politika, v zadnjem času zopet bolj naklonjena Avstriji, posebno odkar se je zgodilo, da gresta Rusija in Avstrija pri mirovnih pogajanjih v Bukareštu skupaj, ker imata skoraj istoveten načrt za ureditev balkanskih razmer. Z nekako vsiljivostjo prinašajo sedaj nemški listi vest, da bo letos prišel cesar Viljem na lov k našemu' prestolonasledniku Francu Ferdinandu. 'Toda naši avstrijski uradni listi molčijo o tem. Anglija podpira Turčijo, a tudi Bolgarije noče preveč oslabiti, in posebno ker ne želi, da bi Grčija postala na morju premogočna. Francija zvesto podpira Rusijo, Italija nas. Kar si tiče Turčije, je svoje „zmagovite bojne pohode" nasproti Bolgariji ustavila. Enver beg še sicer sedi v Odrinu, toda vse velevlasti so edine v tem, da morajo Turki vrniti Bolgarom Odrin. Anglija in Nemčija delata na to, da bi se v nagrado Turkom zboljšala meja Midia—Enos. Zboljšava bo neznatna. Iz Bukarešta prihajajo te vesti: Rumunija in Bolgarija sta se že pogodili in bosta pri nadaljnjih pogajanjih skupno nastopali. Veliko nasprotje še je med Bolgari in zvezanimi Srbi ter Grki. Srbi in Grki so stavili zahteve, kakor da bi že s svojimi armadami stali v Sofiji, a Bolgari, kakor da bi bili najslavnejši zmagovalci. Toda zahteve so menda tako visoke, da lažje barantajo, popuščajo, se kažejo miroljubne. .Poroča se, da, med Srbi in Bolgari res že ni več mnogo nasprotij. Bolj nepopustljivi se kažejo Grki. Ne pustili bi radi Bolgarov na morje, in če že, ne privoli bi jim radi nobene/lahko dostop)ne, luke. Mogoče, da o pogajanjih v Bukareštu prinesemo med najnovejšimi vestmi že zelo zanimiva poročila. Na bojiščih. , Poročila o poteku dosedanje vojske so prihajala zadnji čas v svet skoro samo; od grške in srbske strani. Nasprotniki Bolgarov so vedno poročali o bolgarskih porazih in izgubah. Ce bi si kdo zaznamoval vso to .„napredovanje" Grkov in Srbov, biti bi morala sedaj že vsa Bolgarija v srbskih, in grških rokah in število padlih Bolgarov bi presegalo že število bolgarskega prebivalstva. Sedaj pa prihajajo verojetna poročila, da Bolgari sploh niso bili ne po Srbih, ne po Grkih tako tepeni, kakor se je poročalo. Na severnem bojišču, to je pri Zaječarju, Pirotu in krog Krive Palanke se Srbi sploh niso pomaknili ne za en meter proti Bolgarom, tako dobro so se držale bolgarske čete. Južna bolgarska armada pod spretnim vodstvom odrinskega junaka generala Ivanova, ki je štela več kot trikrat manj vojakov kakor grška, je spretno zadrževala sovražno premoč. Grkom se je posrečilo napredovati le nekaj kilometrov proti severu. Dne 30. julija pa se je posrečilo generalu Ivanovu doseči nad Grki velik vspeh. Se pred-no je nastopilo premirje, je bolgarsko desno ,krilo na Pečevem polju prodrlo proti jugu, zavzelo važne postojanke in odrezalo zvezo med Srbi in Grki. Tudi na levem krilu pri Kresni dolini so Bolgari napredovali, tako da, je grška armada na obeh krilrh obkoljena in ji preti nevarnost, da jo Bolgari napadejo za hrbtom, če se bodo sovražnosti po .5. avgustu zopet nadaljevale. Rumunska armada je dobila baje te dni povelje, da se naj zopet umalkne nazaj. O stanju in premikanju turške armade manjka poročil. Kaj bo z Odrinom? Usoda; Odrina se čudno suče. Na tisoče in tisoče bolgarskih junakov je storilo smrt za to mesto, cel krščanski svet se je veselil zmage Bolgarov, a sedaj so Turki brez boja zopet postalli lastniki tako važnega mesta. Svet se povprašuje, kaj bo z Odrinom, kdo bo pravi lastnik mesta? Ali bo ostalo,v veljavi znano londonsko določilo, da pripade Odrin in vso tracijsko ozemlje do črte Midia—Enos Bolgariji? Turki, ki so na sloviti Selimovi mošeji v Odrinu namesto križa zopet postavili polumesec, pregnali z mesta krščansko prebivalstvo, ali pa ga pobili, pravijo: Odrin je naš in ga ne damo več. Znani Enver-beg, ki je sedaj nekak gospodar Odrina, in pokrajine T racije, je baje sporočil turški vladi, da mesta nikakor ne pusti in ga bo branil na ¡lastno pest tudi proti volji vlade. Turški prestolonaslednik iJusu! Izedin je pretečeni teden vkorakal v Odrin, kjer je bil zelo slovesno sprejet. Carigrajski mohamedanci so priredili v mošeji sv. Soiije slavnostno službo božjo v zahvalo za zopetno osvojitev Odrina. Velike množice Turkov romajo v „sveto mesto" Odrin. Kaj pa velevlasti? Rusija in Avstrija zavzemata stališče, da se mora Odrin na vsak način odstopiti Bolgarom; Nemčija pa, ki je najstrupenejša sovražnica Slovanov, se postavlja bolj na 'stran Turčije, ravnotako tudi Anglija. Angleški državni tajnik Grey je dne 31. julija v seji angleške zbornice podal izjavo, po kateri' je namignil, da bi Anglija bila prej za to, da se Odrin prepusti Turčiji, kakor pa, da bi se skušalo potom evropskih velevlasti prepoditi Turke iz zavzetega, mesta. Angleško stališče se ¡sledeče razlaga: V skupni angleški državi je o-krog 200 , milijonov mohamedancev in da .bi se te še bolj priklenilo na Anglijo, je kramarski Anglež na strani Turkov. Nemčija pa ima tudi od Turčije velik dobiček pri svoji trgovini in računa, da bo nemška trgovina v evropski in azijski Turčiji še bolj cvetela, če se dela Nemčija prijazno ¡Turčiji in njenim željam po Odrinu. O Rusiji se govori, da bo o-na na vsak način pregnala Tlurke z Odrina in da ji bo pri tem Avstrija pomagala. A kakor vse kaže, ne bo najbrž ne eno, ne drugo res, :ampak bodo Turki Odrin popustili le, če se jim bo zanj dalo 'dobro odškodnino. Turška vlada je poslala na velevlasti poročilo, da zahteva¡ radi varstva Carigrada in Darcla-nel, naj bo reka Marica bodoča meja med Tiurčijo in Bolgarijo. Ta meja je baje življenjsko vprašanje Tjurčije. Odrin se je zopet zasedel, da se ugodi vroči želji turške armade in celega mohamedainskiega prebivalstva. Ce se tem turškim željam ugodi, je Turčija pripravljena, uvesti v Armeniji in Arabiji od Evrope zahtevane preosnove na korist tamošnjih kristjanov. ¡3 temi sladkimi besedami hoče Turčija slepiti Evropo. Novejše vesti pravijo, da je baje Turčija pripravljena, Odrin Bolgariji vrniti pod sledečimi pogoji: 1. Odrin postane skupna last; 2. imenuje se verski zastopnik sultanov; 3. i meja Enos—Midia se Turčiji v prilog spremeni. General Ivanov — junak. Sedanji vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Ratko Dimitriev, se je nasproti, poročevalcu dunajskega lista „Reichspost" posebno pohvajlno in navdušeno izražal o generalu Ivanovu, ki vodi bolgarske čete nasproti grškim. Rekel je: V prostoru Gjevgjeli—Seres—Kavala je imel general Ivanov, že znani junak izpred Odrina, v celem 26.000 mož na razpolago, Grki več kot trikrat toliko. Vsako ped zemlje je moral grški sovražnik drago plačati s krvjo svojih najboljših vojakov. Južno krito Ivanove armade je bito napram Grkom v taki manjšini, da se je moralo umikati. Toda umikanje se je izvršilo naravnost duhovito, tako da vojna' zgodovina zna samo še za en primer, namreč umikanje velifkega vojskovodje Napoleona,. Ivanov se je sicer umikal, toda neprenehoma še je delal izpade, tako da se je držal med reko Vardar in jezerom Dojran od 30. junija do 10. julija. Njegovo zadržanje je bito junaško, neverjetno drzno. Po tem se je umaknil čez goro Bjelas-nico. Dva dni prej sem (brzojavil Ivanovu: „Drži se še 24 ur ali pa umri — toda pred Bjelasnico!" Držal se je dalje časa, kakor sem zahteval in jaz neprikrito občudujem junaštvo Ivanovo. Car Ferdinand nima sredstva, da bi Ivanova primerno odlikoval. Da se je Ivanov tako dolgo držal pred Bjelasnico, s tem je rešil dve diviziji generala Kovačeva gotove pogube, ki sta se pred Srbi umaknili čez Radovište v Strumino dolino proti Džumaji. Rešil je [dve diviziji, 150 topov, 1200 voz z živežem in strelivom — vse to je zasluga Ivanovega. Bjelasnica vzbuja v vsakem Bolgaru žalostne spomine. Grški cesar Bazilij je dal ondi 15.000 ujetim Bolgarom iztakniti oči" . . . Kaj se govori o dr. Danevu. Da je prišla Bolgarija v tako veliko zagato: da se je vojna sreCa¡ začela obračati naenkrat proti Bolgarom, da so se Rumuni in Turki prikazali naenkrat za hrbtom Bolgarov, da je bila Bolgarija kakor v kletki, od vseh strani obdana od sovraánikolv; krivda na tem se v Bolgariji splošno pripisuje prejšnjemu ministrskemu predsedniku dr. Danevu. Ksli-ko je resnice na tem, pokarala bo preiskava, ki je naperjena proti njemu. Istina pa je, da je Danev danes ujetnik, ki se ne sme prikazati med svojim ljudstvom. Ko je dan pozneje po njegovem padcu prišla njegova soproga Iv sofijsko bolnišnico, so si ranjenci trgali obveze in prisilili s tem gospo dr. Daneva, „soprogo izdajalca", da je takoj ustavila) svoje gotovo požrtvovalno delovanje. Ko je zazvedela armada v o- \\ v kopih, pri Sultantepe, da je odstopil dr. Danev, je vriskala veselja. Na vsak način je igral dr. Danev dvostransko ulogo. iN a eni strani je vse pripravljal za vojsko zoper zaveznike, na drugi strani pa je izjavljaj, da je pripravljen za pogajanja v Petrogradu m da se bo kakor najprej odpeljal v to svrko v Petrograd. Toda ni se odpeljal, a tudi njegova skrb za vojno srečo je bila čudne narave. Dejstvo je, da se je vojni načrt vrhovnega poveljnika Savova izdal ruskemu vojnemu zastopniku v Soliji in da so zanj zvedeli preko Petrograda tudi ¡¡Srbi in Grki. Za to je bilo sajmo-umevno, da se je hitro obrnila vojna sreča, ko se je pri sovražnikih izvedelo za bolgarski vojni načrt. Dr. Danev ni bil len in je takoj, ko se je vojna sreča začela obračati, napadel v sobranju Savova zaradi pogreškov pri nastopu bolgarske armade. Med Savovom in dr. Danevom je prišlo na to v ministrskem svetu do burnih prizorov, Savov je hotel dejanski napasti dr. Daneva. Toda Savov je vendar le moral odstopiti in vrhovni poveljnik je postal Ratko Dimitriev. Vsakdo mora izprevideti, da je sprememba vrhovnega poveljstva, ko je bitka že v polnem razvoju, nesreča za vsako armado in najsibo naslednik še tako nadarjen, kakor je general Ratko Dimitriev v resnici. Toda višek zmešnjave je nastal v Sofiji, ko je prišel oni telegram generala Kovačeva, da sta dve bolgarski diviziji zgubili medsebojni stik in da je prodiranje Srbov nevzdržljivo. Vsebina telegrama in podpis nista pristna, ampak potvara, kakor se je sedaj izkazalo. Se sedaj se ni našel papirnati trak, na katerem bi brzojavni aparat zarisal ono sporočilo generala Kovačeva. Dr. Danev je mešetaril z onim telegramom in svetoval, da se Bolgarija uda na milost in nemilost. Toda tega niti kralj, niti sobranje niso hoteli uvideti in dr. Danev je padel, na njegovo mesto pa je prišel dr. Radoslavov, ki se je začel -pogajati na vse strani. Tudi vojna sreča Bolgarom ni več tako nemila, nasprotno so dosegli nasproti Srbom in Grkom zopet ugodnejše stališče. Ravno to je Grke in Srbe nagnilo, da so v Bukareštu naenkrat sprejeli petdnevno premirje, koje so še par dni prej tako ošabno odklanjali. Kje bo nova meja? Rumunski in bolgarski zastopniki v Bukareštu so se dne 3. avgusta na posebnem, sestanku glede nove rumunsko-bolgarske meje sledeče zjedinili: Meja bo šla 12 kilometrov niže mesta Balčik ob Črnem morju, potem dalje 10 kilometrov južno od Do-briča in končuje 9 kilometrov zahodno od mesta Tur-tukaja ob Donavi. Bolgari so se tudi zavezali, da bodo podrli trdnjavi Ruščuk in Sumla ter, v okrožju 20 kilometrov ob meji ne bodo zidali novih utrdb. Zahteve Srbov in Grkov glede meje so sledeče: 1. Zavezniki zahtevajo kot mejo strugo reke Strume, pričenši pri stari turško-bolgarski meji do kraja Sarbdara, od tam do gorovja Džangel, zatem sledeč razvodju Traara, od tam severno in se-verno-vshodno do gore 1152, zatem preko Mestara na Kuko, zatem preko Sipkove na Dalibosko do razvodja do gore 1162 pri Kuzlarju, od tam v smeri na Tzegdalo čez Morgasan, zatem čez Mekovo in Toka-džido do Kordžale, zatem proti jugu na Kaplaktepe in Galiertepe na Egejsko morje tri kilometre vshod-no 'Makrija. 2. Bolgarija se odpove vsem otokom v Egejskem morju. 3. Odškodnino za prebivalce in u-ravnavo že poprej označenih spornih vprašanj, ki se tičejo srbsko-bolgarske meje. 4. Jamstvo za prostost šol in cerkev grških občin v Traciji. Bolgarski zastopniki so napram zahtevam Grčije in Srbije predložili dne 2. t. m. te-le protiza-hteve: 1. Nova meja med Bolgarsko na eni in Srbijo ter Grčijo na drugi strani naj se prične'» na1 stari srbsko-bolgarski meji in naj gre potem med Kumar novem in Krivo Palanko na jug na (Ovčje polje. Odtod med Velesom in Stipom čez Vardar do Murihova pri Bitolju in potem čez Maglen, Gjevgjeli in Kukuš, čez Strumo k Orfanskemu zalivu, tako da ostanejo mesta Kriva Palanka, Kočana, Kratovo, Stip, Rado-vište, Strumica, Dojran, Seres, Demir Hisar in Ka-vala pod Bolgarsko. 