SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti injimui velja: Z« eelo Uto predplačaa 16 fld., za pol leta 8 gid., 11 četrt lete i «14., sa j*d«a
meiec 1 «14.40 kr.
V administraciji prejeman «Ij«: 2s ««le leto 13 «Id., sa pol leta 6 fld., xa «etri leta 3 «Id., za jedrn нмм 1 «ld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 «ld. 30 kr. *t« aa leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (laserats) «sprejema upravništvo ia ekipediclja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo.
Vredništvo j« v Sementlklh ulicah It. S, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiTiemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
124.
V Ljubljani, v sredo 2. junija 1897.
I^etnilt XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 1. junija.
K položaju.
Včeraj je bil od presvetlega vladarja vsprejet ministerski predsednik grof Badeni, ki je poročal o položaju v državnem zboru. Lepega in prijetnega gotovo ni mogel poročati. Razni politični proroki vedo povedati, da je grof Badeni prišel vedrega in veselega lica i dvora. Govori se dalje, da hoče grof Badeni v prihodnje postopati v sporazumljenju z večino ter nikakor ne odnehati levičarskim kričačem. Vlada je že minoli teden hotela preložiti obravnave državnega zbora do jeseni, toda Poljaki so zahtevali, da se poskusi z adresno debato. Grof Badeni se je udal, adresna debata se jutri ali v petek prične. To je sklep večine v sporazumu z vlado. Toda jako veliko vprašanje pa je, ali se posreči ta namera.
Izjave in vprašanja.
Začetkom današnje seje nemško-nacijonalni poslanec dr. pl. Pessler prečita „konliteor", ker je v zadnji seji imenoval poslance na desnici „šufte'. Mož, ki ima mnogo poguma pri kriku in viku, se je zbal resne besede in — smodnika.
Na to poslanci Tiirk, Biirnreither in Steinwender prečitajo ugovore proti „pristranskemu" predsedstvu.
Poslanec Schonerer prečita dolgo vrsto vprašanj do predsedstva. Mož je miren, skoraj prijazen. Ko pa predsednik Abrahamowicz izjavi, da bodo on in razni načelniki odsekov koncem seje odgovarjali na njegova vprašanja, tu izbruhne z vso elementarno silo iz močnih prs in gromovitega grla Jurija Schonererja besen „furor teutonicus", da odmevajo stene po zbornici; pomagajo mu njegovi štirje tovariši, ki so slepo udani svojemu očetu in vodji. Schonerer zagromi predsedniku, da hoče in more sam onemogočiti vso današnjo sejo, ako ne dobi odgovora.
Ko predsednik izjavi, da mu hoče odgovoriti še tekom seje, vsede se zopet ter sedi mirno, prebirajoč papirje, kakor da bi se ne bilo prav nič zgodilo.
Popravljala in ugovarjala sta še poslanca D a -szynski in Pergelt.
Na to pa zapisnikar dr. Ebenhoch čita dolgo izjavo, v kateri parlamentarna komisija desnice najodločneje protestuje proti razdivjanosti levičarjev, ki ovirajo namenoma vsako resno delo. Pri vsakem odstavku desnica burno ploska, a levica tuli in rjove.
Ko je Ebenhoch prečital izjavo, nastane pravi huronski krik ; desnica burno ploska, levičarji skačejo in kričć, kakor bi bili ob pamet. Prvi med kri-čaći so zopet Iro, Wolf, Tiirk, Kittel in Glockner, kateri se zvija kakor drateni možic v „Kasperl-teatru". Ako ta mož še dolgo ostane v zbornici, za-vro mu možgani.
Levičarski vodje Pergelt, Gross, Sehiicker in Kaiser so takoj po konci ter protestujejo proti odločni izjavi desnice. Krik je splošen, nadaljna debata nemogoča, predsednik pretrga ob uri sejo za dve uri. Ko pišem te vrstice, zboruje parlamentarna komisija ter se posvetuje, kaj storiti nasproti nečuveni obstrukciji. Tega posveta se udeležuje tudi ministerski predsednik grof Badeni. Govorica se širi med poslanci, da vlada še danes preloži drž. zbor. Vederemo!
Po odmoru.
Ob '/iuri podpredsednik zopet otvori sejo. Vse je pričakovalo, da pride grof Badeni ter potegne iz žepa najvišji odlok, s katerim je državni zbor preložen. Toda grofa Badenija ni, zbornica se dolgočasi zopet z glasovanji po imenih. Poslanec Tiirk namreč zahteva, naj se v zapisniku zabeleži, da je v zadnji seji predlagal prihodnjo sejo takoj na drugi dan. Dalje zahteva Tiirk, da se v zapisnik vsprejme medklic Ebenhochov: Kričačem naj se ne izplačajo dnevnine. Oba predloga sta bila odklonjena.
Komaj je bilo to glasovanje končano, zahteva Funke novo glasovanje. Ko je to dovršeno, predlaga Pergelt zopet glasovanje po imenih, dasi so na dnevnem redu nujni predlogi gled6 izrednih podpor vsled uim in drugih nesreč. Daleč so jo Nemci že pritirali!
Jutri popoludne bode vlada skoraj gotovo „ljudske" zastopnike poslala domov.
Pro domo.
