AVE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St. Francis. 1852 W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Sub«cribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6- 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111., under the Act. of March 3, 1879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919- V ZALOGI "AVE MARIA" IMAMO SLEDEČE KNJIGE. MOLITVENIKI: O sv. deželi, povest ............................i Salamonovi rudniki. Roman ............100 Peter Rokodelčič, povest...........50 Povest, And. Gabršček ........................i.oo Ivan Mizerija, ........................................100 Majdič: Na Sveti Večer vezan .... 1.25 Turki pred Sv. Tilnom. Povest--------1.00 Igralec, roman..........'..................100 Ne v Ameriko. Povest ........................i.oo Humoreske in Groteske. Ruski narodni humor ............................................100 Erjavec: Hudo brezno. Roman.....75 Kozaki. Roman ....................................100 Svetobor. Povest ..................................i-00 Dane: Povesti za mladino ................1.00 Četrtek. Roman................. 100 Jurčič: Sosedov sin................ 100 Gruda Umira. Povest ............ 1.00 Maksim Gorki: Povesti............ 100 Spilman: Junaštvo in Zvestoba ---- 1.00 Detela: Malo življenje. Povest ---- 1.00 Zabavna knjižica. Povesti ........ 1.00 . Večeri ob Lemanu. Povest ........ 100 Spilmanove Povesti šestnajst zvezkov po .......................... "S0 Na različnih potih. Povest.........50 J os. Jurčič, Sosedov sin. Povest .. 1.00 Romarica. Povest ................ 100 Vojnimir. Povest ..................50 Alešovec: Ljubljanske slike ....... 1.50 Zadnja kmečka vojska. Povest ---- 1.50 Alešovec:Kako sem se jaz likal. Povest. Trije zvezki ................ 200 POVESTI: Fran Erjavec: Izbrani spisi. — Povesti Erjavčeve so znane in splošno • priljubljene. Vezan ................ 1.00 Prokop Chocholonšck: Jug, krasni roman, ki prekosi vse druge Colo move romane. Skrajno zanimiv, vez. 100 Spilman: Zadnji dnevi Jeruzalema v dveh zvezkih. "Trikrat sem že preči-tal ta roman, pa bi ga še čital", je rekel rojak. In tO po pravici. Spil- man je v tem romanu prekosil samega sebe. Oba zvezka .......... 2.25 Sheehan: Kresilo duhov- Kdor pozna duhovitega irskega pisatelja Sheehana, ta ve, da je Kresilo duhov knjiga, katere se človek nikdar ne naveliča. Vezan ................... 1.00 Bob za mladi zob, vezan- Lepa knjižica za mladino. Pa tudi odraščeni bode našel v nji lepo kratkočasje.. .50 Spisi Andrejčkovega Jožeta, devet snopiče v po ../....................35 Dttela: Prihajač, je krasen roman, skozi in skozi zanimiv in podučen . .75 Martin Krpan, narodna povest. Kdo še ni slišal o Martin Krpanu? Kdo se še ni nasmejal njegovim duhovitim pristno kranjskim šalam? To je sicer izmišljena povest, vendar pisatelj je tu v krasno zaviti obliki povedal bivši avstriji, da bode prišel iz Kranjskega Martin Krpan, ki bode premagal Nemškega in Mažar-skega Brdavsa in osvobodil svoj narod. Še le danes razumemo prav Martin Krpana ....................75 Taras Buljka, zgodovinski roman. Krasen roman .................... 1.25 Izidor Cankar: S poti! povest. Izidorja Cankarja vsakdo pozna- Njegova duhovitost je znana- Tako duhovita je ta povest, krasen jezik. .. 1.00 Dalje imamo v zalogi manjše povesti in romane: Cesar Maks in Meksika.........$ .50 Don Kišot........................ .50 Naša Ančka.......................75 Siste e Šesto, povest..............75 Kuratorska povest, ................75 Zvonarjeva hči, ....................50 Hudo brezno, .....................75 Na različnih potih..................50 Rešitev o pravem času,.............35 Narodne pripovedke, .. .......35 Gozdarjev sin, .....................75 Ribičev sin, .......................35 Grofinja Genovefa................ -35 Najdenček, • ...................... .35 Narodne pripovedke................50 Jaromil. Povest- ...................35 Erazem Predjamski................33 Cerkvica na skali, ..................35 Hubadove pripovedke, .............35 A. Kalan: Pripovesti,...............35 Pri Vrbčevem Grogi..... .........35 Car in tesar, .......................35 May Erie..........................35 Na preriji..........................35 Potovanje v Liliput, .............. -35 Maksimilijan.................... .25 Zbirka narodnih pripovedk.........35 Mirko Poštenjakovič, ..............35 Strelec, •..........................35 Pasjeglavci. Povest ............... 1.00 Znamenje štirih. Roman........... 1.00 Iz dnevnika mladega Poredniža. Povest ............................. 1.00 Jccnač Zmagovač. Povest......... i.oo Eno leto med Indijanci. Povest.....50 Meško: Njiva- Povest...............35 RAZNE KNJIGE: Slov. Hrv. Katoliški shod. Poročilo velikega shoda, ki je bil v resnici rojstvo Jugoslavije. Kdor danes to poročilo bere, ta vidi, kako so katoliški naši škofje pletli vez med brati Jugoslovani, kako so polagali temelje, na katere so potem postavili Jugoslavijo....................... 1.50 Prava Kristusova nevesta. Po sv. Alfonzu- Krasna knjiga zlasti za redovnike in redovnice. Da, vsak redovnik bi moral imeti to knjigo. I. zvezek ..........................75 Osmero Blagrov. Krasna knjiga za poduk slovenskega naroda......... 1.25 Lurški čudeži, ......................... Več luči. Dr. Mahnič. Krasna knjiga za sedanji čas. Zlasti slov. duhovnikom je. priporočamo ........ 1.50 Kako ti je ime (brošurica) Sv. Neža, ........................ -15 Sv. Frančišek, .....................15 Sv. Janez Evangelist...............15 Sv- Katarina, ......................15 Marija Magdalena .................15 Rože Simanska ....................15 Perutninar. Kdor želi gojiti kokoši in znati vse, kar treba za vspešno rejo kokoši, tu ima knjigo! ........ 1.00 "Vzorov in bojev," katere je pisal Dr. Debevc. Te črtice so sedaj ponatisnjene v posebni knjigi. Jako zabavno............................ 1.50 Dr. Jeglič: Starišem! Stariši, preberite to knjigo. Zlata je vredna.....50 Dr. Jeglič: Dekletam- ...............50 Dr. Jeglič: Mladeničem. ............50 Angeljček 12 letnikov po.......... 1.25 Živinoreja. Farmarji, krasna knjiga za Vas- .......................... 1.00 Kraljestvo čebel. Farmarji, čebelarji to je knjiga za Vas ...............75 Zemljevid Gorenjske...............50 Zgledi bogoljubnih otrok.........1.00 Slovenske pesmi prevedene v nemščino . • .......................... 