2. Bolgarska ne prevzame glede Egejskih otokov nobenih obveznosti, Češ, da spada vprašanje Egejskih otokov edino v presojo vele-vlasti. 3. Bolgarska ne prizna nikake zahteve po odškodnini in o teh vprašanjih sploh noče razpravljati. — Bolgarska pristaja na to, da se sporna vprašanja glede stare srbsko-bolgarske meje rešijo pred mednarodno vojaško komisijo, ki naj jo imenujejo ve-levlasti. 5. Bolgarska sprejme načelo, da naj vse balkanske države v svojem ozemlju uvedejo šolsko in cerkveno Svobodo. — Kakor je posneti po novejših poročilih, še do sedaj ni prišlo do sporazuma glede meje med Bolgari, Grki in Srbi. Opaziti pa je, da postajajo Srbi in tudi Grki napram Bolgarski nekoliko odjenljivi. Veliko izgube Grkov. Iz Aten se poroča, da je grška makedonska armada zgubila 35.000 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Skupno znaša izguba grške armade proti Bolgarom 40% vojakov. Te velike izgube kažejo, kar ko hrabro se je borila bolgarska armada pod .poveljstvom junaškega generala Ivanova. Grki so v tej vojski zgubili več mož, kot pa jih ještela njim nasprotna bolgiarsjca armada. Da mora biti grška armada precej o- sla£>ljena, spričuje tudi dejstvo, da se je začela sedaj, ko vlada premirje, grška armada ( umikati proti jugu; iz tega se da sklepati, da( se ne smatra za dovolj močno, na prejšnjih postojankah se meriti z Bolgari. Premirje podaljšano. V pondeljkovi seji zastopnikov balkanskih držav v Bukareštu sa je na predlog rumunskega ministrskega predsednika Majorescu-ta podaljšalo premirje za tri dni, to je do petka opoldne. Albanija. Po sedemmesečnih posvetovanjih, tekom katerih bi se bila Avstrija skoro zapletla v vojsko, je kočljivo albansko vprašanje skoro povsem rešeno in samostojna kneževina Albanija je ustanovljena. Samo južna 'albanska meja še ni določena, drugače pa ima sedaj Albanija) že določene tudi svoje temeljne zakone. Zadnja konierenca ((sestanek) veleposlanikov v Londonu je sklenila: „.Albanija se ustanovi kot samostojna, po določilih prvorojenstva dedna1 kneževina. Pod varstvom velesil je neutralna (ne more sprejeti in ne sme napovedati vojske kot Švica). Tekom šestih mesecev imenujejo velesile kneza, Z imenovanjem kneza se uvede tudi uprava in orožništvo. O-rožnijštvo bo obstojalo iz Albancev, ki mu bodo poveljevali švedski častniki. Izvršilni uradi bodo le domače oblasti, ki bodo vodile upravo. Mednarodna u-pravna komisija, v katero so poslale vse velesile po enega zastopnika in Albanija tudi enega, bo imela le nadziranje, a nobene izvršilne pravice. Samostojnost je tedaj Albaniji vsestransko še precej dobro zajamčena, največ po zaslugi Avstrije, ki je vedno delala v tej smeri. Dva mladinska shoda. Zborovanje zastopnic D. Z. v Mariboru. V soboto, dne 2. avgusta,, so se zbrale zastopnice Dekliških zvez v Mariboru v dvorani katoliškega delavskega društva, da se pogovorijo o važnih v-prašanjih naše dekliške organizacije. Došlo je blizu 100 zastopnic od vseh strani. Zastopnik S. K. S. Z. Žebot je otvoril zborovanje in imenom naše osrednje organizacije pozdravil došle mladenke. Shodu ste predsedovali Anica Kren in Marija Drev. Prva je dobila besedo Poljanec Micika od Sv. Antona v Slov. goricah, ki je v lepi besedi razpravljala o razmerju Marijinih družb !z Dekliškimi Zvezami, dajala nasvete glede poročevanja v liste in vspodbujala tovarišice, da se v zvezah ogibljejo vsakega prepira. O , važnosti dekliške organizacije je v imenu obmejnih deklet govorila Julijana Cepe od Sv. Križa nad Mariborom. Julijana Petrovič, zastopnica dunajskih slovenskih deklet, je govorila o naši narodni noši. Priporočala je mladenkam, naj v Dekliških zvezah gojijo narodno nošo, naj se držijo lepih slovenskih navad in naj skrbijo, da se narodna noša in stare navade, kolikor je sploh mogoče, ohranijo med našim ljudstvom. Ploh Marija iz Središča izrazi svoje mnenje glede na/rodne noše in prinaša sliko, kaka je narodna noša v Središču in okolici. Profesor dr. Kovačič v daljšem govoru opisuje poitrebo, da se narodna noša v naših kra)jih, zopet o-živi in dobi svoje mesto. Varujmo narodovo last, ne stopajmo po stopinjah tujcev. Slovenci imamo lepo narodno nošo, katera pa se ¡vedno bolj in bolj izgu-bavlja. Tuja moda, tuji običaji so se pri nas udomačili. Dekleta, skušajte potom vaše organizacije naši narodni noši zopet pridobiti stari sloves. Lepa naloga Dekliških Zvez pa tudi je, da gojijo treznostno gibanje, da se borijo proti pijančevanju. Nato se je še glede narodne noše sprejela sledeča resolucija: „O krožja Dekliških zvez naj v svojih delokrogih zbirajo narodno nošo, jo gojijo in naj o vspehih poročajo uredništvu „Našega Doma." K besedi so se Še na to oglasili: Stritih Mimika s Pilštanja, Drev Marija, ki je pozdravila zborovanje imenom Savinjskega! okrožja Z. S. D., in Poljanec Micika od Sv. Antona. Delavni organizator naše mladine, č. g. dr. J. Hohnjec je iskreno pozdravil zbor deklet ter je podal več važnih nalvodil glede dekliške orga$niza,cije. Shod sta pismeno pozdravili Trezika Sketa iz BraslovČ, Erna Razlag in Lojzika Kovačič iz Pituja. Predsednica je nato s pozivom na živahno delovanje Dekliških zvez ,zaključila lepo vspelo zborovanje. Mladeniški tabor na Črni gori. Mlaideniči ptujskega in mariborskega okraja so v nedeljo, dne 3. avgusta, zopet pokazali, ¡da so večinoma vsi v taboru naše krščansko-socialne mladinske organizacije. Od vseh strani so prihajali zavedni mladeniči na prijazen hribček. Orli iz /Središča, Maribora. Hoč in Slivnice so se sestali v Zupečji vasi, odkoder so skupno z drugimi mladeniči odkorakali v procesiji proti Crnigori. Malo nižje so se še nam pridružili ptujski Orli z zastavo, velika množica mladeničev in starišev. Ljudstvo je z velikim zanimanjem opazovalo moško korakajoče Orle v lepih uniformah in jih pozdravljalo. V romarski cerkvi na Gori je imel cerkveni govor poslanec dr. Korošec na podlagi reka: Ljubi svojega Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Priporočal je posebno mladeničem vernost, pošteno življenje, ljubezen in spoštovanje do staršev ter zvestobo in ljubav do svoje domovine. Sv. mašo je daroval preds&lnik hočkega „Orla", častiti gospod kaplan K. Seško. Po cerkvenem opravilu se je začelo pod milim nebom pri cerkvi mladeniško zborovanje. Otvoril ga je predsednik S. K. S. Z. državni in deželni poslanec dr. K o r o š e c. Pozdravil je mnogobrojne zbo-rovalce, posebej pa še navzoče poslance: Pišeta, Meška, Brenčiča, Ozmeca. Slavnostni govornik dr. Hohnjec je v svojem krasnem gdvorui polagal mladeničem na srce, naj s pomočjo naših krščanskih mladeniških društev pripravljajo sebi in svojemu narodu boljšo bodočnost. Odkar je cesar Konštantin proglasil svobodo krščanska, izginjajo narodi, ki niso hoteli sprejeti katoliške vere, katoliškaj cerkev pa je še ostala nepremagljiva do današnjega dne. Nepremagljiv ostane tudi naš narod na skali katoliške vere. Nemškutarstvo pomeni v naših krajih ne-značajno in nazadnjaško oboževanje tujstva, liberar lizem pa deluje za popolni propad našega naroda in priporoča mladini življenjsko lahkomiselnost in jo tako tira v propad. Naloga naše organizacije pa je, da vodi mladino po poti, ki pelje k pravi in trajni sreči. Mladenič bodi globoko in dejansko veren, pošten, trezen, skrbi za svoje zdravje, za svoj umski napredek in za plemenitost srca. Liberalci in nemškutarji stremijo z različnimi sredstvi za istim ciljem, s katerim je združena nesreča in propad slovenskega naroda, Mladeniči, vi pa pomnite, da je boljša bodočnost in napredek slovenskega narodai mogoč le potom naših organizacij, po načelih katoliške cerkve. Viharno ploskanja je sledila govoru priljubljenega organizatorja. Mladenič Felicijan je prinesel pozdrave vur-berških in šmartinskih mladeničev. Deželni poslanec Meško pozdravlja imenom naših pristašev ormoškega okraja ter polaga mladeničem na srce posebno še ljubezen do lepih naših domačih krajev. Mlad. Maj-henič pozdravlja imenom hočkih Orlov, Cestnik imenom mladeničeiv iz St. Vida pri Ptuju; Hren prinaša pozdrave mladeničev od Sv. Trojico) in posebno priporoča pristop v Marijine družbe. Imenom vrlih srediških Orlov govori mladenič Ploh in želi, da bi vsi mladeniči bili značajni. Kaplajn Baznik priporoča treznost in izobrazbo. S pijanci proč iz naših organizacij. Državni poslanec Brenčič pozdravlja zbor imenom ptujskega Orla in pravli, da je dolžnost naša, da delujemo vedno po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Predsednik dr. Korošec sklepno .poziva, da naj mladeniči s korajžo, s pogumom, brez bojazni gredo naprej po začrtani poti in naj se učijo in izobražujejo, kajti to je najboljše orožje proti našim sovražnikom, za obrambo domovine. Hočki pevski zbor pa je še zapel pesem „Hej Slovenci!", nakar je bil kratek odmor. Ob y23. uri popoldne smo odkorajkali proti St. Lovrencu. Naprej godba, potem 50 uniformiranih Orlov in na stotine mladeničev ter drugega ljudstva. Po slovesnih večernicah se je na travniku pri St. Lovrencu vršila javna telova|dba. Nastopilo je 50 telovadcev, ki so pod vodstvom brata Koresa izvajali proste vaje zelo dovršeno. Marsikateri mladenič je vskliknil: Tudi jaz hočem postati' Orel! Po končani telovadbi se je visokošolec brat Dostal zahvalil vrlim Orlom in jih navduševal k vstrajnemu napredovanju. Nato smo se razšli veseli vsak na svoj kraj. Cela prireditev je izpadla v splošno zadovoljnost in bo gotovo ugodno vplivala na razvoj krščanske in narodne organizacije v ptujskem okraju. Mladeničem Orlom pa kličemo: Le vedno tako naprej! Politični ogled. — Sv. oče. V pondeljek, dne 4. avgusta, na dan velikega in gorečega branitelja katoliških naukov, sv. Dominika, .je poteklo deset let, odkar so kardinali izvolili sina priprosteca kmečkega stanu za naslednika sv. Petra, za rimskega papeža. „Nisem vreden, nisem zmožen, pustite me . . .", se je takrat branil benečanski patriarh in kardinal Jožef Sarto, ko se je že pri prvi volitvi združilo mnogo glasov na njegovem imenu. Ker je ostala prva volitev neodločena, volilo se je drugikrat, tretjikrat — do sedemkrat. Pri sedmi volitvi je dobil Sarto potrebno število glasov. Dekan kardinalskega zbora ga vpraša: „Ali prevzameš izvolitev, ki te postavlja za papeža?" Odgovoril je: „Vidim v volji volilcev voljo božjo, pred kojo klonim s spoštovanjem svojo glavo, sprejmem." In katoliška cerkev je imela zopet svojega kr-milarja, vestnega, gorečega, neumornega. Ob desetletnici molijo katoličani Vsemogočnega in ga prosijo, naj stoji ob strani njegovemu zvestemu služabniku na rimskem papeškem prestolu tudi v bodoče. — Cesar sprejema v Išlu neprestano politične osebe, kar je znamenje, da so voditelji naše zunanje in notranje politike vsi na svojih prostorih in pridno pri deiu. Letos v politiki ni nobenih počitnic, radi tega jih tudi cesar ne more mirno uživati. Te dni slavi cesar 701etnico, odkar je imejitelj c. i. kr. dra-gonskega, polka štev. 11, ki leži sedaj v Brnu. Pri slavnostih v Brnu bo cesairja zastopal nadvojvoda Franc Salvator. — Slovensko-Hrvaško. Na Kranjskem padajo liberalne trdnjave drugo za drugo. tPri občinskih volitvah mečejo liberalce povsod iz občinskih odborov. Tako je prav! Posnemajmo v tem oziru naše kranj- ske brate tudi mi Štajerci! Z liberalnimi in ¡nemšku-tarskimi zapravljivci in zgagarji povsod iz javnih zastopov! Liberalec spada za peč. — Baron Skrlec ima posvetovanja s hrvaškimi strankami zaradi fl-az-vozljanja zamotanih razmer. Sklepov se ni storilo nobenih. Zelo neprijetno je dirnilo hrvaške politike, da novi komisar niti dobro hrvaški ne zna in ¡da se mora posluževati nemščine, da se razume s Hrvati. A tudi njegovo poznavanje hrvaških razmer ni vredno piškavega oreha. Hrvaške stranke mislijo, da. bodo kmalu voliltve za sabor, zato sklepajo že med seboj volilne pogodbe. Pravaška stranka je razcepljena v praRojec in 2 liberalca. Razmerje glasov je bilo sledeče: 'Tolminsko okrajno glavarstvo: naši vikar Abram 485, župan Rejec 491. Liberalni kandidat jo: Mikiavčič ¡530, Mikuš 514. Vseh oddanih glasov 1115, Absolutna večina znaša 508 glasov. Liberalni kandidat 'Mikuš je zmagal z večino 6 gtesov, Mikiavčič z 2 glasovi večine. Goriška okolica: Vseh. veljavnih oddanih glar sov 2102, absoluitna večina 1052. Dobil|i so:\ župnik Roječ 1070, Franci Obljubek (naš) 11047, Kovačič (naš) 1020. Liberalni kandidatje: Gorjup 1068, Furlani 1054, Klanšek 1028, Furlani ima 2 glasova večine, našemu Obljubku manjka 5 glasov. Liberalcem so pomagali do zmage starostrujarji !jz srda, ker so njih kandidatje popolnoma propadli. Gladilo stare struje „Gorica" in „Primorski list" so