Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L 1.000
Letna naročnina..................L 2.000
Letna inozemstvo ................L 3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m		
		
m k
i
Leto XVI. - Štev. 10 (783)
Gorica - četrtek 5. marca 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
peter je postal prost vezi Poziv vlade k varčnosti
Tsro.npniic !\/Ioitr-iio aHati	vati	dpHKPUlD	VPTP. 1(1 1(1 1P. TirPIPl. TlOZltl.
Frangois Mauriac je eden naj večjih in najbolj uglednih sodobnih katoliških pisateljev v Franciji. Kar napiše, je temeljito, polno globine, vredno premisleka. Tudi njegovo razmišljanje v zvezi z romanjem papeža Pavla VI. v Sveto deželo je tako. Njegove misli bi se še pred nekaj leti zdele drzne. Danes, v luči in duhu ekumenskega gibanja, pa so izraz novega duha, ki je zajel Cerkev in ki začenja na svojem zmagoslavnem pohodu osvajati ves svet.
Bila je blizu velika noč, judovski praznik. Kralj Herod je stegnil roko po apostolih Jakobu in Simonu Petru. Prvega je dal umoriti z mečem, drugega vreči v ječo. Po veliki noči ga je hotel privesti pred ljudstvo. Noč je bila nad Jeruzalemom in Simon Peter je spal, vklenjen med dvema vojakoma. Cerkev pa je zanj neprenehoma k Bogu molila. Pa glej, tisto noč pred dnevom, ko ga je Herod sklenil izročiti Judom, je angel Gospodov pristopil, zbudil Simona Petra in rekel: »Vstani hitro!« In verige so mu padle z rok. Nato mu je angel rekel: »Opaši se in podvezi si obutev! Ogrni si plašč in pojdi za menoj!« (Apd 12, 1-9)
Ob zaključku drugega tisočletja krščanstva je drug Simon Peter, njegov 262. naslednik papež Pavel VI., storil isto. Obul si je sandale, se ogrnil s popotnim plaščem in se vrnil v svoj rojstni kraj, vrnil k jezeru, ob katerem je pustil svoje mreže in čoln, da je postal ribič ljudi.
SVET JE ZASTRMEL
Ta povratek Simona Petra v deželo svoje mladosti je presenetil in zmedel današnji svet, zlasti njegov krščanski del. Ta del sveta si sicer stalno dopoveduje, da živi iz krščanskih izročil, pa je dejansko že tako daleč proč od krščanskega duha, da je le s težavo dojel pomen tega povratka. Skoro ni bil v stanju, da bi znal doumeti resnične vzroke svojega začudenja in presenečenja.
Kajti, kaj je pravzaprav tako čudnega v papeževem romanju v Betlehem, Nazaret in Jeruzalem? Ali ne bi bilo bolj umestno začudenje ob dejstvu, da je bil šele Pavel VI. tisti, ki se je kot prvi izmed Petrovih naslednikov odločil za to pot?
V resnici, v Cerkvi se je dogodilo nekaj novega, nekaj revolucionarnega. Papeževo romanje jasno priča svetu, da smrt Janeza XXIII. ni prekinila njegovega navdihnjenega vladanja. Vse se nadaljuje.
V času, ko je bil Jožef Angel Roncalli papeški nuncij v Parizu, sem spoznal od blizu tega čudovitega prelata in spretnega diplomata. Bil je tako obziren, tako prijazen in tako duhovit, da ni dajal nikake-ga vtisa vzvišenosti in da bi si tedaj za nič na svetu ne mogel predstavljati, da bo nekoč ta ljudomiii prelat postal Simon Peter Kristusove Cerkve, ki bo s svojim duhom prevzel tudi naslednika in se polastil z nadnaravno, božjo močjo njegovega srca.
NASTAL JE PREPAD MED CERKVIJO IN SVETOM
čudež, izreden čudež se je letos dogodil v Cerkvi. Poglejmo pogumno dejstvom v oči!
Od 16. stoletja dalje je bil Petrov sedež zaprt sam vase, nepremičen, zaverovan v svoj sijaj, blišč in razkošje. Njegovi vojaki s čeladami in helebardami in z raznolikimi odlikovanji na jopičih so postali speči vojaki svoje speče princeze Trnjul-čice. Nad štiri stoletja so čakali, da pride starec in jih zbudi iz spanja.
Ta blesk je pred štiristo leti odtrgal od rimskega papeža skoro polovico krščanskega sveta. Cerkev sv. Petra, ki se je zgradila s pomočjo denarja, ki je prihajal v zvezi z nudenjem odpustkov, je postala predmet Lutrovega pohujšanja in povod, da so mnogi zavrgli Simona Petra v osebi njegovih naslednikov. Ta blesk, za katerega so papeži renesanse toliko žrtvovali, je Cerkev osamil, ločil od sveta in spremenil v palačo brez vrat.
V tej začarani palači Simon Peter že ni mogel storiti drugega kot ljubosumno ču-
vati dediščino vere, ki jo je prejel, paziti, da se nič ne spremeni in z nezaupanjem spremljati izraze želja svojih sinov, duhovnikov in laikov po nenehnem raziskovanju, prenavljanju in obnovi. Bil je obdan z zaprtim obročem, v katerem je o-stajal sam, oblečen s kronami in z zlatom vezenimi plašči. Včasih so ga ponesli na nosilnici in tedaj ga je množica videla nad seboj, ko bi si ga tako zelo želela pozdraviti v prožnem koraku med seboj. Simonu Petru niso več dovolili, da stopi iz čolna s srebrom prevlečenega. Ni mu bilo več dano hoditi po vodi pred svojim Bogom in Gospodom.
Medtem pa se je svet zunaj te palače spreminjal vedno bolj. Ni dolgo pomišljal — vrnil se je k svojim poganskim izvorom. Prišlo je stoletje Voltairja in francoske revolucije, nato stoletje laicizma in sovraštva do Boga. In bolj ko se je ta svet oddaljeval od Boga, bolj se je Cerkev zapirala pred njim. Od leta 1870 dalje je začarani krog papeža še bolj utesnil. Verska resnica o njegovi nezmotljivosti ga je mnogim napravila še bolj tujega in nedostopnega. Bronasta vrata Petrove bazilike so se neprodušno zaprla za njim kot vrata ladje, s katero se je očak Noe rešil pred vesoljnim potopom.
Prišla sta nato velika pokola med leti 1914 in 1945. Svet se je zvijal kot v porodnih krčih, si iskal novih idealov, hlastal po novih vodnikih, toda vse to trpljenje še ni moglo rimski Cerkvi pomoči, da bi se približala ljudskim množicam in jim spet vrnila vero v njeno vekovito poslanstvo.
Ko je brezupnost s Hitlerjem dosegla svoj višek, je bila tišina Vatikana kot še nikdar poprej tišina jetnika. Dne 2. junija 1943 je papež Pij XII. dejal pred svetim kolegijem: »Kristusov namestnik, ki je hotel samo usmiljenje in odkritosrčno vrnitev k osnovnim zakonom pravice in človečanstva, se je znašel pred vrati, ki jih noben ključ ne more odpreti.«
CERKEV SE JE REŠILA OSAMLJENOSTI
Papež je ostal jetnik, vse dokler ni nastopil Janez XXIII. Začaran j e, v katero so Cerkev porinili renesansni papeži je premagano. Janez XXIII. je prestopil bronasta vrata sv. Petra. Že se je pomešal med množico, obiskuje jetnike, tolaži bolnike. Božji duh se je kot veletok razlil po svetu, prišel tudi do tistih, ki se imenujejo brezverce, in jih osvojil s čarom starčka, ki vse ljudi blagoslavlja, se vsem smehlja, vse sprejema v sobanah svoje palače.
Krščanstvo pričenja znova hoditi isto pot, ki so jo hodili apostoli. Simon Peter je spet dospel do voda genezareškega jezera. Le na kaj je mislil Pavel VI. v trenutku, ko je zrl v njegove skrivnostne globine? Gotovo na besede iz enega Petrovih pisem, da je »za Gospoda tisoč let kot en sam dan in en sam dan kot tisoč let.« Minili so časi, ko je Simon Peter v Rimu hotel biti gospodar vseh kraljestev na zemlji, ko ni dajal brezplačno tega, kar je brezplačno prejel, ko ni znal preprečiti, da so mogočniki imeli Kristusovo ime le za pretvezo pri krutem osvajanju novih dežel in podjarmljanju ljudstev.
V noči, ko je Simon Peter Kristusa zatajil, je šel Gospod mimo njega in ga milo pogledal. Ta pogled je Simona Petra tako presunil, da je šel ven in se bridko zjokal.
Tudi Pavlu VI. so stale solze v očeh, ko je priklical Gospoda na oltar v baziliki božjega groba. Bile so to solze ganotja, hvaležnosti, pa tudi spoznanja, da je v preteklosti Simon Peter Gospoda večkrat zatajil.
Pavel VI. je odločen, da se to ne sme več ponoviti. Zato je objel na tleh Kristusove zveličavne smrti patriarha Atenago-ra in mu dal poljub miru. Že se sliši topotanje čred, blejanje ovac, žvenket verig in potrkovanje zvoncev iz vseh hlevov zemeljskega kroga. Povratek Simona Petra iz Rima v Jeruzalem jim je na stežaj odprl vrata.
Kristus, pribit na les križa, ostaja bolj
Pri nas v Italiji je še vedno na dnevnem redu notranji gospodarski položaj, ki ga na eni strani označuje močno pasivna bilanca zunanje trgovine, na drugi pa nevarna težnja k inflaciji zaradi prevelikega povpraševanja po raznih dobrinah. Kot smo zadnjič poročali, je vlada izdala vrsto ukrepov, da bi ta proces k draginji za-vrla. Tako se je že podražil bencin ter povišal prometni davek pri nakupih novih avtomobilov vseh vrst, domačih in tujih, ki znaša pri avtomobilih Fiat 500 D 31.500, 600 D 50.000 ter pri 1100 D 91.000 lir. Omejila se je tudi prodaja na obroke in sicer do največ 12 mesecev.