„Narod" je vendar enkrat z Vašim poročevalcem zadovoljen, češ, da se je glede avtonomije dežel „postavil na jedino pravo stališče in zapustil napačno stališče, katero je zavzemal v svojem prvem članku", ob katerem se je „Narod" izpodtikal. No, tudi jaz sem zadovoljen, da „Narodovi" sploh bero moja poročila in, kakor kaže, jako pazljivo, dasi vedno z namenom, da najdejo med vrstami kamen izpodtike. Jaz nikomur ne kratim resničnih zaslug, vendar naglašam, da ni „Narodova", kakor ne moja zasluga, ako so se slovensko-hrvatski poslanci glede tega vprašanja postavili na pravo stališče. To stališče, s katerim je tudi „Narod" zadovoljen, je „Slovenec" že pred leti obširno pojašnjeval in utemeljeval. Dalje konstatujem, da je že pred tedni naša „slovanska krščansko narodna zveza" temeljito razpravljala to vprašanje ter svojim članom v adresnem odseku naročila, da zagovarjajo to stališče, ki je za naše razmere jedino pravo in rešilno in morda je-dina pot do miru v Avstriji in resnega dela v zbornici. Toda žal, da to rešitev narodnostnega vprašanja ovirajo zopet „višji oziri", ali da se ta izraz zopet krivo ne tolmači, oziri na višje moči in napačno tradicijo, da je Avstrija nemška, da so Nemci ustvarili Avstrijo in jim vsled tega pripada hegemonija. Le političen vajenec ne pozna teh višjih močij, sil in — predsodkov.
Dovolite mi še jedno opazko glede poslanca Wiedersperga. „Narod" se izgovarja, češ, da je do-
LISTEK.
Revolucija v Pasji Vasi.
Kulturnozgodovinska študija, Spisal Jože Ar ko.
(Dalje.)
Dobro, da je uslužni Stefek Mikola še o pravem času popustil Bigo in se najljubeznivejše obrnil in poklonil:
„Hvala, gospod učitelj 1 Dober večer I . . . Prosim, tu je soba, kar vstopiva, veste, prvi smo, prvi I"
„Kaj pa imate tukaj, kaj . . . vino? A—a?"
„Ne, ne, mala neprilika .... nič druzega,
nič!"
Stefek je prijel učitelja za roko in ga vedel v sobo. Za njima je šel tudi Biga v kuhinjo, kjer je ukazal deklam, pomesti in očistiti stopnice, materi gostilničarki pa je velel, prinesti izpod strehe svojo svetlo obleko za ponesrečenega Skočina.
Toda, ta jo je bil že pobrisal domov, da se preobleče. Dobro, da je bil odšel, da ni slišal smeha dekel. Gotovo bi ga bila jeza dovedla do radikalnega postopanja napram tem škodoželjnim plebej-
skim dušicam, kar bi bil težko ubranil celo njegov prvi in najljubši prijatelj Štelek Mikola . . .
Zaporedoma so prihajali še drugi gostje: Gospod Kršič, zelo inteligenten človek, čvrstega telesa, polne brade ia polne mošnje. Mimogrede povedano, da je tržil nekdaj v Zagrebu z žveplenkami, sedaj pa točil v Pasji Vasi kislo vino in grenko pivo. Za njim je prišel mali gospod Urbanček Strbunk, ki je bil po absolvirani pesoglavski univerzi triletni ne-prostovoljec pri vojakih, sedaj pa moderen tržan in zvest sodrug svoje ženice. Potem sta prikorakala visoki Jernej Ječmen in Gregor Močnik ; prišel je tudi dolgi Jože Kamba, Miha Hudnik in med zadnjimi tudi nam že znani občinski tajnik Brbec, spremljan po pesoglavskem orjaku Gašperju Mikoli, očetu gospodka Štefka.
Družba je bila zbrana . ..
Bledolični sinček g. Bige, ki se je rad pohvalil, da je študiral v Ljubljani, Trstu in Gorici, menda povsod tako dolgo, dokler ga niso spodili, je neprestano letal, da je nanosil dovolj pijače. Vedel je, da se tudi nocoj naredi obligatni „stol", pri katerem je hotel veljati za „fiškuša" — posel, katerega je posebno dobro znal že izza svojih dijaških let. — Zlasti pridno in marljivo je nalival nocoj gospodu
Brbcu, čegar služba ga je najbolj veselila v življenja bojih, češ da ima zanjo največ poklica.
Napravil se je res običajni „stol".
Za stoloravnatelja se je izvolil gospod Kršič, ki se je za to častno službo lepo, pa „cifrasto" zahvalil ; izvolil se je tudi njegov namestnik Urbanček Strbunk, ki pa k sreči ni našel besedij, da bi se bil zahvalil za to čast. Klobasarsko službo je dobil Urhov Boštjan in Jernačev Primož, imenovan Pra-tikar. Tudi „venbaeiteljeva" čast je bila oddana. Prišla je v koščene roke mogočnega Janeza Samsona, mlinarja iz našega konca, ki se je sam ponudil za to službo.
Ko je bil odbor gotov, se je začela notorična manija govoranc. Govorniki — „šaljivi" so se na-zivali — so vstajali, ko gobe po dežju. Da, Peso-glavci so sami Demosteni in Ciceroni I Bilo je res živahno, veselo in zabavno.
„Poslušajte, gospoda slavna, poslušajte I" je vpil Bigov sinček, ki ni mogel priti z lepa do besede. „Gospod stoloravnatelj, prosim besede, da povem smešno dogodbico o muhah!"
„Pozor, gospoda! Gospod Biga ima besedo!" je zagrmel gospod Kršič in vse se je obrnilo na nadobudnega šaljivca.
t
i* V
L
Vit
lično notico ponatisnil it .Domovine", ki bi kot celjski list morala vedeti, kdo da je poročevalec o volitvi celjskega poslanca, in da tedaj še ni bil izdan oficijelni imenik poslancev, iz katerega bi se razvidelo, h kateri stranki pripada poslanec Wie-dersperg itd.
Na to odgovarjam kratko, da nimam časa niti volje prebirati vsako številko „Narodovo" in da me je jeden štajerskih tovarišev opozoril na dotično notico ; da je vitez Wiedersperg že od 1. 1879 član državnega zbora, v katerem je mnogokrat govoril o zdravstvenih, obrtnih, delavskih, šolskih in drngih vprašanjih. Njegovo ime je torej dobro znano v javnem življenju. Punctum !
Interpelacija.