agitirali za liberalce. Pristaši stare struje so agitirali za liberalca, volili liberalca in liberalca tudi izvolili. ¡To je skrajno žalostno! Najsramotneje je, da se: da pristaš katoliške stra/nke zapeljati in agitira za liberalca! Mlada S. L. S. pa je pri teh volitvah pokazala, da ima £dino ona pravico, imenovati se čista S. L, S. Pri teh volitvah je ostala čista skozi in skozi. Z) nikomur se ni vezala,, kar je dosegla, je sajma dosegla. Te volitve so pa. tudi pokazale, da je mlada struja IS. L. S. najmočnejša stranka na solnčnem Goriškem! — Dne 1. avgusta se je vršila volitev iz mest in trgov. V slovenskih '¡trgih je bil izvoljen odvetnik dr. . Pod-gornik, liberalec. V Gorici in furlanskih mestih je vspeh naslednji: laški liberalci so dobili 972 do 1001 glas. Krščanski socialci so dobili 669 do 704 glasove. Slovenci 1336 do 342 glasov, socialisti 50 do 52 glasov. Vsled tega se je dne 5. t. m. vršila ožja volitev med krščanskimi socialci in liberalci. — Slov. veleposestniki bodo volili tudi propadlega vodjo sta-i re struje S. L. S. dr. Gregorčiča. — Češko. Češke in nemške stranke se delajo sedaj silno hude, ker jim je ukinjena deželna ustava in upeljan komisariat. Po celi deželi prirejajo protestne shode. Koliko je pri tem komediljamtetva in koliko odkritosrčnosti, znaj ljubi Bog. Gotovo je, da se vlada presneto malo briga za češko in nemško razburjenost. Sedaj razglaša, da bo še enkrat poskusila doseči spravo med Cehi in, Nemci in ako ni vspe-ha, potem bo sama upeljaia ono, za kar se obe narodnosti ne moreta zjediniti: novi deželni red in razširjenje volilne pravice. Ker je skoraj gotovo, da se prepirajoči narodi ne poravnajo, je naznanjena upe-Ijava (tudi skoraj gotova stvar. Mora se reči, da si sedanji ministrski predsednik grof Sturgkh veliko upa. Toda v državnem zboru bo ga gotovo ena izmed čeških skupin, ali češka ali nemška, koja bo pač v svojih pričakovanjih bolj razočarana, začela strastno napadali. Kdor bo živel, bo doživel. — Solnograško. V Solnogradu je dne 1. avgusta umrl deželni predsednik grof Safgoč. Rajni je bil mož katoliškega prepričanja !ter je upati, da bo na njegovo mesto zopet imenovan mož, ki bo čutil s .katoliškim ljudstvom. — Ogrsko. Na Ogrskem, kjer so mnogi katoliki, posebno med plemenitaši, držali s Tiso in Kuen-Hedervarijem, so se sedaj začele odpirati katolikom oči. Ministrski predsednik Tisa ni samo kalvinec --protestant kalvinskega veroizpovedanja, — ampak tudi srdit sovražnik katolikov. Vse, kar je katoliškega, mu mrzi. Sedaj hoče protestantom, če prav jih je samo čez dva milijona, dati od države za cerkve in šole, isto premoženje na razpolago, kakor ga dobi 12 milijonov katolikov. V notranjem ministrstvu, v katerem je njegov svak Sandor minister, veje protikato- liški duh. Pri izpraznjenih državnozborskih mandatih si izbira Tisa kandidate, ki so izraziti sovražniki katoliške cerkve. To se mu po pravici v katoliških krogih zameri, toda žalostno je, da prihajajo ogrski katoliki s svojo zamero vedno prepozno jn da se držijo zamerjeno, a storijo pa nič, razven par donečih protestov. — Francosko. Že nekaj časa sem se obrača na Francoskem glede katoličanstva na bolje. Celo nasprotniki cerkve tega ne zanikajo. Zadnji čas je več svobodomiselnih mislecev in pisateljev sprejelo svete zakramente in se čutijo sedaj vse srečne, da hO se vrnili k Bogu. Katoliški pisatelji so> sedaj mojstri v zboru pisateljev. Zveza katoliških umetnikov, ki je organizirala skoro cel umetniški naraščaj, šteje 1000 članov. Na čelu pa ji stoje skoro vsi najodličnejši u-metniki,. bodisi slikarji, godbeniki, stavbeniki ali kiparji. Na neki odlični pariški visoki šoli (filozofični in' naravoslovno-matematični fakulteti) je sedaj 40 slušateljev, to je skoro ena tretjina, vseh, ki so prepričani katoliki. Društvo katoliških profesorjev združuje sedaj 407 vseučiliščnih profesorjev, ki svojo katoliško prepričanje odkrito priznavajp. Na gimnazijah se ne dobi več nikakih pristašev brezverca Vol-taira in na licejih (gimnazijah) velikih mest, zlasti 'v Parizu, ni nobena redkost, da je večina učencev katoliškega prepričanja. Pravne „fakultete' imajo že dalje časa sem katoliško večino in na medicinski fakulteti niso katoliki več osovraženi. To so resnična dejstva! In kje so najti vzroki tem prikaznim? Deloma v naravni zmagi resnice., deloma v odličnem verskem delovanju, ki se vrši na Francoskem tekom zadnjih 20 let, deloma v psova;nju liberalcev v javnem življenju, s katerim j,e liberalizem izkoriščal svojo moč tako, da so bili ogorčeni vsii pravično misleči duhovi. Med tem, ko se srednji stanovi pod v-plivom katoliških družin vedno bolj bližajo katoliškemu svetovn. naziranju, se žal oddaljujejo nižji sloji pod vplivom brezverskih ljudskih šol, brezverskega časopisja in socializma vedno bolj od vzorov reda in vere. Toda tudi v teh krogih ni ostalo od ločitve &em delovanje duhovništva in katoliških mož brez tolažil-nih vspehov. Mnogo politikov liberalne stranke uvi-deva, kaka napaka je bila iz mnogih vzrokov ločitev cerkive od države. Pred nedavnim časom je pisni neki zelo .znani pariški odvetnik, ki je protestant In se prišteva k najhujšim liberalcem, Jagues Bouzon: „Odstranitev vatikansfkega (papeževega) poslaništva je bila velika napaka, v resnici največja neumnost, ki smo jo mogli napraviti." Prav v zadnjem času je pa neki drug liberalec, Francois Deloncle, poslanec in lastnik lista „Pa,risJZurnal", v svojem listu izrekel ravno to mnenje. Bal se tudi ni izreči to mnenje meseca novembra .javno v zbornici. Francozi uvide-vajo, da brez vere in brez Boga ni sreče ne v družini, še manj pa v državi. — Nizozemsko. Kakor je našim čitateljem znano, so liberalci in socialni demokratje pri zadnjih državnozborskih volitvah dosegli neznatno večino nasproti katoličanom in vernim protestantom. ,Sedaj bi morali] zmagovalci sestaviti vlado. Kraljica je poklicala voditelja liberalcev, dr. Bosa, k sebi ter mu poverila sestavo novega ministrstva. Dr. Bos je sprejel ponudbo, a ker je liberalna stranka mnogo manjša, nego socialdemokraška, šel je k slednji prosit pomoči. Toda socialdemokrati so liberalnega voditelja ,na-gloma odslovili, ker jih je sram, s tako politično neumno stranko, kakor je liberalna, sestavljati vlade in prevzemati pred javnostjo odgovornost. Diamantna sv. maša. V petek, dne 25. julija, je, v Gradcu v cerkvi usmiljenih bratov, kn.-šk. duhovni svetnik preč. g. Tomaž Mraz, bivši nadžupnik in dekan v Viizenici, obhajal 601etnico mašništva. Ker je prav malo duhovnikov, ki ¡dočakajo previsoko milost, obhajati diamantno sv. mašo, zalo naj sledijo kratke črtice iz življenja dičnega bisernega mašnika.. Slavljenec je bil rojen v St. Vidu pri Grobel-nem dne 5. decembra 1826. Bil je po sv. krstu tako slab, da so mu mrtvaško svečo držali. Prve šole je pohajal v Celju, 7. in 8. šolo pa v Gradcu. Ko je še bil v Celju v šoli, je skoraj pri kopanju v Savinji pod starim gradom utonil. Že je bil poln vode in nezavesten, ko ga prime močna, roka tovariša, ki ga srečno hudim valovom iztrga. Prvo leto bogoslovja je dovršil v Gradcu, 2. in 3. v Celovcu in 4. v St. Andr;;|zu v Lavantijnski dolini na Koroškem. Kaplansko službo je oprajvljal v Šmarju pri Volšpergu dve ,leti, v Kalobju eno leto in na Sladki gori tri leta. Potem je prestopil v .krško škofijo, kjer je deloval sedem let večinoma kot provizor v sledečih župnijah: v Pliberku, Labudu, St. Kancijanu v Junski dolini, m Libeličah in v Prevaljih. Zapustil je krško škofijo ter je postal katehet in spovednik pri uršulinkah v Hermamnstadtu na Erdeljskem. Bival je tam dve leti, dva, meseca., dva tedna in dva dni. V tujini se mu ni več dopadlo; prišel je nazaj v domačo škofijo ter postal župnik v Vfuhredu,, kjer je 12y2 leta deloval. Slednjič je nastopil službo nadžupnika in dekana v starodavni Vuzenici. Tami je vestno, natanko in goreče deloval. 17 in pol leta. Kot tak je bil dvaikrat administrator marenberške dekanije. Sestihštirideset let je bil ,zvest in neumoren delavec v vinograjdu Gospodovem. Ni čuda, da so mu po tako dolgem in trudapolnem delovanju jele moči pešati. Zato je dne 1. oktobra ,1899 (stopil v veleza-služen pokoj. Naselil se je najprvo. v 'Slov. Bistrici, od tam se je preselil v Selnico ob Dravi. Tto je bival 8 let. Oatod pa se je dne 30. decembra 1907 preselil k usmiljenim bratom ,v Gradcu, kjer še sedaj, primeroma svojim 86 letom, prav čvrst, čil in zdra,v živi. Ce ga Vsemogočni še tako ohrani, kakor je sedaj, smemo gotovo pričakovati, ,in se veseliti, da bo naš slavljenec dočakal še — železno sv. mašo, kar pač vsi Lavantinci srčno želimo. Pogoji so dani,, at da se spolnijo, je — božja sv. volja. Preč. gospod biserni mašnik je vse svoje žive dni bil skromen, tih značaj, svoje dolžnosti je prav vestno in natanko spolnjeval, svojo na|d vse vzvišeno službo sveto opravljal, ter redno, kakor ura, vzgled-in zmerno živel. Alkohola ni vžival, kakor ravno toliko, kolikor je neobhodno potrebno. |Za,to je še sedaj tako visoki starosti izvanreclno zdrav in bistrega uma, kakor da bi bil še vedno v najboljših letih. Tako Bog poplača (Sedno življenje z zdravjem in dolgim življenjem. Prosimo ljubega Boga, da mu da učakati Še železno sv. mašo. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 10. nedelja: 13 po Binkoštih; Lavrencij, mučenik. 11. pondeljek: Tiburcij, mučenik; Suzana, devica. 12. torek: Klara, devica; Hilarija, mučenica. 13. sreda: Hipolit in Kasijan, mučenika; Radegunda. 14. četrtek: f Evzebij, spoznavalec; Anastazija, devica. 15. petek: Velika Gospo,lalca, Vnebovz. Mar. Dev. 16. sobota: Rok, spozn,; Hijacint, duh. * Osebna vest. Deželni odbornik g, Fran Ro-bič je te dni šel, ^na dopust in se vrne še le dne 2. septembra zopet nazaj v Gradec. * Iz poštne službe. Poštni aspirant Gabriel Sfi-ligoj pri Sv. Api na Krembergu je dobil mesto tamoš-njega poštnega upravitelja. Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikant Egon Schrey pl. Redhverth v Ptuju je i-menovan za namestniškega koncipista ad personam. — Okrajni tajniki Ivan Koudelfca v Mariboru, Ant. Ivanetič v Brežicah, Jožef Požun v Ptuju) in Jožef Kramberger v Celju so pomaknjeni V 9. činovni razred. — Kancelist Franc Ramitsch v Mariboru je i-menovan za okrajnega tajnika ad personam v Mariboru. * 251etnico mašništva je obhajal dne 22. julija pri Mariji Pomagaj na Brezjah v krogu svojih tovarišev poslanec dr. Krek. Slavnostna zborovanja na hrvjatsko-slovens-kem katoliškem shodu. Slovenski slavnostni, govorniki so sledeči: Na ljudskem zborovanju v nedeljo dopoldne govori idr. Brejc (Celovec): Za krst časltni. Hrvaški govornik se določi te dni. V pondeljek pop. od 5. do 7. ure v veliki divorani hotela „Union" govorita dr. Mat. Lavrenčič (Istra): Katoliška načela in javno življenje in dr. Hohnjec (Maribor): Katoliško izobraževalno delo. V torek ob istem času in pa ravno tam govore državni in deželni poslanec Gra-fenauer: Katoliška in narodna šola; dr. J. Srebrnič (Gorica): Katoliški tisk; dr. Lampe (Ljubljana): Avtonomni zastopi in katoliška misel. V sredo dopoldne ob 9. uri v veliki dvorani hotela „Union" govore dr. J. Mantuani (Ljubljana): Vera in umetnost in dr. J. Adlešič i(Ljubljana): Ljubezen do domače zemlje. — Sklepni govor ima presvitli knez in škof ljubljanski dr. A. Jeglič. * „Sveta vojska." Tistim, ki želijo abstinenč-ne znake,- naznanjamo, da mariborsko protialkoholno društvo „Sv. vojska" ne naroči posebnih znakov, — ^or bi se ne izplačalo. Kdor (želi imeti tak znak, naj se obrne iia i„Sv. vojsko" v Ljubljani. — Po nekaterih župnijah se pridno snujejo znanstveni odseki in se oglaša lepo število udov '¡I. in II. stopnje, po drugod pa. je vse gluho, da,, nekateri gospodje so naravnost sovražni protialkoholnemu gibanju. Kako mogočno je že protialkoholnai vojska organiziranai med Nemci in Lahi, mi pa tičimo do ušes v alkoholizmu in se čutimo dobro, kakor Kitajec, ki se nasrka opi-uma. — Od 22. do 27. septembra se vrši v Milanu na Italijanskem XIV. mednarodni protialkoholni shod, ki ima zelo prakljčen spored. Udeleži se ga tudi ljubljanska in mariborska „Sv. vojska." * Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko je ravnokar izdalo 1.—2. letošnji snopič svojega glasila .