1.00 Naša država. Kdor hoče čitati kako pojmujejo Jugoslavijo naši rojaki doma, naj čita to knjižico .........75 Kratka katehetika, navodilo za pod-učevanje otrok v katekizmu. Ker v več župnijah dekleta in fantje oskrbujejo poduk otrok v krščanskem nauku, jim bode ta knjižica dala lepili navodil, kako se mora poduče-vati. Vzcci in boji- Kdor je čital "Dom in Svet" pred leti, ta se gotovo spominja. Vzorniki I. sv. obhajila. Podučna knjižica lepih zgledov vzlasfi za o-_ troke, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo....................... 1.00 Skrivnost Presv. Rešnjega Telesa, krasna knjiga o presv. Rešujem Telesu, katero prav toplo priporočamo vsem častilcem Evharistiškega našega Gospoda ...................... j oo Država brez Boga. Krasna razprava, katero naj bi prečital vsak Slovenec ............................... Knjigovodstvo v dveh zvezkih. — Pravo knjigovodstvo je podlaga vsakega podjetja. Koliko naših trgovcev ni vspelo edino radi tega, ker niso znali voditi knjig. ........ 200 Nekoliko prijateljskih besed. MARIJINO VNEBOVZETJE je najtarejši Marijin praznik katoliške cerkve. Dokler je živela Mati Jezusova, zbirali so se okrog nje vzlasti apostoli in učenci Jezusovi in se čutili kakor doma. Testament Gospoda Jezusa jim je bil pač svet, svet je bil tudi Njegovi materi, namreč testament Jezusov na sv. križu, ko je odločil dedščino svoji materi in svn jim zvestim učencem z besedami: "Mati, glej tvoj sin! in "Sin, glej tvoja mati!" Pri nji so se zbirali, kakor se osiroteli otroci zbirajo okrog svoje matere. Tu so se navdušili za delo za Roga in za razširjanje Jezusovega evangelija. Tu so iskali tolažbe v preganjanjih. Tu so iskali srčnosti, da so za Go-' spoda trpeli'z veseljem. Kaj čuda. da je bil za nje žalosten oni dan, ko so izgubili svojo mater. Kakor pravi ustno izročilo niso bili vsi apostoli pri njeni smrti. Nekateri so prišli šele, ko je bilo sveto telo že pokopano in več dni v grobu. Toda britkosti listih, ki niso bili pri njen smrti, je bilo toliko, da so želeli še enkrat videti mrtvo obličje tiste svoje Matere, katero so tolikanj ljubili v življenju. Zato so odprli čez nekaj dni Marijin grob. Toda kako veliko je bilo njih začudenje, ker v grobu ni bilo več presv. trupla, temveč so našli samo tan- čice, v katerem je bilo povito in pa prijetna dišava in vonjava iz groba. Vsi apostoli so takoj bili prepričani, da je bilo sveto telo Matere božjega Sina vzeto iz groba v nebo k Sinu. In spomin na ta dogodek so začeli potem praznovati vsako leto. Tako jc postal ta praznik prvi Marijn praznik v katoliški cerkvi. NI VERSKA RESNICA, "V" "ila,M"ii! ' besa z dušo 11 ja vzeta v ne-in telesom, kp.kor je na primer resnica o njenem brezmadežnem spočetju. Vendar pa so vsi verniki od časa apostoljskega verovali, da Marijino telo ni segnilo. temveč, da je bilo v-zeto v nebo, tako kakor bode naše telo ob sodnem dnevu, ako bodemo zveličani. In ta resnica je globoko utemeljena v našem razumu in v našej veri. Že to, da se v resnici ne spodobi, da bi se ne dotaknila trohnoba onega prečistega telesa, ki ni poznalo greha, katero ni niti senca greha umazala, predvsem pa, katero je stopilo v najožjo dotiko z Bogom samim in s presv. Trojico, 0110 telo ki se je spojilo z Besedo božjo in je dalo telo, ki je viselo na sv. križu za nas in je poveličano v nebesih. Zato so ta praznik že od nekdaj katoličani praznovali 11a najslavnejši način. MI, MARIJNI OTROCI T T,inu\teKa rve7a ' dne, dasi je to smrtni dan naše matere. Ta dan nam jc dal namreč tako mogočno ŠTEV. (NO.) 17 AUGUST 21st 1920, LETO (VOL.) XII, "'aročnina za celo leto za Ameriko $2.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00 za Evropo za Evropo List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovrnci, Mater pri Bogu. Ta dan šele, je prišla naša Mati nekako do svoje veljave. Da, od tega dne še-ie imamo kristjani — nebeško Mater. Zato, mila Mati, danes stojimo sicer ob tvojem grobu, vendar naše srce se raduje in naše objokane oči se dvigajo s zaupanjem tja k tebi, kjer si kot kraljica nebes in zemlje povzdgnjena do tolike časti. Mati, mi te ljubimo! Mati, mi te častimo! Mati, tvoji smo! ZATO, MATI NAŠA Tzav™llas! foglej T sy°i ' slovenski narod tu v Ameriki! Ne pozabi nas tam v svoji slavi! Poglej, Mati. tudi na svoj list, ki nosi tvoje ime "Ave Maria"! Poglej naše boje za tvojo čast Poglej naše trpljenje, ker želimo širiti tvoio čast! Glej, celo duhovnik je poskušal škoditi našemu delu za Te. Mati. na ta Tvoj veliki Dan, te prosimo, blagoslovi svoj list! Brani ga! kakor si ga branila do sedaj. Ne, daj, da bi mu škodili sovražniki tvojega imena! KELIH NAŠEGA PREGANJANJA ,"'7 fJf do dna! Nobeno preganjanje, nobena krivica, nobeno trpljenje ne sme biti prihranjeno izdajatelju lista "Ave Maria'" Da bi uničili list "Ave Maria" so se celih dvanajst let trudili vsi, ki so sovražniki križa. Nič niso dosegli! Marija je branila svoje delo. Moči pekla so divjale in besnele. Vsi po-magači greha so mu spodkopavali tla. Vendar ne. Osramočeni so danes! Čim bolj so besneli, tem bolj je 1'st "Ave Maria" napredoval. Danes bi jih bilo že lahko sram in morali bi osramočeni priznati "Ali nismo neumni, da se tako mučimo? Če v 12. letih nismo nič dosegli, če je list Ave Maria vkljub našemu tolikemu besnenju vendar toliko napredoval, potem ...... ?" Posebno bi lahko prišli do tega spoznanja, ako bi pomislili: koliko nasprotnikov je stalo celili \ > ]et nasproti enemu listu "Ave Maria" Tu je bil dnevnik verskega izobčenca Sakserja "Glas Naroda", tu je bil dnevnik socialistov "Prosveta!" dnevnik "Enakopravnost," tu je bil dvakrat na teden "Glas Svobode," tu je bil tednik "Proletarcc", tu je bil tednik "Slovenija" tu je bil mesečnik "Čas". I11 to so samo nekateri! Ne omenjamo onih, ki so že izginili. In vsa vrsta teh listov je dan na dan, teden za tednom, mesec za mesecom, leto za letom — skozi celih — dvnnaist let — vse poskusila, da bi uničila list. Cele sode črnila se je prelilo. Cele zaboje peres se je skrhalo. Člankov se more nameriti na milje! Pa ni bilo samo časopisje! Proti "Ave Maria" se je delalo, po društvih rdečih in celo katoliških. "Ave Maria" so uničevali in preganjali po naselbinah razni popotni kramarji z urami. "Ave Maria" je uničeval bivši urednik "Glas Naroda," Valjavec, z ovadbami na vlado. na pošto. "Ave Maria" so skušali uničiti socialisti s tožbo lani v Chicagi. Pri tem pa molčimo o preganjanjih skrivaj, doma, med brati, o polenih, ki so leteli celo od tam, kjer bi bila morala priti pomoč, in tolažba in priznanje, o preziran-ju celo med brati. Ali foi vse to ne moralo odpreti oči tem nasprotnikom, da bi morali reči z Židom Gamalie-lom: lom: "Ako je to delo človeško, pustite ga, samo bode razpadlo. Ako je božje, pa je vse naše delo zastonj!?" Kaj so dosegli vsi ti listi s svojimi skoro sto tisoči naroč niki po 12. letih? To da ima "Ave Maria" danes okroglo 6000 naročnikov — dobrih, zvestih in navdušenih za njo, — da stanuje v svoji lastni hiši — — da je v sredini Amerike, v sredi socijalistiškega gnezda --da ima svojo lepo opremljeno tiskarno - NOY BOJ za'lrume' ua(l našo glavo te dni.. Kar niso dosegli vsi naši sovražniki križa v 12. letih s tolikim trudom, to pa skušajo doseči naši lastni "Krivi bratje". S prižnice se je napovedal boj proti "Ave Maria". Katoliški list, glasilo katol. Jednote je napovedal boj!