,JfjlochlObl. K.k. Hofbiblio&ek, ife • ....... Wien St. 41. V Gorici, v cetvrtek 14. oktebra 1875. „Soca" izhaja vsak cetvrtek in vclja s polto prejcmana ali v Gorici na dom. posiljana; „ M „„ Vseleto......f.4.50 Pol leta......,,2.30 ' Cetvrt leta , ... . „ 1.20 t)KmetovaIec" za n'aroenike 8o<3c Vsc 1. f. 2—Pol leta f. l.Za ncnarocnibe: Vse leto f. 3.— Pol leta f. 1.60 Pri oznaniiih in ravno tako pri „po-dani&ah" se plaeuje za navadno tristopno vrsto : 8 kr,, Ce se tiska 1 krat 7 „ „ „ » 2 krat 6 ., „ „ „ 2 krat Za vece crke po prostoru. SOČA PO' . so* ' .• v tobakv. • Ndiocninain dopis* voljno posiljajo pod naslovc tor Dolcnep v Gorici. — KoUt^ se no vraSajo; dopisi naj se blagovoljno franknjojo. ~* Dolalcein in drugim n«-promoSniro se narocnina m\fa ako se oglase pri uredniStvu, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. JSoJ sex* M*i&m?m+; &s*m-€mmA. 3 n^c^oliodLo art.**/***! 0 dulce nomen libertatisl 0,-jus exiffiium nostra© civitatis! Cicero, Ah,-duhovitost,-visokost i- sv&ost teh besSd! AH je elovSikomu umu raogoSe nel&neje, blaze i pamStneje Lutiti i govoriti? Ali nej s temi zlatimi slovesi izrazen zafietek, razevetek i dovergitek vsakatere omike ? 0,-dul-ce nomen libertafcis! Ali jo mogofie brez tebo eloveku vsestransko, objektivno i istinito pamfitovati, razsojevath ako nej prost v svojem mi§ljenji V So ve, da ne govo-rim sedaj o transcendental nej ali absolutnej prostosti, kajti, kakor psyuologi prave\ o tej bi bilo nespametno terditi; manveS o psyholo|i6nej svobodi. To zlato i svfito prostost mora pa imSti vsak deriavljan, obfio vsak posamezen narod, ker drugaSe bi bilo absolutno nemo-go8e razumno presojevunje i paradtno delovanje. Kakd bi neki bilo mogofie felovfiku razumno miBliti i paraStno govoriti, delati, ako bi ne smel to misliti, to stvoriti, o hmor je popolnoma nrevfirjen i preprieau, da edino take i ne drugact bi bilo miSljenje ali dLlo unino i pa-" ruStno ? Ako bi pa bil predmefc drugjafie izvrSen, kakor bi moral vsestranskoma izverSen biti, bi ne bil objektivno resnifien, ker produkeija prave ideje so nej po nmnem i prosteni pofcu vistinitila, HiariveS gospodarilai nadvladala je strast osobe, katera se strastjo zivi ali osobe, v katero perva osoba strast vliva. Tedaj strast jo govorila, strast je* delovala, strast je bila pervi in glavni faktor, ko se jo to ali ono Mo izvergevalo. Kaj je pa strast? Kateri filovek se imenuje strastne^?—ali govOri resnico ali krivieo? ali nmno misli i pamStno d^ia ali nasproti ?—ali izverSuje po svojem uverjenji, po svojej v^sti ?—ali izversuje sam ob sebi ali ga tera i naganja kakova drnga krivifina pyikazen k terau ali one-mu podetji ?—ali izver§uje sebieno ali nesebifino?. Odgo-vori na ta prasanja nejso toliko tSski! — Strastne^ se imenuje tedaj isti, katerega pozeBnje lierda se ve6 vkrb-titi, katerega ne dado se vec" vberzdati, katerega pohot-nosti i zahteve ne dad6 se ve5 vpokojiti ;~jegova osoba, jegov r,jaz" je otresel od sebe vsakatero verhovnost, vsa-katero gospodarstvo, katero bi jegovo krivifino po^eleuje unifiilo ali saj predrugafiilo. Pri strastnezi je teuaj strast zafietnica, gospodarica i izver§iteljica vseh porodecih se LISTEK. (No ve le t a.) Po dan o j snovi Spisal: Janko Le ban., (Dalje.) Dolgo je stala na mestu strme in ket okameneia potem pak dirja kakor v mrzlici po vrtni potici; lepo kodre s cela si odmaknivsi, krene naravnost domov. To je bilo za njo sreea, da Neze §e nij bilo doma; kajti le vedno je klepetala pri tiblarici. Cez nekaj trenotkov stopi v hizni vrt deklica ubo-^no obleSena in opkigena ter jame trgati naj lepsc eve-tice, katere so iainkej rasle. Otrok je imel casa dovelj za nabiranje, kajti zive du§e ny bilo blizu. Bogate vla-si skrite v Sirok slamnik, kateri je segal globoko doli do Ma in lepa postava stisnena v ozko, ponoseno visnje-vo krilo se* strgano firno jopico: bilo je Idi gotovo dovelj, da je ne bo izpoznal nikedo. Napolnivsi malo canjieo z najlepgimi cveticami krene jo hitro preko po-lja v S., kapor so kopeljski gostje naJTaji zahajali.— Dve ui-i sti bili potekli in nastalje bil uze vefier. Majorka vrnila se je domov. Marjeta, kuharica prijde jej 2 razvnetim licem naproti, a iz Nt-ziue odprte sobe sl^ati so bili presunljivi in genljivi giasovi. mislij i podvzotij. Strastnozu jo dobitek, je sobifinost najdraze dobro. Za svoje promo^onjo, za svojo domovino, za svojo narodnost, za svojo vero, za svoje teznje bo on vse druge ljudi, kateri nojso enakih kostij sovrafcil, t6r-pinfiil, moril; kakor strastno trinozuje najhuji sovrag, najvkrutneji du§manin vsoga Slovanstva denes i nze pre-je 5rez 500 let proti vsemu Slovanstvu i razvo njoga Se druga alemanska pogast, koja fierti i sovrazi Slovana bolj nego hudifia, Heu tompora 1 Strastnefc nefie poznati ali bolje, ne pozna boljfiih prodlo^enj, razvidnejili pomislij ;—Dn jo sl^p i n(v«m za vse drugo misljenje, bodisUe tako urnnejo i pam&tnojo od njegovega •—on overze vse, kar no strinja hd z njego-vo strastj6; on je sl^p i n5m za vse Wpo, dobro i pra-vo; s% i nfim je za estotifino lopo v prirodi i v ume-teljnosti;—slfip i nlm je za moraine obfiittke, za dobro i slabo izciinajo6o se v felovoku po praveni>i prostem potu razuma;—sWp i nfim jo za resnico vfifino i Hvfito ; —skip i iifim jo za vsako Llahtno mzvesoljnv4»ujo, kakor za panoramo barv, za liarmonijo glasov, za konverzaei-jo z blagodu^nimi i dobrosortinimi ljudmi, za; krasost i mik iutelektuvalnih i estoti^nili okusov, kakor: za jnu-ziko, poezijo, kiparstvo, zidarstvo i slikarstvo;—konfio-ma slepi n^in jo za vsako znandst, za vsako uinetnost. Strastnoz je tedaj du§evno nepopolen, je dugevno bolan. Sprifio toga miSljenjo i d($lovanjo strastnoJievo je brez-Umno, brezpamStno i brezsvobodno. Stiastnofc, ker dfila strastno, nejma tedaj razuma, ncjma uravnosts, nejma prostosti, nejma zna&ijnosti. Ako, opozozorujomo pa modorno clovo^tvo l^odcrtie vlado po Bvropi, zapazimo, da Turek, trinogov, kervo-lok yseh korvolokov, okrutnik vseh okrutnikov, nejma razuma, nravnosti, prostosti i znacajnosti, ker do'la i ravna strastno;- kakor tudi nekateri zagriznjoni german-ski verhovniki. Le kedor razumno dela,-dela nravno, dela presto, dela znafiajno in to so leliko sklepa, kor vsi ti zapopadki so si meju soboj enakolicni, ako se stvar od raznih sfcranij opazuje. Za tega del pro8 se strastjo—profi s Turkom, proc z vsomi tudi nemskirai strastnezi, kojik poelajanje je prottvno evropskej omiki, je prottvno 61ove§kei omiki, je protivno 31ovo§kemu na-predku i poklicu;—m^sto nje naj vsgde se na zlat se-del :cist, zdrav razum, nravnost; prostost. Potem leliko vesolo i radostno vsklikiiemo: „0, jus eximiuin nostrao civitatos"! (ins je, da nekoliko bolj gpeeijolno govorim: ^as jo sodaj osvMo i maS6evan.ja;—cas jo, da strast unlfii so;—6as jo, da razruSi se i popolnoma ekrusi Tnrok, verhuuee vsega tiranstva, vorlmnoc vsoga nazadka, prin-eipijelna i glavna oveia vse omike i m^sto njoga aaj posfide se na „Mkanu—tu&nem velikanu" razuraivna mofi,—moc" nopredka,—mo6 omike,—slednjifi mo5 61o-voSkoljubja. Najve^i sovrag i fclovostva jo isti, kateri tern bla-gim, whilm i svritim beeCdnm ugovarja ali katorl bl jo iSe eolo zamotoval. Slovnn 1 Blovan I 6as jo osvote, 6as je musi;evwnja,—zlati feas je osvobodonja od turSko-ga jarma,—od krutoga sovrtvXnika I Ustani Slovan,—ozi-vi kraljevM Marko,—o^ivi hrabri Lazar; ofcivi orjaRki Nikolaj Zrinskij;—moft opaSi, ostor mefi opaSi, da po-gubiS Turka silovitoga na milost i nomilostt wl)a6u blaga koliko ti drago." lzdramij so, ohrabrij se, osov-fiij so Slovan!