Poštnina platana v gotovini.
Štev. 10.	V Ljubljani, dne 10. aprila 1926.	VIII. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne št. VSO Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20"— četrtletna naročnina. . . . „ lO— Za inozemstvo je dodati poštnino. —  Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Uradniški izpiti.
Po čl. 54 zakona o civ. uradnikih itd. so uvedeni državni strokovni, izpiti, ki jih morajo napraviti vsi uslužbenci-pripravniki, če hočejo, da napredujejo v pomožne in nadaljnje položaje. Program teh izpitov, kako in kje se naj polože, določa resortni minister.
Ta zakonska odredba ni še niti v enem ministrstvu pokazala pravi rezultat svojega namena, opazili smo pa tudi, da se v nekaterih ministrstvih z uporabljanjem tega določila niti pričelo še ni: Pravilniki niso še izdelani, niso še odobreni in tudi komisije še niso imenovane. Nekatera ministrstva so že izvršila svojo dolžnost, med drugimi tudi največje, to je tinančno ministrstvo.
S striktno principijelnega stališča ni mogoče dovolj ostro obsoditi onih resortov, ki še do dandanes niso izpolnili naloge zakona, ki je že več kot 2 leti v veljavi. S tem postopanjem se siprečuje karijera mnogo mladih ljudi, ki so završili v teh dveh letih svojo pripravniško dobo in bi morali v tem času napredovati v pomožne položaje. Tudi jim je zamračena perspektiva do vsakega nadaljnjega napredovanja v službi, ki se je vobče kot državne službe še izdaleka ne more smatrati sijajni. Zakon se ne izvršuje, ta fakt je treba pribiti in obsojati.
Pa si oglejmo ta problem tudi z druge strani. Kjer se je že pričelo izvrševati zakon, t. j. v onih resortih, kjer so že obelodanili pravilnik in so že imenovane komisije, ondi se je pa uvedel način, ki absolutno izključuje cilj, ki si ga je začrtal zakonodajalec; ki pa izključuje tudi vse pogoje, ipo katerih bi bilo mogoče napredovati iz pripravniškega položaja. V tem ozira prednjači finančno ministrstvo. V tem resortu so izdelali pravilnik za strokovne izpite brez ozira na organizacijo in tehniško stran službe v tem velikem in raz-molikem resortu. Primer tega ministrstva je silno podučen v tem pravcu, kako se namreč ne bi smelo sestaviti tako važne odredbe. Očrtati hočemo v površnih obrisih osobito ta pravilnik:	osvetliti hočemo njegove slabe
strani.
Najbolj karakteristično je dejstvo, naj nam oproste — da se je za izpite določena komisija zbog učnega programa sama razburila bolj, kot prizadeti kandidati. Program je namreč taiko obsežen in z ozirom na odrejeno razdelitev agend v stroki, tako raznovrsten, pester, da se je treba prav resno vprašati, kakšne inteligence mora biti mož in kolikšne sposobnosti si mora prilastiti, da zamore z upehom prebiti svoj izpit. Zdi se nam, da mora biti kandidat že pravi intelektualni fenomen, če hoče obvladati ves materijal, ki je propisan kot program za poedine predmet. Pa če bi tudi bil tak fenomen, mora podleči; kajti ves materijal je še neurejen, strokovno brez prepotrebnih komen-
I tarjev, in je za študij vobče neprikladen. Ne-! mogoče je tedaj, da se kdo pripravi za izpit, kaj še, da bi ga prestal z uspehom. »Postoji, dakle, ne več više intelektualna no materijalna nemogučnost,« pravi člankar. To velja za programe vseh kategorij; kajti nihče se ne more okoristiti z izkustvi v svoji službi, ker pojačava težkoče v učenju tudi dejstvo, da ležj težišče težkoč v tehniki finančne službe in v potankostih, za katere se je treba še posebej specijalizirati.
Druga posebnost teh učnih načrtov je, in tudi to je treba vzeti pod kritično lupo, da gredo 'programi preko značaja funkcije iz-vestnih kategorij; da kandidat priučenega znanja sploh nikdar ne more praktično vpo-rabljati. Trditi bi se zamoglo celo, da si morajo naši mlajši nakopičiti znanja, kakršnega starejši nikdar niso rabili in :ga tudi nikdar rabili ne bodo.
Sigurno me ostane primer finančnega ministrstva osamljen. Menimo, da bi bilo posnemanje absolutno kvarno.
Zbog tega. in da se povrnemo k ideji, ki smo jo iznesli uvodoma, bi morali ostalim ministrstvom zamudnikom skoro oprostiti, ker še niso izdelala pravilnike za izpite, kakor jih propisuje čl. 45 zak. v civ. uradnikih itd. če se namreč hoče, da bodo izpiti stvarni in resni, tedaj se z načrti ne sme prenagliti. Ta zadeva je v resnici delikatna, ker je od nje zavisna bodočnost in usoda premnogega mladega človeka. Prizadete bodo pa tudi uradne stroke, ker zanje ne bode naraščaja. Smo mnenja, da je treba posvetiti temu vprašanju največjo pažnjo. Zato naj se pritegne k izdelavi programov za izpite ljudi, ki so preizkušeni strokovnjaki; osebe, ki poznajo ogromni jez med teorijo in praktičnim znanjem v državni službi, — in ki naposled ne vidijo le samega sebe, pač pa tudi soljudi.