--Ne bomo se branili! Ne bomo napadali! Naše zaupanje v Marijino pomoč in varstvo je premočno. preveč otroško! Ne, naše oči so tudi te dni, ko nam solze lijejo v oči, mirte zopet samo na Marijo! In vemo in trdno verujemo, da bode tudi ta zadnji napad — zamanj! da," da bode samo v korist listu, v korist narodu, v prospeh Marijine časti; — nam v plačilo --našim napadalcem pa---? Mati, odpusti jim, kakor jim mi odpuščamo! Mi bi lahko dosegli, da bi najmanj 6000 Slovencev, članov KSKJ. dvignilo v protest svoje glasove, da bi branili list svoje Matere Marije! Ne, bratje! Molčimo! Potrpinio! Potem se ne bi pokazala tako očividno Marina pomoč. Naj mati sama varuje to, kar je njenega, kakor do sedaj že dvanajst let. Da, mirno gremo in bomo šli naprej za svojim ciljem, za svojo zastavo ----ki je zastava Marije Matere! VI NAROČNIKI 1>a k;ir n:il)rc'-' za nami tak° odločno. tako srčno, tako junaško pa tudi tako požrtvovalno, kakor sedaj! Kar naprej delajmo! Kar naprej trpimo! Kar naprej žrtvujmo vsaj gre vse SAMO ZA MARIJA. DA, MARIJINO DELOJc cdo de!°Avc Maria> to ču" ' timo mi, ki smo z listom ra- stli, delal in trpeli, Marijino delo je, to priznava najmanj 6000 naših naročnikov. Marijino delo je to, je jasen dokaz naše podjetje danes. O, Mati čast in hvala ti bodi za to. MOJ JOHNY. K. Veliki Šmaren je tu. V spomin mi hodi tale dogodek iz mojega življenja. * Rad sem ga imel in ko bi ga vi bili poznali, bi ga pa tudi. Te njegove žive, vprašujoče nedolžne oči! O, da ste jih videli! O. ko bi se bili tudi vi zagledali vanje in gledali skozi te čiste oči še čistejšo dušo, angeljski značaj, da, pravim imeli Ibi ga bili tudi radi, kakor jaz. Bil je moj strežnik. Takoj, ko sem nastopil kot nov župnik v župniji in sem sklical prvo sejo "Altar boys" — "altarnih strežnikov," sem ga opazil med drugimi "kustrančki" in umazančki, ki so, hoteli dobiti čast angeljske službe pr altarju. "Kako je tvoje ime?" sem ga vprašal. "John Golob." "Koliko si star?" "Father, devet let!" "Devet let?" "Yes, Father!" ' 'V katero šolo hodiš?" "V "public" Father!" "V puhlic?" "Yes, Father!" "Zakaj ne greš v katoliško šolo?" "Ata ne ne puste, Father!" "Ata?" "Yes Father!" "Kaj pa mama pravijo?" "Nimam mame!" "Nimaš?" "No, Father!" "Kje pa so?" "Umrli so mi." In zazeblo me je okrog srca. Revček sirotek. "Well, sem rekel, da ne bom vzel dečka iz puihlične šole." pravim z resnim obrazom in uprem svoje oči v njegove, da bi videl utis, ki ga bode ta odločitev naredila nanj, videl sem namreč, kako želi postati oltarni strežnik. In . . . O, da ste ga videli takrat! kako ga je zabolelo globoko doli v duši. Poteze sicer nekoliko umazanega obraza so se zategnile v tiho in globoko žalost. In . . . solze so se porosile na očesu. Revček-! "Ali si že prosil ata, da bi te dali v katoliško šolo?" "Yes, Father!" "Pa kaj so rekli". "Da ne smem." "Dobro! Naredil ibom pri tebi izjemo," sem rekel, ker se je že meni solza utrenila, ker se mi je smilil nedolžni deček. "Ti boš altar boy ker vidim, da si dober in da ni tvoja krivda. Mama v nebesih bode vesela. ko boš stregel Juzuščku, katerega se ona veseli v nebesih." Ni rekel druzega. kakor "Thanks, Father" —■ "Hvala oče!" toda o ta radost, ki je zažarela na njegovem obrazu! Da bil je vesel. Cul sem potem, da je že večkrat poskušal priti do te časti, pa je bil vsikdar zavrnjen radi istega vzroka. Od tedaj sem ga imel rad svojega Johnnya ali kakor so drugi rekli "Fathers boy." Ni zamudil v treh letih enkrat iz-vzemši bolezni, da bi ga ne bilo, ko sem ga določil. Če ni nihče prišel, on je prišel. Toda danes — je moj Johnny že — v grobu, oziroma v večnosti v nebesih pri mami. Kar poslušajte, kako se je to zgodilo. .......... * * * Johnnvjev oče je bil zelo slab člo- 4» 4» 4» 4« 4" 4" 4> 4* 4» 4» 4» 4" 4* 4* 4» 4« 4* 4» 4- 4» 4« 4* 4» 4» 4» 414» 4» * i JU » Srce Jezusovo, usmili se nas! -AVE MARIA vek. Dokler je živela rajnka mama je (bil dober. Lepo in srečno sta živela, kajti mama je bila biser modre in pametne žene in matere. Toda prehladila se je ob času influence in dobila je to bolezen in tudi umrla. Johnny je bil takrat osem let star. Johnyjev oče je žačel piti. z lo:a;i •> •! sv< ; dom. Zastonj so ga sorodniki in prijatelji svarili. Johny je imel žalostne čase. Ko bi se ga dobri ljudje ne bili usmilili, bil bi velikrat strgan in lačen. O, kako me je srce bolelo za to nedolžno dušo! Ali ni neizmerna škoda! Tako blago srce. tak blag zna čaj, pa se bode pokvaril? Poskusil sem vse! Poklical sem očeta k sebi in ga svaril. Prvič je še sprejel moje besede in obljubil se poboljšati. Seveda je takoj pri prvem salonu pozabil na to obljubo. Kmalu je bil še slabši. Poklical sem ga drugič in mu žugal, da mu bodem vzel Johny-ja in ga dal v sirotišnico. Zopet je pomagalo toliko, da je o-bljubil, da se poboljša. Imel je svoje dete še toliko rad, da se je bal ga izgubiti. Pa ni dolgo držalo V nekoliko tednih je bil še slabje. Poklical sem ga tretjič. Toda ni hotel priti. Zaklel je grdo, češ da "f.... nič mari, kako on živi!" Vendar, ker sem se bal za mojega T"' "v:-\ da s1cdnjič ne omaga in ne • •• s'p.bo c'.rui':c, šel sem sam na dom. Z John^jem sva namreč veliko molila za ubogega ateja. Po cele mesece je šel vsaki dan k svetemu obhajilu zanj. Jaz sem opravil več sv. maš. Hotel sem s tem pomagati nesrečnemu možu, objednem pa porabiti slab očetov zgled pri Johnyju v njegovo korist, ,da sem ga s pogostimi svetimi dbhajili vodil skozi skušnjave deških let in mu dajal nebeško zdravilo za strupeno okuže-vanje doma. Rilo je nedeljsko popoldne, ko sem prišel na dom. Stanovali so na Wythe Ave., ulici revežev. Našel sem ga k sreči doma. "Dober dan Mr. Golob." "Bog daj!" "No, kako se imate?" Johnyja ni bilo doma. "Dobro!" • Bil je nekoliko vinjen in imel predi seboj morda že drugi "pajnt" piva. "Toda Mr. Golob, danes vas zopet nisem videl pri sv. maši?" "Ne, nisem bil," odgovori osorno "Mr. Golob, kako vi živite? Ali se vam ne smili ubogi otrok . . ." "Česte prišli tu sem, da bi mi delali kake pridige, ste se zmotili," reče jezno in vidno razburjen. "Da. prišel sem, da vas tretjič in zadnjič posvarim, da ne živite tako in ne pijančujte. Drugače Vam bom sodnijsko vzel Johnv-ja." "Kaj vas pa to briga? Ni Johny moj sin? Nisem jaz njegov oče? Kaj se vi mešate v moje razmere?" "Mr. Golob, res je Johny vaš sin. toda ni pa res, da ste vi njegov oče, temveč ste njegov najhujši sovra- v *, n znik----- "Ven! Ven!" je vstal in zakričal. "Takoj ven! Dosti imam vaših neumnosti. Mislite da smo v srednjem veku, ko ste f. . . čarovnice zažigali in ljudi mučili? Ven, pravim!" Vstal sem, vzel klobuk in rekel resno: "Mr. Golob, grem! Toda ve-. . ,r1 -•--• I * Iv- ja vam bom pa vzel in ga dal v si-rotišniro!" "Samo paskusite!" je kričal za menoj in klel, da je