—vkrotij, pobij, i unifiij robstvo I „Uda-rij ga ?,izmom i mahmuzoni", da enkrat zazmfirom „KJedo Turco na zomljinu fiernu„! Oas vgodei jo, — da . &ib miloHton t—tedaj Blovan! „hlanec zbori ( tovavso, sarea berzoga znsjozdi,—rofino jezdlj na Turfiino, "poi-nit* voljo svoje drago" domovino i roci svojim brafcom vojakom: „ros junakom je srnmota, da je Soobkladaja-rom-! Hajd' ua boj.—Uajd' na boj korvaviza kerst cestui i svobodo zlatno i roei, Slovan s kraljevifiom Mar-kom,: „mene zovu na poljo Kosovo, da im ka&ora, na kome je carstvo, jVr so Marko ne boji nikoga, razma jednog Boga istinoga,,! No odnaSaj Serb, Oornogorec, Bosnjak, Uercegovinoe, Bulgar, lleivat, Slovenec, Alba-nec, Gerk,—-no odlagaj toga svotega trenutka tudi Bus no, 6e tudi si prost, vendar prostega no moreS ^utiti se, ko vidis\ dav tvoji bratje pod to§kim jarmom stofie-jo, ne oillagaj Cell i Moravec, ne odlagaj Poljak, ne odlagai vsa slovanska kerv, ker sedaj je napo&il tudi zate zlati fas!— „Ne jenjaj prej, dokler ne razruSig spo-ne, v katero je okovan tvoj brat." Glej, Slovan, ^.arki osvobodonja so se ti uzo prikazalT,—dobrp pazij, da jin ne zakrijo oblaci cerne suznosti,—dobro pazij, da ne : „danak prodjo, tavila nofica dodje", —dobro pazij, da ne zbezi i zgine dobrohotni Us v neznano vefinost, dobro pazij, da ne bode§ moral z nova izdihovati pod turfikim jarmom!: ..Jaoh tebi, o slovanska zemlja! Kar si fcita duobnega shranila, TurSka sila fcito vso povii'a; Kar si vina rujnega rodila, wZa Boga! Kaj pa se je zgodilo?," praSa Idina mati stonivsi crez prag. „Le poglejte mitostiva gosrni, je-li to pravo oskrb-ni§tvo," priene Neia obupno kazaje na odprti predal svoje skrinje, wle cetrt uriee sem se bila pomudila pri tibiaiiei, da sem jej rekla osnaziti ldino praznicno krilo, ko najdem domov prisedSi—o moj Bog!—svojo do-narno skrinjo odprto, in moje granatne veriziee, katero sem podedovala po svoji ranjkej teti, tudi vec nij; a ed moje rno&nje s potimi goldinarji niti sledu nij ve6 !K „Kdo je pa t.ukej bilV** prasa majorka polujezno. „To sam Bog vedi; biz ko ne pak jo bil tu oni berasri mladenio, katori je denes tukej beracil i je tako grozece gledal. ko sem vrata pred nosom mu za-prla 1« „Pa kako je mogel v sobo?" krici majorka. „Najbrz je kedo vrtna vrata odprta pastil," pore-Se Ner>,a, sidem kraalo k sodniji \u „Ob osmih zveeer, kaj vam neki na misel prijde; mar ne bo jutri easa dovelj ?1" „Se ve, da bo; ali ta prismoda -Bog ve kam uBe odnese do tega 6asa pete!" Majorka so raztogoti ter stopi v spalnico svojo ; a kako se zavzame uze na pragu! Tudi tukej sem je bil tat prilazil. Na toaletnej mizi nij ve6 srobrnega sve&ni-ka, zrealo jo razbito in ena Sipa, pokrita s kosom za-temnola snkna lozi na tleh, kar svedoSi, da je moral tat, ostra§en od kake strani, ubezaii skoz okno. „Pa res ne ostaje druzoga, kakor da se §e (lanes 1 in sicer v tern hipu prito^imo pri sodi§6uu dejala je majorka vsa zbegana, ?morda se utegne tath ^e kjo dobiti. Hitite Neza, nij izgubljati 6asa!u Mala in priprosta hiza, katero je bila majorka v najem vzcla, stala je cetrt ure od kopelj Srefievrelskih. Kje da se nabaja policijski urad, o torn obedve gospi ge vedeli nijsti, vendar s popra^evanjem prijde se pov-sod. Urno se napraviti na pot. Ide se majorka v svojej zbeganosti §e nij spomnila, niti po njej mce-sar prasala. .. Trajalo je dolgo casa preden sti mogli do polt-ciiskega komisarja, katerega sti dobili y nekem privatum stanovali§6i, Ko mu majorka svoje ime in zeljo naznani, po^lje takoj po svojega pisarja, pelje gosp6v svoio pisarno ter ju jame natancueje lzpraSevaw. Neza tozila je odiocno mladega beraca, da je on tat njunega blaga>edaj nam popiSite berafia," refie komisar, „ka]L J6 ! Neza bila je v zadregi. Kesala so je ta 6as, da je pred beracein bila vrata zaloputnila; bila bi ga vsaj nekoliko bolje poglodala. Komisar ponovi vprasanje. t , Obraz5*, odgovori ona Bbil mu je tak, kakor je luna v zadnjem krajci, to sem dobro yidela." „In njegova obleka," pra§a komisar. nekako ne. Strpn0,Misliin, da jo bila raztrgana, sieer pak je ¦ bila se dokaj snaiina, in ce so ne motim, imelje dev^je na Jak", Taki tatie so naihuji.'-'— . Y ostalom pa jo znala Neza v komisarjevo vchko; ; nevoljo praviti vehko reoij, kar se jej je o beraci le pevati!: TorSka sila vino _ Ear je creda zivega skotila, S tern Tnrjad svoj terbuh si polnila; Tvoji momci tnrSki so robovi, Tvoje hceri robkinje so turSke, Troja deea jadna potorica; Poturiea, carova suznica.— ;lej, da no bodes moral ono tuino pesen pre-„hej Slovani singe narodov* !—lo glej, da no Sodas moral stokati z Ovidijem potem, ko bo plavala realno pred tvojima ocesima ona strasna noe" nistajajo-& 8a huj*§e suinosti od prejSnje,—le glej, da ne bodeS primoran, 6a tadi pray tefiko, izdihovati: „Qaura subit alios tristisaima noctis imago" ! Kakova podoba suzno-ati, kako earn*, tnina, obapna podoba sninosti,—kakien prizor,—kako strasen eas! Saj dobro veS, da, ako ti ta priklonjen (as atoni ˇ morja globino i Bog ve potem za koliko casn.-saj dobro veS, da hndobno Taroo te bo Se huje stiskalo, terpincilo, morilo,—-saj dobro veS, da se wna se soiniki vedno hnje. Ti pa, Slovan ! ti si bi ¦i le snlnik, tedaj pomisli resno, da, ako bodes sedaj ko uporni auinik premagan, tedaj pomislij, da se bo s toboj kot a podyojenim suznikom dalje i dalje bolj krn-to ravnalo,—tedaj junasko i molro pomisli, kaj pofii-njaS, saj veS, da: „Menj straSna noc" je v Seme zemljo krili, Ko pod svitlim solneera suinji dnovi4 ! Tedaj na nogo, Slovan! bliskoma na noge v cer-ni boj, v boj kervavi,— bojoj se hrabro,—bojuj se do xadnje kapljice i zmaga je gotova! Naj si opaSe tedaj posaniozen oster me6,—mec osvetei masievanja; zraven pa moram fie opaziti, naj se temu svetemu deht—da! noben Slovan ne vstavlja, roarivec naj vsak dela nato, da: nproat, ko je bil oeakov, naprej naj bo Slovanov dom",—naj dela vsak nato, da: „Edinost, sreea, sprava X nam naj nazaj se vernejo; Otrok kar ima Slava Vsi naj si v roke sezejo, . Da oblast I znjo cast Ko prej, spot naga bode last"! Delajmo tedaj vsi vsak po svojej mo8i, posebno, ko vidimo, da tuji narodi za Hercegovince i Bosnjake t boj osvete dohajajo, ne glede na teSko delo i trud grozan. Mi Slovenei ce uze drngace ne raoremo po-magati, poinagajmo, saj materijalno; vsakdor