Tako zaključuje člankar v Č. Glasniku.
Da so dosedaj objavljeni pravilniki nevzdržni, pritrjuje tudi sledeča vest, ki jo beremo v poslednjem P. Glasniku:
Predsednik Zveze poštnih organizacij je zainteresiral glede vprašanja pripravniških izpitov poleg predsednika in članov strokovnega sveta tudi samega gospoda ministra, tako da imamo polno upanja, da se to najbolj pereče vprašanje vsaj deloma ugodno reši. Za gotovo pa smo dosegli tole:	1. Rezultat
seje strokovnega sveta bo točno objavljen v Vesniku in v direkcijskih okrožnicah, tako da , bodo prizadeti pripravniki vsaj enkrat tudi z uradne strani obveščeni o njihovem stanju;
2. Program izpitov se bo temeljito izpreme-nil, namreč zelo znatno zmanjšal. Ministrstvo samo je namreč uvidelo, da je učni načrt, kakršen je predpisan za 'polaganje pripravniških izpitov v Vesniku štev. 14 iz 1. 1924, docela neizvedljiv; 3. Ministrstvo ozir. strokovni svet bo točno navedel določbe, člene, paragrafe itd. iz vsakega posameznega zakona ali
pravilnika, ki je predpisan, da ga mora pripravnik poznati. To se pravi, da ne bo stalo v učnem načrtu enostavno zakon o taksah ustava itd., ampak točno — člen ta in ta iz tega in tega zakona itd. Vsakdo mora priznati, da znači to že veliko izboljšanje od sedanjega stanja.	—č
Finančni zakon.
Novi finančni zakon za 1926-27 ima več novih določil, od katerih sporočamo jiaslednje, ker nas morajo zanimati.
čl. 20. Na teret part. 55 budžeta »državne obaveze iz ranijih godina« mogu se činiti izdaci za obaveze stvorene od 1. januarja 1920 god. do 31. marta 1926 god.
Čl. 32. Ovlašćuje se ministar financija da može, radi regulisanja drž. obaveza iz ranijih godina, izdati državne bonove sa 6 po sto god. kamata, a sa krajnjim rokom izplate dve godine, za ukupnu sumu od 150,000.000 Din. (Menite, da je v tej vsoti tudi »razlika«? Uredništvo.)
Cl. 42. Rešenja o pomoći porodicama umrlih službenika po čl. 124 zakon o činovn. itd., za koje je predviden kredit u part 48 budž. drž. rashoda, donosi ministar finansija po predlogu resornog ministra.
Čl. 159. Nabavljačke zadruge drž. službenika i njihov Savez obavezni su na plaćanje poreza na poslovni promet samo za promet, koji vrše prodavajuči svoje viškove nečlanovima (čl. 2. Uredbe o N. Z. Drž. SI.)
Čl. 179: Ovlašćuje se min. finansija, da može činovnicima poreške struke davati specijalne nagrade za uspešan razrez i naplatu poreza, koje !če se isplaćivati iz suma naplaćenih poreza. No nagrade za uspešnu naplatu poreza mogu se izplačivati samo u onim slučajevima, kada je naplaćeno preko 90 po sto od ukupnog zaduženja dužnog i tekućeg poreza.
Čl. 240: Govor je o porezki šoli v Beogradu; med drugimi: Izuzetno u školu mogu biti primljena i ona lica, koja imaju svršenih 4 razreda koje srednje škole, a koja su provela najmanje 3 godine u službi kod finansij-skih uprava, odnosno poreskih ureda. Oni pak finansijski činovnici sa gornjim kvalifikacijama, koji so sproveli najmanje 5 godina u drž. službi, radeći ve,ćmom poreske poslove, prevešlće se za poreske činovnike u II. ka-I tegoriju i odgovarjajuću grupu, ako polože izpite u gvoj školi u obimu (obsegu) programa) iste.
Učenici, za koje Nastavničko Veće bude donelo odluku da im se ukaže drž. pomoć, dobijaće pomolć do 700 Din mesečno.
Cl. 248:	Naziv »poštansko telegrafska
škola u čl. 11 uredbe o razvrstavanju obuhvati i: poštansko-telegrafski prometni tečaj ili izpit, poštansko-telegrafski oficijantski tečaj ili ispit, poštansko-telegrafsko-ekspeditorski
ispit, ispit poštanskih pomoćnih činovnika, pristavski tečaj ili ispit, asistentski, otprav-nički tečaj ili ispit, ako su ih kandida? svršili pre 1. septembra 1923. god
Cl. 251: Po tužbama protiv u rešenja Glavne kontrole o količini lične i porodične penzije službenika rešava Drž. savet.
Cl. 252 omenja one osebe, ki so bile pen-zijonirane, odpuščene, preden je bila uveljavljena služb, pragmatika, a so bile pozneje zopet sprejete v drž. službo. Ti dobe pravico do nove penzije po treii letih, če gredo pa v penzijo pred 3 leti, dobe penzijo po starih zakonih. Ta triletni rok pa ne velja za:
1.	službenike, koji bi pre isteka trogodišnjeg roka bili penzionisani u slučaju posled-njeg stava čl. 137 zakona o činovnicima etc. i
2.	za porodične penzije službenika, ako su kao aktivni umrli pre isteka trogodišnjeg roka.