bilo groza in da so se vrata v vseh štirih nadstropjih odprla in so stanovalci gledali, kaj pomeni ta krik. "Kaj ti je, Johny," vprašam drugo jutro mojega Johnyja, ko je prišel drugo jutro s zavezano glavo v zakristijo, da streže. Glavo je pobesil Johny in videlo se mu je, da je v zadregi. "Si se tepel?" .. i" "Kaj pa je biro?" Zopet jc molčal. Po maši sem ga vzel v pisarno, kjer mi jc pa v solzah priznal, da je prišel popoldne domov, moralo jc biti kmalu potem, ko sem jaz odšel, pa ga je oče obdolžil, da ga hodi on tožit meni in udaril ga je v pijanosti tako, da mu je oteklo, koder ga je vdaril. Videl sem, da sedaj pa ne smem več čakati. Johny mora od doma. Srce me je sicer bolelo ker sirotišnica je sirotišnica in ubogi deček se mi je tako smilil. Vendar vse zastonj. Zvedel sem od sosedov, da ga res oče zelo pretepava v pijanosti. In šel sem na otroško sodišče in prijavil cel slučaj. Sodnijski zastopnik društva Najsvetejšega Imena mi je obljubil, da bode naredil vse potrebno. Kako je sirotek jokal, ko sem mu povedal, da bode moral v sirotišnico. Potolažil sem ga, kolikor sem mogel. "Oče, še eno devetdnevnico bom opravil. Prihodnji teden bode praznik Marijinega Vnebovzetja. Oče, prosim molite še vi. da bi Marija pomagala!" 'Osupnil sem nad temi besedami dvanajstletnega dečka. Vedel sem, da je dober, toda zdelo se mi je vendar premodro za njegovo starost. Vendar stiska in trpljenje teh treh let, odkar je izgubil mamo, je nadomestila mlada leta. "Sure, Johny! Sv. mašo bodem opravil, na sam praznik na tvoj namen. Naj Mati Marija poskrbi za te." sem rekel. In tako ste ga zopet lahko videli jutro za jutrom med sv. mašo pristopiti k sv. obhajilu. Po sv. maši je pa vselej šel k stranjskemu oltarju Marijinemu in tam nekoliko prav goreče pomolil. Revček. .... Na dan pred praznikom je bilo. Imel sem več ljudi za sv. spoved. Tudi Johny je prišel k sv. spovedi in med sveto mašo k sv. obhajilu. Po maši dobim pa med prvo pošto tudi pismo sodnijskega zastopnika glede Johnyja, v katerem mi ltaz-nanja, da bode 17. avgusta njegov, oziroma moj slučaj pred sodiščem, da bi bilo dobro, čc bi bil tudi jaz tam." Seveda sem takoj odgovoril, da bom gotovo tam. Tudi oče je dobil poziv, da mora ■ na rc(jišču isti dan. Silno ga je ta poziv vjezil! V tej jezi je šel v salon in se napil Proti večeru je pa bilo, ko se je že precej vinjen vrnil domov. Ko je doma zagledal Johnvja, začel je znašati svojo jezo nanj in ga tepsti. S težavo je zbežal iz hiše pred pijanim razdraženim očetom na ulico. Jaz sem isti čas spovedoval v cerkvi otroke. Ravno sem spovedal dečka, ko ču-jem. da nekdo naglo priteče v cerkev in k moji spovednici. "Hitro, oče, hitro! Nesreča!" "Kaj se je pa zgodilo?" "Goldbovega Johnvja je povozila pocestna železnica." Mraz me je stresel! Nikdar ne pozabim onih občutkov, ki so me obšli. "Molitev je uslišana!" mi je nekaj reklo. Hitro vzamem sv. olje in hitim na cesto. Rilo je samo kakih pet "blokov" od cerkve in sem videl množico ljudi na licu mesta, zato sem tekel kar v svoji redovni obleki. In tu.....! Ubogi moi Johny! Ležal je na tleh s prebito črepinjo. Kri mu je stab na ustnicih. Oči je imel zaprte. Se je dihal! Pokleknem k njemu in z menoj vsi, ki so bili kntoličani in začel sem deliti sv. odvezo in sv. poslednje ol-;e. V tem pa prizvoni "ambulanca." - 1__ — Tohnv je bil že v nebesih pri mami. Ko je pribežal iz hiše pred razjar-:c"im očetom, zagnal se je preveč s silo. K nesreči je priropotala mimo s silo pocestna železnica. Johny rc ie zagnal ravno 'ored karo! Sr>re-'•'P. 't~o sc je vse to izvršilo. Kara ga je zadela s silo in pa vrgla na pocestni tlak in mu razbila črepinjo! Marija je uslišala zaupno molitev in Johnvja vzela med svoje angele. Od tedaj pa vem, da imam tu- di jaz priprošnjike pri Mariji. In oče?---- Well, pijanec se c < se v jamo zvrne, -o- KRIŽANI IN SMRT NJEGOVEGA SOVRAŽNIKA. (Po resničnem dogodku zapisal A. T. Zorislav.) Tiho in skrivnostno šumlja potoček pri jarku, ki se vije med deloma obraslimi deloma planimi griči in hribi ter pušča za seboj rujavo sled žveplene vode, ki prihaja in premogovnih jam, ki se nahajajo v notranjosti teh gričev, in v katerih si ubogi trpin premogar v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh. Na desno in levo na gričih, pod katerimi živ človek bije boj za olr ftanek, pa spijo smrtno spanje oni, ki so za vedno odložili vsako delo in se jim ni treba več truditi in potiti ter mirno počivajo v hladnih in tihih grobeh. Kakor drugih narodnosti tako se nahaja na enem teh gričev tudi slovensko pokopališče. Kot pastir med ovčicami stoji med kamenitimi spomeniki umrlih križ s podobo Križa-r.ega, ki milo, kot kralj živih in mrtvih, zre v dolino proti premogove-11111 rovu. Mihu Lokvarju, slovenskemu so-cijalistu. ki je delal v tistem rudniku. pa ni bilo všeč, da je križ proti d< lini obrnjen, da ta Kristus gleda tja. kjer on dela in je nekega veče-c\ ko je bil pijan, v večji družbi strašno bogokletno govoril in se je- ' iad t ti Kristusom 11a križu. V-'—onier ie povdarjal, da ne mara za Kristusa in da ne bo več trpel, da bi doli gledal, da mu bo glavo nazaj zasukal, da bo nazaj gledal. Zastonj so ga drugi svarili, naj ne govori tako. le še bolj je besnel. "Takoj jutri mu bom glavo nazaj zasukal, da bo nazaj gledal." je še zakričal, pre-dno se je podal proti domu. Toda takoj drugi dan se je raznesla pretresljiva novica, da se je Miha I.okvar ponesrečil v rudniku; vsula se ie nanj velika množina rude in ga tako pritisnila, da 11111 je — glavo nazaj zasukalo, prav tako kakor je on žugal Kristusu narediti. Bil je takoj na mestu mrtev. Pokopali so ga zunaj mesta na neka-toliškem pokopališču. Nesrečni Miha Lokvan, kot mnogo drugih rojakov, je prišel iz domovine kot pošten in veren mladenič, tu pa so ga zagrizenci in protiverski listi tako pokvarili, da se ni samo več brigal za verske dolžnosti, ampak je vero naravnost sovražil in postal sovražnik Kristusa samega in mu napovedal boj in nazadnje kot nesrečna žrtev socijalističnih kolovodij sam tako žalostno končal svoje življenje. MOJE MISLI. M. Elizabeta. Več ne hodijo po lokah mo i e misli lahkokrile. po vrtovih razcvetenih, kjer so rade se mudile, niso več doma. Tuiin cvet iih več ne vabi, kot jih klical je pred leti. več ne plavajo z oblaki tam, kjer zvezda zvezdi sveti, drug njihov je dom. Moje misli cilj so našle . . . Tam, kjer večna luč trepeče, srečal jih je v vsi lepoti v blesku hostije žareče Jezus večni Bog. Kakor žarek v vodo čisto •• " "rni cilj so se vtopile, našle so nebes nebesa. lažen so zaklad odkrile, kai iih mika svet. Moje misli v cilj edini, v sveto hostijo strmijo; t"m, kjer žarki večne luči z večnim Bogom govorijo, •tam je mojih misli dom. MARIJINO VNEBOVZETJE. ČASTNA STRAŽA PRED TABERHAKELNOM. GLASILO CASTILCEV PRESV. REŠ. TELESA. Urejuje Rev. J. J. Plaznik Des Plaines, 111- Postava, ki