naj polozi terdo zasluzen denar na altar domovine in svo-bode slovanske, osobito, ko vidimo, da, skoro bi rekel, celi svet simpatizuje se Slovani,—ko vidis, da so se pov-sodi vstanovila posebna druStva, katera nabirajo denar v podporo za vboge suznike ! Tedaj skofii vpodporo mlado i staro, vbogo i bogatc, mosko i zensko, vsak naj kaj darnje,—povernilo se bode vsakema stokrat i stokrat vec unkraj merzlega groba! (ilej, slovanska kerv! na tak na5in vdelezili se bo-demo vsi slavne zmage svojih bratov Jugoslovanov! Sprigo tega socutijmo, terpimo, delajmo i njimi, delimo i njimi sreco in nesreco—tudi smrt. V to pa Bog po-mozi i sercen pognm! Cast i hvala vsakemu soboriteljo, ki vdelezi so boja na kateri—koli nacin, posebna cast i hvala gre pa onim, ki so dnrge narodnosti, kajti s tem cinom poka-• zejn, da zive v 19. stoletji,—v Sasu prostosti i omike! Potem pa, ko bo kervolok izgnan i vsak strastnei za-kopan, lehko vskliknemo: sredni slovanski narod, §pe-cijalno jugosloyanski, sreena tudi z njim vsa Evropa, kajti izgnala si iz tvojega osercja najvefiega sovraznika vere, svobode i omike i zelijmo z na§im verlim PreSir-nom, da: BdozdevaIo," a natanSnega nij vedela nicesar. „Kdo pak je bil razen te gospe domk?" uprasa oradnik majorko, spoznavsi, da z Neio nij nicesar opraviti. „Mene nij bilo, razen gospe Neze bila je doma moja hci, dvanajsttetna deklica in moja kuharica Mar-jeta." »Tedaj pa prosim, da obedve takoj poklicati daste." „Zdaj ob 9. uri zvecer!" upra§a gospa majorka wto vendar ne gte, moja hfii nze najbri spi." ' nMoram Vas prositi, da jo zbudite." Kak izgovor bi tnkej majorki nig nebil pomagal, nego Neza bila je odposlana, da Idoin Marjeto privede. Cas, ko Kese nij bilo navzoSne, porabil je komi-sar v to, da je majorki oStal, zakaj nij previdnejSa tn »?°toT0 W M y»m ne bilo niC nkradlo, ce bi se bflo bolje pazdo tamkej pri Yas,« dejal je, wle priloz-nost aela tata." »Bj se ve da, gospod komisar; stara je malo ne-previdna/ zavrne majorka, u2e dostikrat sem io zaradi tega Bvarila." l ?Oe pa veste, da je taka, zakaj jbj pripn§cate potem skrb za YaSo hi&o. * Majorkino 5elo se zgrbanei, kajti nij bila vajena, dabi sebilkedaj njej ogital kak pogre§ek, posebno P xrSe aiotranjih zadev jene Mie. „Neza je zvesta kot zlato," pristavi gospa po kratkem molka, ^ona je vedno dobro za raojo hizo sfa-» bela l se izkazala dobro cnvateljico moje hceri.« rCyva jo kakor svoje ok6, z tso miraostjo .... blod k Jem.dt?eIltt*k,l odPro 8G vrata »« Neia vstopi „Zivenaj vsi narodi, Ki hrepene docakat' dan, Da koder solnee hodi Prepir iz sveta bo prognan; Ko rojak Piost bo vsak Ke vrag, le sosed bo mejak! Kamdjer. Uslaja v Bosni in Ilercegovini. UstaSi v Hercegovine so §e zmerom prav srefini.— Oni teden je torSka vojska vdarila iz Trebinja, a bila je potolcena in je morala v nagliei sopet beiati v me-sto. 1100 nstaSev je v zapadni Hercegovini pobilo bii/o 200 Tnrkov, pozgalo 1000 torskih bii in Tnrkom vzelo 800 ovac, 500 goved in 15000 tarSkih konj. Pop Barko je se svojirai eetami Torkora popolnoroa zaprl pot iz Carigrada v Hereogovino in Bosno; te 6ete so se uze veekrnk bile s Turki in zmerom so jib odbile ter zapo-dile v beg. Silno dosti Tnrkov je poginilo v bitvah v Hercegovini, vsled tega polastil se je Tnrkov tak strah in obup. da so zaceii veiovati na bozjo kazen, ki jih po-konfiuje. V Bosni so bile tndi prav mnoge bitke; usta-5i so Turko premagali pri Slabinju, na reki Verbas in pri Selu Bajni ter jih pobili prav mnogo in jim vzeli veliko iivine.—Ustaja v Bosni z vsakem dnevom nara-sea, in kakor dobivajo vstasi v Hercegovini pomoe iz vrnogore; tako dobivajo oni v Bosni pomoe in nara-suaj iz Srbijo; siisi se ee!6, da je srbski polkovnik AUnv-pie osnoval Coto 5000 moz prostovoljcev z nekterimi kanoni in da caka samo ugodnega trenotka, da svojo ceto pelje v Bosno.—Kakor hitro se to zgodi, bo ge le nstaja v Bosni stopila v pravo in bolj red no akcijo in postane ofenzivna namedto defenzivna, kar bo tadi Ste-vilo astaiev zdatno pomnozilo. 1000 Bulgarskih usta§ov je izdalo proklamacijo, s katero klicejo svoje sobrate Balgaro na boj proti Tnr5inn. Proklamacija je ognjena in bode imelagotovo dober uspeh. — Ce Se nstaja v Bnlgariji zacne, po tem ja vsa evropska TurSka v ogqju in konec mora biti turskega go^podarstva v Evropi. Velika srefia za «sta§e je tudi ta, da so Turki finanino obnemogli; turski vojaki v Bosni in Hercegovini ne dobivajo redno svoje plafio in obleeeni so tndi revno; zima se bliza in revScina zmerom vefca po-staja.—Ce pa Turein postane revez, zapaste ga So nje-govi zadnji prijatelji. „Kraft" je uze zacel na Tur§kem; turSka vlada je naznanila, da ne bo izplacala popolno-ma, nego samo en del kupona Turske rente, katere je vse polno v Avstriji in drugod. — Vsled tega so zacole tudi u&r podgane zapuscati ladjo in feurSka „Neuo freij Presse" sama je zafiela dvomiti nad njenew pajda§em ; prinesla je uze nekoliko obupnih clankov, v katerih risa zalostno stanje zapuscene Turcije in izrazuje bojazen, da bolani moz ne bode vec okroval.— NajhnjSi sovraznik: Mfalimentu preti TurSinu in ta ga spravi §e ob zadnjo prijateljstvo v "Rvropi — pri-jateljstvo ztdov in borse. Kedo bo nastopil dedsino umirajogega ? To je denes vpraSanjo, m na katero se nihee ne more odgovoriti, najmanj pa diplomacija, kateri rasfcejo dogodki preko glave.—Avstrija je zaliboze v takih razmerah. da si ne more prav pomagati; no-tranja in zunanja politika Avstrije nij primerna vaznim 6asom ; rada bi torej znvlekla reSenje jutrovega pitanja, ce bi bilo se mogo5e.~ Srbija bi pri takem evropskem polozaji lehko raz-sekala gordi§ki vozel; a knez srbski je neodlifien: nje- Le Marjeta jo je spremljevala, a tudi tej je bil obraz smrtnobled, nekak strah je bil videti na obrazi obeh zenskij, „Kje pak je Ida?** poprasa majorka skrbljivo. Stara vsa zbegana in kakor iz sebe, jedva je mo-gla kaj izpregovoriti. „Oh nesrefini dan !•* tozila je jee- ljaje, „kakor bi se vse nesreee bile danes zdruzile,___ oh, rcsniea je, da nesreSa aikedar ne spi—oh, oh, ubo-ga Ida ltf-------- Ne slute ni5 dobrega, plane kakor zdivjana majorka na staro Nezo, prime jo za ramo in vpije: -Za Boga svetega, ^a mi hitro povej, kaj je z deklico; Te-bi sem jo izrofiila v varstvo, Ti si vzrok, da nas je tat oplenil,—kaj pak se je zdaj se z deklico zgodilo ?— „Kakor je Bog v nebesih, jaz sem nedolzna", vpije prestrasena Neza obupno, „Marjeta mi je porocnica, da je Ida skrivej ubezala .... da je zdaj nikjer nij najti. ...... Majorka vsa razburjena tresla je hudo ramo Ne-zrao in uze je bila usta odprla, da bi bila Nezi zopet napravila strasansko pridigo, ko komisar povzame be-sedo, rekoc: „Prosim, da novodosla prifia, kuharica Marjeta pove, kaj jej je znano o beraci. Marjeta stopi korak naprej in pricne: Gospod komisar ! v vrtn na§em je ravno tako kakor 7 kaki j)us-5avi. Vse je poteptaao in narobe; naj lepse evet'eetto totrgane in prav tako se mi zdi, kakor bi bil smoli Se z nkradenim odnesel tudi gospodicino .... Izrek-si to glasno zastoce.