(Pripombe ad 1. V očigled čl. 260 fin. zakona je besedilo nepravilno. Uredništvo.)
Cl. 253. Vsakdo ntora služiti na višjem položaju vsaj leto dni, da doseže pravico do penzije po tem položaju. Izvzeti so oni, ki bi bili penzijonirani za primer »poslednjcg stava (zopet!) čl. 137 zakona o činovnicima itd., kao i oni, koji su penzionisani, pošto su navršili 60 godina života, ili su postali umno ili fizički nesposobni za službu.
Ovo ne važi za porodične penzije službenika, koji umru kao aktivni.«
Cl. 257. Izuzetno od propisa čin. zakona mogu se postavljati za zvaničnike u katastarskim sreskim evidencijama oni stalni dnevni-čari bez kvalifikacija, koji su bili stalni dnev-ničari najmanje 5 godina pre stupanja novoga zakona o činovn. u život.
Cl. 258. Povišica od 15 po sto najvišeg »tepena! 'godišnje osnovne plate računa se penziju samo onim drž. službenicima, koji imaju 35 godina efektivne službe.
Cl. 259 ponavlja določila o pravici do penzije šele po 15 letih za one, ki na dan 1. decembra 1925 še nišo imeli 10 službenih let.
Cl. 260. Od dama stupanja na snagu ovog zakona prestaju važiti odredbe čl. 123 i po-slednjeg stava čl. 137 zakona o činovnicima itd.
Cl. 263 določa verske praznike, ko delo miruje. Uslužbenci smejo praznovati samo praznike svoje vere.
Razsodba glede podnajemnikov in drugo.
Tudi svoječasno rekvirirane podnajeme se sme imeti samo z dovoljenjem hišnega lastnika. Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 30. dec. 1921, Službene Novine št. 273 je v čl. 20 izvzel od zaščite podnajem, pač pa so ostali zaščiteni podnajemi, sklenjeni z rekvizicijo poprejšnjih stanovanj-skih naredbah. Čl. 8 zakona o stanovanjih z dne 15. maja 1925 pa jasmo prepoveduje vsak podnajem, ki ga sme najemnik imeti samo z dovoljenjem hišnega gospodarja. Stanovan-ski zakon ne dela nobene izjeme in prepoveduje v splošnem vse podnajeme. Kljub temu jasnemu določilu je dr. A. Gradnik v svoji razlagi stanovanjskega zakona zagovarjal na strani 47 svoj nazor, da niso podnajemi omi stanovanski deli, ki so bili sklenjeni z rekvizicijo, to je z odločbo stanovanške oblasti. Prišel je do zaključka, da so po čl. 15 prejšnjega stanovanskega pravilnika ustanovljeni podnajemi tudi po novem zakonu zaščiteni, ako so podnajemniki osebe, naštete v čl. 12 tega zakona. Vedeli smo, da to načelo ne more obveljati.
Na pritožbo je višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu izdalo odločbo z dne 18. februarja 1926 št. 557-26, da se tudi podnajemi, sklenjeni z rekvizicijo smejo vršiti samo z dovoljenjem hišnega gospodarja, ker zadnji stanovanjski zakon glede podnajema ne dela nobenega razločka. To je zopet važna razsodba najvišje stanovanske oblasti, ki je obvezna za vsa stanovanska sodišča.
Hišni lastnik more odpovedati zaščitenemu najemniku iz razlogov, navedenih v čl. 10 stan. zakona z dne 15. maja 1925, če tudi bi bilo dokazano, da je hiš. lastnik najemniku pri vselitvi obljubil, da mu ne odpove za daljšo dobo, za svoje otroke pa sploh ne. (Razsodba viš. stan. sodišča v Zagrebu, br. 2788-25 z 11. nov. 1925.) V predmetnem slučaju je zaščiteni najemnik na tožbo za odpoved, ki jo je podal lastnik po čl. 10 a stan. zakona (ker je rabil stanovanje za oženjenega sina) ugovarjal, da
mu je lastnk obljubil, da. mu za daljšo dobo ne odpove, za svoje otroke pa sploh nikoli ne in to zato, ker je pri vselitvi najemnik nekaj precej investiral v stanovanje. Višje stan. sodišče je pa odpovedi hiš. lastnika vkljub temu ugodilo ter izreklo, da je smatrati pogodbo med lastnikom in najemnikom, če tudi bi bila sklenjena tako kot to zatrjuje najemnik, vendarle sklenjeno na nedoločen čas, odpovedati iz vselt razlogov čl. 10 stan. zakona.
»Moj dom« št. 2.
Danko Kukar.
1. aprila sc je zbralo državno računsko uradništvo delegacije ministrstva financ v Ljubljanskem dvoru, da se poslovi od ravnatelja g. Janka Kukar ja, ki je bil po svoji prošnji upokojen. Ta večer ni bil za g. Ku-karja poslovilni večer, ampak bolj častni večer. Kako je bil priljubljen, dokazala je polnoštevilna ude 1 ežba^njcgovili bivših stanovskih tovarišev, kako pa je bil spoštovan in čislan, si čul iz neštetih prisrčnih nagovorov in napitnic.