Da preživlja italijansko gospodarstvo v tem trenutku resno razvojno krizo, priča sobotni poziv ministrskega predsednika Mora k gospodarski zdržnosti in varčnosti, ki sta ga prenašala radio in televizija. Potem ko je obrazlo-
Zastoj v Ženevi
Razorožitvena konferenca v Ženevi je po sedemtedenskih pogajanjih zašla v mrtvilo. Potem ko sta obe strani (ZDA in Sovjetska zveza) predložili in razložili svoje dolgoročne razorožitvene načrte, se na zadnje nista mogli sporazumeti glede seznama stranskih vprašanj v zvezi s splošno razorožitvijo, o katerih bi bilo treba razpravljati. Sovjeti hočejo dati prednost razgovorom o zmanjšanju vojaških proračunov ter o prepovedi širjenja atomskega orožja. Pri tem jim gre zlasti za to, da bi preprečili ustanovitev večstranske jedrske sile v okviru NATO-ja. Zato so po vrsti odbili vse zahodne predloge o zmanjšanju proizvodnje raznovrstnega jedrskega orožja.
Angleški zunanji minister Butler je predlagal med drugim, naj bi v okviru Združenih narodov ustanovili 'Stalen zbor policijskih sil, ki bi nastopile povsod tam, kjer bi se izkazalo za potrebno. Pri tem je omenil primer Cipra, pred katerim stoji Varnostni svet praznih rok, ker mu nima kaj nuditi. Pobudo so podprli številni delegati, a sovjetski zastopnik Carapkin jo je skupno z ostalimi zavrnil kot neuresničljivo.
Zaradi tega je ameriški zastopnik na ženevski konferenci Foster odpotoval v ZDA in v Ženevi pustil svojega naslednika.
žil cilje, ki jih je vlada postavila v program (izvedba krajevnih avtonomij, reforma in spopolnitev šolstva, gradnja ljudskih stanovanj, reforma socialnega skrbstva in kmetijstva), je dejal, da je za dosego teh nujno potrebna gospodarska stabilnost, brez katere je vsak napredek nemogoč. Brez vsakega olepšavanja je italijanski javnosti predočil stvarnost položaja, v katerem se Italija nahaja v tem trenutku svojega razvoja in ki ga označujejo: nenormalno gibanje cen, primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance, zastoj v dotoku kapitalov na trg ter nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem, kar otežkoča izvoz. Zara-
di teh nesorazmerij in pomanjkljivosti, ki ogrožajo stabilnost celotnega narodnega gospodarstva, je nemogoče zadostiti vsem zahtevam delavcev, pa čeprav so povsem upravičene s socialnega stališča.
Poziv vladnega predsednika Mora sta podprla tudi podpredsednik Nenni ter zunanji minister Sara-gat kot voditelja socialistične ter socialdemokratske stranke v svojih nedeljskih govorih v Palermu in Rimu. Oba sta enako odločno zavrnila vsak razgovor s komunisti, katerim gre le za to, da bi razbili sedanjo vladno koalicijo ali pa jo od znotraj (s svojo ponujano podporo) nadzorovali.
Nova Kuba v Sredozemlju ?
POLITIKA ZDA DO KOMUNISTIČNIH REŽIMOV
Ameriški zunanji 'minister Dean Rusk je v nekem svojem govoru pred sindikalisti električne industrije dejal, da je treba razlikovati tri skupine komunističnih režimov: v državah Vzhodne Evrope, v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in na Kubi. Skladno s tem razločevanjem da je treba voditi zmerno politiko do prvih dveh skupin, medtem ko je treba biti s tretjo skupino trdi in neizprosni.
Ameriška politika do komunizma v vseh treh oblikah teži za tem da: 1. prepreči njegovo širjenje na nova področja; 2. da z ustreznimi sporazumi prepreči oborožen spopad med komunizmom in svobodnim svetom; 3. da indirektno podpira in opogumlja notranje težnje po neodvisnosti ter odprtosti napram ostalemu svetu.
živ in bolj ljubljen od vsakega drugega živega bitja. Judje so svoječasno zahtevali znakov od Gospoda, da je res od Boga poslan. Mi ta znak že imamo. Srečanje Pavla VI. s patriarhom vzhodne cerkve ob praznem Kristusovem grobu nam da slutiti, da je Cerkev dokončno premagala svojo osamljenost in da je bil dan znak za prvo veliko združenje človeške družine, ne glede na raso ali vero.
— ža
Kakor je bilo predvidevati, je načrt glavnega tajnika OZN U Tanta za rešitev ciprske krize propadel, ker ga najbolj prizadete strani nišo hotele sprejeti. S tem je vsa zadeva o odpošiljatvi mednarodnih oddelkov na Ciper zašla v mrtvilo, iz katerega se ne ve, kako in kdaj se bo premaknila naprej. Predstavniki šestih začasnih članic varnostnega sveta (Brazilija, Bolivija, Češkoslovaška, Maroko, Norveška in Slonokoščena obala) si prizadevajo najti izhod iz sedanje slepe ulice, v katero so zašla pogajanja o ciprski krizi. Toda izgledi za uspeh niso nič kaj rožnati.
Medtem je predsednik ciprske republike Makarios dal izjavo pariškemu listu »Le Monde«, v kateri je pozval generala De Gaulla, naj prevzame vlogo posredovavca v ciprskem sporu. Vendar pa francoski pooblaščeni krogi izjavljajo, da Francija ni še sprejela tega poziva v uradni obliki, in dodajajo, da je vsako posredovanje v ciprskem problemu izključeno, če zainteresirani strani pri sporu prej ne privolita v njeno posredovanje.
Položaj na otoku samem je pod popolnim nadzorstvom britanskih čet, tako da ne poročajo o novih spopadih. Zaostril pa se je diplomatski boj okrog ciprskega vprašanja, zlasti med grško in turško vlado, ki se medsebojno obtožujeta z vsemi mogočimi argumenti. V Atenah pa so bile ponovno nacionalistične demonstracije, ki so se kmalu sprevrgle proti Anglo-amerikancem, češ da podpirajo Turčijo.
Kakor zgleda, ciprska vlada vedno bolj izgublja nadzorstvo nad razvojem krize. Predsednik Makarios skuša desničarske ekstremiste spraviti v novo ustanavljajoče se policijske oddelke, misleč, da jih bo na ta način ukrotil. Komunisti pa od svoje strani čakajo, da se ekstremisti upehajo in da oni prevzamejo njihovo vlogo v podpori nadškofu Makariosu. Ko bi enkrat to dosegli, potem bo moral predsednik Makarios delati, kakor bodo oni hoteli. Njihovo podporo bi moral drago plačati. In nekateri menijo, da je vzpostavitev redne letalske zveze med Nikozijo in Moskvo prav sad teh prizadevanj ciprskih komunistov, ki želijo polagoma (ne hrupno, kakor hočejo nacionalisti) napraviti iz Cipra Kubo v Sredozemlju. Pri tem računajo, da jim bo-
do pomagali skrajni nacionalisti, ki so ob prihodu prvega sovjetskega letala na letališče v Nikoziji vzklikali: Živio Hruščev!
Med Moskvo in Tirano
Odnosi med Albanijo in Sovjetsko zvezo so se ponovno poslabšali, odkar je albanska vlada zaplenila poslopje sovjetskega veleposlaništva. Moskva je zaradi tega protestirala, toda oblasti v Tirani so svoj korak, opravičile s tem, da Sovjeti niso hoteli poravnati stroškov nekemu albanskemu državnemu podjetju, ki je leta 1958 zgradilo poslopje, v katero se je potem nastanilo sovjetsko veleposlaništvo.
Zanimivo, da se istočasno slabšajo odnosi tudi med Moskvo in Pekingom. Nekateri celo zatrjujejo, da so Kitajci naročili Tirani, naj zapleni stavbo sovjetskega poslaništva. (V poslopju so po prekinitvi diplomatskih odnosov med Moskvo in Tirano ostali samo še trije uradniki).
Smrt v zraku
Britansko potniško letalo »Britannia«, na katerem je bilo 75 britanskih turistov in 8 mož posadke, je dne 1. marca zadelo v goro Glungezer (2.680 ni) v tirolskih Alpah. Potniki in posadka so vsi mrtvi. Letalo je imelo namen pristati v Innsbrucku in pilot je najbrže mislil, da so že preko visokih Alp in je tako zadel v steno. Reševalne skupine so na delu, da najdejo žrtve strašne nesreče.
Druga letalska nesreča se je koncem, preteklega tedna primerila v Združenih državah Severne Amerike. Kot v primeru letala »Britannia«, so bili tudi pri tej katastrofi žrtev izletniki, ki so hoteli preživeti nedeljo v prosti naravi ob jezeru Lake Taboe v Kaliforniji. Najeto letalo »Costel-lation« je imelo na krovu 81 potnikov in 4 može posadke. Zaradi slabe vidljivosti ni moglo pristati na namenjenem letališču. V trenutku, ko se je od njega oddaljevalo, je zadelo v bližnji gorski greben, ki je bil zakrit od oblakov, in se čisto razbilo. Pri tem je vseh 85 oseb prišlo ob življenje.
Dokončne številke o Skoplju
Zvezna komisija o potresu v Skoplju je 28. februarja objavila dokončne podatke v zvezi s porušenjem makedonskega mesta Skoplja s strani lanskega potresa. Življenje je zgudiio 1070 oseb, teže ali laže ranjenih pa jih je bilo okrog 3500. Takoj po potresu je od 213.100 prebivavcev ostalo 170.000 brez strehe. 3.000 stanovanj je bilo popolnoma porušenih, 32.000 pa poškodovanih. Od poškodovanih jih bo treba prej ali slej še 12.000 podreti do tal. škoda znaša 420 milijard dinarjev.
1
Sli
u
Sudan je država v Afriki, ki leži južno od Egipta in obsega pokrajino v območju obeh Nilov, Modrega in Belega, ki se združita v eno samo reko prav pri glavnem mestu Sudana, ki je Hartum.
Sudan je praktično sestavljena država. Na severu je arabski in zato mohamedanski del, na jugu pa je zamorski. Vso oblast imajo v rokah Arabci, dasi so v manjšini nasproti zamorcem. Tega se tudi zavedajo. Iz strahu, da ne bi zamorska plemena kdaj prišla do oblasti ali se celo odcepila od severnega Sudana, ljubosumno pazijo, da se ne bi v zamorcih razvila narodna zavest. Zato jih skušajo čim hitreje pomohamedaniti, ker so prepričani, da bodo zamorci z muslimansko vero sprejeli vdano tudi oblast arabskih gospodarjev. Najbolj uspešno sredstvo za te namene se zdi Arabcem državna šola. Zato jo z vso naglico uvajajo med črnci južnega Sudana. Pri tem pa so vsa zadnja leta naleteli na ovire v misijonskem šolstvu katoliške Cerkve.