obsoja človeka k trpljenju, je splošna; podobna je oni postavi, po kateri moramo vsi umreti. Ta postava ne dela izjeme v starosti ali poklicu. Trpeti in žalovati moramo. To je žalostna posledica izvirnega greha. Kadar človek trpi in ga križi tarejo, rabi skrbne roke. da obveže njegove dušne rane, skrbnega prijatelja da obriše njegove solze. Ali pa najdemo tega prijatelja najboljšega tolažnika med ljudmi? Dovolj je, da smo sami v nesreči in videli bomo, da nas bodo zapustili oni, ki so bili naši prijatelji. Pravi prijatelji so redki in malokdo zna resnično sočustvovati. Kaj morejo pomagati oni, ki nas resnično ljubijo? Lahko, poslušajmo našo žalostno zgodbo, spregovore in nekaj tolažilnih besed. Ali se ne bodo o-na ušesa, ki pazno poslušajo naše gorje, kma ulutrudila. Ali se ne bo sr ce, o katerem mislimo, da sočustvuje z nami, pokazalo, da je brezobzirno in nedovzetno za naše gorje? Veruj, krščanska duša, kar ti povem, kajti vsakdanja skušnja ti s-pričuje: Le eden je pravi tolažnik, le eden prijatelj na zemlji, kateremu lahko povemo vse, kateri se ne bo naveličal nas poslušati: Jezus v tabernaklu. Pisatelj "Hoja za Kristusom" i-ma dovolj vzroka, da pravi: "Ljubi ga in imej ga za prijatelja: ko te bodo vsi zapustili) te ne bo zapustil, da bi se končno zgubil. "Pravi, edini in zvesti prijatelj v življenju in s- mrti je Jezus v sveti hostiji. Koliko duš je našlo tolažbo pri njem, ko so jo zastonj iskali drugod. Lahko se zjokaš v pričujočnosti Jezusovi pred tabernaklom. Pazno bo poslušal tvoje gorje. Dobro ve kako zdravilo vliti v tvoje rane in kako obrisati solze. Človek, katerega je potolažil in pokrepčal Jezus, ne rabi več sočutja pri ljudeh. Vstal bo, ne da bi o-bupal ali se končal s samoumorom, kakor delajo žrtve materijalnega sveta, ampak vstal bo, da pogumno zadene svoj križ in stopa po stopinjah Kristusovih Vsi trpeči člani Jezusovi naj bi prišli k oltarju, revni, potrti, obrekovanj in vsi, ki žalujejo. Videli bodo ne zakladov bogatinov ampak zaklad v tebernaklu. Jezus jim bo rekel: "Pridite in obiščite me v tebernaklu. Za časa svojega zemeljskega bivanja seiri bil reven, kakor vi. Delal sem kakor vi in služil svoj kruh, kakor vi. Pridite in obiščite me in naučil vas bodem vdanosti, da boste dobili nebesa v zameno za svoje pamanjkanje, če je voljno prenašate." Jokajočim, ki žalujejo zavoljo sina, moža ali očeta, ki se je zgubil bo rekel: "Pojdite in obiščite resničnega tolažnika, pred njega položite svoje gorje." Nek sveti škof je rekel sveti Moniki, ko je jokala nad svojim isinom: "Otrok, nad katerim je bilo potočenih toliko solz, ne more bili pogubljen." Isto velja ca. kjer jc tako navdušeno 111 tako i>o- onern, ki vam povzroča solze. Jezus bodo njegovo srce. Prej ali slej bo spreobrnil onega, zavoljo katerega jokaš, trpiš in za katerega moliš. Vsem onim, kateri trpe preganjanje in zaničevanje, kličem: "Pojdite in obiščite Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Edino 011 bo razumel zaničevanje, katero morate prestati in on edini ve, kako ste nedolžni. Pojdi blizu svojega Roga tolažnika. Dal ti bo moč, da boš prenašal pogumno vse težave iz ljubezni do njega." Učenec ni več, kakor u-čitelj. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas. Blagor onim, ki preganjanje trpe zavoljo pravice, ker njih je nebeško kraljestvo. Kadar bodo govorili vse hudi zoper vas zavoljo mene, veselite, ker vaše plačilo je obilo v nebesih." Vsem žalujočim rečem: "Pojdite in obiščite Jezusa v sveti hostiji. Smrt ti je vzela očeta, mater, morda ljubljenega otroka. Vse se ti zdi prazno, jokaš se, zastonj ga iščeš. Kdo naj razume tvojo žalost? Kdo te bo potolažil? Jezus in samo Jezus v tebernaklu. Zateči se k njemu in moli ga, kadar je prišla smrt v tvojo družino. On je vstajenje in življenje. "Kdor veruje v me, četudi je mrtev bo živel." Resurget frate tuus" — "Tvoj brat bo vstal," je rekel Gospod Lazarjevi sestri, ker ie jokala zaradi smrti svojega brata. Ta, ki je umrl, bo zopet vstal. Gospod mu je zaprl oči za ta svet, da vidi svetlo večnost, odšel je pred teboj v tvojo pravo domovi- no. Kmalu bo konec tvojega pregnanstva in združila se bota v nebesih." Vsem kristjanom brez izjeme, ki jedo svoj kruh v potu svojega obraza rečem: "Iščite tolažbo tam kjer jo morete najti — v tabernak-lu." Našli jo boste, če io iščete s pravo vero, v tabernaklu. Redovnica, prednica v sirotišnici, pripoveduje: Dejstvo ie, da ko zapuste otroci zavetišče, najprej obiščejo Jezusa v najsvetejšem zakramentu, kamorkoli pridejo. On je tisti prijatelj, kateremu zaupno potožijo vse težave, ga prosijo za svet in veru-jeio da jih bo vliš'1 Ko je Klara zapustila sirotišnico. je to dobro znala. Dobila je službo in vse je šlo dobro, dokler ni zbolela in jo ni k sebi vzel nek sorodnik. Ostala je v hiši le nekaj dni, ker ni mogla dalje; spoznala je, da je njena čistost v nevarnosti. Spomnila se je nauka iz šole in šla k Jezusu in mu priprosto razložila svoje težave. Čutila se je potolaženo in sklenila kljub slabemu zdravju, iti drugam. Kaj naj stori? Ni vedela, vendar se ni bala; celo vesela je za- neko svojo dobrotnico; ta ji je povedala, da ima lepo službo za njo, le vedela ni, kje se nahaja. Deklica je spoznala, da je dobila pomoč pred sveti Rešnjim Telesom. Obiskala je dotično gospo in dobi pošteno službo. Tu imamo zgled vere, preprostosti in zaupanja. Kedaj bomo mi i-meli resnično vero, da je Jezus v najsvtejsemt zakramentu mjlostjijv in ljubezniv in da nas želi potolažiti. "Pridite k meni vsi, ki delite in ste obteženi in jaz vas bom pozi vil." umu.......mum......Minulim............................................... Cleveland, O. — Najhitrejša in najgotovejša pot do pogostnega sv. obhajila je gotovo sveti rožni venec Leta 1917 je bil sveti misijon v cerkvi svtega Lovrenca. Č. g. misijonar Vcncel Solar, O.S.R. je med drugimi tudi priporočal sveti rožni venec. Tisti čas sem obljubil brez- madežni Devici, da jo bom počastil vsaki večer s to lepo molitvijo. Takoj sem čutil, da mi ona odgovarja, da me sprejme od tistega časa za svojega varovanca. Do tistega časa je bil neprestan boj; sovražnik me je hotel na vsaki način oplašiti pred pogostim svetim obhajilom. Ko sem pa prijel za pravo orožje, so zbežale vse nakane in zvijače; kakor se vmikajo zvezde pred solncem, tako so me zapuščali prazni strahovi. Koliko koristi sem prejel od svetega rožnega venca. Tu se najlepše zahvaljujem č. g. misijonarju, č. g. župniku Omanu pri svetem Lav- rencu, posebno pa Rrezmadežni Devici, kraljici svetega rožnega venca. Usmiljena ti mati moja, Kako te naj bi počastil? V tvoji milosti bogati Sem milosti tudi jaz dobil. Zato te hočem proslavljati. Usmiljena ti božja mati! Na veke te želim častiti, Se v družbi tvoji veseliti. Član Častne Straže. ? 