Vsevprek so slavljencu nazdravljali kot iskrenemu, dobremu in zanesljivemu stanovskemu tovarišu, prijatelju in kot odličnemu družabniku, odlikujočim se z vrlinami, ki si je ž njimi osvojil takoj srca vseh, kjerkoli se je pokazal.
Tudi mi se pridružujemo sklepnemu nagovoru g. Roštana: »Božja previdnost naj Ti dodeli mnogo let pokoja; vreden si ga, zaslužil si ga. Bodi zdrav!«
G. Janko Kukar je prišel kot sedmošolcc v Trst, kjer je dokončal študij to maturiral. Po maturi je študiral nekaj časa bogoslovje in pravo, a mi mogel več pozabiti morja in dobrih tržaških okoličanov. Povrnil se io v Trst in leta 1889 nastopil službo kot računski praktikant pri računovodstvu finančnega ravnateljstva. Od tu pa vse do prevrata se je neumorno in požrtvovalno udejstvoval kot neustrašen borec za narodno 'probujo.
Dobro vrsto let je bil tajnik tržaškega Sokola in kot izboren pevec član pevskega zbora Tržaškega delavskega podipornega društva in Slovanskega pevskega društva. 'Bil je tudi sotrudnik lista Edinost.
Zbog svoje dobrodušnosti in belokranjske še-gave naravi je bil medi vsemi tržaškimi .Slovani, po vsej okolici in (krštiem Krasu poznana oseba.
tir. Rojec:
Kako bi zidal jaz.
Stavbena zadruga »Stan in dom« je postavila večje število novih hiš ob Tržaški cesti in Glinški ulici. Ni mi znano, če je med lastniki teh hiš tudi kak državni nameščenec. Vidi pa se že na velikosti hiš, da so se zatekli v zadrugo v skrajni sili radi stanovanjske bede pripadniki srednjih nepremožnih stanov, ki bodo le s težavo z odtegljaji od mesečnih zaslužkov več let plačevali prispevke za svoje domove, preden bodo postali njihovi pravi lastniki. Lahko pa bi se pri zgradbi mnogo prihranilo in v hišah bi se lahko napravilo več stanovanj, ako bi se bile te zidale na drug bolj praktičen in enostaven način.
Cernu je treba hišam tistili visokih in krivih, kapalstčli istreh?! Pol ali še več hiše je pod kapo. Prosti zidovi z okni na vse strani so le v pritličju, takoj višje v nadistropju se začne streha zoževati in kriviti na znotraj, da vtesnuje prostore v nadstropju. Ta hišni del pa se več ne more smatrati za pravo nadstropje, dasi je v njegovi višini; na dveh straneh tam hišo stiska in pokriva vijugasta streha, za okna sta na razpolago samo sprednja in zadnja stena in prostori se morajo skrčiti. Ako bi hiša imela navadno nizko streho, pa bi bili lahko tudi v nadstropju ravno tako veliki prostori kakor v pritličju. Nad tem čudnim hišnim delom, ki ni niti podstrešje ne nadstropje, pa se streha tako zoži, da ni tam skoro nič prostora za kako pod-
strešno sobo ali prazno podstrešje, ki se tudi rabi za shrambo raznih hišnih predmetov in orodja ter za sušenje perila ob deževju.
Taka visoka kriva streha je pa tudi draga reč. Mnogo stanc les, tesarsko delo, opeka in pokrivanje; draga in pogosta bodo tudi vsa strešna popravila, ker se v krivinah rado zaimalka in se prej kaj pokvari kakor pod ravno streha. Ravni zidovi ob straneh, ki bi dali hiši več varnosti in večje prostore, bi Iblli pa tudi najbrž še cenejši, kakor ta nepotrebni strešni plašč. Moje mnenje je:	čim
manj strehe, tem boljše. Ako bi jaz kdaj prišel v srečen položaj, da bi si mogel dati sezidati lastili dom, dal bi ga postaviti brez strehe. Hišo naj bi na vrhu pokrival ploščati betonski pokrov.
Prod vojno sem se 'pogovarjal z umnim in praktičnmi gorenjskim posestnikom. Pripovedoval mi je, kako je sam napravi! strop v kleti. Kupil je od železniške uprave več starih tračnic in jih dal pri kovaču razžagali na enako 'dolge kose, kakor jih je rabil za strop kleti. Razkosane tračnice je položil na kletne zidove tako, da so bili širši robovi Spodaj po en meter naraizen; pod tračnicami je napravil začasni pod jz desk in ga podprl s koli, nato pa je zgoraj med tračnice natol-kel iz cementa in peska napravljeno zidarsko snov v primerni debelimi. Ko se je beton posušil, je deske pod njim odstranil in tračnice, ki so se videle izmed betona spodaj, pa je pobarval s sivo barvo in jili s tem zavaroval pred rjo. On je bil prav vesel tega stropa, ker ga ie napravil z majhnimi stroški, je li-
čen in bo po njegovem mnenju tudi jako trpežen.