Misijoni v južnem Sudanu so namreč vedno lepše kazali. To so tiste misijonske postojanke, ki jih je že naš veliki slovenski misijonar Knoblehar priklical v življenje. Za sudanski misijon so skrbeli ves čas zlasti misijonarji misijonske družbe iz Verone v Italiji. Obenem z vero so širili tudi kulturo med tamošnjimi zamorskimi rodovi. Ni čuda, da se je v zamorcih vedno bolj uveljavljala težnja, da se osamosvojijo in rešijo arabskega jarma.
Sudanske oblasti so hitro doumele, da so tuji misijonarji s svojimi šolami bistvena ovira za njihove potujčevalne težnje. Zato so začeli to šolstvo načrtno uničevati tako, da so postopoma izganjali tuje misijonarje, oz. da niso misijonarjem, ki jim je poteklo dovoljenje za bivanje v deželi, tega dovoljenja več obnovili. Tako so
samo lani v februarju sudanske oblasti izgnale 143 misijonarjev, večinoma italijanskega' porekla.
Sedaj pa je prišla žalostna vest, da bodo v kratkem iz Sudana izgnali vse tuje misijonarje. Prizadetih bo 272 katoliških misijonarjev ter 28 protestantskih. Ker je trenutno na dopustu v Evropi 30 katol. misijonarjev, ki se tudi ne bodo smeli vrniti, bo na ta način izločenih iz misijonskega dela v Sudanu nad 300 katoliških glasnikov evangelija. 400.000 kristjanov bo odslej oskrbovanih le od nekaj desetin domačega klera.
Verjetno je ta izgon pospešil upor nekaterih črnih plemen na jugu države. Prav te dni je namreč vojaško sodišče obsodilo na smrt tri sudanske kristjane, češ da so bili zapleteni v zaroto proti državi. Vsi trije so bili že ustreljeni. V zvezi s to »zaroto« je v ječah večje število kristjanov, med njimi tudi nekaj misijonarjev.
Vse do sedaj so sudanske oblasti skrbno pazile, da ne bi svetovna javnost zvedela besede o teh nemirih. Vse južne pokrajine so bile proglašene za zaprto cono, kamor se sme potovati le z dovolje-njem vojaškega poveljstva. Ko bodo s tega področja odšli še misijonarji, zunanji svet ne bo zvedel nobene vesti več, kaj se dogaja v tej pokrajini.
Dejstvo je, da divjajo krajevni boji že od lanskega septembra dalje med zamorci in arabskimi nasilniki. Zdi se, da je položaj bolj resen kot bi bilo to moči razbrati iz uradnih poročil. Zamorci, zlasti žene in otroci, v masah zapuščajo sudansko ozemlje ter si iščejo zatočišča v sosednih državah, v Keniji, Kongu in Ugandi. To je toliko lažje, ker tam meje praktično ne obstojajo in jih predstavlja le težko prehodni afriški pragozd, kjer so tudi sudanske oblasti dejansko brez moči.
k 8		<*► E A
	zmjenja v	-tr!fytf§fei ■ -i H Hn
Papeški legat na svetovni razstavi
, Letošnja svetovna razstava bo odprta 21. aprila v New Yorku. Na otvoritev bo prišel kot papeški legat tildi kardinal Ma-rella iz Rima. Na razstavi bo imel tudi Vatikan svoj lasten paviljon. V njem bo videti med drugim tudi kopijo groba sv. Petra in posnetke Michelangelovih fresk v sikstinski kapeli.
Visoka šola za latinščino
Papež Pavel VI. je s posebnim odlokom ustanovil papeški zavod za latinščino z univerzitetno stopnjo. Zavod bo pripravljal profesorje latinščine za višja in nižja semenišča. Celoten študij bo trajal štiri leta. Predavanjem bodo lahko sledili duhovniki in laiki. Visoka šola za latinščino bo pridružena papeški salezijanski visoki bogoslovni šoli, vendar bo imela lastno upravo in bo neposredno podrejena kongregaciji za semenišča. Prefekt te kongregacije bo tudi veliki kancler visoke šole za latinščino.
Velika skrb kardinala Dopfnerja
Tudi kardinal Ddpfner iz Miinchena na Bavarskem je letos v pastirskem postnem času izrazil svojo »veliko skrb« ob naraščajočem upadanju duhovskega naraščaja. Mesto Miinchen naraste vsako leto za 30.000 duš, ki nujno zahtevajo ustanovitev novih župnij. »Toda — piše kardinal Dopfner, — kako naj to storimo, če pa so izgledi za nove duhovske poklice vedno bolj poraani. Zraven pa bi morali misliti še na potrebe misijonov in na pomoč na duhovnikih revni Južni Ameriki. Do vsega tega kritičnega stanja je prišlo zato, ker večina zakoncev ne zna več živeti življenja nesebične ljubezni. Vedno manj je družin, ki bi bile močne v veri, povezane v molitvi in bogate na otrocih. In prav te družine so včasih bile najboljše semenišče za duhovske poklice.«
Japonski spis o Mojzesovih knjigah
Brat japonskega cesarja princ Mikasa je spisal knjigo o peterih Mojzesovih knjigah. Princ Mikasa je predsednik japonske znanstvene družbe za preučevanje Srednjega vzhoda.
Tožba luksemburškega škofa
Msgr. Leo Lommel, škof kneževine Luksemburg, je za letošnji post izdal pastirsko pis-mo o duhovskih poklicih. V njem se potoži, da je vedno manj mladih ljudi, ki bi se po maturi odločili za duhovniški stan. »Kje so časi, — vzklika škof Lommel — ko je bil Luksemburg skupaj z Belgijo in s Holandsko najbolj cvetoča dežela za duhovske, redovniške in misijonske poklice? Naj zato naš narod ve: če bo smisel za duhovniške ideale še naprej tako upadal med ljudstvom, kot je to čutiti sedaj, ni več daleč čas, ko se bo tudi v Luksemburgu pričelo govoriti o pomanjkanju duhovniškega naraščaja.«
Štiri leta celibata
Nadškof iz Canterburyja in primas anglikanske cerkve dr. Michael Ramsey je nedavno postavil predlog, naj bi vsi anglikanski duhovniki pred posvečenjem napravili obljubo, da bodo prva štiri leta duhovništva preživeli v celibatu. S tem bodo mladi duhovniki v času, ko se je treba vživljati v dušnopastirsko delo, prosti problemov, ki so povezani s prvimi leti zakona, ter bodo bolj doumeli smisel apostolata in laže vse sile vrgli v delo za božje kraljestvo; cerkvenim oblastem pa bo istočasno dana možnost, da mlade duhovnike razporedijo pod vidikom duš-nopastirskih potreb, čemur so prav novoustanovljene družine dostikrat lahko v veliko oviro.
Grob ob cerkvi
Ze dolgo se je mučil župnik don Fa-biano blizu Verone, da hi dosegel lastno pokopališče za majhno vasico. Trud je ostal brez uspeha. Nedavno pa je umrla njegova mati, ki ga je pred smrtjo prosila, naj jo pokoplje ob njegovi cerkvi. Župnik je izpolnil željo matere in jo je ponoči v prisotnosti svojih faranov pokopal zraven cerkve. S tem pa je prekršil zakonske predpise o pokopavanju mrtvih. Nastale so težave, ki se še niso polegle. Verjetno bo občina odkupila kos zemlje ob cerkvi in tam uredila pokopališče, tako se bodo končno uresničile dolgotrajne želje cele vasice.
OBRAČUN O NABIRKI za katoliški tisk 1964
Sedaj, ko so nam skoro vsi dušni pastirji sporočili uspehe letošnje nabirke za katoliški tisk, lahko damo obračun tudi našim bravcem.
Predvsem gre pohvala našim ljudem, da so razumeli poziv vesoljnega cerkvenega zbora, ki opozarja na dolžnost vernikov, da dober Lisk kupujejo, ga širijo in podpirajo. Nismo zaman tega poudarjali v našem listu cel mesec januar. Torej hvala in pohvala vsem, ki so ta poziv sprejeli in s tem dokazali, da so vredni otroci sv. Cerkve in napredni kristjani.
Drugo, na kar hočemo opozoriti, je dejstvo, da je nabirka najlepše uspela tam, kjer so na nedeljo za katoliški tisk ali ob kaki drugi priložnosti pripravili kako posebno proslavo v ta namen, pa naj je bil to kulturni večer ali igra ali srečo-lov ali kaj drugega. Samo priporočilo s prižnice ali po časopisu zaleže, kar zaleže, bolj gre do srca, če je s tem združena tudi kaka zunanja manifestacija. Kolikor nam je znano, so take proslave imeli v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu, v Doberdobu in v Gorici. Prihodnje leto bi kazalo takih proslav imeti več, vsaj tam, kjer so dvorane na razpolago.
Tretje opozorilo je pa molitev za dober tisk. Naše delo je in mora biti vedno tudi nadnaravno usmerjeno: mi delamo za božje kraljestvo ne samo na tej zemlji nego tudi za onostransko. Tako delo pa je vedno brez pravih uspehov, če ga ne podpira milost božja. Zato pa krščanskega dela ne moremo in ne smemo meriti samo po vidnih uspehih, pa naj so še tako veliki, temveč moramo vedno tudi misliti na delovanje milosti božje, ld je nevidno, a vendar resnično dejstvo. Milosti božje pa vedno potrebujemo, dan na dan, tisti, ki za časopise pišemo ali jih urejujemo ali se drugače zanje trudimo, kakor tudi bravci: da bi mi vsi začeto dobro delo nadaljevali in z božjo milostjo dokončali. V ta namen molimo radi in večkrat k Sv. Duhu.
llllllllllllllilllllllllllllllltllHIIIItllllllllMIIIIItllfllltllillllllllltlllllllllllllllllllllllllll
Problemi krščanskega zedinjenja
Tak je bil naslov konference, ki jo je imel nedavno nadškof v Los Angeles (Kalifornija) kardinal Mc Intvre 1600 zbranim ženam, ki so članice protestantske episkopalne cerkve. Konferenco je organiziral episkopalni škof v Los Angelesu. Kardinal je poudaril, da se je predvsem treba kristjanom zediniti v temeljnih verskih resnicah, šele potem bodo mogoči posamezni teološki razgovori. Najti in podčrtati je treba to, kar nas druži, ne pa obratno, da bi poudarjali to, kar nas loči.