4* 4» 4» 4* 4* 4* 4» 4» 4» 4* 4* 4" 4» 41 ^f? ff? ff? ff? ^f? ^ * * % i [ — t * + © TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ. Piše Rev. Smoley. OIOTOIOIO. ®®®®<£> ŠTIRINAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Nikdo ne more dvema gospodoma služiti. Mat., 6. 24. "Nihče ne more dvema gospodoma služiti," pravi Kristus v današ-nem evangeliju. In vendar vidimo tako mnogo ljudi, ki mislijo, da lahko služijo Bogu in mamonu, ki popolnoma pozabijo, da imajo služiti Bogu, skrbe le za svoje telo in za svet, kaj bodo jedli, s čim se oblačili, kakor bi bil to edini njihov namen na svetu. Je to velika zmota, ki škoduje človeku časno in večno. Hočemo danes premšljevati o službi božji, in pokažem vam, da je služba božja 1.) potrebna, 2.) častna. 3.) koristna- Mi moramo služiti Bogu. To sledi najprej iz tega, ker je Bog naš Stvarnik in naš Gospod. Temu, kdor je naš gospod, moramo služiti. Potem moramo pomisliti, da nas je Bog Sin odrešil groznega suženjstva,, večnega pogubljenja s svojo smrtjo. Drago smo odkuplje-11, toraj mu moramo služiti. Bog je nadalje naravnost ukazal da 11111 moramo služiti. "Gospoda svojega Boga se boj in njemu služi," čitamo v sv. pismu stare Zaveze (5. M.s. 6. 13) In Kristus sam je rekel, ko ga je skušal satan: "Pisano je: Bogu se bodeš klanjal in njemu samemu služiti." 2.) Služiti Bogu je vzvišeno. Kolikor večji gospod, kateremu služimo, toliko imenitnejša naša služba Ponosni so bili, ki so služili cesarjem in kraljem, predsednikom in drugim velikašem, ne bomo tajili, da taka služba ni bila častna in visoka. Toda Bog je kralj vseh kraljev, on je najvišji, najmogočnejši Gospod, ra- zun tega pa še sodnik vseh ljudi. Kako vzvišeno toraj, služiti Bogu! In premislimo nadalje: Kdo služi Bogu? Služijo mu angelji, služijo mu svetniki in svetnice, to je najčistejši ljudje na svetu. In tem se pridružimo mi, ako služimo Bogu. Kako častno toraj služiti Bogu! Toda kako malo jih je, ki na to mislijo; kako ogromno število jih je, ki se za službo Bogu ne brigajo in služijo mamonu, služijo satanu. Ka ka neumnost, kaka blaznost! i^esar Napoleon je, kakor vam znano, umrl na otoku sv. Helene. Ko je zbolel, pOslala mu je njegova mati L edicija, duhovnika V'ignali> da hi ga previdel za smrt. Z radostjo je Napoleon sprejel duhovnika. V navzočnost zdravnika je rekel, da je pripravljen storiti vse, kar mu bo duhovnik naročil glede rešitve njegove duše. Opazil je, da se pri teh besedah zdravnik zaničljivo posmeh-nil. I11 to je razsrdilo starega leva, cesarja, pred katerim se je tresla vela Evropa, da je zaklical zdravniku: "Ako nimate sploh nikake vere, je to vaša reč, kar se pa mene tiče, pa verujem v Boga in svojega sodnika, in se nikakor ne sramujem, izpolnjevati dolžnosti katolika!" Napoleon se ni sramoval služiti Bogu, vedel je, kako vzvišena, časjtna je ta služba! 3.) Služiti Bogu pa je tudi koristno — častno in večno. Pravim, časno. Kaj pa prinaša služba božja človeku na svetu? Mir, pokoj radost. Oni pokoj, o katerem je govoril Kristus apostolom, da ga svet dati ne more. Ni srečnejšega človeka na svetu, kakor ta, ki služi zvesto Bogti. In kak rerež je ta, ki zapusti Boga. Je suženj svojega telesa, suženj sveta in hudobnega duha. Jasno je to povedal angleški pisatelj Carlvle: "'Opustili smo vero, odvrgli od sebe pobožno misel j, a ničesar s tem nismo pridobili; na Boga smo -pozabili, zaprli smo oči pred večno resnico in jih odprli goljufivemu blesku. Na mesto službe božje smo vpostavili službo mamona, ki človeka nikoli ne napravi srečnega, ampak vedno nesrečnega!" In to priznavajo i brezverci, ako hočejo biti odkritosrčni. Služiti Bogu je koristno večno. Kaj nam prinese večnost? Najprej: Krono večne slave. V Rimu je zdi-hoval v ječi apostol Pavel in čakal na smrt. In iz ječe je pisal Timote-iu: "Dober boj sem bojeval, tek dokončal vero si ohranil. Sedaj pa mi ie- pripravljena krona večne slave, katero mi da Gospod na ta dan." Kro na Pravičnosti čaka vsakega zvestega služabnika božjega. Daje nam pa tudi neskončno večno radost. Kolikrat nam pove sv. nismo, kaka radost je nam pripravljena. "Oko ni videlo, uho ni slišalo; kar ie Bog pripravil tem, ki ga Uubijo." — "Pojdi zvest in dobri hlapec v veselje svojega Gospoda, ker si bil v malem zvest, te bo čez veliko postavil." Sedaj boste lahko razumeli popolnoma, kai pomenijo besede Krisuso-vc: "Iščite najprej božjega kraljestva. vse drugo vam bo pridano. Nai vas Bog potrdi v svoji službi, f'-\ bi bili potem deležni večnega 'dačila. Amen. PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Mrtverra '!0 noi'i ven. Luk. 7 1 z. Bog ima povsod svoje pridigarje. Na prvem mestu so to škofje in du- hovniki. katerim je rekel Gospod: "Učite vse narode — oznanuite e-vangelij vsemu stvarstvu!" Radi svoje službe pridigujejo škofje in duhovniki. in če nanese tu in tam potreba. pokliče duhovnik misijonarja. da bi njegovim vernim oznano-val božjo besedo. Toda Rog pošilja še druge misijonarje ljudem. Koga? Razne nesreče : bolezen, mnogokrat i smrt. V današnjem evangeliju slišimo, da so nesli mrtvega iz mesta, ko se je Jezus bližal mestu Nairn. Tudi Tri. smo že videli mnogo smrtnih slučajev, in vedno se nam je oglasila vest: Memento mori — spominiai se smrti! Ako je to resnica, da moramo 11-mreti, poglejmo smrti v oči i:i ?i dajmo odgovor na vprašanje- ''Od česa pa je odvisna srečna smrt?' Jeli morda odvisna od tega, < kaki starosti kedo umrje? Seveda ni vse jedno, v kaki starosti kdo umre. Vsakdo rad živi. Se črv se brani s-mrti. In je žalostno, ako kdo umrje v mladih letih. Žalostno za ega, ki je umrl. Tako mlad, pa mera umreti : Kako težko, kako nerad se ,oči iz tega sveta. Te žalostno -ca njegove sorodnike. Poglejte na grob v današnjem evangelju. Mladenič. so nesli k grobu — za rakvijo je stopala zapuščena, stara mati. Kako jc jokala, ko so nesli njenega edinega sina, podporo njenih starih let. In k a ko jokajo še dandanes stariši, ko jim nesejo sina ali hčer v grob' Je >-raj bridko, če kedo umrje v mladih letih. Toda glede srečne smrti, to je z ozirom na večnost od tega ni mnogo odvisno. Poglejte v nebo, tam vidite mučenico sv. Evlaliio, sv. N>-žo, ki je umrla v 14. letu, najdj-.e nedolžne otročiče. Poglejte pa i d° okla, i tam najdete zavžence, ki so umrli v otroških, mladeniških letih. Toraj od starosti srečna smrt ni odvisna. Jeli morda srečna smrt odvisna od tega, kje umrješ? Res, da ni vse jedno, kje človek umrje. Ni lepšega z;i otroka, kakor če umrje v mater-nem naročju. Ni srečnejše matere, kakor če umrje v sredi svojih otrok. Ni žalostneiše smrti, kakor če človek umrje v tujini. Toda sjlede srečne smrti to nima nikakega vplj'va, kie kdo umira. Sv. Frančišek Ksa-verij je umiral v borni koči v daljni tujini kot misijonar, in je v nebesih ; mnogi umirajo v krasnih pos-slopjih — a so vrženi v pekel. Jeli odvisna smrt od tega, kako ci bil premožen v življenju? Ne! Po smrti bo vse jedno, si li imel v življenju milijone ali si bil