Razlagal ml je potem še svoje nadaljne misli in načrte o zidanju. Ako bi on kdaj zidal novo hišo, bi nikakor ne hotel imeti na njej nerodnega, dragega in nepraktičnega ostrešja tor kapaste strehe, ki ju je treba pogostoma1 popravljati in tvorita! stalno nevarnost za uničenje vsega poslopja po ognju. Napravil bi na novi hiši pokrov iz betona na podoben način, kakor strop v kleti ‘im da bi nadomestil izgubljeni prostor v podstrešju, bi zidal hišo za eno nadstropje višje in tam pustil primeren prazen prostor z okni, ki bi jih zaslanjale kar lesene veternice (poltni) namesto steklenih oken. Goli zidovi in betonski pokrov bi mnogo manj stali kakor streha z ostrešjem, a prostora bi imela hiša več, bila bi trpežna, ne zahtevala bi popravljanja in požara bi se ne bilo več treba bati.
Tudi meni je izredno ugajalo njegovo zidarsko razmotrivanje in sem potem sam večkrat premišljeval o tem. Napravil sem si o zidanju hiše, ki bi se zidala po moji volji, natančen načrt, o katerem naj tudi tu nekoliko povem. Ostrešne tračnice ali traverze naj bi se v sredi naslanjale na zid, ki naj bi sc dvigal iz hiše in spodaj delil sobe na dve strani. Ta srednji zid naj bi bil nekoliko višji kakor skrajna dolžinska zida tako, da bi strešni krov s temi traverzami od sredine na vsako stran nekoliko visel. To bi bilo potrebno radi odtekanja deževne vode. Pod betonskim pokrovom pa bi bil nad zadnjim nadstropjem še en navaden ravni strop in med
Za časa vojne je bil tri leta prkMjen računovodstvu tržaškega namestništva, ki je takrat poslovalo v Opatiji. Tudi v teh težkih m opasnih časih ni pozabil na svoj narod, ki ga je po Kastavščini in LEbuimlji bodril in vzpodbujal za majniško deklaracijo in Jugoslavijo.
Pri vseh teli poslih, ki so mu večkrat povzročali tudi neprilike — saj so Mi v onih časih le redki uradniki, ki so se drznili svojo slovansko pripadnost in mišljenje javno dokumentirati se je veliko brigal tudi za svoj stanovski poklic.
2e v prvih svojih služebnih letih je kot izboren organizator in govornik po večletnem neumornem delu prepričal slednjič tudi svoje so-druge drugih narodnosti, Italijane in Nemce, da je v dosego stanovskih dobrin potrebna močna organizacija. Njegova zasluga je, da se je v Trstu ustanovilo društvo dnž. računskih uradnikov, ki je -združilo 'računarje irnančne, politične in sodne uprave v skupnem' delu. Temu društvu je bil on dolgo vrsto let načelnik in kot tak večkrat odposlan v centralo na Dunaj, kjer so se obravnavala pereča stanovska vprašanja računskih uradnikov.
Strogo v narodnem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Svojo družico, po rodu Poljakinjo, po vzgoji Nemko, je naučil tako dobro slovenščine, da se ji danes jedva pozna, da ni rojena Slovenka.. V tem pogledu je veljal v Trstu, kjer se je poitalijančilo na tisoče slovenskih družin, v obče za vzor moža.
Od prevrata sem ie služil pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Leta 1930 so ga poslali v .začasno službovanje k financ, ravnateljstvu v Velikem iBečkercku in 1. 1931 k ministrstvu financ v Beogradu. |
Kakor v Trstu, se je tudi v Ljubljani zelo zanimal za strokovne društvene zadeve. Bil je leta 1922. predsednik društva drž. rač. uradnikov za Slovenijo.
V veliki im eri je tudi njegova zasluga, da se je slednjič ustanovil Savez društava državnih računarskih činovnika, kateremu pripadajo sedaj vsa računska pokrajinska društva v prečanskih krajih. Pravila za ta Savez so njegovo delo.
Vestnik.
Predsednik O. Z. za Slovenijo g. Ltlleg, je odpotoval na poziv Glavnega Saveza v Pariz h kon-
njima naj M bil en meter visok prostor, ki bi imel Ob straneh nad okni mala okenca ali podolgovate linice v vodoravni črti. Betonski krov naj bi se pokril s tanko plastjo gramoza, ki bi krov varoval pred hudim mrazom in pred hudo solnčno vročino. Z leti in po možnosti gmotnih sredstev naj bi se krov okrasil z ličnimi vrtam, ob robovih naj bi se napravila stebričasta betonska ograja, ob ograji znotraj ozko hodišče in ob hodiščti ob vrtni istrani okrog in okrog žlebast jarek, po katerem naj bi se voda odtekala.
Da bi pa ne bila stavba preveč enostavna, zaboju podobna, in da bi imela tudi lično vnanjo obliko, naj bi se na najrazličnejše načine oblikovalo vnanje zidovje. Res je, da je sedaj beton jako drag, a najbrž je naprava netrpežne in nepraktične vijugaste strehe še dražja.