Nemški škofje so zborovali
18. februarja so se zbrali za dva dni v Hofheimu zapadnonemški škofje pod vodstvom kardinala Fringsa iz Kolna. Nemška škofje iz sovjetske cone so bili odsotni, ker jim rdeče oblasti niso hotele izstaviti potnega dovoljenja. Na konferenci so škofje razpravljali o problemih dušnega pastirstva v Nemčiji ter kako uveljaviti nekatere določbe nove koncilske konstitucije o liturgiji.
Belgijski kralj med gobavci
Na povratku z uradnega obiska na Japonskem sta se belgijski kralj in kraljica ustavila tudi v Indiji. V bližini Madrasa sta obiskala veliko središče za zdravljenje gobavcev. Središče so ustanovili Belgijci leta 1955, a so ga leta 1960 izročili v last indijski vladi. Indijska vlada je takrat prosila, naj bi belgijsko osebje še nadalje skrbelo za vodstvo zdravilišča. Tako ga še vedno upravljajo laične sestre imenovane Mednarodne pomočnice. Središče je urejeno tako, da zdravnice obiskujejo bolnike in jim dajejo potrebna zdravila, za težje primere gobavosti pa imajo večjo bolnico. V osmih letih so zdravile 23.000 bolnikov, ozdravile pa so jih vsaj 16.000. Raoul Follereau, ki je glavni pobudnik za pomoč gobavcem, pravi, da je to belgijsko središče v Indiji najbolje organizirano in pri zdravljenju najbolj uspešno.
Pred skokom se je prekrižal
Velik vtis je zapustil med gledavci zadnje zimske olimpijade v Innsbrucku eden izmed članov poljske smučarske ekipe. Vsakič, predan se je pognal preko smuške skakalnice, je zbrano naredil znamenje sv. križa. Čudovito versko farmacijo morajo imeti ti poljski športniki, da se ne bojijo svojega verskega prepričanja oznanjati ne pred svojim ateističnim vodstvom ne pred versko brezbrižno svetovno javnostjo. Kako daleč so za njimi kristjani svobodnega in »krščanskega« evropskega Za pada!
MATERIALNI USPEH NABIRKE PO ŽUPNIJAH
Tržaška škofija
		Barko vi j e	14.000
riška nadškofija		Bazovica	18.000
Doberdob	60.000	Dolina	9.100
Plačuta	10.560	Kontovel	4.935
Podgora	12.000	Mar. družba, ul. Risorta	50.000
Sovodnje	15.450	Mačkovi je	7.500
Sv. Ignacij	51.020	Opčine	18.300
Stolnica	107.600	Prosek	3.350
Šempolaj	4.800	Rojan	21.500
Sv. Ivan	8.750	Salezijanci	3.740 .
Zavod sv. Družine	2.000	Sv. Anton	26.350
Zgonik	12.200	Sv. Ivan	29.380
Štandrež	25.000	Sv. Vincencij	17.800
Mavhinje	14.840	škedenj	12.650
Rupa - Peč	29.065	Štramar	3.500
Pevma	5.000	Sv. Križ	20.000
Mirnik	8.000	Sv. Ana	5.000
Števerjan	14.700	Boršt	3.500
Jazbine	3.300	Trebče	4.000
Nabrežina	7.000	Sv. Jakob	7.811
SKUPNO	391.284 lir	SKUPNO	280.416 lir
iiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiitiiimiiNiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiumniiiiiiiiiiiiiiiiiimminiii
IGRANJE Z JEZIKOM
Jezikovni škandal, ki je nastal v zvezi s priponama -lec in -vec, v slovenski zgodovini še dolgo ne bo pozabljen in na njegove avtorje bodo pozni rodovi kazali s prstom, kako so se igrati s slovenskim jezikom in ves slovenski narod imeli za norca. Bistvo cele zadeve je to-le:
Pravopisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je pred leti ugotovila, da bi pripono -lec morali dejansko pisati pravilno -vec (bravec in ne bralec). Znanstveniki so na to pred izdajo Slovenskega pravopisa opozorili javnost in jo vprašali za njeno mnenje. Javnost se je komaj zganila in ugovori so bili tako šibki, da znanstvena komisija svojega mnenja ni spremenila. V novem Pravopisu so potem vpeljali novo rabo. Tedaj pa so zagnali vik in krik politično-kulturni pisuni, med katerimi so nekateri nekaj veljali v slovenski kulturi, ko so bili svobodni ljudje. Potem se je v polemiko vtaknil še komunistični tisk, nazadnje politiki in oblast (reci: komunistična partija) in izid je bil kompromis, da naj se do nadaljnjega piše po stari navadi. Pričakovali smo, da bodo potem znanstveniki v miru znova prodčili svoje stališče in se resno pomenili s kritiki. Toda sredi decembra lani je Josip Vidmar, ki je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, »v interesu enotnosti« odločil, da naj končno-veljavno ostane stara raba, nakar je to sprejeta ljudska oblast in naročila slovenski javnosti njeno obvezno uporabo. S tem naj bi bila ta reč opravljena.
Ustanove ih posamezniki so se seveda takoj znašli pred materialnim vprašanjem, ker je komaj dobro objavljeni Pravopis Že zastarel in neuporabljiv. Stal je 6.000 din. Vendar pa je problem daleč hujši: predsednik Akademije je prostovoljno ali pa pod pritiskom (in če to zadnje, potem bi moral iz protesta odstopiti!) odvzel legitimacijo tistim, ki so bili edini poklicani, da uravnavajo razvoj slovenskega jezika in uvajajo zadevne spremembe: slovenskim znanstvenikom - jezikoslovcem.
I
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino 1
goško službo odlok, da se ravnajo po ustaljeni rabi pisave na -lec, kakor to določa Župančič-Ramovšev Pravopis iz leta 1950. Torej zopet »braLec« in ne »braVec«.
K. T., London
d FI L M
Ti niso nekaj odločili na svojo roko, ampak so se o zadevi dolgo posvetovali, utemeljili napovedano spremembo, a prej celo slovensko javnost vprašali za mnenje.
Ne mislimo se spuščati v polemiko, katera pisava je pravilnejša. O tem so sklepali in sklenili tisti, ki so pač za to poklicani. Zdaj pa, ko so komunistični vse-znali odvzeli legitimacijo tudi njim, stojimo Slovenci pred dejstvom, da nimamo ustanove, ki naj odloča o našem jeziku, in da bodo mnoge generacije za nami sprejemale še dolga teta vsak odlok jezikovnih komisij vsaj z dvomom, če že ne z odporom proti novim določbam, ki jih sicer nujno terja razvoj vsakega jezika. Kdor bo bolj vpil in razbijat, ta bo lahko bolj gotov uspeha! Akademija znanosti in umetnosti pa bi prav storila, če bi na svoja vrata zapisala: »Džungla slovenske znanosti«.
V zvezi z določbo Josipa Vidmarja je nato Sekretariat za šolstvo Socialistične republike Slovenije v januarju tega leta izdal vsem šotam in zavodom za peda-
La ragazza di Bube
Italijanski režiser Luigi Comencini je po istoimenskem sodobnem romanu, ki je svoječasno doživel velik uspeh, izdelal dober film, ki bi ga zaradi snovi o odporniškem gibanju lahko primerjali Ros-seHinijevamu »Paisa«. »La ragazza di Bube« je čist in realističen film, ki se ne zateka k erotiki in ki objektivno presoja dogodke za časa odporniškega gibanja.
Film pripoveduje zgodbo o Mari, ki se zaljubi v Bube-ja. Tudi on goji do nje enako čustvo, a razodene .ji, da je med prepirom pri cerkvenih vratih ubil nekega karabinjerja in njegovega sina. Prijatelji mu zato svetujejo, naj zbeži iz Italije in naj se zateče v komunistično državo. Bube res to stori in Mara ostane sama. V mestu spozna Stefana, do katerega čuti v začetku simpatijo, a ta simpatija se polagoma spremeni v globlje čustvo. Toda ta čas se vrne Bube, ki ga na meji aretirajo in ga vržejo v ječo. Fant je skrajno potrt in globoko razočaran nad svojimi komunističnimi prijatelji, ki so mu tedaj napačno svetovali; zato noče imeti z njimi več nobenega opravka. Mara spozna, da je njena dolžnost zapustiti Stefana, čeprav ga ljubi, in ostati blizu svojemu prvemu fantu. On je potreben njene pomoči in njene ljubezni bolj kot kdaj prej. Na procesu ga obsodijo na 14 let, toda to ga sedaj več ne straši: ve, da mu bo ostala Mara zvesta. Ta mlada, neizobražena ženska mu je s svojim čustvom dala moč za življenje, voljo do rehabilitacije; to, kar mu prej niso znali nuditi njegovi prijatelji. Samo globoko ljubezensko čustvo je dalo mladeniču življenjski smisel.
Comencini prikazuje intimni boj dveh glavnih junakov z globoko človeško toplino in z razumevanjem življenjskih problemov. »La ragazza di Bube« je odličen film tako po svoji čisti vsebini, kot po dovršeni igri Claudle Cardinale in Georgea Chakirisa. Nekateri prizori dosežejo učinkovitost krepko napisane knjige. Žalostna glasba spremlja v vsaki svoji noti dejanje na platnu. Režiserju je treba priznati, da je mojstrsko izdelal film in da se ni oddaljil od romana. Posebno pa je s tem svojim delom pokazal, da ni res, da se mora italijanski kino predstavljati samo z erotiko. Po končanem filmu ostane v gledavcu močno vtisnjena vsa globina čustev, ljubezni in zvestobe dveh glavnih junakov zgodbe. To je film, ki ga je ras vredno gledati. Ako bi italijanski kino imel več takih filmov, bi se resnično dvignil na visoko stopnjo in bi bil lahko svetel zgled vsem drugim.
Film je primeren za odrasle.
Mira
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI VPRAŠUJETE — ODGOVARJAMO
Tretji glasbeni festival v Torontu
Že tretje leto po vrsti imajo Slovenci v Torontu pomladni glasbeni festival. Letos bo 7. in 8. marca v dvorani Marije Pomagaj. Nastopajo instrumentalisti, solo pevci, pevski zbori in raj-alne skupine. Namen festivala je povezovati ljubitelje glasbe v Torontu in okolici in utrjevati slovensko narodno skupnost ter umetnikom — zlasti mlajšim — dajati vzpodbudo in željo po napredku. Festival obiskujejo ne le Slovenci, ampak tudi Kanadčani. Organizira ga posebna komisija pod predsedstvom g. Toneta Zrneca C.M.