Slovenski poslanec vit. B e r k s in tovariši so v zadnji seji predložili interpelacijo na ministerskega predsednika kot uotranjega ministra, katerega vprašajo :
„Ali mu je zuano, da sta okrajna zastopa Upnica in Judenburg v seji dne 19. maja sklenila grajo in nezaupnico vsem nemško - konservativnim štajerskim poslancem, ker se ne udeležujejo ob-strukcije ter ne ragrajajo z ostalimi „nemškimi" poslanci proti jezikovnima naredbama. Ta eklep nasprotuje § 16. zakona glede državnega zastopstva, kakor tudi zakonu iz 1. 1867 o delokrogu okrajnih zastopov.
Ali vlada dopušča take sklepe, in če jih dopušča, ali hoče v jednakem smislu tolmačiti zakon tudi za slovenske okrajne zastope ? — Interpelantje hočejo reči: Ako slovenski okr. zastopi ne smejo s svojimi sklepi segati čez meje svojega delokroga, kako to, da politična okr. glavarstva to dopuščajo nemškim okr. zastopom ?
Iz proračunskega odseka.
Zopet se je nabralo več nujnih predlogov, ki iščejo izvanredne podpore raznim krajem na Češkem, na Moravi, v Šleziji, v Dalmaciji itd. 2 njimi se je pečal danes proračunski odsek.
Poročal je češki poslanec J a n d a. Navzoč je bil tudi finančni minister. Sklenilo se je, da se pooblasti odsekov načelnik dr. K a i z 1, da v zbornici, če bo le mogoče še danes, predlaga, naj se o nujnih predlogih brž ustno obravnava.
Naknadni kredit.
Vlada je danes predložila državnemu zboru predlogo, s katero išče naknadnega kredita in sicer za naučno ministerstvo — 39.000 gld., finančno ministerstvo 659.000, trgovsko ministerstvo 3500 in pravosodno ministerstvo 50.000 gld.
Med drugimi postavkami se nahaja tudi svota 63.000 gld. kot draginjska potresna doklada za državne uradnike na Kranj-skemin železniške uradnike io služabnike; in sicer dobe državni uradniki 4 6.0 00 gld., železniški pa drugih 1 7.0 0 0 gld. — V pojasnilo k ti predlogi beremo tole:
„He-he-he..." je začel govornik, „gospodje, ko sem jaz študiral v Trstu, sem imel, veste no, zelo čmernega profesorja. He, he . . . Zraven mene pa je sedel nek . . . veste no — zelo zabit dijak. Oh, smešno! Nekoč se zmisli in me začne gledati — he, he, ho, kakor tele nova vrata... pa vzdigne roko in reče: „Gos-po-o-d profesor, ta-le Biga" . . .
ha-ha-ha . . . pravi: „ta-le — ta-le pa muhe--
lovi!" Smešno, res grozno, kaj ne? Ila-ha-ha."
Vsi so komaj pričakovali, kedaj pride „punctum saliens." Ko so pa videli, da tvori govornikov smeh že finale, so zagnali grozen krohot. Vse se je ho-' hotalo tako markantnemu humorju, samo obč. tajnik Brbec je ostal resen.
Morebiti še slišal ni bil duhovite šale, kajti ponovil je bil v duhu še jedenkrat ves svoj govor, dovolivši ta čas mladim tovarišem, da so mogli stresti vse svoje pripravljene in nepripravljene, dobre in slabe dovtipe in šale.
Sedaj je poprosil tudi ou besede.
Na-to je vstal, se ozrl nekako maloupno po družbi in se pripravil, da odpre svoja učena usta. Vse je utihnilo in pričakovalo nekaj novega, resnega, kajti gospod Brbec ni kazal pri svojem nastopu onega skremženega obraza, kot nekateri drugi govorniki, ki naj bi že naprej naznanjal, da govornik komaj čaka, da raztrese svoj humor.
(Dalje sledi.)
„Vlada je poizvedovala in dognala, da nenormalne razmere, ki so navstale v Ljubljani po potresu, še vedno niso popolnoma izginile.
Vlada torej sodi, da je prav, tudi ie ia leto 1897, vender zadnjič, — državnim in železniškim uradnikom in služabnikom na jednak način kot lansko leto dovolili izvenredne podpore."
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. junija.
Obrtniki xoper obstrukcijo. Med obrtniškimi zadrugami se je vsled prizadevanja poslanca FOrga pričela velika akcija proti obstrukciji. Prvi ugovor zoper sedanje parlamentarne razmere je zbornici poslalo politično krščansko-socijalno obrtno društvo na Dunaju, v katerem avstrijski obrtniki izjavljajo, da jim bode tako delovanje državnega zbora, kot sedaj, v največjo škodo. Cela vrsta gospodarskih in socijalnih vprašanj čaka v zbornici že dva meseca rešitve, po kateri hrepeni ne le samo delavski stan, pa tudi država sama. Narodno vprašanje naj se loči od gospodarskega, kajti ljudstvu je pred vsem treba kruha. — Enako peticijo kot tu odposlalo je sedaj že 212 zadrug. — Ker so zastopane že vse dežele, bi pač kazalo, da se ganejo tudi kranjske zadruge.
Schonerer v Pragi med dijaki. Rudeče-nosi paša židovsko-liberalnih obstrukcijonistov v državnem zboru je šel v Prago pijančevat in zabavljat kakor je sam dejal : gegen das Judentum, Slaventum und Komlingtum. Shod je dijakom vlada prepovedala, zato je pa Schonerer tem hujše zabavljal pri obligatni kneipi. Dijaki seveda, ki so ga gledali skozi steklo barvano z vinom, so Schonererju pritrjevali, ko je v Pragi zabavljal proti Židom, pozabili pa so v svoji navdušenosti, da hodi Schonerer v zadnjem času z Židi v državni zbornici skozi drn in strn, dokaz zato je vse židovsko liberalno časopisje, ki se navdušuje za obstrukcijo. Dobro pa je, da je Schonerer tako naravnost povedal, da sedanji boj ne velja napadanemu nemštvu, marveč da je vsa ost naperjena proti klerikalcem in Slovanom.