Vprašal sem, zakaj zida začetkom omenjena zadruga te nerodne kačurje z germanskimi kapami, in odgovorilo se mi je, da so sedaj take stavbe moderne. Znabiti si je res kdo vtepel v glavo, da si bo stekel kako posebno zaslugo ali slavo s to nepotrebno stavbeno potratnostjo na račun drugih, ki se morda še ne zavedajo, kako bo zanj še grenka ta nepoklicana modernost. V hišah še nisem videl notranjih prostorov. Sodim jih po vnanjo-sti. A vsak, ki sem govoril z njim v tej zadevi, je pritrdil mojim mislim, ki sem jih tu navedel brez vseh ovinkov. Zdaj pa se bo morda našel kdo, ki bo skušal dokazati ravno nasprotno. Ako se mu to posreči, bom vesel njegove nezmotljivosti.
gresu duševnih delavcev. Namerava se ustano-viti Zveza vseh uradniških zvez v centralno in-temacijonalno Zvezo.
Glede, popotnin. Generalna direkcija Državnih železnic pod G. D. K. O., broj 1341 od 12. marca 1926 godine, dostavila 'je kabinetu ministrstva financ (br. 1333) sledeče: »Za davanje informacije, podataka i pismenih uvercnja, odnosno potvrda u pogledu kilometarskih odstojanja voznih cena i tarifskih stanova privatnim strankama i drž. nad-teštvima, nadležne su u prvem radiu službene jedinice šefovi željezničkih stanica. U slučaju da stanice ne raspolažu potrebnim pomoćnim sredstvima ove će informacije, odnosno ova uverenja davati oblasne direkcije drž. željeznica. General-m Direkcija Državnih željeznica takova traženja neće uzimati u rad, već će Hi, ako joj budu upućena, stati oblasnim iDirekcijama na nadležnost.«
Odsotnost za udeležbo na svečanostih rezervnih oficirjev Ud. v Zagrebu. Kabinet g. ministra financ je z odlokom od 19. marca t. 1. št. 1207 pooblastil 'podrejene oblasti, da smejo onim uradnikom rezervnim oficirjem in vojnikom, ki bi se udeležili svečanostil odkritja zastave Udruženja re-zervnli oficira i ratnika dne 34. maja t. >1. v Zagrebu, dovoliti odsotnost za tri dni za bivanje v Zagrebu in čas za potovanje do tja in obratno, toda samo pod pogojem, da odsotnost teh uradnikov ne bo na škodo službe. Prizadeti uslužbenci morajo vložiti službenim potom prošnje za dovolitev odsotnosti, na katerih morajo predstojniki izrecno potrditi, da odsotnost prosilca ne bo službi na škodo.
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo svoi redni občni ;z bo ir dne 17. marca ob 'polni udeležbi svojih članov. Predsedoval mu je računski ravnatelj v pokoju g. Anton Svetek. Otvorivši zborovanje, omenja predsednik, da mu je na vdanostno izjavo, ki se je po sklepu lanskega občnega zbora poslala Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru L, došla iz kabinetne pisarne sledeča zahvala: »Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za izjavo vdanosti, poslano v imenu državnih upokojencev, zbranih na občnemi zboru v Ljubljani.« Dalje pripominja predsednik, dia je imela neizprosna smrt v minulem letu zopet bogato žetev med člani društva. Umrlo je osem tovarišev, v primeri z majhnim staležem članstva, zelo visoko število. V znak sožalja na izgubi teh tovarišev vstanejo zborovalci s sedežev. V madaljnem govoru se predsednik dotakne znane zadeve glede »Rimskega pakta« ter kratko pove, da se to vprašanje od lanskega leta ni premaknilo z mrtve točke.
Nato sledi poročilo društvenega tajnika g. K. Šinkovca. Iz obširnega poročila se razvidi, kako velik ipensum je Hani absolviral društveni odbor. To leto je bilo eno najbudnejšiih, pa tudi naj-burnejših let, kolikor jih 'beleži zgodovina. Daleč bi presegalo okvir današnjega poročila, ako bi hoteli navesti vse podrobnosti o storjenih korakih v interesu državnih upokojencev, vsebino predlogov in spomenic izza leta 1925. Naj navedemo kratko samo glavno:
Meseca junija je odbor odposlal na vsa merodajna mesta v Beograd in raznim narodnim poslancem spomenico o bednem položaju državnih staroupokojencev, vsebujoč med drugimi postulat, zlasti petit za prevedbo kronskih pokojnin na dinarske. 6 to spomenico je društvo doseglo vsai to, da se je glede želje upokojencev v parlamentarnih krogih jelo nekoliko svitati in da so se jeli oglašati resni opomini na vlado za .sanacijo bednega položaja staroupokojencev. Sicer pa je ostala spomenica glas vpijočega v puščavi. Odbor pa ni miroval. Stopil je v stik z bratskimi društvi vseh pokrajin na'še države ter po prejemu pritrdilnih izjav sestavil novo krepko utemeljeno in 'podprto spomenico imienom združenih organizacij državnih upokojencev. Spomenica je odposlana deputacija tik pred razpravo o dvanajstinah za december - marec in o rednem proračunu za 1926/2|7 v Beogradu osebno izročila vsem predstavnikom oblasti, vsem klubom narodne skupščine, posebej še raznim narodnim poslancev itd. Vsebovala je zahteve državnih penzijonistov glede prevedbe starih pokojnin po novem činovniškemi zakonu; dokler se to ne zgodi, prevedbo kronskih penzij na dinarske, glede regulacije stanarine, glede pomaknitve 'glavnih pokrajinskih unest v prvi dra-'ginjski razred M glede dovolitve 'boljših ugodnosti pri vožnji na državnih železnicah za državne upokojence. S to spomenico se ie samo doseglo, da je