- ,- (Dalje prihod.) ga je diplomacija vjela v svoje zanjke; morda mu je tudi kaj obljubila, ce bo pokoren, kakor smo uze zad-njic omenili.—Sprifio tega je knez osebno hotel presijo delati na bojazeljno skupcino ; sam je prisel v skup5i-no in poslance nagovarjal. naj so no prenaglijo; apo-slanci so odgovorili, da so vse dobro* prevdarili in s polnem prepricanjem odloCiii se za vojno. Vsled kneze-vega neustavnega ravnanja je odlocno ministerstvo Bi-stii-GrniS podalo svojo odstavko in knez je bil primo-ran iskat! novih ministrov.—Obdati se je hotel s kon-servativnimi mozmi; a to nij slo, §e dobiti jih nij mogel, in tako je moral Risti6-a prositi, da mu pomaga iz zadre-ge; a Bistid mu^je nasvetoval Kaljevifiovo ministerstvo, katero je ravno tako omladinsko, tedaj za boj, kakor poprejsno, z razlofikom, da ima Kaljevi6 najvece simpa-tije pri Bolgarih. Srbski narod in tudi njegovi zastopniki hofiejo vojsko in knez je v jako nevarnera polozaji; on mora v vojsko, ali pa bo moral bezati 6ez Savo.—Oe torej kmalo ne vstre-ze narodovi zelji, nastane v Srbiji prav go^ovo kata-strofa in narod si izvoli clruzega vojvodo, ki ga bode peljal v boj. — Da pa jo knoz jako hladnokrven, kaze to, da se v tako vaznem in osodopolnera 6asu 2e-ni; denes menda je poroka knoza Milana z Natalio, bogato Businjo; cesar ruski jo poslal svojega prvega adjutanta v Belgrad, da ga zastopa pri poroki,— Zvedeli bomo skoro gotovo, da narod srbski nij bil posobno nauduson pri tej slovesnosti, ki so vrsi moj tem ko te-legraf poroca, da so Turki sopet prestopili srbsko mejo ter po srbskem ropali in klali.—lz tega poro6ila se ra-zvidi, da na Balkanu mofino god in da se bode diplo-matom tezko posro&lo zavleci odlofiivno vojno do spo-mladi; nikakor pa ne bode mogla pbda^jsati Jiivenje umerjoeemu Turcinu. ;l Dopisi. V Gorlci, 13. oktobra 1875. — Ta teden jo Gorica ncJteljska; od vseh stranij Primorskega, iz Istre in Dal-mrcijo so pripotovali ucitelji v na§e mesto, da se vdelozijo dezelne konference in da si ogledajo razfcavo ufiil.— 12. t. m. bila je slovesna odprtev razstavo odprl jo jo doz. nadzornik, g. A. Klodie, v nazocnosfci mnoge visoke gospode iz Gorice in Trsta in mnogih ueiteljev in ufiiteljic. V jederatorn govoru jo g. nadzornik n'aj-prej v nera§kem, po tem v slovenskem in konefinov italijanskern j^zikn razvil zgodovino in pomen Solstva ter njega naprcdek v zadnjem fiasu, koncaje se zivio-klicom na presvitlega Oesarja Branca Jo^efa, kateri klie je obcinstvo navduSeno vefikrat ponavljalo. Navzoene gospode jo g. K. v slovenskem jeziku tako-le nagovoril: GOSPODA! Sesli ste se danes v tej dvorani vsled pozivade-zelnega golskega sveta in po zaupanji svojih sodelalcev na trudopolnera solskem poiji k vaznemu in castnemu poslu. Glas svoj imdte namrefi oddati o vpraganji, kako se imajo odgojevati in uSiti TiaSi otroci, na ktere nado nase prihodnosti stavimo, to je, kako se imajo njihove telesne in du§ne mofii s takim vspeliom razvi-jati, krepiti, uterditi, da jim bode odraslim, kakor ve-leva postava. znaeaj terden in 5ist, vera neomahljiva, da jim bode mogoce zajemati derzavi, druzini in sebi na korist iz zakiada pridobljenega znanja, da se nava-dijo ijubiti svojo domovine, da bodo ^olni \jubezni do svojib rojakov in preiinjeni Sutora vzajetnnostt in skup-nosti vseh dezel nalega lepega carstva, drage nale Avstrije, ktera ima ima biti vsem pod njenim r2ezlom zbra-nim narodom ljuba domovina, ki ima biti kakor pesnik pravi rtAvstrija za vse," da se odraslim, pravim, uter-di zvestoba do nasega ljubljenega cara Franei§ka Jo^e-fo, pokrovitelja vseh natodov, in do njegove svetle rod-bine. Ali si more kedo inisliti nalogo castnej§0, nalogo bolj vzviseno, kakor to, truditi se z deloin, koje ima tak sad v poznejili casih obroditi, v casift ko bodo mo-rebiti trudni ndje uciteljevi ze v vecnem miru po8iva-li, s takim delom, po kojem se ima seme zasejati, iz kterega mora sledecemu rodu prirasti tiso6eren blago-slov. Zaupanje toraj, da si bode vsakucitelj, vsak po-slanec §tel v dolfcnost, vdeleziti se z vso svojo mocjo tako vaznoga posla, kakorsen je pervemu dezelnemu uciteljskemu.zboru narocen, klicem vain pred zaSetkom iskrenosercno: Na zdar! Po koncanem govoru povabi g. nadzornik nazo6e, da si ogledajo razstavo.— Nikoli ne bi bill mislili, da bomo toliko lepega, poducljivega in zanimivega videli na tej prvi solski raz-stavi v Gorici, in pripoznati moramo, daje nase §olst-vo v zadnjem Lasu lepo napredovalo. • Da pa se je v pri-merno kratkem casu osnovala tako izvrstna in dobro uredjena razstava, zahvaliti se moramo v prvi vrsti nevtrndljivem dez: nadzorniku, g. Klodieu, pa tudi okraj-nemu nadzorniku g. Vodopivcu, ki se je mnogo in mnogo trudil, da je razstava tako dobro urejena in tako ob§ima. Bazstavi je odmerjenih 5 dvoran e. k. vadnice. ¦— V Viliki dvorani. kder se podufiuje petje, razstavljeni so vsakovrstni ucni pripomoeki. — Ko prides v dvorano, najdeS na deisiii strani zbirko merfiesev in zbirko kmetij-skega. rokodelskega orodja in poluStva; tu je v minija-tnri vse, kar mora otrok poznati o stvareh z&devajoSih domaSo hiSo. Ta zbirka je kaj vredna za praktifini in-tuitivni poduk in zatorej moramo Cestitati vrlemu raz-stavljaveu, g. Anibrozu Ponizu, .iadu5itelju v Rihenbergu. —Prav tako pohvale vreden je reliefni zemljovid fiepo-vanske doline, katerega je razstavil g. 8reberni5, ueitelj v Cepovanu. — Dopale so nam tudi gosp. Pocarjeve zlogovne tablice s podobam za praktifini poduk v 6ita-nji.—G. Pick, utfitelj na pripravljavnici v Trzifiu (Mon-falcone) je razstavil mnogo zanimivili objoktev, inej ka-terinii se nam je zdel prav praktiSen telurij in pa mi-ziea za lehko dolocevanje geografienc lego. Posebno pri-znavno moramo. omeniti dveh rafiunskih aparatov ; enega jo razstavil g. Gallo, uditelj na vadnici v Gorici; ta je posebno lehko rabljiv za delenje in se priporocujo na prvi ogled ; druzega jo sestavil g. GoljevSSek, zdaj vodja avstrijske sole v Carigradu; po nagem mnenji je ta aparat za predofievanjo drobnin uajbolj razumeven, ker je po njemu najbolj razvidna eelota in vsaki del eclote posebej.-—Aparat stane menda 18gold.; padal bi se napra-viti v bolj uavadni obliki tudi za polovieo in manj.—G. Gallo je tudi razstavil popis Gorice v topograficnom in zgodovinskem obziru, ki je pray razumovno in praktic-no delo.—Za terni objekti slodijo razni kartoni, modeli, knjigo in fizikalicni instrumenti dckliSke pripravnico v G.V-ci: prav lepa in zanimiva kolekta. Dopadal nam je v tej kolekti posebno kombinirani ruski stroj fovnijev za kazalni nauk v rafiunstvu.