Premirje mej Grško in Turčijo. Zastopniki velevlastij nadaljujejo pogajanja glede sklenitve premirja. Turčija želi, naj Grška zato potrebne korake stori v glavnem vojnem turškem taborišču, ter hoče, naj se premirje sklene za (kratko dobo, ker sicer se ima bati od grške strani zlorabe premirja. Zastopniki velevlastij delajo na to, da se natanko določi čas premirja, ker je na obeh sovražnih straneh toliko zvijačnosti, da pri tem treba največje previdnosti. — Turčija prijazno odgovarja, da je vsa pripravljena skleniti mir; vender se ji nič ne mudi, ker ima vso svojo armado v sovražnikovi deželi, na katere račun se seveda redi armada, vzlasti še turška, ki ne pozna nobenega razločka mej mojim in tvojim. Turški vojaki neki tako pustošijo po Tesaliji, da nastane gotovo lakota, ako ostane turška vojska še dvajset dnij na tesalskem ozemlji. — Da bi Turčija izsilila od držav ugodnejših pogojev, za sklenitev miru , sklicujejo se uradni turški listi na mohamedansko ljudstvo, ki hoče še boj, na armado, ki mora le v častno sklenjenem miru najti vsaj nekaj zadoščenja za svoje napore v vojski in na močno bojaželjno stranko na dvoru, pred katero ima sultan veliko trpeti, ker mu očita, da hoče islam izdati, ako pod tako malo častnimi pogoji sklene mir. Po drugi strani zviti sultan ukazuje, da se morajo po vsej Tesaliji prebivalci oglašati za združitev s Turčijo, da bi se potem toliko ložje skliceval na javno mnenje. Vsem tem spletkarijam so pa odvezali vozel odposlaniki velesil, ki so turški vladi nasproti solidarno izjavili, da Turčija ne more v nobenem slučaju pričakovati ugodnejših pogojev za sklepanje miru, kakor so oni, katere so zastopniki velesil po naročilu svojih vladarjev naznanili turški vladi.
Cerkveni letopis.
Razglasenje dveh novih svetnikov.
K i m , 28. maja.
(Dalje.)
Nad tremi cerkvenimi vratmi so bili zunaj sledeči napisi, proslavljajoč nova svetnika, in sicer nad srednimi vrati: Jesu Christo D. N. omnis sanctitatis auctori in coelorum eunti sublimia testimonium hodie reddunt gloria sua Antonius Maria Zaccariaex Isubria Oongregat. C I e -
rieor. Beg. S. Pauli Barnab. Conditor et Petrus Fourier e L o t h a r i n g i a C a-nonieor. Regul&r. disciplina« in Gallia instaurator Itemque C a n o -n i se. r eg. S. A u g u s t i n i 1 eg i fer q u i vir-tutibas meritis p r o d i g i i s incljti D e c r e t o Leonis XIII. Pont. Mai. Po-puli c h r i s t i a n i Patris et Magistri ad supremoe sanctorum coelitum bo-nores ritu solemni evehuntur. * — Na desnih stranskih vratih je bil napis : „ A d e s t e cives hospiteeque respicite alumnos et heroes catholicae fidei quae inter a d vers a et obs t ant i a inter dedecora temporum morumque »t sapientiae humanae naufragia stat semperlu-cetsospitat triumphat." — Na levih pa je bilo brati : „Coelites sancti Italiae et G a 11 i a e d e c u s i n p r a e c 1 a r a sobole vestra superstites potenti praesidio ettutela ostendite rebus in as p er is patriaevoset filiorum caritatemin coelis non eiuisse.
Kedor se je hotel te slavnosti udeležiti, moral si je poprej oskrbeti dotično vstopnico, ^ar pa ni bilo tako lahko, kakor bi si človek mislil, akoravno je bilo 40.000' vstopnic razdeljenih. Velik je bil tedaj dirindaj vseh slojev rimskega prebivalstva za pridobitev kake vstopnice, in marsikateri si jo je le s tem pridobil, da si jo je za dragi denar kupil od druzega, ki jo je v Vatikanu zastonj dobil. Niso bili redki slučaji, da eo za vstopnice dajali po 25, tudi 30 frankov; da, čul sem celo, da je neki Amerikanec za dve vstopnice dal 160 frankov; neki drugi, tudi Amerikanec, je celo za deset vstopnic za tribune plačal 200 frankov!
Taka barantija se ve da ni bila všeč dotični cerkveni oblasti, zlasti pa še, ko se je zvedelo, da je bilo mnogo vstopnic ponarejenih, katere se od pravih каг nič niso razločile. Temu nepoštenemu ravnanju je pa še to sledilo, da marsikateri, ki si je po pošteni poti za pravo vstopnico trudil in si jo z veliko težavo priboril, ž njo ni mogel v cerkev priti.
Napočil je tako zaželjeni 21. maj, dan slavnosti, in nepretrgana vrsta pešcev in vozov se je pomikala proti Vatikanu, deloma, da bi si v cerkvi preskrbeli primeren prostor, deloma, da bi na prostornem trgu Sv. Petra gledali neštete vozove, v katerih so kardinali, škofje in drugi cerkveni in svetovni dostojanstveniki prihajali. Na trgu bilo je že na vse zgodaj vse črno čakajočega ljudstva in število se je z vsako minuto množilo ter proti cerkvi rinilo, tako da vojaki, katerih je vlada cel regiment postavila zaradi reda in varnosti, niso zamogli množice krotiti. Ravno bila je ura 7, ko sem prišel k sv. Petru in takrat se je zgodilo, da so ljudje vojaški kordon pretrgali in se proti cerkvi usuli. To je bilo ravno tako videti, kakor če pri veliki povodnji deroča voda pretrga jez in z vso silo preplavi bližnjo polje. Tako je bila bazilika kmalo do zadnjega kotiča polna in namesto 40.000, jih je bilo pričujočih gotovo nad 60.000, ki so nestrpljivo čakali začetka slavnosti, katera se je imela ob 8. uri pričeti.