Razstava slovenske sodobne umetnosti v Torontu
Od 14. do 22. marca bo v dvorani Marije Pomagaj v Torontu razstava slovenske sodobne umetnosti, ki živi in se samo- , stojmo razvija na ameriškem kontinentu. Svoja najnovejša dela bodo razstavljali člani umetniškega udruženja LOK iz New Yorka: akademski kipar Franc Gorše in akademska slikarja Jože Vodlan in Miro Zupančič; pridružil se jim bo slovenski akademski slikar iz Toronta, Božo Kramolc. Razstavljenih bo nad sto del.
Omenjeni slovenski umetniki so priredili že več samostojnih razstav v Ameriki 'in Kanadi in sodelovali pri drugih. V Torontu bodo razstavljali plastiko, drobno plastiko in slike. Razstava je namenjena Slovencem in Kanadčanom, posebej še kanadskim umetniškim krogom.
Slovensko besedilo »Vesel božič«
Na m-nogojezični voščilni karti predsednika ontarijske vlade Johana P. Robertsa in min. za državljanstvo Johna Jaremka je bilo vključeno tudi slovensko besedilo
»Vesel božič«. Prav tako je International institute of Metropolitan Toronto vključil v svoje voščilne božične karte tudi slovensko besedilo. — Kdaj bo tudi pri nas tako?
Kipar Gorše
se je preselil v New York
Iz Clevelanda, kjer je prebil 12 let, se je kipar France Gorše preselil v New York. Njegov odhod je za Cleveland velika izguba.
Dve slovenski knjigi v nemškem prevodu
Znova se je oglasil prevajavec slovenskih knjig dr. Ferdinand Kolednik in nam poslal mladinsko povest p. Valentina Bazilija OFM, Tonček s Potoka v nemškem prevodu; v nemščini ima naslov Der Toni aus Potok. Kdo bi si mislil, da bo mali Tonček, ki je prvič zagledal luč sveta pred 16 leti v Slovenskem Primorcu, sedaj hodil okrog po svetu in zabaval otroke raznih narodov, saj je neutrudni dr. Kolednik tudi to povest prevedel ne samo na nemški, nego tudi v druge jezike (v francoščino, hrvaščino). Ta prisrčna in mikavna povestica, ki živo in nazorno slika verno slovensko mlinarsko družino v Potoku pri Stični na Dolenjskem, je izšla pri založbi H-abel.
H* ^
Povedati moramo tudi, da je 'dr. Kolednik prevedel še Finžgarjev roman. Pod svobodnim soncem, ki nosi v nemščini naslov IZTOK. Knjiga je zelo okusno opremljena in ima 450 strani. Tudi v nemščini se bere prav tako tekoče in pritegne bra-v-ca z -isto silo kot slovenski original.
Dr. Kolednik v resnici postaja kralj naših prevajavcev.
Berite
lepo knjižico »Da jih boste razumeli«
Ne zamerite, gospod urednik, če Vas odkritosrčno vprašujem, zakaj so katoličani tako intolerantni, tako nestrpni. Meni se zdi, da se ta intoleranca ne da združiti s Kristusovo ljubeznijo.
A. P.
Da Vam odgovorim na Vaše vprašanje, Vam moram najprej pojasniti, kaj je strpnost. Razlikujemo dogmatično, družabno in politično strpnost (toleranco).
Dogmatična toleranca je toleranca glede dogem, glede verskih resnic. Nekateri namreč trdijo, da so vse vere enakovredne. To pa ni res. Razne vere si nasprotujejo. Ena vera trdi kar druga vera zanika, če bi ena bila enakovredna drugi, bi bili resnica in zmota enakovredni. Resnica bi bila enaka zmoti, kar bi bilo absurdno, nesmiselno. Bog, ki je vir vere, ne more biti vir ver, ki si nasprotujejo. Bog je Resnica in resnica je samo ena. Zato more biti samo ena vera prava vera. Kat katoličani verujemo v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, ki je nezmotljiva učiteljica verskih resnic. Zato je samo ta vera, ki jo Cerkev oznanja, resnična. Dosledno ne moremo priznati nobeni drugi veri enake resničnosti. V tem smislu smo mi netolerantni, ker ne moremo priznati enake vrednosti zmoti kakor resnici. Zavračamo torej dogmatično toleranco.
Dopuščamo pa družabno toleranco. Držimo se načela sv. Avguština, ki pravi; Pobijajte zmote, a ljubite tiste, ki se motijo! (Occidite errores, d i ligi te errantes!). Spoštujemo vsakega, ki pošteno misli, ki je v dobri veri, čeprav v zmoti. E-rrare humanum est! - Motiti se je človeško! Seveda — zopet naglašamo — nam ni -resnica in zmota eno in isto, nista enakovredni. Naša krščanska dolžnost je pa, -da smo družabno tolerantni.
Kaj pa je politična ali bolje državna toleranca? V državi so na primer razne vere. Država priznava vsem veram svobodo,
kakor da so vse resnične. To ni dobro! Tako postopanje pospešuje verski indife-rentizem, to je nauk, da je vseeno, ali človek kaj veruje in kaj veruje. Vendar je manjše zlo, če država priznava svobodo vsem veram. Če bi drugače ravnala, bi izzvala -nezadovoljstvo in odpor verskih družb, ki bi jih prepovedala, kar bi bilo vsekakor večje zlo. Te politične tolerance Cerkev ne obsoja.
Navodila za romanje v Lurd
1) Sedaj se vrši povsod vpisovanje za romanje v Lurd. Vpisovanje se brezpogojno zaključi 19. marca. To je nujno potrebno zaradi dobre organizacije. Kdor se romanja ne bi mogel udeležiti, dobi nazaj celotno -vsoto.
2) Ob vpisu za Lurd -se je treba istočasno priglasiti za božjo pot iz Lurda v Fatimo ali Monserrait- Barcelono — to seveda samo tisti, ki mislijo izrabiti lepo priliko. Število mest je omejeno, zato velja pravilo: prvi imajo prednost. O stroških in potnem listu berite na letakih, ki jih dobite pri -vsaki cerkvi na Primorskem.
3) Romarji za Fatimo in Barcelono bodo v Lurdu stanovali skupno v istih hotelih ; to zahteva tehnična organizacija; na vlaku v Lurd se vozijo, kjer se vpišejo.
4) Kjer na Tržaškem -slučajno ni vpisovanja, tam se interesenti prijavite v sosednji župniji. Na Goriškem je vpisovanje samo na treh -določenih krajih, kakor je označeno na letakih.
5) Vabimo zlasti moški svet: izrabite -lepo priliko, otresite se že enkrat po tolikih letih po vojni napačnega človeškega strahu in se postavite na čelo velikega slovenskega romanja v Lurd! — Vsi dobro misleči sodelujte!
Romarski odbor
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Mladinski tisk v Sloveniji
V Sloveniji imajo trenutno sledeče -liste za osnovnošolsko mladino: »Ciciban« z naldado 60.000 izvodov; »Pionir« s 15.000; »Pionirski list« s 70.000 in »Kurirček« s 40.000 izvodi. Na posvetovanju so skušali racionalizirati mladinsko časopisje: »Ciciban« naj bi posredoval branje in znanje učencem v prvih treh razredih osemletke; »Kurirček« v četrtem in petem razredu, »Pionir« pa v zadnjih -treh razredih. »Kurirček«, ki je doslej objavljal predvsem spise iz časov NOB (nar. osvob. boja), bo odslej svoje področje razširil tudi na »napredna« gibanja v starejših časih jugoslovanske zgodovine. Vzrok za -ta korak uredništva je ugotovitev, da učenci te snovi ne poznajo zadosti.
Za pospeševanje inozemskega turizma z Jugoslavijo
Jugoslovanska vlada -namerava v kratkem -sprejeti ukrepe za olajšanje in pospeševanje inozemskega turizma. Predvideno je povečano število držav, katerih državljani bodo lahko vse leto dobili na meji jugoslovansko dovoljenje. V izvan-sezonski dobi pa bodo lahko dobili vsop-no dovoljenje državljani vseh držav. Predvidena je nadalje uvedba enkratnih in večkratnih turističnih vizumov z veljavnostjo dveh let. Posebnih olajšav bodo deležni tudi -skupinski izletniki, ki pri-
Radio Trst A
Spored od 8. do 14. marca
Nedelja, 8. mar.: 9.30 Polka je ukazana.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Zgodba o dečku, ki ni mogel čakati«. Napisala Jadviga Komac. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela: »Pravilo«. — 18.30 Po društvih in krožkih: (8) »Skavtska družina v Dolini«, pripravil Saša Martelanc.
— 20.30 Iz slovenske folklore: »Božime moje -diete, pustim te an griem po svjete«.
Ponedeljek, 9. mar.: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Iz -slovenske folklore: »Božime moje diete, -pustim te an griem po svjete«. — 18.00 Glasovi iz narave, pripravil Tone Peniko. — 18.30 Koncerti Godalnega orkestra Radia Trst. —
19.00 Radijska univerza: Italijanska ustava o -ljudstvu: (7) »Novi italijanski u-stavni sistem«. — 19.30 Postni govori: (8) Kazimir Humar: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...«. — 21.00 Gioacchino Rossini: Pepelka, opera v dveh dejanjih.
Torek, 10. mar.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Pomenek -s poslu-šavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni -tečaj - 30. lekcija. — 18.30 Sodobna italijanska glasba. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin. — 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti. Tenorist Dušan Pertot, pri klavirju Clau-dio Gherbitz.
Sreda, 11. mar.: 12.15 Zgodovinske zanimivosti. — 13.30 Izbrali smo z-a vas. —
18.00 Znanstveni -leksikon. — 18.30 Pravljični svet v glasbi, pripravil Gojmir Demšar. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Goriški polifonski zbor, ki ga vodi Ceci-lia Seghizzi. — 19.15 Higiena
in zdravje.
21.00 Simfonični koncert.
hajajo v Jugoslavijo s posebnimi vlaki ali avtobusi. Ce bodo -ta potovanja že v naprej -napovedana z navedbo poti in števila potnikov, se bodo lahko zadržali v Jugoslaviji brez potnih listov ali vizuma 72 ur.
Preselitev srn
iz Slovenije v Piemont
Pretekli teden so v Gran Bosco v dolini Susa v Piemontu izpustili dve košuti in več srn, ki so jih pripeljali iz Slovenije. Izpustitvi je prisostvovala precejšnja množica. Prva košuta je takoj po izpustitvi zbežala v -strmine, a tam se ji je na ledeni skali spodrsnilo in je padl-a v -globino ter se ubila. Druga košuta je pa bila bolj previdna in -skoro ni hotela iz kletke.