zadnji berač. Črvom v grobu bode vse jedno, koga bodo glodali. A kar se tiče več- & 4* 4* 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4* 4* 4* $ NAŠI NOVI DOSMRTNI NAROČNIK- 143. Mr. Gregor Gregorič Eveleth, Minn. 144. Mr. John Mihelič 4 4 Smuggler, Colo. 145. Mr. Anthony Skur Cleveland, Ohio. 146. Mrs. Frances Peterka Brooklyn, N. Y. 147. Mrs. Anna Princ + Pueblo, Colo. 148. Rev. P. Roman Homar, O.S.R. Indijanski misijonar + -i Beaulieu, Minn. * & & b b b b * b b b & & & * b b * b yc fy fy Jf. ^ q. vji ^ q. sti, je vse jedno, sili bil bogat ali revež. V nebu najdemo bogataše, cesarje in kralje, i reveži so tam. U-mrl je revež Lazar, in angelji so nesli njegovo dušo v nebo; umrl pa je i bogatin in bil vržen v peklo. Premoženje, bogastvo ne odločuje. Od česa jc torai odvisna srečna smrt? Kaj nam je storiti, da bi srečno umirali? Odgovor je kratek: Srečna smrt je odvisna od stanu naše duše. Vprašajmo sv. Pavla, kaj je rekel koncem svojega življenja. So znamenite besede: "Dober boj sem bojeval, tek dokončal, vero si ohranil !" Vero si moramo toraj ohraniti, ako hočemo srečno umirati! Ni vse jedno, imaš li vero ob koncu svojega življenja, ali je nimaš! Gospod pravi: "Kdor ne veruje, ta je že sojen !" Razun vere moraš imeti čisto dušo. Nič nečistega ne poide v nebeško kraljestvo. Ako imaš le en sam smrten greh, boš pogubljen; slišal hodeš besede: "Prijatelj, kako pa si prišel sem, ko nimaš svatovskega o-blačila!" Moraš imeti dobra dela. "Vsako drevo," pravi Gospod, "ki ne obrodi dobrega sadu, bode posekano in v o genj vrženo." Vidite, to so pogoji večne smrti: ne starost, ne kraj, ne 'bogastvo, ampak stan naše duše: da imamo vero, da smo čisti in da imamo dobra dela. Za te stvari moji dragi skrbite!" Aragonski kralj Janez je vzkliknil ko je umiral: "Z Rogom zemlja!" in dostavil: "Ko bi mogel tudi reči: Pozdravljeno mi bodi nebo!" Kako bo žalotno, ko bomo umirali, ako ne bomo mogli i mi reči: "Pozdravljeno mi bed' nebo!" Bila je to žalostna, bridka smrt. Na nosilnicah nas ponesejo enkrat na pokopališče, kakor so nesli mladeniča iz Naima. Na teh nosilnicah nam bo vse jedno, kake starosti smo umrli, kje in kako bogati smo umrli. Edino le vera, edino le čistost naše duše in dobra naša dela nam bodo preskrbela srečno večnost. Amen. Nekateri ljudje se jeze, ker ničesar ne morejo najti, radi česar bi se jezili. ---o-1 "Celi svet je gledališki oder in m ljudje smo igralci, ki igramo vsak jo vlogo." 'Da. Toda marsikdo jc moral že spoznati, da ta oder nima nezgorljive ga zagrinjala." NJEGOVA ŽENA. Rev. J. Plaznik. (Konec.) Ko jc Alice tako gledala Johna in poslušala ubrano godbo, se ji je kar zazdelo, da je prišel pravi tre-notek. Nikoli več ne bo lepše prilike. Po večerji bo prosta zabava. Alice, Tom in John se bodo skupaj vsedli k pogovoru. Njen mož še ni bil nikoli boljše razpoložen. Zadovoljstvo se mu je bralo na obrazu. Bila je prepričana, da mu vest ne očita zanemarjanja verskih dolžnosti. Posebno šc človek ne misli na vero p*": veselicah. Ko ga Tom povabi, da pristopi k prostozidarjem, se bo John vdal, brez ugovarjanja. Kako bo vse lepo! Da, kar nocoj se mora vresničiti! Alice se je ozrla po Tomu. Bil je pri mizi ob steni prav blizu nje. Uljudno se je oprostila in pošepeta-la Tomu nekaj na uho. "Gotovo, draga moja;" je rekel Tom. "Kadar hočeš; sam bom tukaj cel večer." Nato je prišla nazaj in začela pogovor s svojim možem: "Ljubi moj John, ali bi ne imeli kratek govor skupaj, ti, Tom.in jaz? Tom ti hoče nekaj svetovati, kar se mi zdi silno lepo in bi rada, da ti pove." Na Johnovem obrazu se je pokazal počasi jasen nasmehljaj, kar je bilo znamenje goreče ljubezni do njegove žene. "Kar povej kedaj; z veseljem bom poslušal, kar bo Tom povedal." Kmalu so se začeli člani Carniola kluba zbirati k pogovorom. S pogledom je Alice namignila svojemu možu in Tomu v samoten kotiček. John in Tom sta se zadovoljno vscdla in Alice ju je gledala, ko sta si prižgala dolg ismodki. Kako čarobni so ti poletni večeri ob michi-ganskem jezeru. Luna se je ravnokar prikazala in sipala svojo bledo luč na jezero. V poltemi lahko opazuješ na tisoče luči ob obrežju, kadar jih ne preseva mogočna luč iz železočistilnikov pri zalivu. Ali se ni hotela ravno tedaj vmešavati v pogovor, ker je vedela, da bo Tom dobro opravil svoj posel. Zdelo1 se ji je, da se bo pričela igra, katero je hrepenela, videti. Kako se ji je vse posrečilo! Kako srečna ženska je bila! Tiho je pričakovala, kako bo Tom začel. Nekaj trenotkov je bilo vse tiho. Vsi so zrli na jezero. Prijetno je bilo opazovati naravo lepe poletne noči. Ko je John skadil že polovico smod-ke, je spregovoril. "Alice pravi, da si mi hotel nekaj prav lepega povedati. Kar vun z besedo. Ta kraj je res pripraven za poslušanje lepih reči." "Res sem ti hotel povedati neka} dobrega, pa nisem hotel motiti prijetne tišine. Govoril sem o tej zadevi z Alice in rekla je, da boš gotovo vnet za stvar. Tako vneta je za to, da se predlog lahko smatra ravno tako njen, kakor moj." "Če je stvar taka, potem ni dvoma, da bi se tudi meni ne dopadla. Če bi samo ti svetoval, bi najbrž storil, kar bi mi rekel; če se pa še Alici dopade, potem se pa ne morem vstavljati. Kaj neki je, rad bi že vedel." "Saj veš, da sem bil že več let navdušen prostozidar. Naše društvo je zelo dobro; v to društvo ali ložo spada več prijateljev tvoje žene, kakor tudi mojih. Ravno oni dan sem govoril z nekim uradnikom, kateri me je vprašal zakaj ne pripeljem John Ranta s seboj, ker je dober človek in bi mu veliko koristilo v gmotnem in socijalnem oziru. Dokler ni prostozidar, ni prave vezi med nami in njim. Zato sem sklenil, da ti stvar pojasnim in te skušam pridobiti za našo ložo. Tako bi rada tudi Alice; vem, da tebe samega veseli, da bi pristopil. Kar reci, da, seja jc v sredo ; jaz te bom predložil in ni dvoma, da te bodo sprejeli z največjim veseljem." Tu se oglas iše Alicc: "Kar pri- druži se dragi moj, dopadlo se bo tebi in njim in nam vsem. Ne vidim rada, da bi ne bil pri kaki stvari, ki je dobra. Kar reci Tomu, da te predlaga, pa bomo vsi zadovoljni." John pa ni odgovoril. Alice je kar zazeblo. Tiho je sedel John in čelo se mu je nagubančilo, znamenje, da premišljuje. Tom je kar naprej klepetal in pripovedoval zabavne dogodke v tem ali onem članu. Bil je gotov, da bo John privolil in da še čakati ni treba odločnega odgovora. Ne tako Alice. Vsak trenotek je bila nemirnejša. Kaj pomeni ta molk i nizraz na Johnovem obrazu? Ali se res obotavlja? Ali se je domislil česa iz preteklosti? Hitro je vstala in se vsedla na široko stranico njegovega stola. Sladko mu je šepnila na uho: "Kaj ti je, dragi John? Menda se ne boš še obotavljal? Toliko vzrokov imaš, da se pridružiš." John je stisnil roko, katero je položila okrog njegovega vratu, a odgovoril ni ničesar. Njegov obraz je postal izredno resen. Jasno je videla, da