„Časopis za zgodovino in narodopisje." Med drugim najdemo v tej številki sestavke, ki se nanašajo na te-le kraje na Spodnjem Štajerskem: Ptuj, Vodole, Naraplje, Šoštanj, Sv. Peter na Kronski gori, Šmiklavž na Plešivcu. Udje „Zigodovinskega društva", fci^ plačujejo 5 K na leto, dobivajo „Časopis" brezplačno. Imamo brez Števila društev, a le zelo malo jih je pri „Zg. dr." Vsako znatnejše nepolitično društvo bi naj bilo ud „Zigodovinskega društva" in imelo „Časopis" v svoji knjižnici. Pa) tudi drugače podpirajmo društvo s tem, da, mu za muzej zbiramo starinske, v zemlji izkopane reči, starinsko orodje in orožje, staro narodno nošo, stare podobe, knjige in pisma. Pa 'ne iščite pri . tem umazane dobičkarje, ker društvo nima denarja, kakor ga imajo židovski in nemški agentje, ki take reči kupujejo. Milijonov, ki jih izmečemo tujcem v žep za šnops in pivo, se nam ne zdi škoda!, ampak žrtvovati kaj za domačo koristno napravo, to je škoda. Takšna narodna zavednost je za ligo. Narod, ki ne zna in noče ceniti svoje lastne zgodovine, ni vreden in ni sposoben, da se o-hrani. Romarski vlak v Marijino Celje vozi dne 11. avgusta iz Maribora. Vožnja stane iz Maribora, Pesnice, St. Ilja in Spielielda tje in nazaj v III. razredu 8 K 80 vin., v II. raeredu pa 13 K. Vlak bo vozil po sledečem voznem redu: Iz Maribora ob 1. ur 05 min po noči. Iz Pesnice „ 1. 17 T A ... » n n n n Iz Šentilja „ 1. 29 T O ' U|J " " » » >' Iz Spielielda „ l. „ 39 „ „ „ V Kapfenberg pride ,. 4. „ 15 „ zjutraj. Ako bode več kakor 800 romarjev, se bodo ti iz Kaplenberga v Au-Seewiesen peljali v dveh vlakih. Prvi bo odšel iz Kaplenberga ob 4. uri 30 min. zjutraj in pride v Au-Seewiesen ob 0. uri 50 minut. Drugi odide iz Kapfenberga ob 8. uri 25 minut in pride v Au-Seewiesen ob 9. uri 44 minut. Nazaj se vrnemo dne 13. avgusta. Tisti romarji, ki se bodo iz Kaplenberga peljali z drugim vlakom, bodo imeli v Kapfenbergu službo božjo. Prvi vlak gre iz Au-See-wiesena ob 1. uri 24 minut in pride v Kapfenberg ob 2. uri 40 minut popoldne. Drugi vlak odide iz Au-Seevviesena ob 5. uri 20 minut popoldne in pride v Kapfenberg ob 6. uri 30 minut zvečer. Iz Kapfenberga odide vlak ob 7. uri zvečer. V Spielfeld pride ob 9. uri 08 min. zvečer V Šentilj „ „ 9. „ 19 „ „ V Pesnico „ „ 9. „ 29 „ „ V Maribor „ „ 9. „ 42 „ „ Iz Maribora do Kapfenberga in nazaj bo vozil samo en vlak. Ker železnica iz Kapfenberga v Au-Seewiesen nima na razpolago dovolj vozov za osebe, bodo pripravljeni tudi popolnoma omiti tovorni vozovi, v katerih bodo postavljene klopi. Iz Au-Seewie-sena v Marijino Celje je hoda še 7 do 8 ur. Na razpolago bodo tudi omnibus-vozovi, na katerih stane sedež s a m o t j e 5 K. Za nazaj si bodo romarji voz lahko sami najeli v Marijinem Celju. * Na no vili mašah se spomnite ;„Slov. Straže." Naj opozori kajk zaveden Slovenec ali Slovenka goste, ko so najbolj židane volje, da je naša dolžnost, da ob veselih prilikah darujemo za naše obmejne Slovence. * Našim društvom. Več članic S. K. S. Z. še ni vposlalo štatističnih pol. Dotični seznami se nujno rabijo. Mnoga društva, zabavljajo, če ne najdejo v društvenem koledarčku podatkdv o svojem društvu. Zabavljanje nič ne pomaga. Treba je le pole izpolniti in jih takoj vposlati naravnost osrednji S. K. S. Z. v Ljubljano. — Več društev še tudi ni plačalo ud-nine S. K. S. Z. za leto 1913. * Zanimiva 401etnica. V Varaždinu se je dne 2. avgusta obhajalo izredno slavje. Hrvaški jnešpolk št. 16 je slavil slovesno 401etnico, kar se je opustila, mejna vojaška straža ali granica. Ob '/29. uri dopoldne je častna stotnija prinesla iz vojaškega muzeja (shramba za starinske reči) staro častitljivo in vso prestreljeno zastavo graničarskega polka na dvorišče pred polk, ki je bil v paradi. 'Vojaški duhovnik Gruš je služil na prostem sv. mašo, vojaški kaplan Veseli pa je imel na vojaštvo navduševalno pridigo, v kateri je slavil hrvaške v/ojakte kot vedno zveste Bogu, cesarju in domovini. Polkovnik Vrkljan se je v govoru spominjal junaških činov, ki jih je polk izvršil v bojih na Nemškem in pod očetom Radeckijem v Italiji. Stotnik Perne je še posebej povdarjal slar vno zgodovino, ki jo ima, polk za seboj, kar so vojaki pozdravili z gromovitimi živio-klici. Na to so se med častnike in vojake razdelila razna odlikovanja. Slavnost se je končala s poklolnitvijo častne stotnije z zgodovinsko in sedanjo zastavo pred brigadnim poveljnikom. Popoldne se je vršila slavnostna pojedina za častnike in tudi moštvo je bilo bogato pogoščeno. * Advokats^J^gt. „Straži" poročajo iz Ptuja, da bodo mlado- in štaroliberalni odvetniki na jesen začeli izdajati lastno glasilo, ki bi naj bilo liberalcem nekako to, kar je nam „Straža." Premožnejši somišljeniki, naročite si „Stražo"! * IV^ffliaJffl pgštff fmst lu - z vestoba. V Berolinu je stalo te dni p reci socRs^em"si*(lein nemških častnikov in uradnikov nemškega vojnega ministrstva, ki so bili obtoženi, da so se dali od zastopnika Krup-pove tovarne za kanone, nekega Brandta, podkupit!?* ter so izdali važne tajnosti o uredbi in sestavi novejših pušk in .topov nemške armade. Kruppova tovarna je imela v Berolinu uradnika Brandta, kateri je pijančeval z nemškimi častniki in uradniki in tako zvajbljal iz njih mnoge tajne reči, ki jih je na to uporabljal pri svoji tvrdki in po ,tej so za iste zvedele tudi druge države. Obravnava je pokazala, da so obtoženi nemški častniki in uradniki sprejemali od Brandta darila v denarju za izdane tajnosti. Sodišče je obsodilo obtožence v ječo od 3 teldnov do 6 mesecev in povrnitev zneskov, katere so sprejemali od Kruppovega| (agenta. Častnikom se odvzamejo tudi njih Šarže, uradniki pa zgubijo službe. Zadeva je zelo umazana. Milijonar Krupp, M je lastnik največje svetovne tovarne za topove in druge vojaške potrebščine, je užival do sedaj veliko naklonjenost — nemškega cesarja! Cesar je Kruppa večkrat visoko odlikoval, a Nemec Krupp je cesarjevo naklonjenost izrabil v svoje namene. Nemška poštenost in zvestoba se tukaj kaže v čudni luči. * Kakoršno življenje, takšna smrt. V Cikagi v Ameriki si je prerezal vrat slovenski Socialist Miko Kulovic, ki je „Amerikanskemu Slovencu" (glasilo katoliških Slovencev v Ameriki) stavil vprašanje, ali je človeška duša okrogla ali štirioglata in v katerem delu telesa prebiva. * Blagoslov pri živini. Martin Cagran, posestnik iz Stavenskega Vrha, občine Očeslavci, fare Sv. Peter pri Radgoni, je pač srečen človek. In zakaj bi tudi ne bil, saj ima kravco, ki mu je dala že trikrat zaporedoma dvojčke. Pač ¡lep napredek in pomoč pri živinoreji! Predlanskem je izkotila na „fa-šenk", lani o „viizmi", letos pa o „jfiingištih." Vsakokrat po sreči! Ker je ta „,dobra mati" že precej jesenska in se je treba bati pri takih srečah — nesreče, morala bo v doglednem času „rabati" od hiše. * Na kranjski kmet. šoli na Grmu se prične celoletna in zimska šola meseca novembra. Za kranjske mladeniče je razpisanih 36 prostih mest. Plaču-joči učenci plačujejo v letpi šoli 300 K, v zimskem tečaju pa 150 K. Nekolekovane prošnje je poslati na ravnateljstvo imenovane šole do dne 15. septembra t. 1. Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila. * Semena za poljedelce. Poljedelsko ministrstvo je določilo, da se morajjo poljedelcem, ki za to prosijo, prodajati semena. Cene se ravnajo po buda-peštanski borzi. * Tržno poročilo. Sladkorne tovarne so sklenile, znižati ceno sladkorju za 2 K pri 100 kg. Letina sladkorne pese bo letos baje izborna, v tem je tudi vzrok nižjih cen sladkorju. — Avstrijski tovarnarji mila zvišajo ceno navadnemu milu za 4 K pri 100 kg, finejšemu pa samo za 1 K. Tovarnar ji-boga-taši torej čuvajo gospodo, ki rabi fina, dišeča mila, pred višjimi cenami. — Na živinskih tržiščih se opazuje majhen preobrat v cenah. Ker otava vsled obi-le vlage lepo raste, se je cena živini nekoliko povzdignila. Stalnega povišanja cen pa ni pričakovati, ker so zaloge sena skrajno pičle. Cena pitanim volom je poskočila za 1—2 K pri 100 kg. — Žito vstra-ja pri ceni prejšnjega tedna. — Denarni trg se je radi ugodnih poročil z Balkana v toliko zboljšal, da so cene raznim delnicam in vredndstnim papirjem poskočile skoro do navadne višine. * Za Slo«. Stražo se je nabralo na primiciji č. gospoda dr. Volčiča na Frankolovem 10 K 40 v. — Veliko število obrabljenih znamk sta darovala Vidmajer Fr. in Paulšek Vladimir. Hvala lepa! * Frolnja, Odboru za Flegeričev spomenik je došlo do sedaj od prijateljev in znancev pokojnega pesnika ter drugih rodoljubov slovenskih toliko denarnih prispevkov, da so z njimi pokriti stroški za oba spomenika (nagrobnik io plošča na domu). Ker pa bode imel odbor tudi ob slovesnem odkritju, ki se vrši dne 17. avgusta 1.1. pri Sv. Bolfeaku na Kogu in pa v Vodrancib, še dokaj stroškov, na katere niti prej mislil ni in ker manjka v imeniku p. n. darovalcev še precej imen onih čislanih gospodov, ki so bili s Flegeričem — kakor povzamemo in zapuščine pokojnega pesnika — v precej ozki prijateljski zvezi, zato se obračamo tem potom še enkrat do »seh častilcev Flege-ričevega spomina, ki še niso nič darovali, naj nam naklonijo blagohotno še kak prispevek, da nam bode tako mogoče častno izvesti nalogo, ki si jo je zadal v tem oziru odbor. Po končanem odkritju Flegeričevega spomenika in spominske plošče, objavimo vsa imena p. n. darovalcev, tudi onih, ki smo jih bili svoječasno že izkazali. Denarne prispevke prispevke sprejema blagajnik odbora I. Kolarič, posestnik, ali pa tajnik A. Kosi, nadučitelj, oba v Središču. Grozen požar. C i r k o v c e, 4. avgusta 1913. V soboto, dne 2. t. m., je strašen požar divjal na Dravskem polju. Okoli '/25. ure pop. je nastal požar v Ponigercah pri pos. J. Unuk v parni. V trenutku je izbruhnil plamen skozi šlamnato streho. In ker je bil močan veter, je bila' skoro cela vas v plamenu in ni bilo mogoče ničesar rešiti. Veter je zanesel gorečo slamo v bližnjo vas Gornje Jablane in v par (trenutkih je bila cela vas v ognju. Škode je pnijb^ižno 20 0.0 00 kron! Zgorelo je v Pon-gercah 11 poslopij in v G. Jabla(nah 13. Vsi so močno prizadeti, ker jim je zgorelo vse seno, snopje, slama, zrnje, skoraj vsem vozovi in vsa druga gosp. orodja. J. Beraniču v Pongercah je zgorela 1 svinja, poldrugo leto stara telica in 2 vola; tudi pri drugih posestnikih so svinje zgorele, vsem pa skoraj vsa perutnina. Nekateri si nimajo kaj obleči in lačnim o-trokom jesti dati. Ljudstvo je obupano in nujna pomoč je potrebna. Strojna zadruga v Cirkovcah je ravno mlatila s svojimi stroji v G. Jablanah, motorja in mlatilnice ni bilo mogoče rešiti, pokončana sta in zadruga ima škode 6000 K. Stroja sta bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici. Vsi posestniki so bili zavarovani, toda zavarovalnina ne bo niti polovico škode pokrila. V pondeljek popoldne so ogledali pogorišče gospod uradni vodja c. kr. okr. glavarstva v Ptuju, pl. Netolicka, g. državni poslanec M. Brenčič, g. deželni poslanec J. Ozmec v spremstvu domačih gg. duhovnikom in župana, ter obupajoče ljudstvo tolažili. Kako je ogenj nastal, se ne zna,, ali po otrocih, ali od mimo idoče železnice. — Požarne bram-be v Cirkovcah, Sikolah, od Sv. Lovrenca na Dr p. in druge so neumorno delale in omejile, da se požar ni dalje razširil. Mariborski okra). m Mjrjl^T. Otvoritefv novega dravskega mostu bo naijbrž že v soboto, dne 23. ¡avgusta. Po Mariboru se govori, da pride k otvoritvi tudi en član ces. hiše, baje nadvojvoda Friderik. Ce res pride nadvojvoda, moramo Slovenci poskrbeti z obilnim obiskom, da bo visoki gost spoznal, da, se nahaja na slovenski zemlji. Mestni župan dr. Smiderer zastopa želje svojega nemškega mestnega prebivalstva, okrajni L glavar pl. Weiss pa ima dolžnost in nalogo, zasto-| pati želje svojega slovenskega političnega okraja! m Izpod Pohorja. Zopet se mi nudi prilika, obiskat in pogledat v mojo ljubo domovino, v prijazni mi rojstni kraj Siv. Lovrenc nad Mariborom. Več let že sem gojil željo, videti moje ljube in drage prijatelje in rojake, katerih že dolgo vrsto let nisem imel priložnosti videti in se veseliti pri njih. O, kako se mi srce razveseli, ko vidim zopet svoj prijazni in lepi trg ves prenovljen, več novo zidainih hiš z obširnimi gospodarskimi poslopji, lep drevored, električno razsvetljavo itd. Res, drugo je skoro vse v lepem stanu, samo '^ceste so žalibog slabe, ker, kakor sem slišal, se zdajj veliko vozi (ker je velik promet z lesom), a se na popravo cest le malo misli. Grem dalje skozi trg ¡in zagledam svojo ljubo in lepo farno cerkev, pri kateri so ravno popravljali zvonik in je bil brez strehe. Pregledujem to priljubljeno stavbo, vidim leltnico nad glavnimi vratami 1766, takrat so namreč pozidali cerkev v slogu, kakor je sedaj. A zvonik je starejši, še tisti, kakor je bil pri stari in ma¡jhni cerkvi, seveda je bila ¡tista, veliko manjša, kakor je sedanja in zvonik je k ¡sedanji prenizek. In kakor pravi ustno izročilo, so naši pradedi, ki so cerkev zidali, dejali: Mi postavimo lepo cerkev,, a naši potomci pa si naj zvonik dozidajo* da bo primeren k cerkveni stavbi. m Hoče. Naš telovadni odsek Orel je dal letos cesarju enega vojaka. To je vrl fant Janez Sel iz Bohove. m Gor. Polskava. V soboto, dne 19. julija, je zatisnila oči, previdena s sv. zadramenti, blaga dekla Uršula Reich, v 75. letu svoje starosti. Zvesto je služila od 1. 