finančni minister sam priznal, da je dana potreba kronskih penzij na dinarske, da se ie prav mnogo m živahno debatiralo v finančnem odboru in v plenumu narodne skupščine o težnjah staroupokojencev. Zaželjenega pozitivnega uspeha Pa spomenica vendar ni dosegla. Društvo se je lani po svojih delegatih udeležilo razprav skupščine Glavnega Saveza državnih nameščencev in upokojencev in sicer dne 19. aprila in mianifestačnega zborovanja dne 20. decembra ter ima svoje odposlance v glavnem odboru in v zboru delegatov pri Osrednji Zvezi javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo. — Sicer pa je imel društveni! odbor v minulem letu dokaj posla s tekočimi; agendami, s katerimi se je ibavil v devetih sejah, članov ie koncem istega leta bilo 112. Občnt zbor je tajnikovo poročilo odobruje vzel na znanje. Sledilo je poročilo blagajnika g. Fr. Z alaz-nika o računskem sklepu1 za leto 1925. Tudi to poročilo je vzel občni zbor odobruje na znanje in na predlog pregledovalcev računov odboru in blagajniku votiral absolutorij. Pristopnina se je določila na Din 3.—, članarina pa na mesečno Din 3.—, kakor je bilo to doslej, potem/ pa se ie izvršala volitev sedmih odbornikov, namestnikov in dveh pregledovalcev računov za leto 1926, med! tem, ko so bili pri lanskem občnem zboru redni' čalni odbora voljeni za dobo dveh let, to je za leto 1925 im 1926. Končno se je razpravljalo še o vprašanju, se-li priporoča ujedinjenje vseh v Sloveniji obstoječih društev državnih upokojencev v eno edino društvo ali me. Soglasno so bili zborovalci mnenja, da je im ostane brez pomena In haska taka spojitev, če se ne včlani pri 'Osrednji' Zvezi, kjer edino more dobiti zaslombo Ut krepko oporo v stremljenju za zboljšanje prekernega položaja upokojencev v solidarnem sočustvovanju aktivnih tovarišev in njih v 'Osrednji Zvezi včlanjenih organizacij. Vsako posamezno društvo državnih upokojencev pa lahko pristopi k Osrednji Zvezi, kjer se najbolj lahko očuvajo in propagirajo njegove zahteve po njegovih odposlancih. S tem je bil dnevni red izčrpan in ker ni bilo slučajnih predlogov, je predsednik zaključil dobro uspelo 'zborovanje.
Razširjajte
„Naš Glas“!
Vlada RR je podala ostavko 3. aprila 1926 svečano in zares. Težko nam je pri srcu, a nič lažje nam' ne bode pod novo vlado. Z zaupanjem in s skalno trdno vero gledamo na novo vlado, kakor smo gledali že na vse neštete vlade in bomo zrli še vedno na vse nove neštevilme vlade, ki 'prihajajo in zahajajo za izžrtimi pečinami rumen ožel enih vladnih kriz kot beti nedolžni oblački brez dobrodejne rosice, brez blagoslova — za mas, kakopak! Obračamo plašč po vetru in smo kot :»žamdarmi« na diminikih. Od ene vlj^e do druge lovimo sapo in zavesti se kar ne imoremo in ne imoremo. Kalj pa, če bi enkrat sedli in prekrižali roke na prsih? Eno vlado vsaj bi bilo dobro kar prespati. 'Izgubiti ne moremo že skoro ničesar.
'Državni dohodki in stroški.
Angleški list »Mear East« prinaša' v številki 733 leta 1925. med dragimi zanimivimi informa-cijami o razmerah v naši državi tudi te - le podatke:
Državni dohodki v prvih desetih mesecih, to je od aprila 1924 — januarja '1925 budžetu ega leta 1924/25 so znašali 9.009,845.188 Din, med tem ko je državni proračun za isto dobo znašal samo 8.670,833.333 Din, torej se je dosegel za- ta čas prebitek 339,0111.856 Din.
'Stroški za isto perijodo so znašali 8.451,649.804 Din. Če primerjamo s proračunom 8.630,833.330 dinarjev, vidimo, da so za 219,li83.528 Din manj izdali kakor je bilo proračunjeno. Poročilo tedaj konstatira za lOmesečno dobo april 1924 — januar 1925 500^ milijonov dinarjev prebitka, če se je 339 'milijonov več prejelo in '169 'milijonov pa mam" izdalo, kakor je bilo proračunjeno. Z drugimi besedami: »plavamo v denarju«, če pa se vpraša gosp. finačnega ministra, kedaj se bo izplačala diferenca ob zamenjavi kron, če 'treba denarja za uradniške plače, za dotacijo našim prosvetnim za-
vbdom, za prispevek 1< vzdrževanju cest. oittb — »*re in a pa ra«.