To je -prva zamenjava v Evropi z nacionalnim parkom Gran Paradiso ter parki v Sloveniji. Predvidene so v tem mesecu še -druge pošiljke srn in jelenov, kajti mesec februar je edin-i, ko lahko brez velikih težav ulovijo te živali, ki so zaradi -mraza in pičle hrane vse -premrle in se rade približajo ljudem. V zamenjavo pa bodo iz Piemonta poslali v Slovenijo kozoroge, ki so pri nas skoro že izginili.
Vodi Piero Bellugi.
Četrtek, 12. mar.: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Za smeh -in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 18.00 Italijanščina po radiu - 31. lekcija, pripravil Janko Jež. — 18.30 Solistični koncert. — 19.15 Širimo obzorja: »Mineros - iskavci dema-n-tov«, napisala Mara Kalan. — 21.00 »Prazna hiša«, igra v enem dejanju.
Petek, 13. mar.: 11.45 Ameriški odmevi.
— 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, -pripovedk, legend: (18) »Kača«, pripravil Jurij Slama. — 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.00 Radijska univerza: E-lektrika: (7) »Električni upor«. — 19.30 Postni govori: (9) Rudolf Klinec: »Odpusti nam naše dolge...«. — 20.30 Gospodarstvo, in delo. Urednik Egidij Vršaj. — 21.00 Oratoriji in nabožne kantate. — 22.05 Socialne vede.
Sobota, 14. mar.: 12.15 Po tujih krajih.
— 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste, s sodelovanjem Italijanskega avtokluba.
— 15.30 »Strici«, povest, ki jo je napisal Fran Šaleški Finžgar. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in -komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18,00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti:
"UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllMIIhlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll
,	"	—	Vinko	Beličič: (16) »Ljudske-verske igre«.
Sirite »Katoliški glas" — 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan
20.30 Teden v Italiji.
Theuerschuh.
22.
   ...........................................................  milimi...imunim.....................................................umni.........................................................................................
IC1
(Iz zapiskov zareškega župnika) »Prva skupina, odhod!« so klicali. Poslovili smo se. Sobratje so pohiteli k Svojim, sam pa sem se u-makn-il med ^arečane. Pozno popoldne so tudi nas na-®®čili na kamione in odpeljali smo se f^oti Gorici. Cesta je bila na široko raz-orazdana od tankov in blatna tla so se faradi nedavnega dežja in še bolj zaradi 'težkih -vozil -spremenila v -razsežne Ralu-Naš voznik je tako -drzno vozaril, da Slho kar trepetali. Zdajci je zavozil v po-tebno globoko m-lakužo, -da je brozga -na h'oko brizgnila na vse -strani, brž je za-'"rl, da bi omejil bralno, pa premočni pri-na zavoro je spodnesel na -stran ka-teion, tako da se je zvrnil v ja-rek. Zakrižu smo, se -lovili z rokami in zleteli v /r°kem loku v travo. Resnih poškodb ni 1 °, -le ne-kaj bunk, pa obilo strahu. Vzrav-smo vozilo, se zgnetli -nanj in nada-tevali pot.
, ^foboko pretreseni -smo opazovali kra-^e’ bi jih je bila oplazila fronta. Strašen
je bil zla-sti pogled na Volčjo drago, ki je bila en sam kup vp-apeljenih, porušenih in zapuščenih hiš. Nikjer ni bilo žive -duše, ko-t bi bila izumrla vsa -dežela. Šele ko smo prišli v Šempeter, smo- opazili prve ljudi, -silno zbegane in -preplašene, kako -so nas -pomilovalno gledali. Ko smo privozih v mesto, je bilo na pločnikih vse črno ljudi. Pred dobrim -letom, po znanem Mussolinijevem govoru v Gorici, so fašisti izvedli po Vipavskem široko racijo in ko so nas na odprtih tovornjakih -pripeljali v mesto, nas je goriška fašistična mladež sprejela z žvižganjem in vpitjem, tokrat pa so meščan-i s solzami v očeh strmeli v na-s. Zapeljali so nas na Tržaško cesto, v vojašnico »Duca d’Aosta«.
Stoje na kamionu smo pregledovali dolge vrste mož in fantov, ki so bili razporejeni na obširnem dvorišču kasarne. Milko je vzkliknil: »Koliko naroda! Saj jih je na tisoče!« Z očrni sem preletel kolone ujetnikov. »Nad -dva tisoč jih bo!« sam rekel. Rudi Rudinov je kot otrok zaihtel: »U-bogo -slovensko ljudstvo! Tako dolgo smo hrepeneli po osvobojenju, utrinek svobode je dahnil med nas, in že smo padli izpod zatiralčeve pete v resnično suženjstvo!«
»S kamionov! V vrsto!« so nam kričali. Poskakali -sm-o na tla in se uvrstili. Iz kroga nemških častnikov, ki je stal tam poleg, je stopil poročnik v fašistični uniformi. V vrsti je vstalo nevoljno mrmranje in nekdo je glasno zabrundal: »Menil sem, da ne bom nikoli več videl sličnih črnih ptičev! Spet smo v fašističnih krempljih!« Poročnik pa je zaklical: »Pozor! Fantje, ki ste rojeni v letih 1918-1924, izstopite!« Izstopili so. Strnili so jih v posebno grupo, ki je takoj odkorakala proti čakajočim avtobusom. Poročnik pa je nadaljeval: »Znano vam je, da je Mussolini, potom ko ga je Hitler osvojil iz ječe, ustanovil fašistično -republikansko stranko in pred nekaj -dnevi je imenoval novo vlado za -severno Italijo. Pravkar je -sporočil radio, da se je »duce« vrnil iz Nemčije v Italijo, da stopi na čelo obnovljeni vojski. Nastopil je trenutek, da zgradimo novo -republikansko fašistično armado in da se še nadalje borimo ob strani -našega slavnega nemškega zaveznika. Fantje, ki smo jih odbrali, pošljemo v Trst k vojaški organizacij-i X. MAS. Poživljamo vas, da tudi vi pristopite kot prostovoljci k novi vojiški formaciji. Kdor je pripravljen, n-aj stopi korak naprej!«
Nihče se ni zganil, niti ne zinil besede ali trenil z očesom. Poročnikove oči so švigale od moža do moža, krčevito je stisnil zobe, da bi ukrotil jezo, ki se ga je vidno polaščala, -hi vprašal -dokaj mirno: »Nihče?« Vsi so molčali, kot bi ga sploh ne slišali govoriti. V očeh mu je -preteče zabliskalo, obraz se mu je spačil v silni razkačenosti in zaklical je nadvse zaničljivo: »Vigli-acch-i! Tra-ditori! Strahopetci! Izdajalci!« Ponos-no se je obrnil in oholo odkorakal.
Medtem so spravili mladeniče na avtobuse. Kratki klici v pozdrav in vozila so se premaknila, žalostno smo gledali za odhajajočimi.
»MAS, kaj je to?« me je dregnil Rudi. »Ime MAS je sestavljeno iz začetnic latinskega gesla: »Memento audere -semper!« Kar znači: »Pomni, tvegaj vedno!« Masov-ci so torej prostovoljci, ki so se po kapitulaciji Italije pridružili Mussoliniju in ki tvorijo hrbtenico njegove vojske.« — »Pa saj ti naši fantje niso nikak-i fašistični prostovoljci!« — »Zato pa ne bodo najbrže dolgo ostali -med njimi.«
Zagnali so nas v prostrano jahalnico, široko -in izredno dolgo -poslopje, ki je služilo za jahalne vaje italijanske konje-
nice in zlasti častniškega kadra. Tla so bila postlana z žaganjem, ki se je sčasoma pod konjskimi kopiti spremenilo v droban črnikast -prah.
Ko sem vstopil v jahalnico, sem tik vhoda zagledal duhovnike, ki so dospeli s prejšnjimi -skupinami. »Sem pridi!« so mo vabili. »Pregledali so nas in zaslišali, zdaj nas -spustijo. Sem med n-a-s se vrini, pa boš prost!« — »Ne!« sem odgovoril. »Svojih ljudi ne zapustim. Morda koga le rešim!« In odšel sem za svojimi farani.
Sredi jahalnice je stal, -razkoračen in objesten, -nemški stotnik, obdajal ga je oel krog nižjih častnikov. Stotnik je držal v roki samokres itn jim je -s trdimi, sunkovitimi kretnja-mi nekaj dopovedoval. Zdajci se je okreni-l -proti nam, nas divje pogledal in, ne da bi kaj črhnil, z glavo mignil oficirjem. Ti so nam brž stekli nasproti. »Razdelite se!« Prva vrsta na desno, druga na levo!« so vpili. Razšli smo se, nekateri na -desno in drugi na levo, i-n nato -stopali vzdolž -sten proti zadnjemu koncu jahalnice. »Sklenite vrste!« so ukazali vojaki. Razporedili smo se tako, da smo -stali z hrbti ob stenah v dveh -nasproti si stoječih vrstah. Bilo je kakih 800 mož.
□ RIŠKE
NOVICE
Za goriška dekleta in žene
Od četrtka 12. marca do nedelje 15. marca bo v Gorici postna tridnevnica za žene in dekleta v pripravo na velikonočno spoved. Vse dni bo zjutraj ob 6.15 sveta maša v stolnici s kratkim premišljevanjem. Večerni govori pa bodo pri Sv. Ivanu in sicer v četrtek zvečer ob 8h rožni venec, nato govor; v petek 13. marca postni govor pri Sv. Ignaciju; v soboto 14. t. m. ob 8i: zvečer rožni venec ih govor pri Sv. Ivanu, v nedeljo ob 4” popoldne zaključek tridnevnice v stolnici. Tridnevnico bo vodil č. g. Jože Jurak.