Med tem so se na raznih krajih v vatikanski palači zbirali razni oddelki duhovniških korporacij ter se polagoma vvrstili v dolgo procesijo, katera je iz sikstinske kapele sv. očeta v cerkev spremlje-vala. Sleherni udeležnik procesije je dobil prižgano svečo in malo knjižico, v kateri je bila pesem „Ave Maris Stella" in nekaj cerkvenih psalmov, ki so jih med sprevodom oddelek za oddelkom prepevali ali pa recitovali. Sv. oče, opravljen v papeževo ponti-fikalno obleko s trojno krono na glavi, zapoje pred oltarjem sikstinske kapele prvo vrsto pesmi : „Ave Maris Stella" katero potem sikstinski pevski zbor nadaljuje. Nato so papeža vzdignili na nosilni stol, dali so mu prižgano svečo v levo roko in sprevod se prične. Naj prvi so šli zastopniki raznih cerkvenih redov, od vsakega po 12, in vsak oddelek je imel svoj križ; zastopani pa so bili sledeči re-dovi: Bratje pokore, bosonogi avguštinjanci, kapu-cini, mercedariji, jeronimi, minimi, regolarni tretje-redniki sv. Frančiška, konventuali, frančiškani, ro-mitanski avguštinjanci, karmelitani, marijini služabniki, dominikani, olivetani, cistercijenzi, valombro-zijani, kamaldoleuzi, benediktini in regolarni kanoniki. Za tem je bila dolga vrsta svetovnih duhovnov pričenši s kleriki papeževega seminarja, katerim so sledili kanoniki deveterih kolegijatov, štirih manjših
J J J 'W N J
in treh poglavitnih bazilik mesta in udje peterih kongregacij svetih obredov. Sledili sta banderi s slikami is življenja novih dveh svetnikov ; nosili so ju udje bratovščine presv. Rešnjega Telesa, spremljani od в udov reda reguliranih klerikov in 6 barna-bitov; sorodniki evetnikov pa so ob straneh držali svilnate trakove in šopke banderov.
Prišli so potem spremljani od švicarske straže razni papeževi dvorniki, kapelani, vatikanski pridigar in spovednik sv. očeta, papeževi pevci, razni dvorski komorniki in uradniki papeževe palače.
Za tem je subdijakon spremljan od 7 votantov segnature s svečami na svetilnikih nesel papežev križ, za katerim so šli spovedniki bazilike sv. Petra ali penitencijarji v mašniški obleki; dva klerika sta pred njimi nesla dve s cvetlicami okrašeni dolgi palici, s katerimi se ti posebni spovedniki na glavo dotaknejo spovedanca po opravljeni spovedi. Za njim so prišli generalni opati v pluvijalih iz belega da-masta, nad 300 škofov in nadškofov z belimi škofovskimi kapami na glavi in v pluvijalih, 33 kardinalov, princ prestolni priseduik, dva apostolska pro-tonotarja, dva kardinaldijakona azistenta sv. očeta, dva papeževa obrednika, več papeževih plemeniških stražnikov in v sredi med njimi pod visokim bal-dahinom na nosilnem sedežu — sv. oče Leon XIII. Takoj za njim so šli častniki in poveljniki plerae-niške, švicarske iH palatinske straže, mnogo papeževih dostojanstvenikov, drugi kor papeževih pevcev in k sklepu generali raznih cerkvenih redov.
Zastonj bi se trudil le primeroma opisati vtis, katerega je ta tako slavnostni sprevod naredil na neštevilno množico strmečega ljudstva. Ko se je sv. oče prikazal pri glavnih vratih in so sreberne trombe zasvirale Silverijevo koračnico, katere pretresljivi akordi so odmevali v zvokoslovnem svetišču, se je množica z velikim premagovanjem zdržavala, da ni z gromovitim vsklikom nazdravila ljubljenega svojega najvišjega pastirja. Pa izražena želja sv. očeta, naj bi se verniki isti dan zdržali vsake glasne ovacije, je bila za dobre poslušne vernike sveta zapoved, kateri nasproti ravnati se zmed 60.000 pričujočih nobeden ni predrznil; da bi pa vender svojim čutilom udanosti in ljubezni dali nekoliko duška, posluževali so se svojih belih robcev, katere so na tisuče in tisuče v zraku vihteli in tako sicer tiho, vender pa goreče nazdravljali Leona XIII., kateri je, gotovo ginjen videti toliko udanost, pogostoma se vzdignil iz svojega sedeža in stoje blagoslavljal pozdravljajoče množico.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. junija.
(Osebne vesti.) V Postojini je umrl odvetnik dr. Edvard D e u , ki se je v prejšnjih letih večkrat pojavil tudi v politiki kot pristaš nemško - liberalne stranke. Naj v miru počiva! — Praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, g. Jurij Fajfar, je imenovan sodnijskim avskultantom. — Poročil seje g. Fr. Slane, nadučitelj v Litiji, z gdč. Alojzijo Koblerjevo. — Komi poveljnik fml. S u c c o -vaty je včeraj v Ljnbljani nadzoroval vojake in vojaške zavode.