se bori sam s seboj. Tom ni več tako navdušeno govoril; tudi on je opazil, da ni vse prav. Nazadnje je tudi Tom obmolknil in pogledal Johna, kakor, da pričakuje odgovora. John je slednjič prekinil mučen molk rekoč: "Moj dragi Tom in ti, Alice, stvar ni tako enostavna, kakor si vidva mislita. Pripoznam, da veliko število let nisem bil dober katoličan. Katoliška cerkev prepoveduje, že ve, zakaj, svojim članom pod kaznijo izobčenja pridružiti se prostozidarjem. Kakšen mož bi pa bil, če bi se vam pridružil zaradi tova-rišije al idenarnih ozirov? Tom, odgovori? mesto mene. Kaj misliš o katoličanu, kateri se vam pridruži? Kako ga imenuješ v svojem srcu?" Tom ni odgovoril. Bila jc Alicc — Alice, kateri so tla plesala pod no- garni, kateri je odgovorila. Strašno razočaranje in strah sta bila vzrok, da je pozabila, kako previdno je vselej govorila o verskih rečeh. V naglici in razburjenosti mu je povedala resnico. "O John, dragi John, zakaj tako govoriš? Kako se sploh moreš imenovati katoličana!? Ali ne zahteva katoliška cerkev od svojih članov, da prejemajo zakramente? Ti jih nisi prejel — že veš, od kedaj. Ali ne zapoveduje, da morajo iti k maši vsako nedeljo? Ti nisi bil že več mesecev. Ne imenuj se to, kar sploh nisi. Nič boljši katoličan nisi sedaj, kakor Tom in jaz — zakaj bi prazno ime in izrabljena čutila stala na potu družabnemu veselju in finančnemu napredku?" Komaj je spregovorila te besede, bi bila že dala vse, če bi jih bila mogla vzeti nazaj. Celo v lunini svetlobi je videla, kako je moža oblila rdečica vsled sramu. Sklonil je glavo in pokril oči z rokami. "Dobri Bog," je vzkliknil sam pri sebi; "kako strašne reči čujem iz ust svoje žene!" Tom je pa še dovršil, kar je Alice opustila. Tom ni opazil Johnovega sramu, niti čul njegovega mrmranja. Hotel je pomagati svoji sestri, toda izgovoril je še usodnejše besede, kakor Alice. "Le pomisli, John, katoličani se nam tudi pridružujejo. Lanci Mau-less se nam je pridružil pred pol leta." Če je bilo treba še česa dodati k Johnovi sramoti in očitanju njegove žene, je bila samo treba omeniti Lancy Maulessa in njegovo odpad-ništvo. O njem se je veliko govorilo in marsikdo, ki ni ljubil katoliške cerkve, je izrazil svoje zaničevanje do človeka, ki jc prodal svoje versko prepričanje in opustil vero iz finančnih ozirov. Johna je kar zbodlo, ko je čul o tem ničvrednem človeku. Napol dvignjen je vzkliknil: "Za božjo voljo, Tom, ali me boš primerjal s to brezznačajno šlcvo, Lancy Mauless? Človek, jaz še nisem nikoli v svojem življenju zata- jil svoje vere, četudi moram pripo-znati v svojo sramoto, da nisem vselej živel po veri. Povem ti, Tom, in ravno tako tebi, Alice, naučila sta me nekaj velikega, četudi nista mislila. Kar je preteklo, je preteklo in preteklost samo obžalujem. Zapomnita si pa, da bom — od sedaj naprej drugačen mož." "Lancy Mauless!" je mrmral, ko je vstajal in šel po svoj površnik. "Res, čas je že, da grem k spovedi." Alice je šla domov oni večer v Tomovem avtomobilu ter obupno jokala nad podrtinami svojih načrtov, katere je tako skrbno delala toliko časa. Rekla je sama pri sebi. da še ni nikoli videla Johna tako mogočnega, kakor tačas, ko je šel od nje in se napotil k spovedi. Imela 'je prava čutila in ne bi hotela ime- ti šlapo za moža. Vedela je tudi, da ne more človek, kateri ima tako trdno vero, kakor John, kar je ravnokar opazila, nikoli biti zadovoljen, če opusti svojo vero. Alice je pa resnično ljubila svojega moža in ga občudovala. Morda bo prav, če zvemo, kaj je rekla, ko je prišel John domov oni večer, zelo resen sicer, a miren. Povedal je svoji potrti ženi, da je bil pri spovedi in bo šel k maši in obhajilu drugi dan. "Najboljše bo, da grem še jaz s teboj," je rekla. "Tudi jaz hočem poznati to starodavno katoliško vero. Tako impozanten si nocoj, John — mož in žena morata vsekakor iti skupaj v cerkev." Naslonila je svojo glavo na njegovo ramo in skon- čala: "Zelo sem vesela, da moj mož ni brezznačajna šleva, kakor Lancy Mauless." Rt. Rev. J. Trobec, D. D. škof naš dobrotnik- "A V* MAKIA" 261 Svetli žarki iz zgodovine katoliške cerkve. Piše Rev. Smoley. (Nadaljevanje.) Svojega Mesije ljudstvo ni spoznalo ; zavrglo ga je. Zavist in nevo-ščljivost, napuh in duh odpornosti, zaslepljenost in popačenost so ovirale judovsko ljudstvo, da ni moglo spoznati svojega Odrešenika. Ta strast je gnala ljudstvo tako daleč, da je preganjalo Jezusa do sramotne smrti na križu. In kaj so bili notranji vzroki te zaslepljenosti, da niso hoteli Judje spoznati svojega Odrešenika, svoje lastne sreče? 15ila je notranja nevrednost Izraelcev. 3. Cerkev Jezusova in poganstvo. Med tem ko so judje v nestrpnem sovraštvu svojega Mesijo kratkoma-lo zavrgli, so pagani po pretežni večini niso dosti brigali za njega, o-malovaževali. da zaničevali so mlado kščanstvo. n Kako pa naj bi bilo dugače? Za nauk o pokorščini do Boga, o samo-zatajevanju, o zdrževanju, o ljubezni do bljižnega in celo do sovražnika ni imelo poganstvo nikakega smisla. Za krščanske čednosti se ni moglo ogreti. Poganska izgoja, poganska izobrazba, smer poganskega življenja, zahtevala je ravno nasprotno od tega, kar je učil evangelij Jezusov. Povsod je vladala največja verska nevednost. Svet, bil je takrat pod rimsko oblastjo. In k Rimljanom so pridrli vsi oni nazori o bogovih, o njihovem delovanju in njihovih strasteh, kakor so jih gojili narodi v podjarmljenih zemljah. Najbolj pa je okužila nravnost narodov strastna mehkužnost orijen-talcev. Ustrezati vsem strastem; u-živati življenje do skrajnosti; skrbeti in brigati se samo za svojo lastno osebo; svojega bljižnega pa i-meti kot preprost plen, to so bili nazori poganstva za časa Kristusovega. Proti vsemu temu posamezniki kljub vsem svojim naporom, kljub svoji plemenitosti, niso mogli ničesar doseči. Smatramo jih lahko kot izjeme v splošnem propadu nravnosti, toda te plemenite duše niso mogle vplivati na splošnost. Tako so poskušale n. pr. mnogotere modrijanske šole z občudovan-ia vredno vztrajnostjo in pridnostjo, razvozljati zagonetke, vprašan-ia, kaj je resnica, kaj je Bog, vprašanja o vrednosti človeka in pomenu, važnosti svetovja. Drugi so s-kušali preprečiti nenravnosti s pes-nikovanjem 111 nravnimi spisi — toda vse je bilo zatonj. Dasi so posamezni modrijani, kakor Sokrat (umrl 399 p. K.) Platon (umrl 348) Aristotel (umrl 322) ličili nauke, polne življenjskega mod-roslovja: vendar so ostali le "glas vpijočega v puščavi." Sadu ves njihov trud ni obrodil. , ..Najhujše pa se je v teh žalostnih noganskih razmerah godilo revežem, sužnjam in ženam: "Umiljen-je z reveži pripravljenosti in volje, da bi revežem pomagali, tega pogani niso poznal'. Vse to so imenovali za slabost, da celo blaznost. Sovražili so reveže in samo gledali, kako bi jih spravili iz sveta. Še slabše se je godilo sužnjem. Bili so lastnina svojih gospodarjev, k" - ag m \