1874 pri svojem gospodarju Antonu in Jožefi Bergles, posestniku v Zg. Polskavi. Slovela je daleč na okrog kot vzorna dekla, vsem deklam v vzgled. N. v m. p.! m Maribor V nedeljo, 10. avpusta na veselico društva „Skala" v Št. Peter! Pokažimo vrlim Šentpetranom pred vratmi Maribora, da jih cenimo m napravimo jim s posetom veselje. m Sv. Peter pri Mariboru. Na zadnjo nedeljo napovedana veselica našega društva „Skala" je bila vsled slabega vsemena preložena na prihodnjo nedeljo, 10. avgusta. Vrši se po večernicah na vrtu g. Muršeca Obeta biti zelo veselo. Na razpolago imamo krog 150 dobitkov. Domačini in sosedi pridite! m Ksmnica pri Mariboru Prihodnjo nedeljo, 10. avgusta priredi naša mladina veselico z igro „Čašica kave" in petjem popoldan po večernicah v gostilni g. Marinšeka. Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu! Ptujski okraj. p Ptuj-Vareja. Javno vprašanje na ptujski o-krajni odbor: Na novo cesto, ki pelje v Tramberg, je pustil okrajni odbor navoziti gramoza. Ker se nam zdi, da kupi gramoza nimajo prave mere, zahtevamo, da okrajni odbor da kupe na stroške voznikov premeriti, sicer se bo poskrbelo, da se dožene, ali res meri vsaki kup en kubični meter. Hajdin pri Ptuju. Dne 29. julija, okrog poldneva je izbruhnil v Spodnjem Hajdinu velikanski požar, ki bi bil lahko usodepoln za celi kraj, ker so hiše večinoma s slamo krite in je vrhu /tega še pihal močen veter. Ogenj je nastal v Skednju posestnice Terezije Zupanič "in se je takoj naglo razširjal, da je v kratkem času bilo v plamenu škedenj, hiša, gospodarsko poslopje in en hlev. Zgorele so v teh poslopjih tudi vse zaloge in gospodarsko orodje, enoletnemu prostovoljcu Hesshauerju, ki je bil tukaj nastanjen 7 6. eskadronom huzarjev, fotografični aparat, v vrednosti 400 K, nadalje več druge vojaške o-pra/ve itd. Tudi sosedu Juriju Zupaniču je zgorela hiša, gospodarsko poslopje, .svinjak in hlev, vsa gospodarska oprava, žito in štiri svinje; istotako je še tudi pogorel Matija Cebej. Konečno se je posrečilo združenim požarnim brambam, omejiti požar, A ker so bili vsi le z majhno svoto zavarovani, so hudo prizadeti. p Sv. Ana v. Halozah. Minuli so dnevi 25., 26. in 27. julija, dnevi polni obilih milosti za našo faro. Obhajali smo tridnevnico na čast materi sv. Ani. Na stotine romarjev je prihitelo v, procesijah in posamezno iskat pomoči in tolažbe k sv. Ani na krasen ha-loški hribček. Sv. zakramente je prejelo nad 1000 kristjanov. Vsaki dan so bile tri pridige in štiri sv. maše. Pridigovali so velečastiti gospodje: P. Janez Reberc, kapucin iz Lipnice, petkrat; Vinko Kraner, bivši kaplan v Zavrču, sedaj pri Sv. Petru pri Radgoni, enkrat; domači kaplan Bvan Baznik enkrat. Spovedovali so večino dneva po trije ¡gospodje duhovniki. V soboto, dne 26. julija, smo imeli popoldne ob treh veličastno procesijo od farne cerkve Sv. Barbare k Sv. Ani, ,v kateri so nosile mladenke Marijine družbe krasen kip sv. Ane, dar in zaobljuba blage rodbine Bratušek, katere sin je velečastiti gospod župnik na Svetinjah pri Ormožu. Po procesiji je kip blagoslovil in nato govoril krasen govor č. gospod domači župnik Ivan Vogrin. Pri vseh mašah, kakor tudi ,pri procesiji, je prepeval naš vrlo izvežbani pevski zbor pod vodstvom gospoda organista Fr. Za-gožena in nam s tem prekraisne cerkvene slovesnosti povišal. V nadi, da se drugo leto še v obilnejšem Številu vidimo in prosimo za pomoč sv. Ano, Vam kličem: Na svidenje! p Ormož. V nedeljo, dne 27. julija, je imela tukajšnja Mladeniška in Dekliška zveza svoj redni in mesečni sestanek, na katerem je govoril visokošolec g. Hodžar o pomenu našega društva. p Sv. Bolfenk pri Središču. (Zrtva alkohola.) Martin Zoreč, 65 let star viničar pri Kodil5ev!i klum-pli (beri Klumpd) na Kogu se je dne 31. julija letos ustrelil ob pol 8. uri zjutraj z ,možnarom proti toči. Razneslo imu je glavo in zgornji del prs tako, da je ostalo samo spodnji del prs, roke in ostalo truplo, ,to je spodnji del života. Mačke so mu snedle možgane, ki so se razleteli po vinogradu. Samomorilec se je že hotel večkrat tako usmrtiti. 'Nesrečni alkohol, izpil ga je v osmih dneh za 60 K, kar je sicer neverjetno, a žalibog resnica. V tej župniji je 6, reci: šest krčem z žganjem. Ena v Gomili, dve na Kogu, ki nista narazen več kot pet minut, ena v Lačovesi, ki je od one na Kogu kakih 500 korakov oddaljena, ena v Jastrebcih in ena v Vodr&ncih. Zdaj je nekdo na Kogu dobil dovoljenje za krčmo, ki je sosed krčmar-jev v Lačovesi. Vzrok tolikih krčem so tisti, ki jih dovoljujejo. p Sv. Barbara v Halozajh. Naši romarji, ki so romali na božjo pot na Ptujsko goro, so se zopet odlikovali. Naši fantje in vsi skupaj so pobirali tea zastavo Mladeniške Marijine družbe. Zvečer so se fantje zmenili in so začeli pobirati. Vsa)k je rad daroval nekaj, (tudi romarji iz drugih far so railevolje prispevali. Čast našim fantom, ki so sprožili to misel. S tem so pokazali, da so pravi romarji, da so mislili na Marijo in njeno jza^stavo, za katero so nabrali večjo svoto. — Dne 23. julija je bila pri nas grozna povodenj in nalivi. Od 11. ure naprej je lilo neprenehoma do 2. ure popoldne kakor iz škafa. Škode je mnogo tisoč kron. V Paradižu je namreč bila taka ploha, da se je začela zemlja plaziti z drevjem vred in vsem, kar je bilo na njej. Nekalterim posestnikom je napravilo na tisoče škode. Zasipalo je ceste in pota, da k nekaterim posestnikom ne more nikdo z vozom in ne po poti, ker se ne pozna, kje je bila steza. Zemljo, ki se je utrgala, je zaneslo na njive in travnike, da je škoda res velika. Rekaterim je u-trgalo ravno od vogla, da ne morejo okoli hiše iti. Nekemu žganjarju je odnesel plaz žganjarijo, da niti trohice ni ostalo. Drugim je odneslo krompir, zelje, fižol, žito, pšenico in sadno drevje in vse, kar je le moglo nesti seboj. Tudi gozde je utrgalo in ditvelo z drevjem v jarke. Grozno je sedaj ¡gledati to strgano zemljo. Nekaterim je lepa deteljišča odneslo in tudi vinograde. Vsi travniki so bili poplavljeni. Otava je vsa blatna. Potoki so izstopili, voda je bila od brega do brega,. Voda je tudi mostove pokopala, več jih tudi odnesla. p Ptuj. Dne 10. avgusta 1.1. ob 2. uri popoldne bo v prostorih Kmečke posojilnice zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze za delavce, posle in viničarje. Pridite! p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Mlad ¿voza priredi prihodnjo nedeljo, 10. avgusta po večernicah ob 3. uri popoldne s pomočjo šent-leaartske dekliške Marijine družbe gledališko predstavo „Svojeglavna Minka". Cisti dobiček je namenjen za olepšavo naše cerkve. p Središče. Dne 10. avgusta ima Dekliška Zveza mesečni sestanek. p Božidar Flegerl5-eva slavnost povodom odkritja njegovega nagrobnika pri Sv. Bolfenku na Kogu in spominske plošče na pesnikovem domu v Vodrancih bo v nedeljo, dne 17. avgusta. A. Pri Sv Bolfenku: 1. Ob 10. uri slovesna sveta maša; 2. Odhod na pokopališče; 3. Slovesno odkritje nagrobnika: a) Nagrobni govor (govori častni konzist. svetnik veleč. g. Val. Cajnko iz Varaždina); b) Pesem „Bogu" (moški zbor, besede Bož. Flegeričeve, vglasbil A. Nedved); c. Odhod na Flegeričev dom v Vodrance. B. Na Flegeričevem domu v Vodrancih: a) Pozdrav gostov (govori načelnik odbora za Flegeričev spomenik g. Jos. Sinko); b) Slavnostni govor z odkritjem spominske plošče (govori g. profesor dr. Ilešič iz Ljubljane); c) Pesem „Molitev za slovanski rod" (moški zbor, besede in napev zložil Avg. Leban), Ljudska veselica z godbo, petjem, govori itd. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. p Žetale pri Rogatcu. Pri romarski cerkvi Marija Trošt se vrši osemdnevna jubilejna slavnost. Začetek v torek 12., sklep drugi torek 19. avgusta. Slavnost in ž njo združene govore vodijo čč. gg. od Sv. Jožefa pri Celju. V nedeljo po Veliki Gospojnici je kakor vsako leto pri Mariji Trošt znani veliki romarski shod. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Ker je naš ljutomerski" dopisnik izrazil mnenje nekaterih tamošnjih somišljenikov, da je dopis o „farovških falotih'*1 prišel nemara iz Vučje-vasi, prosi nas gospod nadučitelj Cvetko iz 'Vučje-vasi v svrho, da bi se ne sumničilo neutemeljeno, naj priobčimo njegovo izjavo, da on ni napisal istega surovega odgovora v t„Nar. Listu" in daj ni ž njim sploh v nikaki zvezi — kojo željo smo s tem ra-devolje izpolnili. Ljutomer. Utonil je dne 1. avgusta popoldne v Sčavnici pri občinskem mlinu učenec četrtega razreda Franc Bukoivec. 'Ko so kopajoči tovariši videli, da se nesrečnež potaplja, so odbežali, namesto da bi klicali ljudi na pomoč. N. v m. p.! 1 Sv Jurij ob Ščavnici. „Slovenska Dijaška Zveza" priredi dne 15. avgusta veselico, ne 10. avg. kakor smo zadnjič poročali. Opozarjamo na to in vabimo domačine in sosede da pridejo 15. avgusta. Na vsporedu je igra „V Ljubljano jo dajmo" in prosta zabava. Sodeluje domače pevsko društvo in dijaški tamburaški zbor. 1 Ljutomer. V nedeljo, 10. t. m. po večernicah bo v bralni sobi predavanje ljutomerskega „Orla". Govori g. kaplan Rezman Pridite! 1 Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 17. t. m. po rani službi božji v šoli zborovanje s predavanjem o živi-nozdravništvu, ki ga ima že znani okr. živinozdravnik g. Pirnat. Živinorejci pridite 1 — Popoldne po večernicah pa ima isti gospod pod-učno predavanje o kokošjereji, h kateremu se gospodinje prav posebno vabijo. Slovenjgraški okraj. s. Sv» Duh na Ostrem vrhu. Za/dnja „jMarbur-gerca" jadikuje, ker ostane pri Sv. Duhu tudi zanar prej slovenska šola. Dopisnik, znani dogospodarjeni pOsilinemški k!met, pa v tem poročilu nesramno zavija, češ, da je bil Sv. Duh že od nekdaj nemška po- sest. To je navadna laž! Naš kraj je ,že od nekdaj slovenski, ljudstvo se v ogromni večini prišteva med Slovence in celo v sosednjih Lučanah in na Kaplji je v resnici skoro večina Slovencev, i Le pri ljudskem štetju so nas kar jednostavno zapisovali med Nemce. Slovenci pri Sv. Duhu pa se ne damo po-nemčiiti in si vsiliti od kakega plesnjivega štajerči-janca prepričanja. Mi pa ostanemo, kakor smo bli, slovenskega srca, slovenske krvi! s Sv. Anton na Pohorju. Z našega kraja le malo kaj novic pride v svet. A tudi mi se začenjamo gibati. Čeravno so državnozborske volitve še daleč, vendar že nek. liberalni prvak agitira za bodočega liberalnega kandidata. Vsako, še tako malo priliko porabi in fuje proti naši stranki in našim pristašem. Pri zadnjih volitvah smo se žal dali zvabiti v nasprotni tabor, a sedaj smo že sprevideli, da med liberalci za poštenega kmeta in delavca ni prostora. Ce še bo liberalec kedaj lazil okrog nas, mu bomo vrata pokazali. P. M. pa si naj ne misli, da smo mi kmetje v njegovem taboru. Ne, mi smo pristaši Kmečke Zveze i rt* želimo, da bi poslanec dr. VerstovŠek priredil pri nas kak shod. s Staritrg. Kmetijsko bralno društvo priredi dne 10. avgusta veliko narodno veselico v proslavo Konštantinovega jubileja. s Sv. Uršula na 1'lešivcu pri Slovenjgradcu. V nedeljo, 23. avg. priredi Jugoslovanska strokovna zveza štajersko-koroškega okrožja III. veliki slavnostni izlet k Sv. Uršuli. V soboto zvečer, dne 23. avgusta skupni prihod štajerskih in koroških delavcev ob pol 5. uri. Nato se vrši zelo važno praktično delavsko zborovanje. K temu zborovanju smejo priti samo člani J. S. Z. in zaupne osebe. Nato sledijo cerkvena sv. opravila. Drugo jutro, v nedeljo, dne 24. avgusta ob 6. uri sveta maša, pridiga in procesija. Po sv. opravilu je zborovanje J. S. Z. zunaj pod milim nebom. Na shodu poročata g. dr. Veble in Vek. Zaje. Pridite vsi delavci tudi iz sosednjih krajev. Konjiški okraj. k Radanaves-Osredek. Nedavno so razposlali v svet uradni izkaz o stanju rudnikov v letu 1911. Za iste skrbi v Avstriji 10 rudarskih uradov, od teh poslujejo na Štajerskem 3, namreč: Ljubno, Gradec, Celje-Ljubljana. Vsega priporočila vreden delavski časnik „Naša Mq.