(Iz seje mestnega zbora dne l. junija) Predseduje župan Hribar, navzočih 23 odbornikov. — Vsled prošnje „zveze učiteljskih društev" se sklene, nakupiti za б0 gld. knjižic za mladino. — Prošnja društva za zgradbo učiteljskega konvikta, da bi mesto brezplačno dalo prostor za zgradbo, se odkloni, pač pa bode mesto zgradbo samo, kadar se prične delati, podpiralo. — Prošnji kat. delavskega društva v Ljubljani ter podpornega društva za pravnike na Dunaju za podporo, se na predlog občinskega odbornika Plantana odklonite. — Klubu slovenskih kolesarjev se za zgradbo tekališča dovoli mestna parcela št. 176 v Kapucinskem predmestju. — Matici Slovenski se za prevažanje ostankov Ko pitarjevih z Dunaja v Ljubljano dovoli 100 gl. podpore. — Mestnim policistom se dovoli po 20 gld. na leto za službeno uniformo. — Obč. odb. Sene-kovič poroča o računskem sklepu mestne klavnice za 1. 1896. Dohodki so znašali 22.024 gl., stroški 12.636 gl., tedaj prebitek 9.388 gld. — Odbornik Skrjanc poroča v imenu pol. odseka, naj bi se odpravilo krošnjarstvo po mestu, ter predlaga, naj mag. potrebno ukrene, da se ta prepoved svojedobno izvrši. Obširno je poročal Gogola v imenu regulacijskega odseka. — Poročevalec je voljen predsednikom od-sekovim, dr. Stare podpredsednikom, vlada je kot svoje delegirance odločila svetnika Riihlinga in stav-
benega svetnika Svitila. Olbornik Gogola nato obširno poroča o denarjih, katere je odsek za vrav-navo mesta doeedaj odločil za odkup raznih hiš in katere mu je še v prihodnje določiti. Mesto je te odkupnine dosedaj plačalo 219.000 gld., vezano pa je za 380.000 gld. — Regulacijski fond je imel na razpolago brezobrestnega drž. posojila 100.000 gld., od kranjske hranilnice dar 50.000 gld., triobrestnega deželnega posojila 450 000 gld., dohodkov od prodanih zemljišč 40.000 gld. in eventuelni dobiček loterije 30.000 gld. — Ostane tedaj še na razpolago 289.000 gld. — Poročilo se je vzelo na znanje. — V tajni seji je izrekel mestni zbor, da je občinski odbornik g. Jos. Turk izgubil svoj mandat, ker se v emislu § 58 opravilnika neopravičen ni vdeležil zaporedoma štirih sej mestnega zbora.
(Kje je „čast"?) „SI. Narod" piše: „Sicer pa tudi najhujši izrodki individualizma niso človeštvu toliko škodovali, kakor klerikalizem, saj sta v p r i m e r i z v 1 a d o klerikalizma kuga inlakota pravi nebeški blagoslovi" Ker „Slov. Narod" toliko govori o časti, naj ima tudi toličkanj časti, da že vendar jedenkrat pove, kaj je — klerikalizem. S helebardo se bori dan za dnevom, teden za tednom, leta za letom zoper strašni „klerikalizem", a še nikdar ni povedal, kaj prav za prav je! Ce se ne bojuje, kakor tisti glasoviti španski vitez, naj si ogleda tega strašnega zopernika od blizu! Kaj so klerikalci, kaj je klerikalizem ?
(Volitve v odvetniški zbornici.) Pri dopolnilnih volitvah v odvetniško zbornico kranjsko so bili v odbor izvoljeni gg. dr. M u n d a , dr. T a v č a r in dr. K r i s p e r, v disciplinarni svet pa dr. Aha-čič, dr. Majaron in dr. Stempihar.
(V Št. Vidu pri Ljubljani) bode binkoštne praznike t. j dne 6., 7. in 8. junija razstava risarskih izdelkov učencev obrtno - nadaljevalne šole. — Odprta je vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. Prijatelji šole sploh, posebno pa še obrtniki, naj ne zamude ogledati si to razstavo.
(Iz Moravč.) V št. 121. „Slov. Naroda" piše gledš poprav pri cerkvi neki modrijan: „Ni preveč prijazen prizor, gledati, kako se sestradani moravški psi trgajo za dobro ohranjeno človeško okostje." Premodri dopisnik naj mi dovoli jedno vprašanje: Vam je li znano, da za kost, ki je bila že nad sto let v zemlji, noben pes ne mara, — ali ne? Ako vaša modrost ne dosega instinkta moravških lajačev, potem vas prisrčno milujem. Ako pa se vaš um povspne tako visoko, potem vas obžalujem, da lažete tako nerodno, da vam ne more nihče verjeti, ki zna le do pet šteti. — Zlagan je že nadpis: Iz Moravč. Kar se tiče nadpisa, Moravčani odločno zahtevamo, da tacega nadpisa prihodnjim svojim umotvorom več ne nadevljete. Bojimo se namreč, da bi kdo vašo modrost po krivici nam Moravčanom pripisoval. — Delo pri zvonikih lepo napreduje. Ker je sl. vlada dovolila 9500 gld. podpore, bo stala stavba posestnike le bolj neznatne svote. Sicer pa tudi ni potreba, da bi kdo nosil svoje groše v župnišče, ker si lahko vsak z vožnjo ali s tlako prisluži delež, katerega bi imel plačati. Po binkoštih začne se tudi graditi nova cesta, za katero je dovolil davno deželni zbor 10.000 gld. — Gospodu dopisniku „Narodovemu" pa, katerega nova cesta skrbi, a ga najbrže ne bo stala niti par grošev, svetujemo, naj gre v srednjo Afriko, kjer mu ne bo treba gledati ne zvonikov, ne cest.
(Domače delo.) V skladišču gospoda Alojzija Vodnika, kamnoseka v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani, videti je do sobote dva metra visok krasen kip Matere Božje iz peščenca izdelan, za znamenje v Vižmarjih. Vižmarci, vneti za čast Marijino, so prostovoljno zbrali za ta kip potreben denar.
«
* *
(Iz Rima) 30. maja. V soboto (29. majnika) so bili škofje, ki so še ostali v Rimu, poklicani v „Cancelleria Apostolica", kjer so podpisali adreso na sv. očeta. V tej adresi izrekajo zahvalo za rav-nokar dovršeno kanonizacijo, potem za neumorno prizadevanje o zjedmjenju razkolnih cerkva in prosijo Boga, da bi še dolgo ohranil in varoval sv. očeta. V nedeljo (30. majnika) je avstrijski poslanik pri sv. stolici, grof Revertera, priredil obed v čast avstr. škofom. Razven teh so se udeležili tudi kardinali Rampolla, Agliardi, Gotti, Segna, Satolli, potem drugi diplomatični zastopniki pri Vatikanu in več rimskih prelatov, v vsem do 25 oseb. — Lavantinski knezoškof odpotuje 31. maja v južno Italijo na Monte Gargano.