Če je ves pOtpž-aj tak, kakor se v svetu zunaj oznanja, zakaj Se nas tako" davi?
Ti števiKni podatki osvetljujejo kot ižarek naše .gospodarsko «tanje ih .razmere.
Občni zbor zadruge »Svoj dom« v Mariboru se je Vršil dne 23. lebruapja letos v navzočnosti lepega števila novih članov. Po običajnih poročilih načelstva in nadzorstva, ki so Mia soglasno odobrena, je izrekel občni zboif na predlog g. dr. Strmška načelstvu in posebno po žrtvoval ne-htu ipredlsedniku, fin. svet. 'dr. Valjavcu priznanje za njegov trud, ki vsled nezadostne podpore od strani države in občine žalibog ni rodil še vidnega uspeha. Pravila so se nekoliko spremenila. Delež se ie zniižal od 1000 na 500 Din, vpisnina od 100 na 50 Din. Zadružniki jamčijo za štirikratni znesek deleža. Nadalje sc je sprejelo načelo, da me deli zadruga nobmega dobička in da ne dobijo člani načelstva in nadzorstva nobenih' nagrad, ainipak da gre ves čist«' prebitek v rezervni fona. Število članov načelstva se je znižalo na pet, naidizonstva na tri. V novem načelstvu so gg. dr. Josip iKrOnvoget, dvorni svetnik v p. (pred«.), Favai Ivan, prof. (popreds.), 'Rakuša Or os lav, arh. čin. (blagajnik), dr. Rudolf Perhavc, prof. (tajnik) in dr. .Mihael Podlesnik, sreski zdrav, referent. V nadzorstvu so gg.: Dr. Lj. Valjavec, dr. P. Strmiš ek in Šlt. Tinta. Z ozirom na okolnost, da je v proračunskih dvanajstinah december-rnarec določenih 12,000.000 Din za zgradbo uradniških stanovanj, od katere vsote sta baje dva milijona namenjena Sloveniji, ie upali, da sc bo posrečilo dobiti' vsaj polovico te vso:te, t. j. en milijon dinarjev za Maribor, s čimer bi mogla
zadruga poleg kapitala zadrugar jev' zgraditi 15 do 20 stanovanj oziromd hišic. Interesenti nafj se priglasijo pri članih načelstva. O gradbeni dikciji mariborske občine, ki bo tudi mnogi hi državnim nameščencem dobrodošla, bomo poročali v kratkem.
Pogoji za HI. kategorijo državnih uradnikov.
Prosvetni inšpektorat razglaša: MinMrsevo prosvete je z odlokom S. N. 'br. 30.974, z dne 9. decembra 1925 pojasnilo, da se zahtevajo ;po či. 6 'zakona o civilnih 'uradnikih in ostalih dinž. uislniž-b en c ih za vstop v ML kategonijo drž. uradnikov samo dovršeni 'štiri razredi srednje šole brez male mature. 'Istotako me je ministrstvo prosvete z razpisom br. 2565/3, z dne 29. januarja 1926 obvestilo, da zadostuje v smdsilu ministrskega odiloka O. N. br. 28.230 od 12. junija 1924 za MI. kategorijo drž. uradnikov dovršeni četrti razred meščanske šole; završni izpit se zahteva cd onih absolventov meščanske šole, ki žele nadaljevati študije na srednji strokovni šoli.
Kdor oslošule, ta napredale!
jtektografični, kopirni, računski in povoščeni zvitki 2
za registrirne blagajne in računske stroje, barve, matrice in specija'ni parir za razmnoževanje, barvni trakovi PICO in BRACO ter ogljeni papir.
L UD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, L
•E'
E
E 4 E 1
E,: Vi.. ...... ...........
Je üendap najboljši I

t
f
&
&
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana. Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez MJbaj-lova ulica 4.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača Ljub. kreditne banke.
Modna In športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon in*. 408.
Specijalna trgovioa tfelarslrit) izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norlmber-Ikege In galanterijskega blaga na valite in malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic itd.
Cene nizke — postrežba točna. Ljubljana, Mestni trg 20.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
3OSI P PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivllle. krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, Ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko 1	Telefon 913	Na malo!
Idelam krojalkl atelje
rran 1911c UUBUANA, Kolodvorska ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata spomladansko in poletno blago. — — Vedno v zalogi perje, pub in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
K
N
►:
N
bs
Priporoča se
modna trgovina
d. Sinkovič omLUSe
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
L Mikuš
Ljubljane, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Najboljši
* šivalni stroji in kolesa edino le
znamka
OrllmrlifBiilb
za rodbino, obrt in industiijo
Ljubljana
tli» Pnivuntgi spomnili Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Ha veliko	Telefon 913	Na malo
“S" LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA T"
Delniška glavnica Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10,000.000 —	n	tntrala: UUBUANA - DUNAJSKA CESI PODRUŽNICE: Brežice	Kranj	Novi Sad	Gorka Celje	Maribor	Ptuj Sarajevo	Trst Črnomelj	Metković	Split	Igncija:	Lagatec	r	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502, 503 in 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
J. Hamann
Ljubljana
Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskariia modernih ročnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.