Zanimivo predavanje o Sveti deželi
Spet ' se je preteklo nedeljo napolnila dvorana Katoliškega doma v Gorioi. Bilo je dovolj, da so naši ljudje zvedeli, da pride med nas neumorni prosvetni delavec in predavatelj č. g. Vinko Zaletel s Koroškega. Res smo g. predavatelju lahko hvaležni za dve prijetni urici, ki sta minili kot bi trenili ob predavanju barvnih skiaptičnih slik iz krajev Kristusovega lupljenja in smrti. G. predavatelj se je omejil le na kraje, ki so bili v zvezi z Jezusovo odrešilno daritvijo, ker hi se drugače predavanje zavleklo pozno v noč. Obljubil nam pa je, da nam bo ob drugi priliki pokazal še kraje iz Jezusove mladosti: Betlehem in Galilejo. Ob slikah iz Sv. dežele, zlasti pa iz jeruzalemskega mesta smo laže doumeli letošnje romanje sv. očeta v Palestino, pa tudi spoznali, kako silen napor je bila zanj pot po ozki ulici »via dolorosa« od damaščanskih vrat do bazilike božjega groba. — Za zaključek nam je pa noto g. Zaletel pokazal še nekaj slik z lanskega romanja goriških Slovencev na Barbano ob navzočnosti mariborskega škofa dr. Držečnika, nato pa nas je popeljal na našo Koroško, kjer je zajel v fotografski aparat večje število verskih in narodnih slavij slovenskih Korošcev v preteklem poletju.
Naslednji dan, v ponedeljek zvečer, pa je g. predavatelj pohitel še med Štever-jance, kjer je v dvorani na Križišču ponovili svoj večer iz Gorice in tudi tam žel priznanje in hvaležnost za skrbno pripravljeno in na prijeten način podano skioptično predavanje.
Promocija
Prejšnji teden je na tržaški univerzi dosegla doktorat iz ekonomskih ved gdč. Vida Bitežnik. Zagovarjala je tezo o jugoslovanski agrarni reformi. Novi doktorid, ki poučuje na goriških slovenskih srednjih šolah, iskreno čestitamo!
Seja pokrajinskega sveta
Na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je bil v soboto 29. februarja so razpravljali o pokrajinskem proračunu. Odbornik za financo Peeorari je podal poročilo o proračunu za leto 1964. Primanjkljaj se iz leta v leto veča, ker ni pomoči iz Rima, in tudi letošnji dohodki bodo ostali isti, medtem ko se bodo izdatki še povečali. Letos bo predvideni primanjkljaj dosegel 540 milijonov lir.
V debati, ki se je razvila, so razni odborniki predlagali povečanje prometnih zvez z Avstrijo in Jugoslavijo, za kar je
potrebno priznanje enakopravnih pravic slovenski etnični skupnosti, kakor je poudaril odbornik Marinčič.
Pred zaključkom so svetovavci odobrili pravilnik za center za pospeševanje zadružnega kmetijstva v Brdih.
Cepljenje proti otroški paralizi
Po vsej Italiji je sedaj v teku kampanja proti otroški paralizi, največja vseh časov. Cepljeni bodo vsi otroci in mladina do 20. leta starosti. Novo cepivo Sabin, ki je zelo enostavno, ker se zaužije kot kako zdravilo, je zelo učinkovito in ministrstvo za zdravstvo upa, da bo s tem cepivom končno premagana ta nevarna bolezen. Tudi v naše mesto je že prispelo to cepivo in začeli ga bodo razdeljevati dne 9. marca. Najprvo vsem otrokom od štirih mesecev do 6 let, nato bodo prišli na vrsto še šolski otroci. Starši bodo dobili pozivnico na dom, kdaj naj pripeljejo otroke. Cepljenje se opravi tako, da prejme otrok dve kapljici Sabinovega cepiva skozi usta, kar ne predstavlja nobene nevarnosti. To je treba napraviti trikrat po presledku enega meseca. Četrto cepljenje se napravi po presledku šestih mesecev.
Otroci, ki ne bodo podvrženi temu cepljenju, ne bodo sprejeti v otroške vrtce in šole.
Seja občinskega sveta
V petek se je sestal goriški občinski svet in odobril proračun mestnih podjetij za
leto 1964. Mestna elektrarna predvideva. 40 milijonov čistega dohodka, plinarna bo imela 7 milijonov primanjkljaja, vodovod pa 33 milijonov. Letos naj bi prejeli iz Mrzleca 3,6 milijona kubičnih metrov vode, ostalo pa iz domačih jaškov. Višji svet je odobril 250 do 300 milijinov lir, ki so potrebni za novi vodovod. Za dokončno oskrbo mesta z vodo pa bo potrebnih nadaljnjih 380 milijonov.
Elektrarna bo izdala letos 38 milijonov za razna dela, plinarna 34 milijonov in vodovod 19 milijonov, od katerih je 6 milijonov določenih za napeljavo vode v kraje, kjer so še brez nje.
Predlog za olajšave v obmejnem prometu
Odbor trgovcev severnega dela mesta je poslal italijansko-jugoslovanski komisiji v Videm pismo z naslednjimi predlogi, ki naj bi olajšali mali obmejni promet na našem področju;
1. Prehod s prepustnicami naj bo dovoljen vsak dan in ne samo štirikrat na mesec.
2. Obmejni pas naj bi se razširil od sedanjih 10 na 50 km na obeh straneh.
3. Omogoči naj se tranzitni prehod ju-
Berite • PISMO
IZ PEKLA •
goslovanskega ozemlja od prelaza na Predelu do meje pri Gorici in obratno v roku 24 ur.
4. Odpravijo naj se omejitve pri prenosu kmetijskih pridelkov.
5. Poviša naj se na 10.000 din vsota, ki jo lahko potnik nese s seboj pri prestopu meje.
6. Olajša naj se najem delovne sile na obmejnem področju.
RZA5KE
NOVICE
Deželne volitve
Da bi mogli obvestiti slovensko javnost, kako je s pripravami za deželne volitve, ki bodo 10. maja, smo se obrnili na Svet Skupne slovenske liste v Trstu. Naš dopisnik je dobil zagotovilo, da so v teku vse potrebne priprave političnega in tehničnega značaja. Svet Skupne slovenske liste v Trstu je v stiku s slovenskimi političnimi predstavniki drugih volilnih o-krožij, predvsem s slovenskimi demokratičnimi krogi v Gorici.
Kakor je »Katoliški glas« že poročal v prejšnji številki, je vodstvo SDZ v Gorici 23. februarja sklicalo sestanek volivcev, na katerem so soglasno sklenili, da se Goričani udeležijo prihodnjih volitev v deželni zbor skupaj s tržaškimi stovenskimi demokratičnimi organizacijami, ki danes sestavljajo Slovensko skupno listo. — Podoben sklep so sprejele omenjene organizacije v Trstu.
Za nočni mir
Na seji tržaškega občinskega sveta v ponedeljek dne 2. marca je svetovavec slovenske liste dr. Teofil Simčič naslovil na župana vprašanje, kaj mislijo pristojna oblastva narediti za zaščito nočnega miru, katerega kalijo in motijo zlasti nekateri nevzgojeni mladi motoristi, ki sredi noči trobijo ter zganjajo peklenski hrušč, da
V nedeljo 8. marca bo v Gorioi gostovala dramska skupina DOM iz Rojana
z igro
VEST
Drama je vzeta iz življenja po zadnji vojni. — Nastopili bodo v Katoliškem domu ob 17,30 Vstopnina: odrasli 250, otroci 150 lir.
Vsi prisrčno vabljeni!
meščani ne morejo počivati. Dogaja se tudi, da nekateri mladi avtomobilisti ponoči kakor za stavo 'dirjajo po ulicah, spravljajo v nevarnost lastno življenje in življenje drugih ljudi in kalijo nočni mir. Vse to tudi odbija turiste, kar bo postalo važno prav kmalu, ko se prične turistična sezona. Danes, ko ima veliko ljudi precej zrahljane živce, bi morala oblastva tudi v tem pogledu narediti red, zaščititi zdravje prebivavcev in zavarovati ugled našega mesta.
Nova doktorja
Prejšnje dni je dosegel na tržaški univerzi doktorat iz fizike g. Karel Bajc. Na ekonomski fakulteti pa je doktorirala gdč. Ana Volpi. Oba poučujeta na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem.
Čestitamo!
Šolski vrtec v Sesljanu
Na zadnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta se je svetovavec Skupne slovenske liste dr. Jože Škerk odločno zavzel za šolski vrtec v Sesljanu. Devinsko-nabrežinska občinska uprava je že pred letom sklenila ustanoviti slovenski vrtec v Sesljanu za otroke iz Sesljana in Vižo-velj. Našla je tudi primeren prostor na osnovni šoli v Sesljanu. Svetovavec dr. Jože Škerk je vprašal župana za pojasni-
lo, kako je s to zadevo in podprl zahtevo staršev, naj se vrtec oimprej odpre. Župan je sporočil, da se je zadeva zataknila na prefekturi, ki sklepa ni niti odobrila niti zavrnila. Vse spise je vrnila občini, naj jih ponovno prouči s finančnega stališča.
Za letos se je za ta vrtec prijavilo 14 otrok in stroške bi občina zmogla. Tudi sicer ne bi smelo biti nikakšne ovire za ta vrtec, saj je znano, da imajo nekateri italijanski šolski vrtci na podeželju precej manj otrok. — Ker se zadeva ne premakne nikamor naprej, jo je vzel v pretres ■tudi Svet Skupne slovenske liste, ki je naslovil posebno spomenico na vladnega generalnega komisarja g. 'dr. Mazzo. Ko bo prišel odgovor, bomo slovensko javnost obvestili o njegovi vsebini.
Lurški večer v Marij anišču
V nedeljo 8. marca prirejajo v Marija-nišču lurški večer. Na sporedu so barvne slike in film našega romanja leta 1958. — Vabimo vse kraške rojake, ki se mislijo udeležiti letošnjega romanja, pridite, da se dogovorimo in tako lepše romanje pripravimo. — Začetek ob 5. uri popoldne.
Cesta Lonjer - Bazovica
Na posredovanje svetovavca Skupne slovenske liste dr. Simčiča je začela tržaška občina popravljati cesto, ki veže Lonjer s cesto Trst-Reka in torej tudi z Bazovico. Cesta je v slabem stanju zlasti tam, kjer je najbolj strma. Dr. Simčič je vložil prvo intervencijo kmalu po izvolitvi, drugo lani 11. februarja, tretjo kasneje v zvezi z večjim številom zahtev, ki so jih predložili Lonjerci. Popravilo te ceste je zahteval tudi kot pogoj pri glasovanju za občinski proračun. Zdaj je bila Skupna slovenska lista obveščena, da so cesto že začeli popravljati. — Kakor je znano, je dr. Simčič večkrat zahteval popravilo trga pred slovenskimi šolami na Giobertijevem trgu pri Sv. Ivanu. Tudi ta trg že precej časa preurejajo.