č" v Ljubljani razkazuje „plače rudarjev v premogokopih" po vseh deželah. Nas seveda najbolj zanima domači okoliš Celje-Ljub'lja-n a. Tukaj je v premogovnikih zaposlenih 3968 rudarjev, na enega pride po 298 šihtov s povprečno plačo 960 K 70 vin. na leto ali po 3, K 22 vin. dnevno. To velja samo za kopače in za vozače. Bodi pristavljamo, da imenovani list rudarjem priporoča, naj bi za nemški izraz „Hauer" v občevanju rabili besedo „kopač", a namesto „Förderer" naj bi rekali „vozač". Zapomnimo si to! Drugih odraslih dejavcev v jamah je bilo 274 oseb, posameznih po 378 šihtov z letno plačo 957 K 43 vin. ali 3 K 10 vin. na dan. Odraslih delavcev izven jame 1683 po $00 šihtov in povprečno plačo 839 K 1 vin. ali 2 K 80 vin. dnevno. V okraju Ljubno so kopači in vozači zaslužili po 4 K 5 vin., delavci v jamah po 3 K 55 vin., izven jame pa po 3 K 59 vin. na dan. V okraju Gradec 3 K 52 vin. prvi, 2 K 92 vin. drugi, 2 K 95i vin. tretji. Najvišje povprečno plačilo so kopači in vozači dobivali v okolišu Toplice-Most-Komotau na Češkem, namreč po 4 K 98 vin., delavci v jamah 3 K 56 vin., zunaj jame pa po 3 K 76 vin. dnevno. Najslabši zaslužek imajo v rudarskem okolišu Galicija, to je prvi zaslužijo po 2 K 14 vin., drugi po 1 K 43 vin., tretji pa po 1 K 43 vin. dnine. Za nerudarje veljaj pripomba, da v rudarski okraj Celje spada tudi premogovnik Radanaves-Osre-dek. k V Čadramu bo 10. t. m. po litanijah imelo kat. pol. društvo Sloga zborovanje in bo pri istem g. poslanec P. Novak govoril o potrebi, da se iz Oplotnice napravi okr. cesta v Slov. Bistrico. Domačini in sosedje ste povabljeni. Celjski okraj. Celje. (Velika avtomobilska nezgoda.) V četrtek, dne 31. julija, se je zgodila v Levcu velika avtomobilska nezgoda. Avtomobil znane bivše dunajske operne, pevke Helene Odilon se je prevrgel po cestnem nasipu v obcestni jarek. Avtomobil se je razbil, gospa Odilon je težko ranjena in leži v Celju, njen mož, dr. Ratwan, in spremljevalec Biberovič sta odnesla samo lahke poškodbe. c Hmelj. Savinjska dolina, dne 4. avg. 1913. Akoravno nekatera poročila) iz Savinjske doline v hmeljarskih časnikih poročajo, da se je zadnje dni hmelj slabo popravil, pa le poročam, da smo imeli zadnjih osem dni prav ugodno vreme za hmelj. Gol-ding se je razvil v bučke, da je veselje gledati, tako so lepo izra-ščene in ne preraščene. Pozni hmelj se tudi dobro razvija. Zadnjih osem dni s precejšno toploto so se vsi znaki kake bolezni odpravili. Vse kaže, kakor da bi narava, kar je pokvarila, hotela sedaj popraviti. V predprodaji se je zopet cena nategnila od 320 do 350 K in za danes še tudi te cene ne zadostujejo. Poročilo od 28. julija iz Žatca: Iz Štajerskega in Ogrskega, so prišli prvi vzorci letošnjega hmelja, zahteva se z^nje 5 do 5.60 K za 1 kg. Ker so pa večjidel vsi vzorci polni pogreškov, se le težko prodajo; če bi bilo blago lepo, bi se lahko dobil odjemalec. Zatec, dne 31. julija: Le malo se prodaja pri čvrstih cenah, skladišča so takorekoč prazna». Kar se tiče bernje na Češkem, dvomijo, da ga bodo pridelali eno tretjino od,lanske bernje, kakor so se že pred kratkim nadejali. Tudi poročajo, da se tamošnjim hmeljarjem ponuja 5.20 do 6 K za 1 kg, pa ga ne prodajo v naprej. V zadnjem času se je ne- ki stanje na Angleškem zelo poslabšalo, tako da so niti lanska slaba bernja z 375.000 met. stotov ne bo dosegla. Kar se Nemčije tiče, bi se po poročilih od tam sodilo, da se stanje hmeljišč ravno ne poslabšuje in tudi ne zboljšuje. Gotovo pač je, da bernja celega sveta ne bo tolika, kolikor se^hmelja za eno leto potrebuje. Res je, da imajo pivav;arnarji nekaj zaloge, a koliko, to pač nihče ne ve. Ce se pivovar-narji o tem vprašajo, tako poročajo limeljski časniki, ali nič ne odgovorijo, ali se pa izrazijo, da imajo zaloge za pol ali pa za celo leto dovolj. — Florijan Rak. c Obiralci hmelja. Hmeljarsko društvo v Žalcu je izdalo naznanilo, da se bo letos obče obiranje hmelja pričelo že v.pondeljek, dne 11. avgusta. Obiralci dobe na južni železnici in sicer od vseh postaj od Brežic in Zagorja do Celja in tudi od Ma/ribora do Celja sem rn nazaj za polovico znižatio vozn|no v III. razredu osebnih vlakov, ako se izkažejo z legitimacijami, katere ima občinski urad na razpolago. Z eno legitimacijo se lahko pelje poljubno število o-seb ene skupine. Legitimacije morajo biti podpisane po županu, morajo imeti občinski pečat in se morajo skrbno shranjevati. c Sv. Jurij ob juž. žel. Navdaja nas nemalo veselje, da je tudi velika občina Skofjavas pri ,Voj-niku s Tirndvljami in Ljubečno prestopila v tabor Slovenske Kmečke Zveze, oziroma S. L. S., kakor so pokazale občinske volitve. Znani Roblekov politični priganjač Mähen je torej na domačih tleh pogorel; zdaj bo menda pustil nas Sentjurčane; in Drameljča-ne pri miru. Naš lokarski Urleb in njegovi trije politični srčeki sli pa lahko že sodbo naredijo, kako se bo izteklo pri nas, ako pride do zopetnih volitev. V slavnem .rekurzu zoper prve volitve, katerega so kot zelo važno izpričevalo o brihtnosti tiste četvorice pri deželni vladi menda hranili v muzej za važne listine, je kot posebna) točka ugovora tudi ta, da se je volilcem ,v naši občini iz Skofjevasi prepozno dostavilo volilne listine. Ako bodo torej ti Še enkrat volili, so pokazali sedaj doma, koliko ima Urleb od njih pričakovati. c Vojnik. Stopnice k cerkvi Marije sedem žal.,-za, katere so Marijini častilci tisočake darovali, so* dogotovljene in se bodo na praznik Marijinega vnebovzetja pred drugim sv. opravilom blagoslovile. c Skofjavas pri Vojniku. Dopisnik» „Narodnega Lista" priznaiva, da so („občinske volitve za napredno stvar končale neugodno." Nikakor pa ne pove, kako silno neugodno so izpadle. Tudi v 3. razredu, ki je bil dosedaj izključno liberale^, so propadli za okrog 100 glasdv. Dr. Kukovec jo je takoj prvi večer popihal domov in drugi dan ga ni bilo več na .volišče. Njegovi študentje Novačan, Vizjak in drugi so skušali še drugi dan nekaj rešiti, a so zopet videli popolen polom. Gospod Ivan Prekbršek iz Prekorja pri Celju, to moram še tudi omeniti, pa na veliko začudenje ni prišel. Iz nliroljubnosti smo vzeli tudi še par mož iz nasprotne stranke med odbornike, ki, kakor upamo, bodo celjskim dohtai'rjem kmalu pokazali hrbet. „Narodni List" pravi, da je nesloga napred-njakov zakrivila liberalni polom. Nekoliko je ta vzrok opravičen, kajti ni mogoče, da bi vladala prava sloga med ljudmi, ki se spoznavajo v eno stranko le po tem, da ■ ne hodijo v cerkev, da zabavljajo čez duhovnike in uganjajo še druge napredne grehe. Prajvi vzrok pa je premoč naše stranke in pa res odločno in zavedno delovanje naših zavednih mož. Vsa čast vam, agitatorji, za dobro stvar, hv.^laj vsem volilcem, ki so se volitev polnoštevilno udeleževali! Pojdimo po tej poti naprej do nadalnjih zmag in kmalu bo odklenkalo pri nas raznim Mahnetom, Kukdtvcem, Laznikovcem in našim večnim študentom! Kmet-volilec. c Ljubno. V nedeljo je zborovala kmetijska podružnica. Gospod župnik Dekorti je opozarjal na potrebo skupnega delovanja med kmeti, na delovanje bikorejske zadruge in na dobrote, katere imajo člani od kmetijske družbe, kjer se zavzemajo za povz-digo kmetijstva. Poslanec dr. Verstovšek je predaval o vzrokih draginje in o propadu kmetijstva. Načelnik Kopušar se zahvali predavateljema. "Nato se je razdelilo orodje, katero je poslala c. kr. kmetijska družba. c Gornja Ponikva. Prihodnjo nedeljo dne 13. avgusta popoldne po večernicah, bo na Gor. Ponikvi pri Jezerniku (Martin Jelen) veselica. Vspored: „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta!" Igrokaz v treh dejanjih. Moške vloge. ,.Oh,'ta Polona", burka v dveh dejanjih. Ženske vloge. Med odmori petje, šaljiva pošta itd. Vstopnina 40 vin. Pri veselici bo igrala tudi godba. Kot govornik nastopi novi župan Iv. Kraj n c. c Frankolovo. čebelarska podružnica v Novi cerkvi priredi v petek dne 15. avgusta t. j. na Veliko Gospojnico na Frankolovem, okolica Lipa pri Juriju Gorenšek čebelarski shod ob 3. uri popoldne. Predavat pride gosp Iv. Jurančič, čeb potovalni učitelj. Uljudno ste vabljeni vsi čebelarji in prijatelji čebelic in sladkega medu. c Dramlje. V nedeljo, dne 10. avgusta priredi drameljska Mladeniška zveza ob pol 3. uri popoldne v prostorih kat. izobraževalnega društva shod. Vspored: govori in petje. Vsi mladeniči se uljudno vabijo na obilno udeležbo. Pa tudi drugi dobro došli. Odbor. c V Sv Rupertu pri Gomilahem se vrši dne 10. avgusta ob 3. uri popoldne šolarska veselica v prid šol. knjižnice in potrebščinam ubožne šolske mladine Orlovaška šole. c Gornjigrad. Dne 17. avgusta se vrši po rani službi božji shod S. K. Z. v kaplaniji. Poročal bode drž. poslanec dr. Verstovšek. c Gornjigrad Bralno društvo priredi dne 10. avg. popoldne ob pol 3 uri v župnijskih prostorih kot Konstantinovo slavnost gledališki igri: „Skrivnostna zaroka" ip „Spoštuj očeta" z nagovorom in petjem. K obilni udeležbi se prijazno vabi. c Nova Štifta. Ker letoB ni mogoče zopet pri nas prirediti shoda, se kmetje udeležimo zborovanja v Gornjemgradu po rani maši dne 17. t. m. c Nazaret. Dne 10. avgusta popoldne po večernicah se vrši v Nazaretu velik političen shod, katerega skliče kat. politično društvo za gornjegrajski okraj. Na shodu bo govoril posl. dr. Verstovšek. Kmetje, vsi na shod! c Kokarje. Kmetje iz kokarske občine, udeležite se vsi shoda v Nazaretu, dne 10. avgusta po večernicah. c Goto vije. Požarna bramba se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k krasnemu uspehu (925 kron 40 v. čistega preostanka) slavnosti o priliki društvene desetletnice in blagoslavljenja novega skladišča. Zahvaljujemo č. gosp. župnika, da je blagoslovil skladišče. Zahvaljujemo bratska društva iz Arje vasi, Dolenje vasi, Družmirja, Gaberja, Levca, Polzele, Sv. Petra v S. d. in Žalca, da so se odzvali našemu povabilu. c Kaplja vaa. Požarna bramba priredi dne 17. avgusta veliko vrtno veselico pri g. Jožefu Turnšek. Najnovejše. Zmaga v Petro včah. Pri včerajšnji občinski vo-litvi za III. razred so kljub hudemu pritisku liberalcev zmagali sami pristaši Slovenske Kmečke Zv. Slava! Najnovejše z Balkana! Mir sklenjen! Vojska končana! Sinoči, okoli pol 8. ure, so se zastopniki posameznih balkalniskih držav zedinili na tiste pogoje, pod katerimi sklenejo mir med vojskujočimi se narodi.. Danes ob 11. uripredpoldne seje m i r o v in a pogodba podpisala. Meja med, Srbijo in Bolgarijo bo tako tekla, da dobijo Srbi še S t i p 1 j e in Kočano, Bolgari pa Strumico. Grško->boligarska meja pa bo taka, da ostane K ai v a 1 a ob E g e j s k e m morju Grkom,, Bolgari pa dobijo njeno ozadje na kopnem. Sklenilo se je tudi splo&no razor o ž e n j e vojskujočih se držav. Za Slov. Stražo so je nabralo na posavskem dekliškem shodu v Vidmu 14 K. Hvala lepa! Pridobivajte nove naročnike! Listnica uredništva. Sv. Trojica v Slov. gor. in Ponikva: Svoje pritožbe proti pismo-noši utemeljite z razlogi in javite na ces. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. — Ptujsko polje: Le poglejte zadnji „Naš Dom", prečitajte spise za mladeniče in za mladenke (pod vaško lipo) in uvideli bodete, kako koristno je, ako se ta list razširi med našo mladino. — Posavje: V zadnjem „Angeljčku" najdete krasne Sile Sardenkove pesmice za predavanje najmlajših med mladimi. Pozdravljeni! — Zibika: Povest o ženskem policaju je vsekako preosebnega značaja. — Vučja vas: 8mo poslali g. Pušenjaku. — Hoče: Hvala! Smo že v zadnji številki poročali! Izročili „Našemu domu". — Negova: Pritožbe glede šole javite šolski oblasti. — Št. Vid pri Ptuju: Kakšno obleko nosijo posamezni ljudje, za to se zanimajo posebne vvrste ljudje, naši bralci pa gotovo ne. — Mozirska okolica, Kozje, Št. Jurij, Loka, Vitan i. dr.: Pride prihodnjič. — Slov. Bistrica, Borovci, Celje, Žetale, Sv. Trojica: Prepozno! <3-ra,šls:o tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne 31. julija 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 96—110 kron (izjemoma 116 kron), poltolsti 80—92 kron; suhi od 72—78 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 72—84, poltolste od 50—70, suhe od 40—48, biki od 68—92, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 70 do 92 kron. Kupčija slaba, cene neizpremenjene. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'16, K 1'32; teleta Ia (izjemoma cena od K 132 do K 1*36); mlade svinje od K 1'64 do K 1'70; nemške pitanske svinje od K 160 do K 166; ogrske pitanske svinje Ia od K —•— do K —•—; ogrske pitanske svinje Ila od K 156 do K 160; mesne svinje od K 150 do K 1'60; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K — •— do K —•—; ovce od K —'90 do K 1"—j kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene poskočile. Sprejme se za svojo dekle od 13 let naprej pri g. Aleks Roman, pos., Jelenče 13, Pesnica. 