Društva.
(Mestna hranilnica Ij u b 1 j a n s k a. Meseca maja leta 1897 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 602 stranki 183 648 gld. 10 kr., 613 strank pa vzdignilo 289.525 gld. 59 kr.
Telegrami.
Dunaj, 2. junija. Za danes ali za jutri se pričakuje, da se preloži državnozborsko zasedanje za nedoločen čas. Pri seji parlamentarne komisije večine, katere so se vdeležili tudi nekateri ministri, je bil grof Badeni zato, da se takoj preloži zasedanje. Zastopniki večine so bili proti temu ter so zahtevali , naj se pred preložitvijo izvrši razprava o adresi. Vlada je bila zato, da se opusti adresa ter namestu nje vsprejme uda-nostna izjava, o kateri bi se lahko zjedinila vsa stranka. Desnica je bila proti temu. — Glede preložitve je zmagal Badeni, glede adrese je seveda prepustil, da večina odloči po svojem prepričanju.
Dunaj, 2. junija. (Državna zbornica.) Konec je komediji. Jaworski je v imenu večine izjavil, da je vsled škandalov nemogoča adresa in parlamentarno delo. Toda večina ostane trdna, solidarna. Ministerski predsednik grof Badeni izjavlja, da je vsled obstrukcije delo nemogoče. Zato je parlament zaključen. Desnica ploska, levica razgraja.
Dunaj, 2. junija. (Državni zbor.) Javor-ski izjavi imenom večine, da je nadaljnje razpravljanje posvetovanj v državni zbornici brezvspešno, ker je itak pri teh razmerah delo v parlamentu nemogoče in ker je parlamentarizem sam v veliki nevarnosti. Večina vstraja pri objavljenih nazorih adresnega načrta: priznanje pravic posameznih kraljestev in dežela, jeduakopravnost vseh narod-nostij, gojitev verstva (religiozitete), socijalno povzdigo vseh slojev ljudstva. (Burno odobravanje na desnici. Hrup na levici.) — Ministerski predsednik grof Badeni izjavi: Imenom vlade konstatujem z iskrenim obžalovanjem dejstvo, vsakomur znano, da je vsled pojavov, ki so se dogajali nekaj časa v teh prostorih, vsako ustavno delovanje šiloma zabranjeno. (Nemir na levici.) S tem se kršijo jasno določila ustave in se zadržuje vsako državi koristno delo. Zbornica bode pač priznala, da se javno življenje stavlja v izredno nevarnost, ako se tako počenjanje nadaljuje in se trpi, da se rušijo temelji parlamentarnih naprav. Zato je naravnost z državnega stališča potrebno, da temu konec stori vlada, katera, izvršujoč svojo državno nalogo, ima vsak čas izven in v zbornici čuvati nad njenim izvrševanjem (šumno ugovarjanje na levici), ter je prepričana, da ž njo v tem oziru soglaša velika večina zbornice. Vlada si je pa tudi svesta s svoje strani velike odgovornosti (levica ugovarja) ter se čuti dolžno, na vsak način zabranjevati vsako omejevanje državnih koristij, ki izvira iz tega, da se onemogočuje parlamentarno delovanje. Zato izjavljam po Najvišjem naročilu, da je dvanajsta sesija državnega zbora zaključena. (Živahno ploskanje na desnici. Velik nemir na levici.)
Podpredsednik Abrahamovicz k sklepu ogovori na kratko zbornico ter sklene s „ slava klici na presvetlega vladarja, kateri visoko stoji nad vsemi in tudi temi zadnjimi viharji. Poslanci se navdušeno pridružijo tem „slava"-klicem ter v neizmerni razburjenosti zapuščajo zbornico.
Dunaj, 2. junija. Ker so v smislu sklepa krščansko-socijalnih poslancev mnoga obrtna društva poslala državni zbornici izjave proti obstrukciji, razpošiljajo sedaj vodje obstrukcije raznim društvom pisma, v katerih jih prosijo, naj od tega odnehajo, ker jim je sicer narodno (!) delo zelo obteženo.
Dunaj, 2. junija. Za nemškimi vsečilišč-nimi profesorji v Pragi in v Gradcu nečejo zaostati tudi dunajski profesorji, ki izdajo izjavo, s katero se pridružujejo ugovorom nemških profesorjev v Pragi proti jezikovnim naredbam.
Carigrad, 2. junija. Turški minister zunanjih stvarij je naznanil staiosti posla-
nikov, da jo sultan potrdil premirje za dobo, dokler se ne doženo pogajanja zaradi miru. Zapisnik o sklenjenem premirju se podpiše v vojaškem taborišču. Tudi je sultan imenoval zaupnika, ki bo vodil s poslaniki obravnave zaradi sklepanja miru.
Hennebergova svila
— pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna, bela in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križasta, vzoreasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzoreev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
25 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 8-4 1
Meliisine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 (20) i lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Besljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-20
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
Umrli so:
31. maja. Andrej Maresan, mesarja sin, 7 mesecev, Sv. Petra cesta 13, plučnica. — Ferdinand Kralj, delavca sin, 35 dni, Voduiat 85, želodčni katar.
Meteorologično porodilo.
o Čas opati : zovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura j Vetrovi po Celziju
1| 9. zvečer 734-6 | 19-S
I 7. zjutraj j 736 (J H 2. popol. I 734-7
»bo
Л &	.
■S 5	s
■Si j	S
s
del. obla«.
O-O
15 4 I sl. jvzh. jasno 27'4 j sl. jug jasno Srednja včerajšnja temperatura 19 5°, za 3-4° nad normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 29. maja.
	gl.|kr.			gl.	kr.