-—Zra-ven tega stroja zapazili smo tudi drugi po g. J....11 iz Gorice razstavljcn aparat, ki pa jo stare konstrukeijo in ne zadostujo. Lop raeunski stroj je razslavila tudi dunajska fir-ma „ Fielders Witt we" ; ta firma se sploh odlikuje na razstavi; poslala je mnogo vsakovrstnib fizikalicnih in-strnmentov, modolov, globusov, zemljoviuov, modelovza telovadniee i. t. d. Mnogo jo tudi razstavila firma „Alois Kroidl v Pragi; zamniva je posebno zbirka fizikalicnih inStru-mentov za mestjanskc Solo in pa jako popolon telurij, menda najbolj&i na razstavi. Obe tuji firmi sti prav mnogo pripomogli popolnosti razstave in se s tern pri-porocili nasemu ucileljstvu. Prav tako tudi firma Gion-tini v Ljubljani, katora je razstavila prav krasno kurto-no za kuzalni poduk v zgodovini, veliko in jako popol-no ntlase in mnogo drnzih iiftnih pripomockov, Od domacili knjigotrzecov jo rnnogo razstavil g. Pfltcrnolli, pa tudi gg. Wokulat in Dase sta dobro za-stopana; razstavljone roei kazojo, da tudi goriSko knji-gotrztvo dobro napreduje. Ker gremo po vrsti, naj ome-nimo zdaj g. Stcgnarjevega stroja za racunstvo in Litanje. Ta eleganton, prakticen in ob onem prav coni stroj (stano namrefi sumo 0 gold.) se jo vsem obiskovaleem jako dopal, mnogi ufiitelji prizaavali so mu prodnost prod drugimi cnakimi stroji. Skoro gotovo je torej, da bodo tudi tiolske^oblastnijo ta stroj priporo&ilo in da so bo vdoraacil v nasih ljudskih solah. Firma Tempsky iz Prago je razstavila mnogo uemh knjig, kart i. t. d. Omeniti je Se solske knjiznice v Kamnjah, katera je razstavila lepo zbirko okusno vezanih in urodjenih knjig; po tern goriske vadniee, Sloveuske matici', druztva sv. Mohora. Prva je razstavila mnogo solskili knjig in ucnih pripomockov ; drugi dve pa vse dosedaj izdane knjigo, Dopadala so je posebno strokovnjakom g. Zni-darcus-eva aboceda s podobam i; primerjaje to abeeedo z ono g. Pocarja, naSIi so jo ninogi bolj prakticno. 3Iu-zikalij je razstavil nekoliko g. llribar, namrcS „Grlieo", nBisernico14 in se nekoliko drngih zbirk slovonskili pe-sni. pa tudi mnogo lastnih skladeb, namreu oporoto „Prepir 0 zenitvi", veliko slorcnsko niasf., zbirko solar-skib pesnij in drngih vec. — G. TomSic, urednik Vertoca, jo poslal ve letnikov Vertca* in igcr zamla-dino. — Vse hvalc vrodno je razstavljeno delo g. okr. nadzornika Vodopivca, to je obsirni zvezek, v katerem so naliajajo praktieni nacrti za solska poslopja.—S tern smo popisali vse, kar se nam je zdelo bolj Vaznega v glavni dvorani. V sobi zraven te dvorane se naliajajo pisarije, ri-sarije in druga dela ucencev iz vsih okrajev goriske grofije. 0 teh bomo morda prihodnjig kaj spregovorili.— Easpostavljena so vtej sobi tudi roena dela ucenk iz Gori§kega. — Mi se sicer dosti ne razumemo na taka dela; pa vendar smo zapazili, da se je na tern polju poduk se le zacel; pogresali smo posebno zbirko prav domacih in pa takili rofiuih del, ki kazejo na zensko obrtnost.— Omeniti je se pripomockov za golske vrte, katere je razstavil Wokulat. in modelov za telovadne priprave goriSkega mizarja g. Lorenzutti-ja, kateri so prav priporofiljivi.— Na mostovzu c. k. vadniee so se 3 druge sobane polne razstavljenega blaga, ki direktno ali indirektno sega v podrocje ljadske sole. V eni sobi je razstavil g. Bolle, ravnatelj tukajSne c. k. svilorcjske postaje razne modele, tvarine, podobe, instrumente in mnogo druge ret-i, ki so potrebne za poduk v sviloreji. Ta oddelek je kaj interessanten za svilorejee na§e dezele; naj ga te-daj pridejo ogledovati nasi mnogi svilorejci iz deiele.— Druga soba je odmerjema kmetijstvu; nasa kmetijska Sola je tarn razstavila raznc poljedeljske stroie, uencs pripomoeke i.t.d. Tain se nahajajo tndinekatero iznajd-be posameznikov zadevajoce kmetijski napredek.—¦ Ta oddelek je torej namenjen tudi nasim napredujoeim kme-tovaleem.— V tretji sobi so zastopane trzaske deske in dekli§ke ljuoske Sole.— Priznati moramo, da sn TrzaSa-ni prav dosti lepega in prav prakticnega razstaviii, po- sebno pa se v obfie dopadajo zenska rofina dela, kipre-kosijo za dosti ona gori&kik Sol. Narisali smo danes za-rad pomanjkanja prostora le bolj povrsno solsko raz-stavo in si pridrzujemo dopolnitev tega sporoSila. To nam bode toliko lozeje, kedar bodo tudi v ta namon izvoljem razsojevalei (jn'ri) svojo sodbo izrekli in iz razstavljenega blaga najboljge odlikovali. Pohvaliti pa moramo uze zdaj slovensko ueitelje in druge gospo'de, ki so pomagali, da se v tej razstavi castno odlikuje slo-vonska stran, in da je po tej razstavi dokazano, da ima-mo mi Slovenci dovolj ucnik knjig in drugili golskih pripomockov, ;kar nam dajo lep dokaz napredka na Slo-venskem. Konefino pa si smatramo v dolznost, da pri-porocamo vsim prijateljom feolstva in kinetijskega napredka, naj pridejo v prav muogim gtevilu obiskat raz-stavo, katera bode ge odprta do pondelka zvefior, vsaki dan od 10 ure zjutraj do 2 ure popoludne.-^ Placa so samo 10 soldov in vdobljen denar je na-menjem v podporo ubogili ueiteljskih pripravnie. Prva Solska razstava v Gorici jo prvi dokaz lepega napredka na polju oiniko ; pozdravlja mo jo todaj presrcno in zelimo, da bi cez nekoliko lot sjpet tokmo-valo nago Solstvo v Se veci in lepSi razstavi.— Iz Tolminskega 18. oktobra (nadaljovanje.) Po torn kar smo zadnjikrafc razpravljali jo gotovo smefino ali prav ofiitna sleparija kar nasi uasprotniki tako bombasticno blbotajo, da bi 61a namroc nioilrojskn Crta po zavctnom kraji 5ez klancc z majlino strmaljo in po lopi dolini, brez truda in novarnosti na vse krajo, mod torn ko bi so inoralo vozariti tvii?z Solo, po rajdah, vnSjih strmalib in velikih votrovih. Dokazali smo, da jo njib h'ta, goli klauoo, da ima veft strnuili in pn jo zbog toga nevaruejSa. Vefiih rajd nhna res, ker jn oola ftrta, 011 a s a m a s t r a inn r a j d n okoli modrojBkoga in kozarukega Jiriba in zato se vijo njih Crta in no nasa kakor okoli oglavja enega klobuka. Kar se pa voftih votrovov tifie, ki so jib iznasli na naSi frti, bi bilo nar bolj praktieno, da bi se jib po zimi kodar burja nar bolj brijo izpostavilo vrh Poljano na njib tako zvnno „za-vetno erto" in sicer lo po par ur na dan, in dvomiti ni, da bi se jim potem za voeuo faw) ususilo tako zlo-bno laganjo. Oni nam niso mogli zanikati, da njib Crta peljo fiez mocvirno, grapasto in premehko zemljisfio, in da bo za toga del izdor/ovanjo dovolj stale, nam pri-merjajo pa 6rto od Knczo v liudajuzno, kodor se jo vendar le dobra e(»sta napravila. Mod obema je pa velik MK'ocok, da prva ni samo mofivirnasta in grapasta, ampak kar je liujsi, posobti') stndencnasta ia polna vrol-cov ki se ne dajo zumasiti samo z lopimi frazatni, kar vzroeuje, da jo oesta 0 deXevniii casili veluo v novarnosti, po zimi pa skozi 111 skozi z dob do ledono bko-rjo pokrita. To je edna glavnih napak nasprotne crte, katero bomo zmeraj povdarjali, in co nam nasprotniki se de-setkrat bolj romantieno popiSejo njih .,lepo dolino," kjer kakor dokazano, po klancili, po mocvirnatih, grapastili in studencnastih zomljiscili same—naraneo rastejo.