980 Prodam posestvo pri okrajni cesti 30 minut od postaje Store pri Celju. K posestvo spada hiša z 2 sobama, kuhinja, tri obokane kleti gospodarsko poslopje, hlev za svinje, vse novo, dva travnika, dve njivi, sadonosnik, brajde, zelo rodoviten vrt za zelenjavo, blizu 2 orala doraslega gozda. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri Juriju Esenko, Prožinska vas, p. Štore. Učenec se takoj sprejme v lepo urejen umetni mlin v graški okolici. Naslov v upravništvu pod št. 960. (Znamka). Trgovec ne dobi lepše priložnosti na tako ugodnem kraju in nizki najemnini celo poslopje z dvema sobama, trgovino s pohištvom in dvema shrambama takoj prevzeti. Na željo se da v najem tudi hlev in 8 oralov travnikov vse tik poslopja v Pesjah pri Velenju. Lastnik je državni uradnik. Na pisma odgcvori Jos. Jeschounig, Liezen. Gor. Štajersko. 968 Pekovskega učenca takoj sprejmem iz poštene hiše in poštenih stari-šev. Dobi 6 K plače na mesec in tri letno učenje. Franc Horvat, pek, Cirkovce pri Pragarskem. 967 Nova hiša s 4 sobami, 2 kuhinji, klet, velik vrt, 1 njiva, hlev za 4 krave, 20 minut od glavnega trga v Mariboru se po ceni proda. Naslov pove Jakob Polanec v Po-brežju, Roseggerjeva ulica 18 pri Mariboru. 965 Hiša, 2 stanovanji, lep vrt se proda, Koroška cesta 94. 962 Proda se trgovina v večjem mestu na Spod Štajers-skem; manufaktura in konfekcija, na najugodnejšem prostoru pod ugodnimi pogoji. Naplačilo 15 do 20 000 kron. Naslov se izve v upravništvu. 969 Gostilna pri Konjicah (Spod. Štajersko) v veliki župniji, staro, zelo dobro mesto, nadstropna hiša, lepi gostilniški prostori, velika stanovanja, kurilno kegljišče, veliki hlevi, postransko poslopje, gostilniški in zelenjadni vrt, električna razsvetljava, se proda radi bolezni za priložnostno ceno za 28.000 kron, 12.000 kron lahko ostane na posestvu. Zamenja se eventuelno tudi za kako posestvo z gozdom na deželi blizu mesta. Pojasnila na resne kupce daje brezplačno uprava „Realitäten-Markt" v Gradcu, Hamerlinggasse 6. (2981) 975 Izjava. Mi podpisani Ivan Blumer, kaplan Josip Purkhart, nadučitelj in Ant. čander, občinski tajnik in organ., vsi v Zibiki, okraj šmarski, pre-klicujemo in obžalujemo vso napram gg. Juriju Pevec, posestniku ter Henriku in Mariji Blazinšek, učiteljema v Zibiki v zasebnih obtožbah in vlogah na okr. šolski svet Šmarje v uelju storjene ob-dolžitve odnosno žalitve kot neresnične. J. Blumer, J. Purkhart, Ant. Čander. 976 Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel trgovino V najem se da gostilna tik farne cerkve pod ugodnimi pogoji na več let. Posebno pripravno bi bilo za kakšnega rokodelca. Kje pove upravništvo. 977 Išče se računski natakar, oženjen, izučen mesar. Kje pove upravništvo. 984 Mizarske pomočnike dva ali tri vzame za stalno delo in dobro plačo. Jurij lvobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici 29. 987 gosp. Emilie Zorko, pri Knezu (Bobehu) ter kupujem vbo deželne pridelke, v zalogi imam vedno vsakovrstne poljedeljske stroje. Za obilen obisk se priporoča Jožef Opalin. Laški trg, 15. julija 1913. 981 Zidana hišica pri Mariboru z ze-lenjadnim in rodilnim sadnim vrtom, 2 svinjskima hlevoma in z lepim stanovanjem se za 2300 K proda. G. Pukl, gostilničar, Raz-vanje pri Mariboru. 982 Lepil malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem kosu, z lepim, novim, zidanim gospodarskim poslopjem pri cerkvi in šoli Več se izve pri Antonu Lozinšek pri Sv. Marjeti na Drav. polju, p. Račje. 979 Po ceni se radi smrti proda lepa družinska hiša, pripravna posebno za penzijoniste. Velik zelenjadni vrt, pripraven tudi za stavbene prostore ob državni cesti blizu Drave. Več pove Keberl Marija, Maribor, Koroška cesta 114. 941 Krojaški pomočnik išče stalno delo pri krojaškem mojstru. Naslov se prosi pod D. D. Sv. Barbara pri Mariboru, poštno ležeče. 951 Pri sv. Danielu v Razboru pri Slovenjgradcu se sprejme cerkovnik in organist. Plača: gotovina, zbirca, zaslužnina pri g. župniku 400 K in prosto stanovanje. Prošnje naj se pošljejo po župnijskem uradu na tukajšnji župnijski urad ali pa se osebno prinesejo. Cerkv. predstojništvo. 958 Dobroidača trgovina blizu farne cerkve večje žSpnije, se da s trgovinsko opravo za manufakturno in špecerijsko blago takoj v najem. Več se izve pri načelstvu hranilnice in posojilnice v Št. Ilju pod Turjakom, pošta Mislinja, Štajersko. 954 Papirnati t' piči kot nadomestilo železnih topičev, dovoljuje vsakomur streljanje ob raznovrstnih slavnostih. Počijo močneje nego železni ter so neodvisni od vsace-ga vremena in so popolnoma varni. Komad stane samo 40 vin.; najmanjše naročilo 25 kom. Ceniki zastonj. Naročila sprejema Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Preprodajalci znaten popust. Pozor gostilničarji in mesarji! Radi družinskih razmer se proda prostovoljno krasno opremljena dobro idoča gostilna in mesarija zraven cerkve in blizu znanega, slovečega kopališča na Spod. Štajerskem. Slovenci, ne zamudite lepe priložnosti! Naslov pri upravništvu tega lista pod 961. (Znamka za odgovor). Hiša se po ceni proda. Tri stanovanja, vrt, studenec, štalce, velika klet na Pobrežju pri Mariboru. Vpraša se Damgasse 18. 964 Zaneslj v vinlčar z dobrimi spričevali in »> dobrimi delavskimi močmi se k Martinovemu sprejme. Julij Glaser, Melinghof, Maribor. 966 Franc Petan, trgovec mešanega blaga v Sromljah pri Brežicah išče zvestega in treznega trgovskega pomočnika mešane stroke. Prednost imajo taki, ki so na deželi izučeni. Nastop 25. avgusta. 971 Za 4 orale velik vinograd, novi nasad na Ročici, župnija Sv. Jakob v Slov. gor., se išče priden vini čar k; dobro razume vinogradniško delo, 4—5 delavskimi močmi in poseduje 2—3 glav živine se proti dobremu plačilu sprejme. Ponudniki se naj obrnejo na lastnika Antona Prisching, trgovec v Cmu-reku. 989 Lepo posestvo v mariborski okolici, blizu kolodvora in cerkve se radi starosti posestnika proda. Posestvo obsega blizu 30 oralov, so lepi rodovitni travniki, njive in gozd, vse na ravnem, poslopja novozidana in obširna, lep sadonosnik krog hiše. Vpraša se pri Štefanu Fridl v Ro-gozi pri Hočah. Proda se vse: živina, vozovi, sploh vse, kar se na kmetiji rabi. _____959 Dve osebi z dobro plačo se sprejmeta za oferja na Cvajniku št. 125, Tobisova viničarija pri Mariboru. 958 Loterijske itevitke. Trst 30. julija 1913 78 79 65 7 38 Dnnaj 2. avgusta . 7 o 32 57 47 22 81 O •z & w N* «i s »IA 3 o> a N (8 lofS (D i 15 t» O © 0 o fflS® © 01 'S "S* u ¡z; • • 01 4-0 ««t MS > 0 C " > m ¿t O N 01 ia O C. Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drugod; _ — ^ Vsekakor ti priznavam kot trgovec i'*OIl S« O lic 96 Da neprilike se najdejo povsod. obiskati domačega in narodnega trgovca Fr. Lenarta v Ptuju ki priporoča čenj. občinstvu za jesen in zimo veliko izbiro novo-došlega vsakovrstnega modnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi razno platno za životno in posteljno perilo. Nadalje priporoča za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlačevino, nove koče in udeje, nove štrikane robce in srajce, tepihe, dežnike, kravate, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drogega novega blaga za oblačila. Za mnogoštevilen obisk se priporoča FranC Lenart 983 Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. O Ifi 3 N< fil t* O m 5T MALA OZNANILA. ■ Pojasnila o inseratih dsje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin. Organist in cerkovnik želim službe. Naslov v upravništvu. 931 Lepo posestvo se proda takoj; v vasi pri cerkvi in šoli, obstoječe iz zidane hiše z velikimi prostori, veliki hlevi za živino in svinje, travniki in njive vse v ravnini se redi do 5 govedi in do 10 svinj. Kupci se naj oglasijo pri Janezu Švagan, posestniku v Studenicah pri Poljčanah. Ravno tam v vasi se tudi manjše posestvo proda. Poslopja zidana. Redi se lahko 1 krava. 927 Iščem dobro idočo peksrijo v najem ali za kupit. Naslov pod „Sreča" poštno ležeče, Maribor. Na pr0daj je lepo posestvo s približno 4 orali zemlje: 3 njive, travnik, gozd, vinograd, hiša in gospodarsko poslopje, za 6 tisoč kron. četrt ure od cerkve: Proda: Marija Hržič, Senožki vrh št. 41, Velika Nedelja. 933 Lepo vele posest o v župniji Hoče, meri blizu 300 oralov najlepše rodovitne zemlje, se radi družinskih razmer skupno ali na več delov (na posestvu je več hiš) po ceni proda. Kupec dobi vso mnogoštevilno živino, stroje kakor vse izborno urejene premičnine. Na posestvu je krog 40 oralov lepega polnega gozda in krasen travnik. Ker je posestvo zelo dobičkanosno, bi bilo zelo priporočati, da bi to posestvo, ki leži v neposredni bližini Maribora, zanimalo slovenske kupce, kateri imajo prednost. Kupci se naj obrnejo na upravništvo SI. Gosp. pod naslovom „Slovensko veleposestvo" št. 867. Jabolčnicadobradomača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin". Muskatin je žlahtai naravni preparat za napravo dobre domače pijače. Iz Muskatina nareta pijača daje moč poživi in krepča živce. Muskatin se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja. Iz Muskatina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937 Muskatin se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz, Maribor, Koroška ulica. HENRIK MATIC — CELJE -Kolodvorska nI. 7 priporoča svojo 0-bilno in vedno svežo zalogo špecerijskega blaga od najcenejše do najfinejše vrste, vedno sveže žgano, ter po znižanih cenah od svetovnoznane tvrdke kave in čaja JULIJ MEINL DUNAJ. 851 Učenca sprejme takoj Anton Ko-larič, kovač in podkovski mojster Žabjek pri Ptuju. 924 Sprejme se priden mesarski učenec od 15—18 let star, iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom pri dobri postrežbi, ter z majhno mesečno plačo, katera se poviša po pridnosti, pri Tomažu Ahatz, mesarju, Velikovec, Koroško. 895 Mlin! na tri tečaje s stanovanjem se takoj odda v najem, več pove g. B. Režabek, Konjice. 917 Štefan Kaufman trgovina i žeiesnino priporoča najboljSe o-celne, kose ia srpe, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 39 i Maksimilijan Poberaj mestni zidarski mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3 se priporoča za vsh stavbena dela nova in stara, strešno krit je, betonska d"la, izdelava načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah. Dobroidoča trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki in gostilna za okrajno cesto z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadnim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega premogovnika oddaljena se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10 tisoč kron. Naslov pri upravništvu. Lepa posestva se prodajo in sicer kakoršno kdo hoče. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsegav dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v K&mnici pri Mariboru 8 Vešče in poljudno spisana knjiga „ftfconserviraiije aadj« in vnahojake povrlnine za d »trs aro v;,nrnho" je ravnokar izšla v tretji, povečani izdaji. Cena 1 K, s poštnino 10 v. več. Dobi se pri Jos. Zupane, dež vinarski inštruktor v Ptuju. 894 Vsem gospodinjam! Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611 500 kron Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Rja-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde keže v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224 „Kemeny, Kasan L poštni predal 12/76 (Ogrsko)". Vešče zastopnike, ki bi obiskovali zasebne odjemalce, išče proti visoki proviziji tovarna za sukno. Nemško pisane ponudbe naj se pošiljajo na sledeči naslov: Post-fach Nr. 11, Mnichovo (Munchen-gratz) Češko. 799 Družinske hiše covozidune, 6 minut oi gUvnega kolodvor» v Mariboru se pod ugodnimi pog ji p rodijo. VpraS» »e pri g. Maiek, Krčevina pri Mariboru št. 187. 419 Samostan v Studenicah pri Poljčanah sprejme takoj treznega, zvestega kočijača ali hlapca za konje. _940 Izprašan mašinUt obenem kurjač išče službe. Razume vsa popravila elektrike in motorje. Cenjene ponudbe pod „mašinist" na upravništvo tega lista. 939 Sprejme se viničar s 1. nov. Redi si lahko svojo živino. Prednost ima, kateri zna ravnati z žago ob vodi. Blaž Urbas, Slemen, Selnica ob Dravi.______947 Krasno posestvo, 14 oralov travnikov, njive, sadonosnik, 3 stavbeni prostori, je na prodaj v Rušah pri Mariboru. Naslov pove upravništvo. 949 Priden učenec se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom in semeni M. Berdajs, Maribor. 942 694-12 ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo Čvrsti in zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Varujte se ponaredb ! Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. ; Priporoča se Vam za nakup « iijT ft) t* 3 ft) V) HM N •v* O O u e, r M cn S p HA- O tU 3 3 » Rafael Salmič Celje Nar. dom to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci I Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. Svetovna ivrdka. Na tisoče zahval. Antiseptična obveza je pri vsaki rani zelo koristna. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane. olajšaje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vssk dan. Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pušice za 7 K, po deset puäic poštnine prosto na vsako postajo avstr -ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja, cene in varstveno znamko. Pristao je po 70 vin. Izdelovatelj in D CVonnag» lekarnar in dvor. zal. glavni založnik ITagner, Pragall., t. 203. Zaloga v Mariboru: lekarna W. A König, Friedrih Prall, Viktor Savcst. Pozor ca ime izdelka. Kašelj, zahripaBost in nahod hitro odstrani uporaba zdrav, priporočanega Thymomet Sicillae, dragocen in točno učinkujoč izdelek. Besedna znamka varovana Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odprav- težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 vin. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 vin. 1 steklenica 7 K, 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdravnika. Izdelovatelj in založnik B. Fragner, ¡fSČ ::0-; Praga III., štev. 203. Zaloge v Mariboru: lekarne W.A. Kooig, Frid Prull in Vikt. Savost. Pozor na ime izdelka in vam. znamko Edina štajerska steklarska narodna trgovina Na debelo! Na drobno! FRANC STRUPI Graška cesta • • • • o o CELJE priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Razpošiljalnica? Terezije Tikal Brezova—Morava se cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. toplo priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Po-šiljatve čez 20 K. prosto. 682 Voz z 11 cm širokimi kolesi, za par težkih konjev, jako trpežen, je na prodaj pri posestniku Jožefu Kline na Bregu, p. Konjice. Cena 360 kron. 9B3 Klavirje, pijanine in harmonije boljboljši pianini), Stelzhsmer in Hflrigel (amer. harm.i, vseh vrst giasbanega orcdla, stran in muzikalij ima v veliki M 13 u a M S Ki sodno zapris.strokovnjak | S a n | S S* 58 izbiri izključno in edinole M» Ot ©fcfSSKj in učitelj ¡Glasb. Matice' fcJS40S|C8 OtS Kongresni trg št. 16 („Zvezda", nasproti Conske cerkve). Svarim pred nakupom erent. falzifikatov ali Jabega blaga, zlasti ker dobi pri 1 K lirnTl meni vsakdo na obroke po prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri mtinl klavir, postane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine! Velikanska za-loga najb. violin, harmonik, citer, tam-jti buric itd. po najnižjih cenah. Zamenjav» ¡H najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in cenno. 968 Pravi : Franck: dobra kava to sta 2 tesno vrt-'- ————————— se skladajoča pojma! Radi tega ravno se pravi :Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava. Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše. ■1 em 164/25.647 Obvestilo. Usojam si naznaniti, da sem kupil železno trgovino tvrdke A. Huber in jo bom nadaljeval pod imenom A. Huberia naslednik J. Donosa. S prošnjo, da me blagovolite podpirati, kakor poprej mojega prednika, zagotavljam vsakega, da se bom vselej potrudil, si pridobiti popolno zaupanje in naklonjenost cenj. tbč. Velespoštovanjem Jožef Donosa. Ljutomer, meseca avgusta 1913. 963 Važno za vsakega! Usojrm si naznaniti, svojim cenj. odjemalcem vinom po „Opollo" III. vrste liter K 0 Clarett „ „ 0 Kudeče namizno vino „Opollo" „ „ 0' Dalmatiner Perle „ „ 0' Rudeče vino za slabo krvne „ „ 0 Posebno dobro belo vino (staro sladko) » » 0 Posebno dobro staro belo vino (Perle) „ „ 0' da sem v prijetnem položaju, pdstreči z zajamčeno pristnim najnižjih cenah: 60 Vino „Vordernberger" 72 1911 (iz kleti g. stol. župnika) liter K 1-60 '80 Dalmatinsko „Perle", '88 posebno staro črno vino za prebolele „ „ l-— •80 „Opollo"-extra „ „ 1- — „ „ staro 80 (sladko) „ „ 1-20 Prosečan (od rozin gro-•96 zdja) za hudoobolele „ „ 3 — Opravilna številka E 291/13 5 Dražbeni oklic- Po zahtevanju posojilnice v Sevnici, zastopane po g. M. Korber, c. kr. notarju v Sevnici bo ¿ne 26, avgusta 1913 dopoldne ob 9. uri na licu mesta v Ledini dražba zemljišč I. vi. štev. 63 in II. 220 k. o. Ledina obstoječih iz I. I hiše in gospodarskega poslopja, 2 kozolcev, 1 hoste, 6 njiv, 3 travnikov, 1 pašnika in 1 mlina IJ. 1 travnika v skupni izmeri I. 16 ha 17 a 12 □ m II. 46 a 95 □ m s pritiklino vred, ki sestoji iz različnega gospodarskega orodja Nepremičnin»m, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na 7033 K 6 h, II. 187 K 80 h, pritikline na 356 K 20 b. Najmanjši ponudek znašal. 4927 K, II. 126 K; pod tem zneskom se ne prodaja. S tem v sm slu § 56 i. r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiSko-knjižni iz-pisek, hipotekami izpisek, irpisek iz katastra, cenitvene zapiske itd.) smejo tisti, ki žele kup p ti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sedniji, v izbi št. 8 med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija v Sevnici, oddelek II, 985 __18. junija 1913. Opravilna številka E 324/13 Dražbeni oklic. Po zahteyanju Jožefa Krajnca v Meerbecku, zastopanega po g. M. Korber, c. kr. notarja v Sevnici, bo dne 30. avgusta 1913 dopoldne ob 9. uri na licu mesta v Poklekn dražba zemljišč I. vi. št. 182 II. vi št. 211 k. o Poklek, obstoječih iz I. 1 hiše in gospodarskega poslopja, 4 pašnikov, 2 travnikov, 1 hoste in 1 vinograda II. 1 hoste, 1 pašnika in njive v skupni izmeri I. 2 ha 31 a 59 □ m II. 77 a 72 □ m s pritiklino vred, ki sesfoji iz različnega gospodarskega orodja. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na I. 2031 K 87 h II. 133 K 7 h, priti-klini na 85 K. 50 h. Najmanjši ponudek znaša I 1412 K, II. 89 K; pod tem zneskom se ne prodaja. S tem v smislu § 56 i. r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapiske itd) smejo tisti ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 8 med opravilnimi urami. C. kr. okr. sodnija v Sevnici, oddelek II, dne 18 julija 1913. 986 Velespoštovanjem Franc Cvifanič-eva vdova Maribor :: Šolska ulica št. 2. Zaloga dalmatinskega vina „I. dalmatinske vinarske zadruge v Boltu (Dalmacija). 970 Vsi na Katoliški shod v Ljubljano. voda sa lase upllva gotovo proti izpadanju las in luskinam pospešuje novo rast lasi in brk, in služi za splošno gojenje las. Uradno preiskušeno in od zdravnikov priporočano. Na tisoče atestov od zdravnikov in lajikov. Steklenica K 3"— in K 1-50. Pristno le od tvrdke: P. Schmidbauerjev nasi., Solnograd. — Perol-lasno olje za drobeče lasi K 1'— Se dobi večinoma v vseh lekarnah in drožerijah. F. Schmidbauer ei naslednik, kemični laboratorij Solnograd. Bahnhofstrasse 29. Dobi se: v Mariboru v lekarni König, drožerijah K. Wolf, M. Wolfram; v Celju: O. Schwarzl in dr.; v Kadgoni: Max Leyrer, lekarna. F. P. Vidic & Komp.,Uubliana tovarna zarezanih strešnikov padi y vsaki poljubni množini dvojno zarezani zakrivač s roševno obrezo in priveznim nastavkom. Brez odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami. Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 698 Spretni zastopniki se sprejmejo. Hamburg-Amerika Linie Generalna ugentura za Štajersko Murplatz 3 GPdCS^C Murplatz 3 Najhitrejša zveza Gredec-Niw* York v 8 dneh. 4 parniški razr. Izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga. Prihodnji parniki: »Pensylvania« 23. avgusta, »Patricia« 30. avgusta, »Viktoria Luise« 31. avgusta, »Amerika« 4. septembra, »Imperator«' 10. sep., »Pretoria« 13. septembra, »Kais. Aug. Viktoria« 18. sept. »President Grant« 20. septembra. i F. Prüll mestna lekarna pri c. kr. orlu __ MARIBOR Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše. Kapljice za svinje S; že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gozpod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo! Nadalje priporočam: Kapljice za želodčni krč: ^^ ^Henica Žganje proti trganjn: : ¿til^ zglobih in udih. Cena 1 K. Fn-.-ll mestna lekarna pri o. kr. orla • ITIIII MARIBOR, Glavni trg štev. 16. podganam in milim po neprekoslji-vem zatiralnem sredstvu 9 9 fkat FRANKS katljica 60 vin. Za ljudi in domače živali neškodljivo! Koncesi-onirana »AcSler* dpoK^rtj» Mag. Pharm. Harnl WOI,F. MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17. ♦ ^ ♦ ^ ^ ♦ ♦ ♦ ♦ - ♦ ,, «fc. - ♦ t, ♦ + * ♦ ♦ ♦ ä ♦ + i. Serravallovo i železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in častni diplom k zlati kolajni :: m & Lrepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalsoeote. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. B. SercavaltofC. kr. dvorni dobavitelj Trieste-Barcoia* Kapi se ▼ lekarnah ▼ steklenicah po pol litra i E 2*60 In 446 po 1 liter i K 4-80. ♦ - ^ • ^ A A. « ♦ ♦ A i; ♦ 4* 4k> ♦ Mnoga primalna pisma pričajo o izborni kakovosti balzama proti protinu in revmatizmu, zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu in revmatizmu, izpahom, trganju v bedru itd. Ievirne steklenice po K 150 se dobijo v lekarni „pri angelju varihu", M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthofl-ova ulica 33. Dnevno razpošiljanje po pošti. 767 Ssaha ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne. OK* Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4*— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'— Srebrne ure........K 6"50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2"— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20"— Amerikanske zlate double-ure . „ 10"— Goldin RoBkopf ure.....„ 4'— Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 6"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure........ 2'40 Budilke......... 3 — Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50 A. Kiffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine ip srebrnine. Darujte za Slov. Stražo! Nagrobni spomeniki! častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča Bvojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi iz maimorja, granita itd Franc Koban, kamnosek, Račje (Kranichsfeld) Štajersko. 883 Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske prekomorske drnfbe iz Havre v ......Ummtli . «se» najkraj. in najhit vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed.Smarda :: LJubljana konees. potovalna pisarna Doneska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Fifcabirt". 375 J.FaylandvPtuju trgovina z manufakturnim 676 blagom se vsem priporoča. Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo Ivan Rebek Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ilust rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. Svinjerejec, ki se boji, da bi mu preši-_ _ „ či radi vročine zboleli in končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračeval-no sredstvo proti kroničnemu prisadu in rdečici prašičev Phenol, katero pošilja lekarna »pii angelju varihu« M. A. Sir«k v Mariboru, Tegetthoffova ulica 33. 766 Hitra pomoč je gotova pomoč, zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči 765 konjski kolik-balsam. Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 3'60. Ravnotam se dobi olje proti mnham in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 50 vin. Dnevno razpošiljanje po pošti. Lekarna „pri angelju varihu" M. A. Sirak V Mariboru, Tegetthoffova ulica 33. Franc Pleteršek, zaloga pohištva Maribor, Koroška cesta št. 10 nasproti Cirilove tiskarne priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno iz trdega lesa nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vložke, matra?e, stole in ogledala. Otroške želesne postelje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstva 61 kupuj pri Slovencu. Pozor! Svoji k svojim! Pozor! » Nova slovenska 3S manufakturna £ trgovina v Ptuju! S Cenjenemu občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem odprl 2. avg. 1.1. novo manufakturno trgovino v Ptutu tik poite. Nudil bodem cen j. odjemalcem samo novo blago, kakor veliko izbiro modernih štofov za moške in ženske obleke, hlačevlne, satene, druke, rlpse, vsakovrstnega pisanega in belega platna za perilo. Nadalje naznanim tudi cenj. odjemalcem, da dobim za jesen in zimo samo nove lodne za moške, ter „damentnhe" za ženske obleke, porhate vsake vrste, Itrlkane reboe, srajce itd. Dobilo se bode pri meni tudi gotovo perilo in sicer razne moške srajce, spodnje hlače, ovratnike, manšete, kravate, kakor tudi line klotaste ln druk&ne odeje, fcon ske koče, dežnike in sploh vse, kar spada v manufakturno trgovino. — Postrežba bo to&na ln solldns. Za obilen obisk se priporoča narodni trgovec 952 Alojz Brenčič. Majatali ln »aloftoiV Katoltßko tokovne druttv», Odgovorni urednik: Eranjo 2t e b o L »Uk ttakacM k*, SRU.1l« * Maribor»,