PSenica, m. st. . .	8	30	Špeh povojen, kgr. .	—	68
Rež, „ . . .	6	20	Surovo maslo, „ .	—	80
Ječmen, „ . . .	5	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
	7	20	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	—	Telečje	—	60
Koruza, „ . . .	5	—	Svinjsko „ „ .	—	70
Krompir, „ . .	9	45	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	12	_	Piščanec ....	_	50
Grah, „ . . .	12	_	Golob.....	_	18
Fižol, ....	9	—	Seno, 100 kgr. . .	2	40
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „. .	1	78
Mast, „ . . Špeh svež, „ . .	_	76	Drva trda, 4 kub. m.	6	20
	—	70	„ mehka, 4 „ „	4	—
Vsebina 11. zvezka 1897:
Cvetje s polja modroslovskega. (Sp. dr. Fr. L.) 1 Dalje. ] — Moia pol. I. II. (Zležil F. S. Finžgar.)
—	Delavcu. (Zložil Jožef Vole.) — Pijančev sin. (Povest. Spisal Ivan M.) [Konec.] — Ob Balkanu. (Spomini iz Bolgarije. Spisal Jos. Repina.) [Dalje.]
—	Vzori in boji. (Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben.) [Dalje.| — Rajnemu Lovretu. — (Zložil Anton Medved.) — Celje in okolica. (Narodno-dru-štvene črtice. Poleg raznih spisov sestavil A. Fekonja.) [Konec] — Klinopisni spominki in sv. pismo. (Spisal dr. Fr. Šedej ) [Dalje.] — Prodiranje proti severnemu zemskemu tečaju. (Spisal dr. Simon Subic.) [Konec ]
—	Književnost: Slovenska književnst. Katoliški Obzornik. Drobti niče XXIX. letnik. Zabavna knjižnica za slovensko mladino VI. zvezek. — Na platnicah : Pogovar Od pijače, inu ventočenja tega Vina med enim G: Fajmoštram, inu med šterjim Farmanim. [Dalje.] — Slike: Mati Italijanka. — Skrb za družioico. (Slikal H. Konig.) — G. F. Grotefend.
—	Perzepoljski napis B in G. — Obraz iz srednje Evrope v predzgodovinskem času.
Proda se ali v najem da
nova hiša
(štiri sobe, klet) in zraven njiva. Je na deželi ter pripravna za gostilno, prodajalnico ali poletno stanovanje. Več pove upravništvo/, Slovenca". 361 6-4
"Vabilo
na
E redni @MiI zbor
posojilnice v Dobrepoljah,
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil
na binkoštni ponedeljek, dne 7. rožnika 1897, ob 3. uri popoldne
v prostorih bralnega društva v Dobrepoljah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računa za leto 1896.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
5.	Razni nasveti.
V Dobrepoljah, dne 23. vel. travna 1897.
385 l-i	Načelstvo.
Krepek, priden, slovenskega in nemškega jezika zmožen
ia č © a © m
se vsprejme v špeoerijsko prodajalnico. — Istotam dobi službo tudi v kletarstvu izurjen
Natančneje pove upravništvo „Slovenca". 382 3 — 2
Slovenci.Slovenke naročitese!
Za samih 5 kron na leto dobite V
373 2-2
vsaki deseti dan na dom. Prinaša Vam krasne slike ter brije kosmatince po vseh krajih naše domovine. Kamor pride „Šaljivi Brlveo", tam je veselje doma. Naslov: Upravništvo „Brlvoa" v Trstu.
Št. 19497.
Razglas.
375 3-2
V smislu § 53. cbč. reda za dežel, stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo
računi o prejemkih in stroških
1.	mestnega zaklada,
2.	ubožnega zaklada,
3.	zaklada meščanske bolnice,
4.	ustanovnega zaklada, 5 potresnega zaklada in
6. regulačnega zaklada za 1896. leto od danes naprej 14 dni javno razgrneni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled.
Pri pretresanji in koneeni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet navedene opazke o ujih v preudarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. maja 1897.
13 i i- m sk n darila!
Razprodaja radi preselitve.
Primerna birmska darila!
Največja zaloga najboljših najnovejših novosti:
ur, verižic, uhanov, prstanov
ss- po znižanih cenah. "S3*
Nadejajo« se obilnega obiska se uljudno priporoča 368 4 — 3
Fr. Čuden,
urar in juvelir v Ljubljani nasproti rotovžu.
tt
H1 v m n k ii darila!
DQ Dunajska borza.
101	gld. 95
102	, -
Dn6 2. junija.
Skupni drtavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki dr», bankovci za 100 m.nem. dri. velj.
10 mark............
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini ...........
ki.
123 100 122 99 957 364 119 58 11 9
45
6
10
85 80 90
45 62' 73 62 42' 65
Dne 1. junija.
4* driavne sreCke 1. 1854, 250 gld. . .	155
5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	159
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........—
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	123
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zera.-kred. banke 4 fc	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225
„ „ južne železnice .	177
, „ južne železnice b% .	126
„ , dolenjskih ieleznic 4 %	99
Rld. - kr.
f» H • *
55 e
M
50 „"
50 . 75 .
80 .
75 ;
50 "
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke......• • •
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl. st. v. 3510 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 387 Akcije južne ieleznice. 200 gid. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montaneka družba avstr. plan. . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
20 25 72 74 60 22 160
97 166 127
— k
20 :
50 I 25 ,
25 ;
76 . -
65
КГ Nakup ln prodaja TB isakivritnih driavnlh papirjev, areftk, denarjev itd.
j Zavarovanje za zgube pri irobanjlh, pri izžreb&nj* najiuaujsega dobitka. Kelantna izvršitev narodll na boril.
Menjarnična delniška družba
„M № K C U
Wollziili it. 10 Dunaj, Ririihilterstrasu 74 B
66
Pojasnila-fett v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoiltkik vrednestnlfe papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega »brestovanja pri popolni varnosti naloženih glarnlc, Ш