-— Da bi boljo pokvarili obcno mucnjo napadajo nitsi nasprotniki prav surovo nekega velikasa, kakor da bi on sain selsko crto zagovarjtd, 6es da bi potem labkeje prirazeval po skladovni cesti gnoj in pridclko. Od ljudi Ui so vse svoje zive dni Its s kopitom in poienom opra-viti imcli ni sicer priuakovati primirnejsib izruzov in njih vodenje nam je nar temeljitisi dokaz, da se ravno oni nar ljubsi z gnojcm pecati morajo, kar so jim se na prstih pozna, in tudi njih zadnji clanek presneto po hlevu disi. Obcno je znano, da oni tako psovan volikoS se Se premalo za svoja zemljiSfia zmcui, ker jib malo kedaj v lota vidi. Le iieumna hudobnost taeega, ki vclno meri po svojem bracu, mu zaraoro tedaj spodtikati se-bicnost v tern obziru. Iz boljsih vzrokov bi mi smeli trditi, da se vas vclikaS le za to tako srdito poganjaza modrejsko certo, da bi lahkeje po nji svojo opeke v Idrijsko dolino sj-ravljal. Ni davno kar si je on „forna-zounakupil ravno na izidu modrejsko 6rte, in od tarn do sv. Lucije je se ve da nar bHznja pot eez Modrej-ski klanec, in vendar mu nofiemo ocitati sebicnosti, ker ne nasprotujemo, da je njemu iz gole ljubezni do biiz-nega—brada in moSna zrasla. Da, dobro je, da smo se oprostili foudalnih robot in da nam ni treba ve6 vdati se naraslemu velika^u, ki je vedno hudo nasprotoval celo idrijsko-cerktjanski cesti, in le skrbel za svoj «Humu, ki nas jo prej ko ne za-stonj strasno ozulil, njemu pa pridobil slavni spomin—« vecnega milovanja. Ba6ko-Idrijska dolina in Oerkljanski okraj so v prvi vrsti interesirani pri prepirnih crtih ker jo direktno in absolutno potrebujejo in torej jim gro nar \e5a praviea si ono crto izvoliti, ktera jim je nar ugodnejsa. fie pa nasprotniki zamolcijo in nocejo vedeti, kar uze vsi vedo, da so se namrec omenjeni uze zdavnej za selsko crto odlocili, jim bomo to lahko. ako bo treba, crno na belim pod nos vtaknili. Zastonj je torej njih neumno in tcndencijozno klepctanje, kakor da bi bila selska erta le nagemu veljka§u na korist. Oni ki so tako oddaljeni od prepirnih crt, ki jih direktno no potrebujejo, ampak iz gole dobiSkarije le vodo na svoi mlin obracajo; nimajo nobene pravice se v tej zadevi kot protektorji obcne koristi hliniti. .Ali ste tudi ta* krat za ob8no korist skrbeli, ko ste kakor-receno, tako srdito Idrijski 5rti nasprotovali, ko so niste sramovali javnb se izraziti, da je sedajni modrejski klaneo uze dober za male vozove, tezki vozovi pa naj grooo cez Tolmm. 1031° dah&n. in cfi-mo ™«jL«»im-'xJS _^- Jl pritogujGjo Anglosko. to jo no da bi se krajga Srta cez Stopic— Modrej — Tolmin ko skladoyna izrekla? Ako le zinite kaj 0 cest&h, uze ve-mo kej to pomeni. Saj vam tudi sedaj nobeden ne ver-jame, da ste tako vneti za modrejsko fir'to. Umetno ste vdmili prepir, poprijeli ste se ga gladovito in pod-tikati raisbte ga dokler je koliSkanj mogocV z name-nom, da bi se nmrda ne ena ne druga fiita izpeljala. JSa vsak nafiin pa skrbito za to, da ostane kolikor mo-goce klanec v Ba$i in cez Modrejce. V tem obstoji va-SaobSna korist in zakaj? Od Kneze naprej pel/e \% Baako dohne v Idrijsko in v Gorico, narkrajga in na-ravna 6rta prek ba&kega potoka, in te od vseh zazeljo-ne firte so vi bojite kot hudifi kvVm, kor bi po tem va8 »slavni Hum" na suhom osfcal, Da zalostno bi bilo za res ko bi wFai(or in KuStrin" ne Mhi8tohiralaM ve6 skozi Tolmin. Politicni pregled. V dolcgaoijah so uij v zadnjem ftednu nifi posebno zanimivoga ssgodilo; protivijo so odseki ka-khn tirjatvam ministerstva; a na zadnje bo vendar ministrova voljala kakor navadno.— Na Tirolskora so bilo v 8. krajih dopolnilno volitvo; povsod bo izvoljoni fodomlisti. Na Ooskom so so tudi izvrgilo volitvo «a dri, ssbor; StaroCoM so sijajuo ssmagali, kajtt mladj nij-so mogii uiti >/, dr. J. Qregrom prodroti, s kato-reni so i5o znuirom zinagali.—Kako jo 2eleti, da bi tudi na Ooskom jonjal propir! Avstrijski voliki obortniki so hudo f-oj! kupflijsko pogodbo moj Avstrijo NaSa obrfcnija so no bo nikoli vssditjni bo Hvfan bolj podpirala.— Hrvatski sabor so sopot 17* <;. m. snido, da nadaljujo svojo dolovanjo.-— TurSka jo ovropskom vladam oftcijoluo nazna-nila, da no more popolnoma pladati jamurskoga kupona turSkega posojila. V 20. letih je tnrSka napravila <3ez 2 miljardi dolga, katerega bo tozko mogla popla^ati. „Bankcrot- proti gujili dr2avi in to jo So huji udarec, kakor pa in ustaja Se „N. fr. Presso" pravi, da je prifila za TurSko osodopol-no ura.— Diplomatjo so zopet zaCeli posrodovati in ho-Cojo TurSko prrsiliti k reformom. Nam se zdi, da mlatijo prazno slamo. Ruski narod se je za6el moCno zaminati za jugjie brate; nabira denara po Ruskom je uze koj zaCetkoma pokazala sijajno rezultate; ruski ve6i lis-ti pa pisejo, da je priSel Cas Slovanstva in da je treba resiti Siovane tuskega jarma.—Od povsod pise ngoden veter ustaseni, kateri se bodo drzali, Co tudi Srbija ne pride na pomoC. Razne vesti. ar. funtov) j« nab nil a pri solkanskem plesu xa bosniSke i hereegovinske sirote, kakor ka- zo poseben izkaz..........fi. 66.10, k tem je so F. F. dodal......* » 3.90. tedaj skapaj fi. 70.-—, Tit znesek se je odposlal - kakor v „L>&" §t. 37 priporofieno -r- g. predsedniku Ivanu VrankoviSu v Zadru. Hitro, ko dobimo doti^no pobotnico, jo bodemo priobfiili. Vsem gospodom i gospodicam, ki so nas podpirali pri tem blagem namenu, izrekamo presrcno zahvalo; poaobno pa §e gosp. Rupnick-u, da nam je svoje prostore hlagodusno prepustil za oni vo5er. Odbor. (Beseda v veriojbi) je privabila preteklo, nede-yo lepo Stevilo posiasalk in poslugalcev v prav okusno in z mnogim trudom okincano LaSicevo dvorano. Ten-dar so nam pozdeva, da je bilo v primeri so Stevilom zunajnih gostov—premalo do niacin pri zabavi, katera se je po zanimivem programuprav tocno in glad-ko vrsila od zafietka do konca.— Gospod predsednik Fr. Maraz se je v iskrenem govoru spominjal junafikih. Hercegovincev in Bosnjakov, kateri so pogumno^ zgrabi-li za orozje za vero, dom in svobodo ziatno I 2a njim je nastopila njezna deklamovalka, gosp^difina D r a g 0-t i n K a L a § i 6-eva ter je v ob6o zadovoljnost dekla-movala S. Jenkov ,,Zadnji vecer." Domac dvogovor „Za-konski prepir" med gospodicno Josipino LaSi#-evo in g. tehnikar jem L a § i c-em jo vzbudil jprav glas-no veseljo—je bii tudi naravno in zivahnp predstavljen. Eaako srSno smo^e^smyali Saljivi deklamaciji raladega f Maraz-a, kateri nam je po znani narodni pesni pripove-doval, straSno prigodbo: „kako je na§ ma5ek^jubico imel, k njej v vas hodil in se ogoljufan koneSno obe-¦0." Bog ve, ali a je mladina v sree vcepila zalostm ta „eksemperj" in svarilo: „Ce dolgo zivet vam je mar» nZaljubit se nikdamikar!" % Igra ^Uskok", katero so sarai domaCi diletanrjo prav gladko in zivo predstavljali, je obSno veselost do konca besede vzdrzevala in nas rekoliko od§kodovala za izostalo petje. „Beseda brez petja! bo>arsikedo zaeu-den vaklikoil,—saj to je pri nas na Gori§kem kaj *isto nenavadnega; zdi se nam taka beseda, kakor juha brez soli!