Zahvala
Rojanski dramski skupini Dom izrekamo iskreno zahvalo in javno priznanje za igro VEST, ki smo jo videli preteklo nedeljo v Marijanišču na Opčinah.
Hvaležni gledavci
Juniorsko pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu
V soboto 22. februarja se je odigral v ulici Monte Cengio, kjer ima Soffitta svoj sedež, juniorski pokrajinski turnir v namiznem tenisu. Tega turnirja se je udeležilo tudi sedem slovenskih igravcev, med katerimi so bili štirje od trojanskega Doma: B. Kuret, M. Tavčar, H. Tavčar in B. Fabjan. Vsi štirje igravoi so nastopili dokaj uspešno. Kurat, ki je zasedel tretje mesto, je odlično odigral tekmo s Pečarjem, ki je ob koncu turnirja zasedel prvo mesto. Tavčar Milan in brat Hadrijan sta si osvojila 5. in 6..mesto. Tavčar Milan je zaigral pred Kuratom zanimivo tekmo s Pečarjem. Imel je zelo lepo priložnost, da bi bolj izkušenega nasprotnika premagal. Šele v tretjem setu je Pečarju uspelo odpraviti nasprotnika, ko je zbral vse svoje sile. Tudi Tavčar Hadrijan se je dobro izkazal. V prvi tekmi je z lepo in gotovo igro premagal Bidovca, predstavnika druge slovenske ekipe Bora. V drugi pa se je spoprijel s Paniocio, ki je s svojo defenzivno igro premagal Tavčarja, čeprav je ta igral dokaj dobro. Zadnji od ekipe Dom, Fabjan, se je spoprijel že v prvi tekmi s Paniccio, kateremu ni mogel do živega in je tako dosegel samo 10. mesto.
Tako so se igravci Doma kar razveseljivo uveljavili v dokončni klasifikaciji. Izidi pa so bili sledeči:
Četrt finale:	Paniocia-Tavčar H. 2:0,
Russo - Palman 2:1, Kuret B.-Moro 2:0, Peoar- Tavčar M. 2:1.
Polfinale: Paniccia - Russo 2:1, Pečar-Kuret B. 2:0.
Finale: Pečar - Paniccia 2:1.
Lestvica: 1) Pečar (Soffitta), 2) Paniccia (Soffitta), 3) Kuret B. (Dom), 4) Russo (Soffitta), 5) Tavčar M. (Dom), 6) Tavčar H. (Dom), 7) Moro (Bor), 8) Palman (Soffitta), 9) Favretto (Soffitta), 10) Fabjan B. (Dom).	H.T.
DAROVI Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu, ulica S. Nicolo, 31-11. se iskreno za- . hvaijuje ge. Antoniji Živec za dar 10.000 lir. — Bog plačaj!
Za Katoliški dom: V spomin blagopo-kojne g. Dani Šemerl daruje Julka Skvarča 2.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 6.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; L. P. 10.000; L. L. 2.000; Artur Koshuta 5.000; U. Z. 3.000; N. N. 5.000; I. H. 3.000; Kazimir Humar ob zlati poroki staršev 20.000 lir. — Vsem daro-vavcern Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice • L 30, več 7W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti naše nepozabne mame
Josipine Košuta roj. Kovačič
z nami sočustvovali, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, se toplo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in 'Cerkvenemu pevskemu zboru.
ŽALUJOČI OTROCI
Sv. Križ pri Trstu- Ljubljana, 20. februarja 1964
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
llIlillilllUllllllllllllillllllllllllllltllltlltlllllllllMIIIIIIlIllillllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilllHIlillllilllllllllilll
niitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'1
»Vsi neporočeni v starosti od 24. do 50. leta naj stopijo korak naprej!« je zarjovel stotnik. Stotnik je poveljeval nemški, mlajši oficir je prevajal ukaze v italijanščino. Dobršen del jetnikov nas je izstopilo. Mene so zavrnili, ostaile pa uvrstili v novo skupino. Med njimi je bilo tudi kakih deset Zarečanov. Nekaj zadirčnih in ostrih ukazov, in skupina je odkorakala iz jahalnice. »Zbogom, fantje! Mar se bomo še kdaj videli? Vsi nikoli več!«, mi je kričalo v duši, ko so se vrata zaprla za odhajajočimi.
Čakali smo in čakali, da nas zaslišijo, kot so prejšnje skupine, in nato odpustijo. Toda oficirji so nekam izginili. Bili smo zelo nestrpni. Po dolgem času so sporočili, da je zasliševanje za danes končano. »Počakajte na jutri!« so rekli.
Nastopila je noč. V želodcih je glodala lakota, saj nismo ves dan ničesar zaužili. Zdaj se je postavljalo še vprašanje, kako naj prebijemo noč.
V obširni jahalnici je vse mrgolelo in vsevprek govoričilo. Možje so nemirno stopali gor in dol, se trgali od skupine, kjer se je živahno razpravljalo, in se zlivali v nove gruče, pripovedovali so si, kaj vre so doživeli, ugibali so, kaj prine-
se njim in njihovim svojcem jutranji dan, svobodo ali deportacijo, življenje ali smrt. Nepretrgano premikanje in korakanje po žaganju, ki je že zdavnaj razpadlo na droboe, je dvigalo pravcate oblake dušečega prahu, ki je prepojil vse ozračje, tako da se je slišalo neprestano kihanje in kašljanje, naši obrazi in obleke pa so bili kaj kmalu prevlečeni z debelo plastjo umazanine.
Razburljivi dogodki, lakota, telesna šibkost in utrujenost so končno 'docela izčrpali jetnike, da se jim je korak zaustavil, govorjenje je uplahnilo, in že so gručama polegli na prašna tla.
Zarečani so od nekod prinesli nekaj praznih vreč, jih razgrnili in vlegli smo se nanje. Suknjo sem zvil v podolgast sveženj, da je nekaterim služila za zglavje, Rudijeva pa za odejo, a nakljub temu nas je tresel občuten mraz. Utihnili smo in zaprli oči, toda spanec ni legel nanje, kajti prestano gorje in skrb za bodočnost sta nas prehudo pretresla. Nemirno smo se premetavali po ležišču, mnogi so tiho-ma zdihovali, drugi polglasno besedičili, tako da je vso noč v jahalnici brenčalo kot v panju...
28. 9. 1943 - Rano v jutro smo se dvigni-
li veselejši, polni upanja na skorajšnjo osvoboditev. »Nemci so zgodnji pa delavni,« so trdili možaki, »kmailu nas bodo zaslišali in izpustili.« In res so .nas navsezgodaj postavili v dolge vrste vzdolž jahalnice. Ure so tekle, a nikogar ni bilo. Neprespani in lačni kot smo bili, se nas je polaščala vse hujša izčrpanost, da bi najraje sedli kar na tla.
Malo pred 10. uro se je od nekod vzel nemški stotnik. Mogočno se je razkoračil sredi jahalnice in se oblastno ozri naokrog. častnikom, ki so ga uslužno obkrožali, je dal nekaj tihih ukazov. Nato pa je slovesno dvignil desnico, v kateri je tičal dolg samokres, in začel z grozečim glasom poveljevati. Nižji častniki so nam takoj skočili ob stran in začeli smo se sukati v vse smeri, zdaj smo stopali počasi, zdaj brzo korakali in se spustili .v tek, telovadili smo z rokami in počepali, sploh vršili vse vrste vojaških okret-tov in obratov. Stotnik je poveljeval v nemškem jeziku, a ker smo ga le redki razumeli, je divjaško rjovel, robantil in zlasti klel. Znal pa jo cele litanije nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških kletvic, često se je zgodilo, da je nastala zmešnjava, ker večinoma niso mogli iz-
vršiti nemških povelj, ki jih niso razumeli; tedaj se je pognal stotnik z visoko dvignjenim samokresom proti kraju, kjer je nastal vozel, brezsrčno je suval z orožjem v nesrečneže in v eni sapi je razsul cel veletok strašnih kletvin, da smo se vsi tresli v grozi. Tu pa tam se je slišal šepet: »Te bo že zadela roka božja, bogokletnik!«
Obstali smo v pozoru. Stotnik nas je razkačeno prebadal z očmi, divje je pihal in grozeče mahal s samokresom. Zdajci je pokazal name in rekel: »Kaplan, stopi sem!« Stopil sem predenj. »Tolmačil boš,« mi je trdo ukazal. »Ti bedaki ne razumejo ničesar. Torej, kaplan, reci jim, naj stopijo korak naprej vsi tisti, ki imajo po pet otrok izpod 15 let. Kdor me bo hotel ukanili, povej, da bo nemudoma obešen.« Precej jih je stopilo korak naprej. šla sva od moža do moža, temu je sunil s samokresom pod brado, da mu je moral zreti naravnost v oči, onemu je s samokresom česnil po čepici, da je v širokem loku odletela na tla, in spet onemu je s samokresom pritiskal na čelo, medtem ko je nad njim rjovel, da ne govori resnice. Vse je izprašal, koliko otrok imajo in koliko so stari. »Izprašani na
desno!« jih je pehal s samokresom. SkO' koma so morali teči proti sredini jahal' niče. Nabralo se jih je lepo število. »R®" šeni boste!« sem jim vzpodbudno šepetal'
»Kaplan!« je spet vpil na vse grio, »recii naj dvignejo roko, kateri imajo po des«*1 hektarjev zemlje!« Prevedel sem ukaz veliko rok je vzletelo kvišku. Stotnik le srepo gledal na dvignjene roke, našobil se je, kosmato zaklel, grozeče zamahni s samokresom in zarjovel: »Roke doU* Niti najmanj ni upošteval dejstva, da bM družinskega poglavarja ne bodo primeai^ obdelane večje kmetije.
»Naj dvignejo roko jetični in bolehni!' V hipu je vzrastlo in obstalo v zraku v# rok. Obhodila sva vrste, povedati so m0, rali, na čem in koliko časa bolehajo: -vijj no bolne in slabotne je poslal k skup11* sredi jahalnice, ostale je nahrulil, j'11' grozil, da jih postreli, večkrat je tudi lofr nil s samokresom po dvignjenih rokah, ^ so bolestno omahnile. Na bledih in sh^ šanih obrazih se je brala smrtna
mnoge so polile solze, a iz številnih so bliskali plameni sovraštva in mai
valnosti. Tudi sam sem drhtel od og° Čanja na tako nečloveškim vedenjem- _ j
(se nadaljuj