« Bes je taka! a rodoljubje, kateri so besedo na-pravili in se ˇ ta namen zares prav mnogo trudili, ny-80 tega SJsto niS krivi. Oni so storili vse, kar je bilo ? njih mo6i in kedor si je gledaliScni cderm lepo okro-cano dvorano ogledoval, mora priznati, da so celo vee storili, nego bi se roogto pri tako zalostnih razmeran, kakorSne smo ? Vertojbi zapaali, prieakovati.— Saj nij nikogar, kateri bi miadino v petju podueeval; gospod ufiitelj m ** to, a 1 i ne in ar a z a to bi 11; njemu je menda zadosta, da solske ure izpolni kakor s: bodi; —da je njegov plemeniti poklic zanarod innje: ovo omiko delati inse truditi tudi z u n a j w o 1 e,— to nra je menda Bisto neznano. Saj ga §e pri besedi nij bilo; pa5 smo pa njegove odgojence in drugo bolje odraSeno miadino opazovali na ulicaU in v kr&ni in sree se nam je krSilo v prsih videti, kako je vse v labonskem duhu spafiono nepopis-ljivosurovo od 12 letnega smrkovea do fanta na zenitev; kako se vse pretvarja in poje—ne poje, ampak zivinsko tali ostudne italijansko glaseSo se pesmi;—to je,glase se blizo tako,—a italijanske vendar ngso, pra-vi Italijani bi se sramovali tako spake! Da, da! Vertojba je obSirno polje za dobrega,—energignega ufcitejja in dokier ne bode tak ufiitelj zdru^en z rodo-\jubnira duhovnikom vse zile napel. da ljadstvo k zaved-nosti vzbudi in posebno mladini trdo skorjo snrovosti prebge in olupi—ostala bodo Vertojba za najplemeni-tejse cloveske svrlio: za narod, omiko in svobodo ne-plodovita leaina. Sicer pa gre onim odlicnim rodoljubom, kateri so kijubu najneugodnejslm razraeram tako krasno veseiieo za blagi namen napravili in za lep red v dvorani tako Erevidno akrbeli, po vsej pravici so prav posebna Jiva-i in priporacamo jim tudi, naj se no ustrasijo nlkakor* snih ovir in naj §e ve$krat napravijo take zabave. ka> tere bodo tudi izdatno pripomoglo, da se polagoma bla-zji dnh naseli v doma&i obcini: Nasi juzni brafjs se bo-jajejo z jeklenim,~nam se je bojevati [zunia bistrim meeem. Le vstrajno naprej !— (Od ¦!. e. b. dri. pravdaiitva) prejeli smo slede-ci popravek: Dekla lekarja Zanetti-ja v Gorici, o kate-rej je bila So5a vestico pod naslovom. „Ne bodite po-zreini" v svoji Stevilki 39 priinesla in bila vzela raz-mize v lekarni nobene steklenice ter popila sfcrup ali drago iekocino; ona je sicer v bolnisnici vmerla, pa ne zarad ostrapenja ampak zbog serene hibe. (Beieda v Doreobergn) 24 okt. napravi Doren-berska Sitalniea s pomodjo goriskih diletantov, rifen-berSkih in komeoskih pevskih zborov velikansko besedo v fiitalnicni dvorani. Cisti dohodek je namftnjen na Avstrijsko pribeglim horcegovinskim in bozni§kira siro-tam. ^ (ifostaiek nredniStva.) Res, dorenberski rodo-\jubi so do sedaj najvec pripomogli ubogi raji, pa imajo tudi izvrstna duhovnika, kateraje za to bveto rec spod-bojata. Nabrali so te dni po raznih hisah po bokalu 10 kvincev vina v prid Hereegovineem. Nadejamo se, da jih bodo i drugi posestniki v tern blagem cinu posce-mali, posebno pa Briei, ki do sedai nij so se nicesar za nboge brate storili, in ker jib je Bog z obilim vinom obdaril, odtegnoli se ne bodo, to smo gotovi, in polozi-li bodo tudi oni p&r bokalov, ker to jim jo najlazje, na altar za boreee se sobrate za kerst eastni i svobodc. (Vabilo k besedi,) & j0 napravi Vipavska 5i-talnica dne 17. oktobra 1875vsvojej dvorani: Program: 1- „Pesema; zbor. 2. „Concert-FantasieB;igranje na ci-tre. 3. „SanjeK; gveterospev. 4. Igranje na taborico se spremljevanjem na kitaro. 5. J,PIaninar''; Sveterospev. 6. Ena suknja, Stiri roke. Gledi§6ina igra s kupleti. 7. Pies. Uisti dohodek je namenjen na korist na avstrij-ska tla pribeglib. hercegovinskih druzin. Vstopnina 20 kr.—Sedez 20 kr. Zaradi dobrodemega namena se bodo vefiji darovi hvalezno sprejeli. ZaSetek ob 7. uri zveger. K obilni udelezbi vabi utfudno Citaluigni odbor. (Predelaka Selesnica). pj§e se nanij ja so in_ zenirji v Bovcu in Tarvizu uze popolnoma izdelali na-drte za predelsko zeleznieo in sicer tako, kakor da bi se mogla ta erta precej zidati. Odposlali so dotiena dela na Dunaj, kder bode vlada zraven drugih zelezni-Skih crt, tudi predelsko nekda prav gotovo predlozila drz. zboru §e v tern letn. Ministerstvo je menda gotovo, da zadobi veSino za svoj projekt. Bog daj, da se ne ¦paramo. (Tltkovne pomote) so ge wjni]i T dopis 1Z Tol- mina v zadcji, 40. §t. BSo^e.« V I. koloni 24. vrsti mora stati 328° namesto 228°, v If. koloni v 4. vrsti 735° namesto 135° in v 16. vrsti 3" strmali namesto 8" strmalL (Homer* w«i«elJ«Uex» te^afa In ncHelJsUe konference v Gorici). 13, t. m. se je zbralo mnogo ufiiteljev izf Primorskega, Kranjskega, Mre in Dalmaei-je in gorisl-ih rodoljubov pri „zlatem levu*, da se^ mej seboj poslovijo. Dosli so tndi nekateri gg. profesorji, po temu&telji kmetijstva, g. dezelni nadzornik KIodtL%fav-natelj KajakoviS in drugi odlifni gospodje. Napitniee so se zaporedoma ver§ile v slovenskem in italijanskem je-ziku v prospeb kmetijstva in narodnega napredka na Priraorskem, dalje se je napivalo g. Klodifin, za katero napitnieo se je serimo najprej v italjanskem potem v slovenskem jeziku zahvalil ter priporotevai slogo mej obema narodnostima na Goriskem.. Petje jebilo izvrstno in radovali smo se pozno v noL Zi.oli toraj vrii neite-JJi i bog daj, da bi se se mnogokrat v enaki slogi zdru-zili! (iontvo) Na uCiteljskem izobrazevali§5i v Kopru (Capodistria) za^ne letos Sola 4. novembra. -- Pa ze pervega novembra se mora tarn vpisati vsak uCenec. iHiiMo ciariimldija) hereogovinskim vstajnikom* Bratim Hereogovinskim in zatirnnim orjentalske Evrope! Turek mora oditi v Bruso, pri§el je kakor volk, pre-koraLiv§i Bosfor, opustovgi, pobijavsi in oskrnnivs) vse one krasne narode, ki so nam dali Pelazgi, kateri so baje bili pervi eivilizatorji Evrope. On no smo ve6 tlagiti ta del sveta, katorega pre-bivalce je pabnil v najve&o rev^ino, V Brasso mora sh svojimi zvijafami, ropanjem in krotostjo, v niljej Aziji naSel bodo dovalj narodov, da je terpinet in v obupnost pogrezne. Vzdignite se toraj brabri siaovi Oernegore, Her-eegovine, Boznije, Serbije, Tesalije, Maeedonije, GerSko Epirije, Albanije, Balgarije in Ramuuije. Vsi imate sijajno zgodovino; mej ?ami so se narodili: Leonidi, Ahili, Aleksandri, Skanderbegi in Spartanei. Ne vernj-ie diplomacipjta brezserdoa sfcarka, vas gotovo prevari! Na vali strani stoje velikoduSni mozje vsega sve-ta; Anglija sasna, do soda] naklonjena Tarkoin, vas je javno pripoznala z nabiro mtiodarov in simpatijo ene-ga svojih velika§ev, njej mora biti ijuMa zveza m hva-leznost konfederacije svobodnib narodov, nego ona ra-zruSene, onemogle derzato polumesca. Toraj v Bruso s Turkom: samo na ta nafiin bo-ste zamogli postafci neodvisni in svobodm; na to.stran Bosfora bode kruti Otoman vedno va§ tlafiitelj in vzrok veLne vojske; dokier ga ne zapodite, ne boste dosegli svetih cioveSkib pravici Caprera 6. oktobra 1875. G. Garibaldi. (Kn ItereegaviNMl&e In lioSoJaike »Ir«uiake) so darovali: Osebje Nabrezinske zelezniene postaje po g. na-gelnikn: gg, J. N. Kopriva, na6elnik3f., K, Feichtinger 1 f. H. Sedelmayer 50 s.r A. Bittner 1 f., A. Baron Bfilow If.. J. Bernaschek 50 s., J. Blazon 50 s., J. Sehenk 50 s.t A. Stupiza If., H. Mahoreieh 1 f., J. Mader 30 s., L. Novak 50 s., And. Kraus 1 f.r J. Cebov in 30 s., h. Pertot 50 s., M. Lupine 50 s., P. Skerk 50 s., Fr. Adamie 50 s., Fr. Gnttmann 50 s., Ant. Sebos 50 s., Ig. Gruden 20 s., F. Sila 20 s.t J. Klarr=»ferer ' 60 s., Aut. Kova6 70 s., L. Arias ^0 s., 0. Remsebag 30 s., J. Hauptmann 50 s., F. Prepelnb 30 s., J. Ko-vacic, 20 s., Ant. Rossi 1 f., J. Simoni6 50 s., Ant. 3Iernaz 20 s., Jos. Boswirth 2 I, Georg Trbola 2 f., A. Ruttar 1 f. Ant. Winkelhofer I f., Ed. Janisch 1 f., Fr. Travisan 1 f. K. Sehwarzman 50 s., J. Cotifi 1 f., J. Seidl 50 s., J. Jonke 50 s., Ant. Velkoverseh, 20 s., J. Bandl 20 s., Mat. Do tic 20 s., Anl Delgos 20 s., And. Stergar 20 s., Ant. Pertot 20 s.. Ant. Ste gar 30 s., J. Pertot jun. 10 s., Janko* Sever 1 f„ Fr. Nemec 1 f. in g. H. Mrevlje 1 gold. 50 s.; skupaj 34 gld. 60kr. V sv. K r i z i I p a v s k e m: 0. gg. J. L . . . 5 goldinarjov, Drag. 6. 1 goldinar. 50., Filip Terpin 1 gl., naducitelj Fr. Svara 1 gl., podafiitelj Fr. Mrev-le posestnik 1 gl., Neimenovana zlahtna oseba 2 gl., Ant. Pausler 1 gl., Leopold Koeevar 1 gl., Fr. Inomo 20 s., Ant. Koeevar 10 s., Ant. Berbue 30., Ant. Kr-pan 25 s., neka oseba 13 s., Jan. Cotie 10 s., Jakob Koeevar 20 s., Martin Lifien 10 s., Jak. Koeevar 10 s.. Joz. Poniz 10 s., Jan. Stopar 10 s., Ant. Batic 40 s., Fr. Rovtar 10 s., Jan. L&ek 10., Jan. Kobal 20 s., Te-rezija Koeevar 10 s., Ursula KoSevar 10 s., Tomaz Lo-gar 50 s., Andr. Brelib 10 s., Jan. Bone 10 s., Ant. Kalin 20 s., Matija Cernigoj 10 s., Fr. Uernigoj 10 s., Ant. Kobal 20 s., Ant. Kerkovc 15 s.r Ant. Batie 15 s., Fr. Zajc 15 s., Joz. Batic 1 gl., Andr. Koeevar 20 s., Joz\ Pecenko 1 gl., Fr. Batie 10 s., Maria Bratina 12 s., Andr. Vodopivec 10 s., Ant. Batic 10.. Fr. Bizjak 10 s., Jan. Kobal 20 s., Jozef Koeevar 20 s., Jan. Mermolja 10 s., Jan. Zantonio 10 s., Ant. Koeevar 10 s., Marija Paulic 15 s.. Marjana Pausler 10 s., Fr. Paulic 20 s., Mibael Pintar 30 s., Johana Bizjak 10 s.r UrSnla Mu-hovec 10 s., Ant, Bizjak 10 s., Jan. Furlan 20. s., Joz. Koeevar 10 s.f Fr. Stopar 20 s., Jan.Kravs 20 s., Ant. Pauli6 10 s., Fr. Stanifi 40 s., Marg. Bizjak 20 s., M. Liker 10 s.. Joz. Kraos 30 s., Ant. Kalin 30 s., Jan. Stranear 10 s., Val. Kalin 30 s„ Joz. Kalin50s.. Ant. Stor 10 s., Fr. Stor 10 s., Jan. Valifi 10 a., Marij.a | Batife 10 s„ Franciska Colojni 20 s., Ant. Valid 30 s., j Fr. Mibel 1 gl., Joz. Bandei 10 s., Andr, Simonie 20 sM i Ant Simonifi 15 s., Ant. Simoni5*10,s., Andr. Vertovc 10 s., Ant. Kalin 30 s., Joi Lab 10s.,Marko Oermelj 10 s., Jan. Lisjak 50 s., Ant., Vali6 50 s., Jak. Spelt 20 s.f Ant. Valie" 20 s., Ant. Lisjak 15 s., Ant. Kravs 10 s., Fr. Batefi8 10 s., Ant, Bizjak 10 s., JoXef Bratina 30 s., Ant.vU§aj 25 s., Fr. Kalin 20 s., Jan. Inomo 10 s., Ant. Ziberna 20 s.,* Fr, KoSevar 12., Ant. Kravs 20 s., Ant. Novak 30 b., Jak. Poniz 20 g„ Ant. Batifi 10 s., Ana.OepiS 10 s.,.Jaa. Kravs 10 s,, Anto-nja BrataS-evic 10 s., Katarina Brataievic 20 s., Oeeiija Vuberer 15 s., Joz. Kravs 10 s., Joz. Stopar 20 s., Jan. Trost 10 s., Ant, §tor 10 s., Fr. Ceihen 15 s., JoLKr-pan 20 s., Andr. Sever 50 s^JoZv Kravs '20-s.TJol BnitaSovie 10 s., Joi. fetibjel 10 s., Andr. Kravs 10 s., Marija Celja 50 s., Ant. Stibjel 10 s., Ant. Kravs, posestnik 1 gl., Joz. TroSt 10 s«, Ant Tro§t 10 s., Tere-zija Bati6 10., Ant. Kraos 10 s., Joz, Mihel 10 s,, M, Stor 14 s., Jan. profit 10 §., Ant. Kraos 20 sM Joz. Cigoj 10 s.f Joz. Cernigoj 50 s„ M, Pefcrovaig 20 s., Joz. Hrobat 10 s., Andr, Hrobat 40 s., Jo^Mare 1 gl., Antonija Mare 10 s., Aut. Vovk 10 s., Fr. Hrobat 20 sM Ant. VolM 10 s., Joz. Verion 20 s., Jan. Tonon lv7 s., Fr. Cnrnigoj 10 s., Barbara Terfiie" 10 s,, Ant. Uernigoj 15 s., Terezija Palik 10 s., Miha Oermelj 21 s., Ant. JerkiS 10., Jan. Jerke6 10s.,Fr. Hrobat 10 s., Franca Jerkifi 10 s., Antonija Keriovan 30 s, Andr. JerkiS 19 s., Marija Jerkifi 10 s., M, Jerkifi 10 s., Jo/,. Vovk 10 s., Jan. Hrobat 10 s., Fr. Stogove 10 s,, Marija Jerki6 10 s., Jan. Jerki6 10 s., Fr. Verfion 20 s., Merjana Verfion 10 s., Marija |tor 10 sM Jan Hrobat 10 s., Joz. Kodrig 10 s., Ant. Stor 10 s., Ant. Jerkifi 10 s., Fr. Verdon 30 s., Jo^. Zgonik 60 s., Jan, Ipa-vie 30 s., Ant. Valid 10 s., Miha Slokar 10 s„ Joz. Vovk 10 s., Jan. Vovk 30 s., Ant PeSenko 10 s., Ana Stopar 20 s., And. Zgonik 10 s., Joz. Pikic 10 s., Ant. BreSfiak 20 s., Miha Fokue 20 s„ Ant, Stopar 10 s., Joz. Krpan 20 s., Marija Oaravalli 30 s., Rem Rovtar 20 sf, Marija Kraiovec siu^abnica 20 s„ M, Bati6 40 s., Peter KoSevar 10 s., Jozefa Samic 10 s., Fr. Skerk 10 s., Ant. Logar 20 s., Martin Lisjak 1 gl, Mica Kofievar 10 s., Matija Sarnie 20 s«, Ve6 oseb skupaj je dftlo: 2 gl. 44 s., Tomaz Mrevle 50 s., Johana BatiS 10s„ J. Stani6 20 s., Ant. Bratina 10 s., Jan, Bene-vol 10 s., Jan. Stanifi BO sM Ant. Oigoj 20 s,f Jan. Vovk 10 s., M. Jercifi 24 s., Andr, Verfion 20 s„ Fr, Batifi 12 s., Joi Vovk 20 s., BV. Batie 10 ;a.f Vsega skupoj 51 gl, 85 s., Nabralo se je tudi kar jo posne-manja vrednoobleke za kakih §est oseb, in sicer so darovali gg. Filip Torpin eno raozko in njegova gospa eno zensko obleko, gospa Tomazutova trojuo ^ensko obleko in veliko platnenih rut za eefranje, s katerim se bodo rane obvezovale, posestnik Franc Kalin nekaj mo-2ko in nekaj z«nske, in dve drugi osebi nokaj zen-ske obleko, skup v vrednosti kakih 25 gl. Lfpa hvala vsera darilcem! Bog bo vse obilno po-vernil saj pravi,da „kar ste narmanjiemu dali, daii ste meni." (Zarad. premanjkanja prostora slede drugi izkazi prihodnjie.) _________ Poslano.*) Pri odllodu iz Gorice so slusatelji kmetijskega te-eaja slbyehskega oddelka gospodoma profesofjema iskre-no zahvaljujejo za njuni trud in kolegijalnost, Neka Ju bog §e mnogaja leta zivi! 2ivila vrla narodnjaka-11 V Gorici dne 14. oktobra 18^5. __________________ SluSatelji, narodni ucitelji. *) Uredni§tvo nij odgovorno no za obliko ne za zadriaj. Julius Base« Travnik, 447 Ho6na zaloga § olskih knjig za vse solo, kakor tudi raznovrstnega blaga za pisanje. Zdravnik za zobe dr. Tanzer, docent zohozdravni§tva na vsen5ili§6u v tedci bode ordiniral me>eoa oktobra od 10. naprej v Ljubljanl (v Hotelu pri Slomu) zobozdravnistvo i zobotehniko. Vsi p. n. bolniki opoininjajo se, javiti se takoj od zacetka, da se more zafceti ozdravljejo brei boleCin, in ogoiti ae proti koncu gnjefe. Ejegovi c. k. priv. zobni aparati: Antiseptikon-ustna Toda, zobni prah, zobne paste dobijo se pri njemu. kakor tudi v Ljubljani pri gosp. Mabru in lekarja, Birsic-u, v Loki gosp. Fabjan-u iuMar in§ek-n,v lekaraih v Krauji in Kamniku, in v Trstn t lekarni pri gosp. S a n d r i n i - u, Lastnik: VIKTOR DOLEUEC. Izdavateij in za uredniStvo odgovoren : ALOJZIJ VALE^^NClO. ~ TVkar: PATERNOLLI v Gorici.